V spomin na kruto maščevanje
Pri Starem trgu odkrili spominsko ploščo   talcem
OTOČEC OB KRKI - Ob poti v neposredni bližini Starega gradu je •ninulo soboto medvojna aktivistka Ana Florjančič iz Otočca odkrila spominsko ploščo 12. talcem, ki so ou^tam ustreljeni 26. septembra
Kot je poudaril slavnostni govornik, upokojeni rezervni oficir iz ♦ ? in JLA Tone Šporar, ki je iz teh krajev odšel med partizane, je ®lo streljanju talcev vzrok maščevanje italjanskih okupatorjev, ki so na tem območju 24. septembra 1942 v Pen etapi Roške ofenzive izgubili svojega vojaka in oficirja. „Okupa-01 Je talce pripeljal iz novomeških zaporov vklenjene z bodečo žico. Na jasi v neposredni bližini gradu so Pod puškinimi streli ugasnila njihova avljenja. Ker so bili Italijani v grami, se nihče ni upal pokopati talce. To se je zgodilo šele po dveh dneh“, se spominja aktivistka Ana Florjančič. Ustreljeni so bili: Franc Blažič K lelševca, Ciril Hočevar iz Skrušev-ca, Mirko Kragelj iz Čužnje vasi, Anton Krese s Cikave, Ludvik Krnc s Sel pri Zburah, Franc Lindič iz Mokronoga, Rafael Lukek iz Malega Ctmika, Jožef Perše iz Žalovič, Jakob in Rudolf Planinšek s Sel pri Zburah, Jože Stancar iz Čužnje vasi JS Alojzij Zupan iz Male Stnnice. Za to priložnost so kulturni program Pripravili mešani pevski zbor KUD Otočec, godba na pihala iz Novega mesta in pionirji tamkajšnje šole, ki ■oojjo tudi odslej naprej skrbeli za spominsko obeležje.
J. PAVLIN
PO KRŠKEM ŠE NA PTUJ
PTUJ - V paviljonu Dušana Kvedra na Ptuju so minuli četrtek odpili razstavo del akademskega slikaga Vojka Pogačarja. Ptujskemu občinstvu se ta mladi umetnik predstavlja s cikli, ki jih je predtem razstavlji v svojem rojstnem kraju - v krški galeriji.
r-~----------
i V
1
s
\
\
! i
v
\
v
*
. N
I
V
I
V
*
N
\
\
\
\
\
i
*
N
i
S
Kdo bo oproščen davka?
V Trebnjem posvet stanovanjskih zadrug
TREBNJE - Omejevanje porabe je precej prizadelo tudi gradnjo stanovanj, zato je veliko vprašanje, ali bomo do konca srednjeročnega načrta izpol-
V SROH GORE SVEČKE SPOMINA - Bliža se Dan mrtvih, čas ko bodo pokopališča oživela, kot da ne bi bila kraji smrti, ampak življenja. Tudi v samotnih krajih, v gozdovih, po hribih in dolinah, kjer stoje neme priče zadnje vojne, ko je slovensko ljudstvo krvavelo in plačalo za svobodo svoj krvni davek, bodo v dneh spomina zagorele svečke. Mnoge take grobove bodo uredili šolarji in ob njih pripravili priložnostne kulturne programe. Tako bo odslej tudi pri Starem gradu, kjer so v soboto mladim predali v oskrbo spominsko ploščo dvanajstim talcem. Na sliki: prvi so se spominu poklonili svojci padlih. (Foto: Janez Pavlin)
AKADEMIJA V POČASTITEV 30-LETNICE KRVODAJALSTVA
Občinski odbor Rdečega križa Novo mesto priredi skupaj s krvodajalci v petek, 28. oktobra, ob 19. uri v Domu kulture v Novem mestu svečano akademijo v počastitev 30-letnice prost orovljnega krvodajalstva. Akademija je istočasno osrednja proslava počastitve občinskega praznika in letošnjih jubilejev. Tega dne bo ob 18. uri v mali dvorani Doma kulture tudi podelitev priznanj najzaslužnejšim aktivistom in večkratnim krvodajalcem.
Delavcem
Francka Herga, podpredsednica RS Zveze sindikatov, — Težave pri zagotavljanju proizvodnje -
na obisku v metliški občini - Zelo nizki OD
METLIKA - V ponedeljek sta metliško občino obiskala podpredsednica republiškega sveta Zveze sindikatov Francka Herga in član predsedstva Jože Sintič. Obisk sta gosta začela z razgovorom na podružnični šoli na Suhorju. Na razširjeni seji predsedstva konference sindikata v Beti so gosta seznanili s položajem, težavami pri zagotavljanju nemotene proizvodnje, zlasti gre tu za težave z uvozom potrebnega reprodukcijskega materiala in strojev, ter
Praznik naSe umetnosti
V kostanjeviškem gradu odprli stalno zbirko del Franceta Kralja, osrednje osebnosti slovenskega ekspresionizma
KOSTANJEVICA — Stalnim zbirkam umetniških del Jožeta Lknjupa, Toneta Kralja in Božica Jakca v tukajšnjem gradu s® je pridružila še ena in nemara najimenitnejša: zbirka slik, ki-P°v> grafik, monotipij, drobnih Plastik in risb Franceta Kralja, Tonetovega brata, umrlega pred triindvajsetimi leti. Veliko zaslug za njeno postavitev ima umetnikov v Zenovi^živeči sin inž. arh. Zlat Kralj, ki je opravil izbor del in napravil načrt za zbirko.
Stalno razstavno zbirko Franceta Kralja, ki obsega 222 del in predstavlja največjo hkratno predstavitev kakega umetnika na Slovenskem, so uredili v prenovljenih nekdanjih grajskih kaščah na okoli 700 kvadratnih metrih. Slovesno so jo odprli minuli petek zvečer po daljšem programu, ki je potekal v bivši samostanski cerkvi. Na prireditvi so zapeli Kostanjeviški oktet ter dekliški in moški oktet iz Dobrepolja, kjer sta bila Kralja doma. Slovesnosti, s katero so počastili tudi kostanjeviški krajevni praznik, seje udeležilo veliko ljubiteljev umetnosti in Kraljevih častilcev od blizu in daleč, med njimi tudi večja skupina rojakov Franceta in Toneta Kralja.
Na otvoritvi je o umetnosti Franceta Kralja namesto najavljenega, vendar obolelega akade- V mika Josipa Vidmarja govoril umetnostni zgodovinar dr. Stane ( Mikuž, ki je zbirko tudi odprl. | Dejal je, da šteje France Kralj za " osrednjo osebnost slovenskega ekspresionizma in da je tako v J slikarstvu kot v kiparstvu in v j ilustracijah ustvaril vrsto del, ki % jih že lahko imenujemo klasična. V Posebej je podčrtal, da preveva | skoraj celoten Kraljev opus duh s vizionarstva, toda naj je bil še | tako iskateljski oziroma inova-torski, je svojim umetninam ved- j no dajal slovensko noto.
Čeprav je France Kralj bojeval | trdoživ boj za čim globlji in čim ' čistejši umetnostni obraz, se ni i zaprl vase, marveč je vsa spozna-
nja z očetovsko pozorriostjo prenašal na mlajše rddove. Kot izvrsten pedagog je svoje znanje razdajal z obema rokama. Njegov šolski atelje je bil vseskozi ena sama bodrilnica za mlade v času razdvojenosti v njihovih umetniških dejanjih. Zato je užival nenavadno spoštovanje celo pri tistih, ki njegovemu delu niso bili i
i preveč naklonjeni.
I. ZORAN
France Kralj: Žanjice
s potmi, kijih ta največja delovna organizacija v metliški občini ubira, da bi kar se da hitro prebrodili težave.
Na popoldanskem razgovoru s predsedniki sindikalnih organizacij ter političnim aktivom občine so najprej predstavili to belokranjsko občino, eno najmanjših v Sloveniji, kjer je od 3.200 zaposlenih ena tretjina iz drugih občin, največ iz sosednje ozaljske in kjer je dohodek na delavca v letošnjem prvem polletju znašal 270.000 dinarjev, povprečni osebni dohodek pa nekaj malega več kot 13 tisočakov, po čemer se uvrščajo na 62. mesto med slovenskimi občinami. Podpredsednico sindikata so opozorili, da je zaradi pogostih spreminjanj pogojev gospodarjenja, raznih omejitev in prepovedi v marsikateri delovni organizaciji ali tozdu zelo težko zagotavljati normalen potek proizvodnje. V občini si prizadevajo, da bi bili novi programi kapitalno čim bolj intenzivni in niso več, tako kot včasih, pripravljeni sprejeti vsakega programa, ki jim ga kdo ponudi.
Francka Herga pa je poudarila, da je najbolj zanesljiva pot iz sedanjih hudih težav dosledno uresničevanje dokumentov Kraigheijeve komisije,
HARFISTKA V BELI KRAJINI
Črnomelj, metlika - Na
povabilo Glasbene mladine Bele krajine je 25. in 26. oktobra gostovala v Beli krajini harfistka Pavla Uršič iz Ljubljane. Predstavila seje učencem na osnovnih šolah v Podzemlju, Metliki, Starem trgu ter na osnovni šoli Milke Šobar-Nataše v Črnomlju.
PONOVNO
EVIDENTIRANI
NOVO MESTO - Predlog koordinacijske komisije, da se Boris Škode lj, predsednik občinske konference SZDL, Matevž Tešar, sekretar občinske konference SZDL, in inž. Niko Rihar kot podpredsednik ponovno evidentirajo za opravljanje funkcij še v drugem mandatu, je 24. oktobra podprlo predsedstvo občinske konference SZDL. Ob tem, da sploh ni bilo pomislekov glede primernosti evidentiranih, pa so posamezniki grajali postopek sam, češ da ni v skladu z načeli o kadrovski politiki. Naj bi šlo poslednjič za obravnavo imen v zadnjem hipu, kar je v novomeških razmerah dolgoletna praksa.
NOVO VODSTVO
NOVO MESTO — Na skupščini občinske skupnosti socialnega varstva Novo mesto pretekli teden so delegati izvolili tudi novo vodstvo skupščine. Poslej opravlja naloge predsednika skupščine te skupnosti i Marje-
da pa se bodo delavci res borili za to, jih morajo najprej dobro poznati. V zvezi z nizkimi povprečnimi osebnimi dohodki v metliški občini pa je Hergova opozorila, da se ni dobro in zdravo tolažiti s tem, da gre tu v glavnem za polproletarče, ki imajo doma zemljo in na njej marsikaj pridelajo. „Delavec si mora v osmih urah ustvariti primeren osebni dohodek in ga z nizkimi osebnimi dohodki ne smemo siliti v dodatno delo. Vodilni delavci pa si morajo prizadevati za čim boljše programe, ki dajejo možnost ustvaijati večji dohodek," je dejala Francka Herga. ________________________A-B.
„ZLATA KOŠUTA"
ZA JUTRANJKO
BEOGRAD - Te dni so na 24. mednarodnem sejmu mode podelili naj višja priznanja. „Zlato košuto" je prejela sevniška Jutranjka. Ta tovarna otroške konfekcije je sodelovala na sejmu s 187 modeli kolekcije Pomlad - poletje 1984.
nlli vse naloge na tem področju. Že zdaj pa je jasno, da jih ne bomo samo z družbeno gradnjo, zato bi bilo treba okrepiti individualno stanovanjsko gradnjo.
Pomembno nalogo na tem področju imajo stanovanjske zadruge, ki jih je v Sloveniji 65. Prav v zadnjem času pa se zaradi neustreznega zakona o prometnem davku — v njem namreč piše, da zadruge ne morejo biti samo investitorice del, marveč tudi izvajalke - zadruge srečujejo s težavami.
•Prav to vprašanje je bilo osrednja tema sestanka predstavnikov Zveze stanovanjskih zadrug Slovenije, Jugoslavije, republiške konference SZDL in zveze stanovanjskih skupnosti, ki je bil pretekli petek v Trebnjem. V času, ko manjka dela celo gradbenim podjetjem, bi bilo nesmiselno, če bi uvajale gradbeno operativo še stanovanjske zadruge. Plav gradbena operativa pa naj bi tila pogoj, da bi bile zadruge oproščene plačevanja temeljnega prometnega davka na gradbene materiale. Ker to vprašanje ni urejeno niti v republiki in še manj na zvezni ravni, naj bi o tem postavili delegatsko vprašanje v slovenski skupščini, poslali pa naj bi tudi pismo zveznemu sekretaiju za finance. Rešitev bi morala biti sprejeta čimprej, v vsakem primeru pa pred začetkom nove gradbene sezone.
Na sestanku, ki je bil nadaljevanje podobnega sestanka v Domžalah, je bilo tudi sicer slišati več kritičnih pripomb o povezovanju zadrug in njihovem sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi.
V 84 točkah se lahko najde vsak
Novomeška stabilizacijska komisija že ima osnutek programa
NOVO MESTO - 24. olčtobra je občinska stabilizacijska komisija sprejela osnutek programa za uresničenje gospodarske stabilizacije v občini Novo mesto. Gre za kratkoročne in dolgoročne ukrepe, strnjene v 84 točk.
Osnutek občinskega Stabilizacijskega programa bo šel v javno razpravo, da bi dokument morebiti še dopolnili s tehtnimi predlogi. Zavedati pa bi se morah, da ne gre za akt, katerega smoter naj bi bil vanj čimveč zapisati (z vsakega področja nekaj), ampak gre za program politične akcije. Akt tudi nima zakonske osnove za prisilo, sanacije niso predvidene, vendar so v njem naloge za najrazličnejše delovne organizacije, interesne skupnosti ali službe zelo natančno določene, V 84 točkah ..zapovedi1
SEMIČ PRAZNUJE
SEMlC - V spomin na 28. oktober 1941, ko je Ma na Smuku ustanovljena Belokranjska partizanska četa, praznujejo krajani Semiča svoj praznik. Letošnje praznovanje bo trajalo kar štiri dni, pričelo pa se bo danes, 27. oktobra, ob 15. uri s spominskim tekom po poteh Semi- • ča. V petek bo ob 18. uri v prosvetnem domu osrednja proslava, na kateri bodo podelili krajevna priznanja OF. V soboto ob 10. uri bodo v Stranski vasi odkrili spominsko ploščo tehničnim enotam, ob 11. uri pa v Vavpči vasi spominsko ploščo 2. bataljonu VDU. Popoldne bo v počastitev krajevnega praznika v Semiču nogometni turnir, v nedeljo pa velika gasilska vaja ter otvoritev ceste Semič - Krvavčji vrh.
in učinkovitejše poslovanje na vseh ravneh se lahko najde vsak.
Ko so na seji komisije že drugič razpravljali o osnutku, so tali mnenja, da je potrebno gradivo dopolniti še s poudarkom na medobčinskem sodelovanju, v končni redakciji pa bodo skušah gradivo skrčiti v čim krajšo in jasno obhko.
R. B.
DODATNA SREDSTVA DOBRODOŠLA
NOVO MESTO - Po predlogu valorizacije programov novomeških interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ki ga je že sprejela komisija za družbene dejavnosti pri občinskem izvršnem svetu, bo dobila skupnost socialnega skrbstva letos dodatnih 5,83, skupnost otroškega varstva pa 10,9 milijona dinarjev. Obema bodo prišla ta sredstva še kako prav. Prva jih bo porabila za zvišanje denarnih pomoči, za enkratno pomoč materialno ogroženim, za opremo v delavnici pod posebnimi pogoji, za pokritje večjih oskrbovalnih stroškov v socialnih in vzgojnih zavodih ter v zavodih za usposabljanje. Skupnost otroškega varstva pa bo dodatna sredstva namenila za dodelitev funkcionalnih oblik pomoči otrokom, za delni nakup opreme za vrtec na Otočcu ter za razvoj družinskega varstva. Obe bosta iz te vsote tudi uskladili osebne dohodke in materialne stroške svojih izvajalcev.
KORISTNA AEROBIKA ZA UPOKOJENCE - Hišni svet upokojenskega bloka Nad mlini 27 in 28 v Novem mestu je pred dnevi sklenil, da bo z delovno sposobnimi stanovalci sam pospravil 12 kubičnih metrov drv. Akciji se je odzvalo 15 stanovalcev, ki so se v teh hladnih dneh ob delu prijetno ogreli, da o koristnosti razgibavanja v jeseni življenja niti ne govorimo. (Foto: J. Pavlin)
Nihče ni hotel biti režijec
Za udarniško soboto v senovskem rudniku se je prijavilo 240 delavcev
namesto Jožeta Suhadolnika i_____
ta Potrč, iz Tovarne zdravil Krka.
SENOVO - Senovski rudarji so v letošnjih devetih mesecih nakopali že 90.554 ton premoga in tako za slab odstotek presegli lan. Čeprav doseganje tega torej ni ogroženo, saj že po tradiciji ob oncu leta dosegajo boljše proizvodne rezultate, so v soboto v senovskem rudniku na pobudo osnovne organizacije Zveze komunistov pripravili udarniški dan.
gov ni bilo mogoče, tudi zato ne, ker je v jami lahko hkrati le okrog 75 ljudi. Nihče ni hotel biti „reži-jec"!
Akcijo bodo ponovili, na udarniškem dnevu pa je pri kopanju sodelovalo 110 delavcev, ki so z nakopanimi 400 tonami premoga močno presegli izkop v eni izmeni. Izkazali so se prav tako vsi tisti prostovoljci, mednjjmi tudLženske, ki so očijtili
Presenetljivo dober je bil odziv delavcev rudnika, saj so se prijavili skoraj vsi režijci, pa tudi med upokojenci rudnika in člani drugih delovnih kolektivov, predvsem senov-ske Metalne. Med 240 prostovoljci so bili tudi delavci Kovinarske, Sopa, ’ Kostaka in zaposleni pri zasebnikih. Zanimivo je, da so skoraj vsi hoteli delati v jami, pri odkopu premoga, kar pa seveda i? več razlo-
jamo in progo in pomagali na separaciji. Letni načrt - izkop 120.000 ton premoga bo gotovo presežen -tudi po zaslugi tega več kot zgolj simboličnega prispevka delavcev rudnika in drugih kolektivov naši gospodarski stabilizaciji.
P. PERC
	■PEV,	okvrs v i '»S	
		- Jtfj »j fi.T	
Bo pretežno jasno, z jutranjo meglo po kotlinah. V soboto ali v nedeljo bo prehodno poslabšanje vremena.
* o *	-s	s	V	-■	itVtvi'
št. 43 (1785) Leto XXXIV NOVO MESTO	četrtek.
27. oktobra 1983
Cena: 15 din
13.	februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Ljubljansko pismo
Krizne razmere bolj zadenejo mladi rod
Poslabšana perspektiva
V ZK Slovenije potekajo priprave na eno sej CK ZKS o delu (in veljavi) mladih v naši družbi. Nedvomno gre za nadvse pomembno problematiko. V zaostrenih družbenoekonomskih razmerah se družbenoekonomske in socialne razmere, v katerih živijo mladi, poslabšujejo. Vse težja je pot do znanja, bo(j zaostren je socialni položaj študentov in dijakov, zmanjšujejo se možnosti mladih pri zaposlovanju, vse pogostnejše so stanovanjske stiske. Te razmere silijo mlade v aktivnejše in ustvarjal-nejše delovanje, da bi jih izboljšali, pa tudi v apatijo in destruktivno vedenje. To je tudi izziv in spodbuda za delovanje Zveze komunistov med mlado generacijo.
Ustrezno urejene stanovanjske razmere so poleg zaposlitve najpomembnejše vprašanje socialne varnosti, so pa tudi ena izmed največjih težav mladih ljudi, ko ti stopajo v samostojno življenje. V preteklih letih je bila stanovanjska gradnja intenzivna, zato so tudi mladi imeli sorazmerno dobre možnosti za pridobitev stanovanj Predvideno zmanjševanje obsega stanovanjske gradnje, zniževanje realnih osebnih dohodkov in hitro naraščanje cen v gradbeništvu pa mladim vse bolj otežuje položaj. Mnoge organizacije združenega dela so sredstva za urejanje stanovanjskih vprašanj delavcev usmerile predvsem v posojila na nakup stanovanja ali gradnjo hiše, vse manj pa v nakup družbenih stanovanj. Takšna usmeritev mnoge mlade družine postavlja v zelo težak položaj.
V najtežjem položaju so tisti mladi delavci, ki si stanovanjski problem urejajo začasno, s podnajemniškimi stanovanji. Čeprav dosedanji poskusi, da bi z odloki bolje uredili podnajemniške odnose, niso dali pričakovanih rezultatov, jih ne kaže opustiti
Organizacije združenega dela bi morale mlade delavce bolj spodbujati k varčevanju, tako da bi vsak delavec že ob vstopu na delo imel perspektivo, kdaj in kako si bo z lastnimi privarčevanimi sredstvi in s pomočjo organizacije lahko uredil stanovanje. Tudi banke bi moraie z novimi oblikami pospešiti varčevanje, npr. z možnostjo kolektivnega varčevanja, z možnostjo, da za otroke varčujejo že starši, itd.
Z družbenimi ukrepi bo potrebno zagotoviti tudi bolj racionalno izrabo že obstoječega sklada stanovanj, kar bomo lahko dosegli predvsem s hitrejšim uveljavljanjem ekonomskih stanarin, s spodbujanjem zamenjave stanovanj, prenove starih hiš, adap-tiranjem podstrešij in drugih prostorov, primernih za stanovanje.
Okoli 60 odstotkov mladih so delavci, ki tvorijo tretjino zaposlenih .v naši republiki. Družbeni položaj mladih delavcev je pogojen s. stopnjo razvitosti samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in z razvitostjo proizvodnih sredstev, označujejo pa ga tudi nekatera za mlade delavce pomembna vprašanja, kot so mesto, ki ga zavzemajo v delitvi dela in v delitvi sredstev za osebne dohodke, ter možnosti za strokovni razvoj, napredovanje, za urejapje stanovanjskih vprašanj in draga.
Ko se torej lotevamo mladinskih problemov, moramo bolj upoštevati, da so se družbene razmere mladih zaradi sedanjih družbenih dogajanj poslabšale in so zato njihove življenjske razmere slabše, kot so jih imeli prejšnji rodovi.
VINKO BLATNIK
Novolesov obrat v Radatovičlh
Pripravljalna dela za obrat v Radatovičih, kje/ bodo izdelovali kuhinjska pomivalna korita iz kerakrila — Kar 40 odst. izdelkov bodo izvozili na Zahod
METLIKA — Že pred več kot dvema letoma so se v Novolesu odločili, da bodo v okviru njihove metliške temeljne organizacije Tovarna kopalniške opreme začeli z novim programom, proizvodnjo kuhinjskih pomivalnih korit in v svetu že močno uveljavljenega materiala, posebne zmesi, ki jo v Novolesu imenujejo kerakril. Na domačem trgu je namreč zaradi težav pri preskrbi z nerjavečo pločevino precejšnje pomanjkanje kuhinjskih pomivalnih korit, poleg tega pa raziskava domačega trga in izkušnje razvitih tržišč kažejo, da bo povpraševanje po novih izdelkih veliko.
Pri odločitvi za lokacijo novega potrebno širiti, marveč bomo morali obrata metliškega tozda je Novoles kupiti še dodatno opremo, pa 60. prisluhnil prizadevanjem za ohrani- Če bo šlo vse po sreči, bomo konec
r
tev življenja v vaseh na tem delu spominskega območja Gorjanci-Žumberak in se odločil, da bo novi obrat postavil v Radatovičih v občini Ozalj. „V Radatovičih je lokacija za novi obrat naše temeljne organizacije določena in računamo, da bomo že letos lahko začeli s pripravljalnimi deli,“ pravi direktor tozda ZKO Peter Drenik. ,,Gre za objekt s
1.500 m2 površine, celotna investicija pa bi po sedanjih cenah veljala 150 milijonov dinarjev; od tega kakih 70 odstotkov odpade na opremo, ki jo bo treba delno uvoziti. V prvi fazi bo delo v tem obratu dobilo okoli 30 delavcev, v končni fazi, za katero pa obrata ne bo
✓—--------------—----------- -v
Na položaju: novinarji med teritorialci
Vojni dopisniki na dvodnevnem usposabljanju
NA POLOŽAJU - Republiški štab teritorialne obrambe Slovenije ie v sodelovanju s pokrajinskimi štabi in še nekaterimi organi in organizacijami pripravil pred kratkim v svojem vzgojnem središču nekje na Kočevskem predavanja in razgovor z novi-naiji-vojnimi dopisniki in novinarji, ki v pokrajinskih in drugih glasilih poročajo o delu na področju ljudske obrambe in še posebno teritorialne obrambe.
Novinarji so si najprej ogledali bojno streljanje minometnih enot. Streljali sc komandirji enot, ki so bili tu na 5-dnevnem usposabljanju, katerega je organiziral republiški štab TO. Tečaja so se udeležili komandirji, ki so bili pred prihodom v TO na drugih dolžnostih in tudi sicer doslej niso imeli minometne vzgoje. Streljanje je pokazalo, da so vzgojo opravili odlično.
Popoldne so novinarji in dopisniki poslušali še informacijo o aktualnih vprašanjih TO, dosežkih v razvoju TO, uresničevanju zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, informaci-j‘o o moralnopolitičnem stanju in delovanju subjektivnih sil v TO, izmenjali so izkušnje o sodelovanju s sredstvi javnega obveščanja (pri tem je bilo posebno pohvaljeno koroško območje, ki objavlja daleč največ prispevkov oz. informacij o TO), za zaključek pa je bil še razgovor s predstavniki CK ZKS in republiškega štaba za teritorialno obrambo.
J. P.
prihodnjega leta pričeli s poskusno proizvodnjo."
V prvi fazi računajo, da bodo izdelali kakih 30.000 korit na leto, v končni pa 60 do 70 tisoč, od tega naj bi kar 40 odstotkov izvozili na zahodno tržišče. Tudi doma, kot rečeno, s prodajo ne bo težav, proizvodnja kuhinjskih pomivalnih korit
je namenjena v glavnem proizvajalcem kuhinjske opreme, s katerimi imajo že tesne stike. Delavcev, ki se bodo priučili, je v Radatovičih in sosednjih krajih dovolj, strokovni kader pa se bo moral, dokler ne bo proizvodnja stekla, voziti iz Metlike in Novega mesta, kasneje pa se bodo za operativno vodenje obrata usposobili domačini.
V za jijem času se pojavljajo predlogi, naj bi nov obrat postavili kje drugje, zlasti omenjajo nižje ležeče kraje, vendar je Novoles z vso zadevo že tako daleč, da bi bila sprememba lokacije hud udarec in bi zaradi tega izgubili najmanj pol leta, kar pa bi bistveno podražilo naložbo in hkrati ogrozilo sporazume, ki so jih že sklenili s proizvajalci kuhinjske opreme.
A.	BARTELJ
poslej opravljala delo podpredsednica OK ZSMS. Na njeno dosedanjo funkcijo je bil izvoljen Jože Derganc iz IMV.
Z.L.-D.
Krepi se občutek nemoči
S programske seje OK ZSMS Novo mesto — Za novega sekretarja so izvolili Jožeta Derganca iz IMV
NOVO MESTO - V četrtek,
20. oktobra, so mladi delegati iz osnovni!; organizacij obravnavali delo mladinske organizacije v novomeški občini v zadnjem letu dni, sprejeli pa tudi naloge za prihodnje leto.
Programska seja občinske konference ZSMS Novo mesto je pokazala, da so mladi v tem letu na veliko področjih marsikaj naredili, da pa so prav tako marsikje, celo pri ključnih stvareh, stali ob strani. Za to gre pripisati del „krivde“ lastnemu neznanju, precejšen del pa zaostrovanju družbenoekonomskega položaja v naši družbi, ki se pri mladih odraža izraziteje. To pa krepi občutek nemoči in apatijo. Cela vrsta dejavnosti je v tem letu sicer normalno tekla, a nikjer ni bilo prave množičnosti, predvsem pa ne vztrajnosti pri že začetih akcijah, npr. pri mnogih spremembah v združenem delu. V krajevnih skupnostih imajo še vedno do mladinske organizacije odnos kot do „otroške“ organizacije, v šolah pa je še naprej temeljno vprašanje položaj učenca kot subjekta. Pri organiziranem preživljanju prostega časa je velik napredek Krkin klub, a to še zdaleč ni vse, s
čemer bi morali zaposliti mlado generacijo. Problemov torej ne manjka, celo stopnjujejo se, zato bodo mladi morali v prihodnje pošteno zavihati rokave.
Na konferenci so sprejeli tudi vrsto zaključkov ob koncu javne razprave o demokratizaciji odnosov v ZSMS ter opravili nekaj nadomestnih volitev. Dosedanja sekretarka OK ZSMS Metka Hrastar se vrača v združeno delo, nepoklicno pa bo
DRAGA AVANTURA
NOVO MESTO - Informacije o dogovoru o spremembi začetka delovnega časa v dolenjski regiji s 14. novembrom člani občinskega sindikalnega sveta Novo mesto na seji pretekli teden niso „pogoltnili“ brez pripomb, čeprav je bilo čutiti olajšanje, saj pritiskov v tej smeri v „bazi“ ni bilo malo. Slišati je bilo, da nas je ta avantura spreminjanja začetka delovnega časa že zelo drago stala; zaradi česa takega bi moral kje drugje kak minister tudi odstopiti, zato je treba v kratkem sprejeti politično oceno vsega dogajanja okrog spreminjanja začetka delovnega časa.
KAKO SE UPORABLJA HIDRANT?
TREBNJE - Občinski štab za civilno zaščito in občinska gasilska zveza sta v mesecu požarne varnosti začela izvajati svoj del akcije NNNP. V akciji bi radi seznanili vse občane in delovne ljudi, kako se gasijo požari, hkrati pa bodo gasilci pokazali, kako uporabljati hidrantni nastavek in gasilne aparate. Akcija naj bi zajela sleherno naselje, ulico in stanovanjski blok, korak naprej v požarni varnosti pa naj bi naredili tudi v združenem delu.
Branijo se odgovornosti
Sposobni v mnogih primerih odklanjajo kandidiranje
LJUBLJANA - Priprave na pro-gramsko-volilne konference v SZDL
(Iz zadnjega Pavlihe)
Jugoslovanska ozininiea
BO
'■ffl KISLO Jj/\,dobro jiflČUO
(1
-potekajo v glavnem tako, kot je načrtovano. Dogaja pa se, da predvsem v krajevnih organizacijah SZDL sposobni post nezniki odklanjajo kandidature za odgovorne dolžnosti v krajevnih vodstvih SZDL, ponekod pa tudi za občinska vodstva. To so ugotovili na zadnji seji medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije 13. oktobra.
Na sestankih pred volitvami v SZDL je prisotnih največ starejših občanov, predvsem članov ZZB NOV. V več občinah so ocenili, da predvsem mladine in komunistov, ponekod pa tudi članov sindikate ni na predvodilne sestanke v zadostnem številu. Zato bo vodstva teh organizacij SZDL obvestila, naj upoštevajo frontni sestav SZDL in njeno frontno delovanje. Ocenili so tudi, da preveč mladih in sposobnih pa tudi komunistov odklanja odgovorne dolžnosti v SZDL. V sedanjih težkih časih je politično delo bolj težko in odgovorno, kar pa ne sme biti opravičilo za neaktivnost.
J. P.
PRAZNA DVORANA
RIBNICA - V Ribnici ni posebnega zanimanja za nastope dramskih skupin ali posameznih igralcev iz dragih republik. Pred kratkim je v domu JLA v Ribnici
m. ,
donovK
ujeti, zadržati in se rešiti moškega". Predstava, ki so jo v Beogradu ponavljali 30-krat, med Ribničani ni vzbudila zanimanja. Ribnica pač ni Beograd, morda pa tudi Ribničanke ne potrebujejo navodil o moških, saj so znane, da jih znajo ukrotiti brez pomoči dragih.
NAŠA ANKETA
J*
■S*"*
V-*..*
Ci
Kdor še zmore, varčuje
31. oktober je že dolgo svetovni dan varčevanja. To smo letos izrabili za izhodišče naše ankete in ljudi povprašali, kaj mislijo o varčevanju. Se splača? Imajo sploh še kaj varčevati? Glede na prihranke v bankah bi lahko rekli da, toda očitno je, da marsikdo ne zmore več privarčevati niti ficka. Poleg tega mnogi mislijo, da se zaradi inflacije ne splača varčevati; izjema je namensko varčevanje, ki je pogoj za razna posojila...
FRIDERIK KUŽNIK, mizar v trebanjskem Trelesu: „Že 20 let sem varčevalec in si zdaj skoraj ne znam predstavljati življenja brez varčevanja. Ker živim sam, vsega, kar zaslužim, niti ne morem zapraviti. Sedaj imam tri hranilne knjižice. Na eni imam nekaj deviz, na dragi nekaj dinarjev, na tretjo prejemam osebni dohodek. Zal mi je le, da nimam na vseh knjižicah vezanih vlog, za katere so višje obresti. Mislim, da se splača varčevati kljub precejšnji inflaciji."
MILENA ŠKVARČ iz Skopic: „Na hranilno knjižico dajem prihranke od leta 1978, ko sem doživela prometno nesrečo in sklenila vsak mesec nekaj privarčevati za zdravje. Drugače bi si težko privoščila Čateške Toplice, saj je kopanje vsak dan dražje. Čeprav danes mnogi dvomijo v koristnost varčevanja zaradi inflacije, sem jaz drugačnega mnenja. Vesela sem, da sem še o pravem času spoznala, kako si lahko zagotovim kak dinar za izredne izdatke."
ANTON MALENŠEK iz Malin: „Pri Ljubljanski banki varčujem namensko že dve leti, ker gradim hišo. Takšno varčevanje je izguba, vendar je pogoj za nekatera posojila. Sicer pa varčujemo vsi v družini in si prav zaradi hiše ne privoščimo niti dopusta na morju, največ gradbenih del pa opravim kar sam. Mislim, da danes varčuje vsak, ki ima pred seboj kakšen cilj, vendar pa je privarčevani denar najbolje preliti v devize, premičnine ali nepremičnine."
MILKA ŠIRKOSKA iz Ribnice: „Z možem sva varčevala za hišo, ki nama jo gradi stanovanjska skupnost v Prilepu v Makedoniji. Na privarčevanih 430 tisoč din sva dobila 1,29 milijona din posojila, za kar bova plačala kar 990 tisoč din obresti. Na videz se tako posojilo ne splača, saj so obresti skoraj tako velike kot posojilo. V začetku ga je res težko odplačevati, kasneje pa inflacija naredi svoje...“
MILAN SIMEUNOVIČ, delavec pri Varnosti Kočevje: ..Varčevanje je čista izguba, saj so obresti nizke, inflacija pa velika. Pa vendar sem začel varčevati. Pred letom dni sem se poročil in kmalu bo prišel na svet otrok, za katerega bo treba marsikaj kupiti. Ce imaš denar doma, ga tudi hitreje zapraviš. Na deviznem računu imam še 200 mark. Bolje je varčevati devize, če jih imaš, saj jim vrednost raste, dinaiju pa pada."
MARIJA TERAŽ, snažilka z Blance: „Ce sem hotela dobiti posojilo za gradnjo hiše, sem se morala odločiti za namensko ' varčevanje. Odplačujem pa mesečno 1.500 dinarjev. Pri današnjih cenah je težko varčevati, ker enostavno nič ne ostane. Hišo bi radi vsaj še pokrili"
METKA HRASTAR, podpredsednica OK ZSMS Novo mesto: „Jaz ne varčujem, saj ves denar sproti porabim. Kar morem, takoj vložim v stanovanje. Splača se varčevati le namensko tistim, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema, sicer pa ne. Nasploh pa mislim, da ljudje vse manj varčujejo. Vsaj mladi s tem nimajo problemov, saj nimajo kaj varčevati."
RUDOLF VLAŠIC, tekstilni tehnik v Novoteksovem tozdu v Metliki: „Pet let sem v službi in sem samski, a ne varčujem, ker nimam kaj. Doma dam za hrano in stanovanje 100 starih jurjev na mesec, a mi jih mora dati mama na koncu meseca nazaj. Tudi če bi imel več denarja, ne bi varčeval, ker se ne splača, saj toliko ne moreš privarčevati, kolikor ti požre inflacija. Tako mislijo tudi moji znanci in prijatelji."
ŠTEFAN KRAJNC, poslovodja bencinskega servisa v Brestanici: „Pri takem divjanju cen je plača hudo kratka1, zato moraš dobro premisliti, kaj boš kupil in kako boš prišel skozi mesec. Pri hrani ne morem veliko privarčevati, ker ne bi rad občutil .zdravstvenih posledic. Zdaj se manj vozimo, vsako stvar znamo bolj ceniti in skušamo tudi sami kaj postoriti. Občutno varčujemo pri kurjavi, saj smo včasih ta čas že kurili, zdaj pa še , . ne."	«- ’•> *
kmetijstvo
Kmet pozna vrednost zemlje
Izboljšave zemlje so drage, pravi predsednik ZS Trebnje Lojze Kek
Z NOVOMEŠKI TRŽNICE
 ........
V ponedeljek, 24. oktobra, je bila novomeška tržnica prav dobro za-i n5? ^ePrav so prodajalke zmrzovale. Ce pa bi vrednost dinarja sodili P° šopkih iz suhega cvetja, bi dobili porazno sliko. Lani pred dnevom mrtvih je tak šopek veljal 50 din, letos ista prodajalka zahteva 100 narjev. Solato so prodajali po 80 n’jaica po 12 do 13 din, kostanj po 30 dinarjev itd. Pojavile pa so se dr mandarine po 150 dinarjev kilogram.
POMOČ PRIZADETIM OD TOČE
SEVNICA - Na posebnem računu za prizadete od toče v sevniški občini se že zbirajo prispevki kolektivov. Do 17. oktobra so denar nakazali iz skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, doma počitka na Impoljci in vrtca Ciciban, do 17.oktobra so prejeli solidarnostno pomoč še iz tržiške osnovne šole, delovne skupnosti šolskega centra in sevniške srednje tekstilne šole
PLUSKA - „Srce me boli, ko vidim, da gradijo hiše sredi njive, mi se pa po bregovih ,matramo‘, pravi štiridesetletni kmet Lojze Kek in predsednik trebanjske kmetijske zemljiške skupnosti. „Saj ne rečem, da ni bilo veliko narejenega, toda naša prva naloga je, da ohranimo obstoječo obdelovalno zemljo. Izboljšave zemlje so drage in nekaj časa traja, preden taka zemlja dobro rodi,“ pripoveduje.
Sicer pa pravi, da mu ta in druge funkcije vzamejo veliko časa. Hkrati dodaja, da je to nuja sedanjega časa, ko mora vsak imeti kakšno funkcijo. Ko pogovor spet nanese na- našo zemljiško politiko, kritično dodaja, da je še premalo stroga. Po njegovem ni prav, da se eni zavzemajo samo za hidromelioracije, drugi spet za druge agrotehnične ukrepe. Zlasti pa bi morali upoštevati interes kmetov, ki edini vedo, kaj dobra obdelovalna zemlja pomeni.
V vasi so sicer samo še trije pravi kmetje, drugi si pomagajo s službo. Ker ni nobenega stalnega vira dohodkov, je treba toliko bolj poprijeti na kmetiji. Dela je za Lojzeta in njegovo ženo Anico zmeraj dovolj. Mati Terezija je stara že 82 let, njuni štirje otroci pa tudi ne morejo kaj dosti poprijeti na kmetiji, saj najstarejšemu, ki obiskuje prvi letnik kovinarske šole v Novem mestu, ni dosti več kot 15 let.
„Šest hektarov obdelovalne zemlje imamo. Čeprav smo opremljeni s
stroji, jo je kar težko obdelati. Zato se v glavnem ukvarjamo z živinorejo. V hlevu imamo 13 glav živine, od tega sedem krav molznic. Na leto oddamo okoli 15 tisoč litrov mleka, kar je za nas pomemben vir dohodka. Po drugi strani pa je to velika obveznost, saj pri nas ne
LOJZE KEK:	„Ko	enkrat
začneš s kmetijstvom, ne moreš iz njega, kot bi stopil z vlaka.“
poznamo tako imenovanega sezonskega dela. Tako kot delavec sem vpet v natančen urnik, ki mi ga določa življenje. Leto in dan vstajamo ob peti uri zjutraj, tako da je mleko že ob pol sedmih na zbirnem mestu."
Stoletnica zadružništva
Izšla je knjiga, posvečena stoletnici prve slovenske (in jugoslovanske) zadružne zveze
SPOSOJENO TRNJE
— Postavili smo svetovni rekord v kmetijstvu. Na enem hektaru pese so zrasle štiri sladkorne tovarne.
(Iz Ježa)
O _ *	•	v-	v
Sejmišča
NOVO MESTO - V ponedeljek je sejmišče - vsaj glede ponudbe -spet malo bolj zaživelo. Naprodaj je bilo 446 prašičev, toda neprodanih je ostalo kar 256. Od 7 do 10 tednov stari so veljali 5.000 do
6.000 din, od 10 do 12 tednov
6.000 do 7.500, dva starejša od 6 mesecev pa so prodali po 19.000 din.
BREŽICE: Za sobotni sejem je značilna sorazmerno slaba ponudba. Naprodaj je bilo le 317 pujskov, prodanih pa 203 po okrog 300 din kilogram žive teže.
Slovensko kmetijsko zadružništvo ni od včeraj. Staro je nad sto let, iskanje zadružnih poti kot oblike kmetove samopomoči pa je še starejše. Tako je prosvetljeni mokro-noški baron Mandel v želji, da bi pomagal kmetom, leta 1817 ustanovil nekakšno zadružno žitnico, ki je kmetu, če je zašel v stisko, posodila žito in čakala na žetev. Podobno kot še nekateri taki poizkusi jc ta posojilnica propadla, potreba po njej pa je ostala.
Začetek slovenskega zadružništva je tesno povezan s taborskim gibanjem in narodnim preporodom, leta 1869 so v Šmarju pri Jelšah, leto kasneje pa še v Brežicah, Ormožu in Šentjakobu v Rožu rodoljubi ustanovili prve kmečke posojilnice.
Leta 1883 jih je bilo že 14, večinoma so bile organizirane po Schulze -Delitschevih načelih. Mihael Vo-šnjak jih je povezal v Zvezo slovenskih posojilnic Celje in to štejemo za začetek organiziranega slovenskega zadružništva. To je bila tudi prva jugoslovanska zadružna zveza.
Stoletnici ustanovitve prve slovenske zadružne zveze in desetletnici ponovnega osnovanja Zadružne zveze Slovenije je posvečena ugledna monografija „Kmetijsko zadružništvo na Slovenskem", ki jo je v sorazmerno veliki nakladi 5.000 izvodov izdala Zadružna zveza Slovenije v založbi ČZP Kmečki glas. V njej je pregledno obdelano zadružništvo do druge svetovne vojne, temeljiteje pa socialistično in samoupravno zadružništvo, katerega idejne temelje je postavil Edvard Kardelj s knjigo „Problemi socialistične politike na vasi" in drugimi deli. Največ prostora je namenjeno obdobju po 1972. letu, ko je bila obnovljena Zadružna zveza Slovenije, ki je na izhodiščih 2. seje konference ZKS zastavila sedanji razvoj slovenskega zadružništva.
Kmetijski
Nesojena kraljica soja /I/
Brez konzervirane soje Kitajci v drugi svetovni vojni verjetno ne bi mogli zdržati agresije imperialistične Japonske. Vprašanje Je tudi, kako bi se brez tega živeža končal zgodovinski dolgi P°hod in Maocetungova revolucija. To sta le dva primera, ki opozaijata na pomen soje, te tisočletja stare kulturne rastline, za katero se tudi nr oziramo zdaj, ko nam primanjkuje surovin za izdelavo jedilnega olja ter močnih krmil in ko smo glede tega tako postali odvisni od tujine.
Soja pri nas ni čisto neznana poljščina. Gojili so jo že pred vpjno, vendar so jo zaradi neizdelane agrotehnike, predvsem pa težav pri spravilu opustili. Zdaj so spet zasejali poskusne nasade, nekaj tudi pri nas na Dolenjskem (o tem smo pisali 20. oktobra na zadnji strani), več pa v Pomurju, kjer so letos s sojo posejali ha njiv in kjer imajo že nekaj zanimivih izkušenj, o katerih nameravamo poročati na tem mestu. Še prej pa nekaj splošnega 0 soji kot kmetijski rastlini.
Soja ali, kot jo zaradi njenega izvora nekateri tudi imenujejo, kitajski ali japonski fižol spada botanično med metuljnice. V fižolu ali grahu podobnih strokih oz. zrnih vsebuje od 30 do 40 odst. (dragocenih) beljakovin, 15 do 20 odst. maščob in le 4 do 6 odst. vlaknine. Zaradi obilice maščob po energetski vrednosti močno prekaša celo koruzo.
Uspeva skoraj po vsem svetu, vendar je zelo neenakomerno razporejena. V Evropi jo gojijo le na nekaj deset tisoč hektaijih njivskih površin, v Ameriki in Aziji pa na milijonih hektaijih. V * verni Ameriki so sojini posevki osemkrat večji kot v Jugoslaviji pšenični. Od tam uvažamo sojo in sojine tropine, ki so dragocena živinska krma.
Soja je neveijetno vsestransko uporabna rastlina, v tem pogledu prava kraljica kulturnih rastlin. Iz nje pridobivajo jedilno olje, živinsko krmo, margarino, sojino meso, kruh, pecivo, kavni nadomestek, v predelovalni industriji je moč iz nje izdelati plastične mase, lepila, furnir, linolej, umetno gumo, sintetični bencin, strojno olje za letala, eksploziv in še celo vrsto drugih industrijskih izdelkov. Na soji je zgrajena oijaška predelovalna industrija ZDA.
O drugih koristih pa prihodnjič.	1 ’ M L
4
!
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
5
4
4
I
*4
4
4
4
{
5
4
4
4
4
4
4
4
*4
'V^u.—
Čeprav se Kek ne pohvali s kmetijstvom, tudi ne kritizira pretirano. Za cene odmahne, češ da je to že stara pesem, o kateri ne kaže izgubljati besed. Ko namreč začneš s kmetijstvom, ne moreš z njega, kot bi stopil z vlaka. Žal mu je le, da v ugodnejših časih ni najel več kreditov, saj bi imel tako več strojev pa tudi obnova hiše bi bila nemara lažja. Toda, kar je bilo, je bilo. In zdaj je treba gledati, da se bo sedemčlanska družina vsaj spodobno preživela, saj si razkošja nikoli niso privoščili.
J. SIMČIČ
SPOMINSKI PARK 88 DREVES NA RESI
KRŠKO - Tukajšnje turistično društvo je prispevalo 200 tisočakov krajevni skupnosti Krško za ureditev 'Spominskega parka 88 dreves na Resi. Projekti in soglasja so že pridobljeni. V prvi fazi bodo poskrbeli za parkovno ureditev okolice ribnika in namestili 15 klopi.
PREVERJANJE BOLNIŠKE NA DOMU
SENOVO — V letošnjem avgustu je bilo v senovskem rudniku odsotnih z dela kar 24 odst. delavcev, od tega polovica zaradi bolniške. Ker so po bolniški še vedno v vrhu med delovnimi kolektivi v Posavju in na Dolenjskem, so sklenili, da bodo še dosledneje preverjali bolniško, in sicer kar na domu. Zato sta zadolžena novomeška enota Varnosti iz Ljubljane in krški zdravstveni dom. S slednjim so podpisali samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela. V senovski ambulanti je poslej rezerviran čas za delavce rudnika, zdravniške liste pa potrjuje samo en zdravnik.
NEVESTA BREZ BALE
BREŽICE - Financiranje kmetijskih zemljiških skupnosti je urejeno tako, da tiste na kmetijskih območ-. jih, kot je na primer brežiška, komaj životarijo, druge pa za svojo dejavnost niso v skrbeh. Tako v občini niti zemljišča, kijih ostareli kmetje ponujajo v odkup, ne pridejo v njeno last, delno zato, ker so te površine premajhne za izplačevanje celovitega preživninskega varstva, delno pa zato, ker kmetijska zemljiška skupnost nima denarja. Pa vendarle bi bil vsak kos zemlje dobrodošel, če ne za zamenjavo, pa vsaj za oddajo v odkup, da se na doslej obdelanih zemljiščih ne bi razraščal plevel.
i:
EN
HRIBČEK BOM KURIL..
Ureja Tit Doberšek
Moštu na pomoč
Vrenje vinskega mošta poteka spočetka zelo živahno, kar imenujemo burno vrenje, in traja približno 6 do 10 dni. Nato vre mošt vse bolj počasi; to je mimo vrenje. Za mirnim vrenjem vrenje popolnoma preneha. Pri zelo sladkih moštih traja tiho vrenje zelo različno, in to od 4. do 8 tednov.
Če hočemo imeti zdravo vino, mora vrenje vinskega mošta pravilno potekati. Začetek, potek in zaključek vrenja je odločilnega pomena za kakovost. Vsako odstopanje od normalnega poteka vrenja pušča sledove na kakovosti vina. Zato v sodobnem kletarstvu kletarski tehnologi storijo vse, da se vrenje mošta konča normalno. Alkoholno vrenje mošta ne sme biti prepuščeno samo sebi, moramo ga uravnavati in sproti popravljati, da tako tudi s tem dosežemo boljšo kvaliteto vina. Da bomo ta cilj dosegli, moramo proces vrenja od začetka do konca nadzorovati (kontrolirati) z opazovanjem (pokušanjem) pokazateljev vrenja.
Glavna pokazatelja sta gibanje temperature mošta in zmanjševanje sladkobe mošta ter s tem tudi znižanje teže mošta. Merjenje teh pokazateljev moramo opraviti vsak dan, v času burnega vrenja pa tudi 2- do 3-krat na dan. Iz podatkov o temperaturi mošta vidimo, kako mošt vre in če je temperatura mošta ugodna. Preizkušnja (organoleptična) sladkobe mošta pa nam pove, v kakšnem stanju je vrenje.
Zastoj vrenja mošta
Lahko se zgodi, da v 10 sodih v kleti mošt normalno vre, vil. sodu pa ne. Tu moramo poiskati povzročitelja motnje.
Če mošt noče vreti zaradi premočnega žveplanja, ga moramo pretočiti in pri tem prezračiti, po pretoku pa moštu dodati odbrane vinske kvasice, ki prenesejo več žvepla (sulfitne); dobimo jih pri na-ih zavodih.
Največkrat mošt preneha vreti zaradi padca temperature. Jesen-
ske noči so hladne in se kljub sončnemu dnevu ozračje Čez dan premalo segreje, da bi se ustrezno dvignila temperatura v zidanicah.
Z vzbujevanjem ponovnega vrednja mošta je več težav kot s pričetkom vrenja tudi zato, ker je v moštu, ki je prenehal vreti, že nekaj alkohola, ki negativno deluje na delovanje vinskih kvasic.
V času, ko zaradi hladnih noči mošt v posameznem sodu preneha vreti, moramo poskrbeti, da temperaturo mošta ^višamo na 25 C ali vsaj na 20 C. Segrevanje delno povretega mošta opravimo ali v posameznem sodu, če mošt ni vrel le v nekaterih sodih, ali pa segrejemo celo klet, če je mošt prenehal vreti v vseh ali v večini sodov. Mošt v posameznem sodu lahko segrevamo s posebnim električnem grelcem ali pa vzamemo iz soda nekaj mošta, ga segrejemo in vlijemo nazaj v sod, kar ponavljamo tako dolgo, dokler mošt ne doseže ustrezne temperature. Klet segrevamo z električno, lahko pa tudi z navadno pečico. Segrevanje kleti je lahko škodljivo v primeru, da mošt v pretežni večini sodov normalno vre; segrevanje kleti bi namreč pri teh moštih lahko kvarno vplivalo na dozorevanje vina. Zato je bolj priporočljivo segrevanje mošta na ustrezno temperaturo v posameznih sodih. Da vinske kvas-nice po segrevanju mošta začno delovati,' jih moramo z mešanjem in pretokom mošta dvigniti . z dna soda, ker jim s tem damo še dodatne pogoje za razmnoževanje. Če je mošt pri tem po okusu in analizi prešibak, ga lahko še nekoliko dosladkamo in tako damo vinskim kvasnicam še naknadno hrano, v zameno pa dobimo bolj polno, alkoholno vino. Največ uspeha bomo imeli, če takim moštom dodamo odbrane vinske kvasnice ali pa vsaj nekaj burno vrelega mošta iz sosednjega soda.	■*
Po končanem burnem vrenju lahko sod dolijemo z enakim vinom, vendar pustimo kipelno veho na sodu do pretoka.
DT
M
Pospeševalec lahko dela »čudeže
Razmere v Beli krajini, podobno pa je tudi drugje: premalo strokovnega dela
V črnomaljski občini je 1600 ha kakovostnih zemljišč, 1700 ha slabših in okrog 1000 neprimernih za kmetijsko obdelavo. V občini pridelajo kmetje vsako leto več tudi za družbene potrebe, zlasti pšenice, saj so letos odkupili že 365.745 kg tržnih presežkov, kar je skoraj še enkrat več kot lani.
Sodeč po tem, kako gre kljub občasnim nihanjem in težavam zrnje v klasje, lahko rečemo, daje zadružništvo na dobri poti in da si kmetovega napredka brez njega niti misliti ne moremo. Tudi monografija je prispevek k okrepljeni zadružni zavesti in samozavesti slovenskega kmeta, zadružnika.
M. LEGAN
BOLJ CENUO ZEMLJO
RIBNICA - Občani vedno bolj cenijo kmetijsko zemljo. To se je poznalo tudi med razpravo o dopolnitvah prostorskega plana v občini Ribnica, ki še vedno poteka. Občani so zahtevali, da je treba za kmetijstvo ohraniti več zemlje, kot je bilo predvideno s prostorskim planom, sprejetim leta 1980. Še posebno so se za to zavzeli občani Velikih Poljan in Loškega potoka.
Javno razpravo ocenjujejo kot zelo uspešno in kakovostno. Največ pobud za .spremembo prostorskega plana je bilo danih v vaseh na ravninskem in kmečkem območju občine. O dopolnitvah prostorskega plana občine in o ugotovitvah javne razprave bodo že v novembru razpravljali tudi zbori občinske skupščine.
Razvoj pospeševalne službe šepa že dalj časa in morda tudi zato niso odnosi med zadrugo in zadružniki tako dobri, kot bi lahko bili. Dober kmetijski pospeševalec lahko dela prave čudeže in tega se nasplošno -
• Dolenjske zadruge imajo ta čas 17 kmetijskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kmetijskim pospeševanjem in organizacijo proizvodnje. Vsekakor
ga si prizadeva, da bi spodbudila večjo tržno proizvodnjo. Regresira
gradnjo silosov in spodbuja modernizacijo hlevov. Kot pravi Jože Tržok, vodja pospeševalne službe v KZ Črnomelj, so prav na tem področju še velike rezerve. Posodobljen hlev občutno olajša delo in poveča donosnost reje.
V. PLUT
premalo, to poudarjajo v vseh zadrugah, zlasti zdaj, ko je pred kmetijstvom toliko pomembnih
nalog. Zaposliti nameravajo še nekaj kmetijskih strokovnjakov, zaradi denarnih težav pa vendarle ne toliko, kot bi jih potrebovali. Da bi se pospeševalci bolj posvetili strokovnemu delu, bi bilo nujno potrebno zmanjšati obseg administrativnih opravil.
ne le v Beli krajini - premalo zavedamo.
Zadružniki črnomaljske občine so proizvodno usmerjeni predvsem v živinorejo. Zadruga odkupuje teleta, ki jih oddaja v nadaljnje pitanje kmetom. Na družbenih posestvih V Dragatušu in Lokvah so možnosti za rejo, vendar so omejeni v pridelovanju voluminozne krme. Nasploh je treba doseči večjo intenzivnost v pridelovanju poljščin in krmnih rastlin, zlasti silažne koruze. Zadru-
Dogovor ovira za pomoč?
Metliški veterinar ne sme v ozaljsko občino
METLIKA - Prebivalci žumerških vasi, ki sodijo sicer v ozaljsko občino, so v veliki meri navezani na Metliko, saj jih je veliko tu zaposlenih, v mehiških trgovinah kupujejo, precej jih je kooperantov mehiške kmetijske zadnrge, tudi v matično občino ne morejo, ne da bi šli skozi Metliko. Veliko Lješče pa sodi celo v šolski okoliš suhorske podružnice metliške osnovne šole.
„Tudi mi smo že več let kooperanti in člani metliške kmetijske zadruge, mož Nikola je v službi v obratu IMV na Suhorju, hčerka hodi v tekstilno šolo v Beti, jaz pa sem doma na srednje veliki kmetiji," je povedala Dragica Šoštarič iz Velikega Lješča. „Metliški zadrugi dajemo krompir, grozdje, več let smo štirje iz naše vasi dajali tudi mleko - jaz sem ga vsak dan s traktorjem vozila do Slamne vasi - sedaj pa ga dajemo Zagrebškim mlekarnam, ker ga pridejo iskat v vas. Res, kakorkoli pogledamo, povsem smo navezani na metliško občino, zato ne morem razumeti, da noče ali ne sme k nam priti živinozdravnik iz Metlike. Mi imamo z metliško zadrugo sklenjeno tudi pogodbo
o oddaji teličkov, a kako naj bi jim dali teličke, ko sta nam v letu dni poginila dva pri porodu!" je potožila Šoštaričeva.
Šoštaričeva trdi, da bi jim teleta - zadnje je poginilo v času trgatve - strokovno podkovan in izkušen veterinar rešil, pri porodu pa je bil le njihov osemenjevalec. „Telico imam zavarovano v Metliki, pri zavarovalnici Triglav, pa kljub temu metliški veterinar ni hotel k nam, češ da je tak dogovor med občinama, pred leti pa je hodil in bili smo zelo zadovoljni."
A. B.
Dragica Šoštarič: „Dve teleti sta nam poginili na porodu v letu dni, to je za nas zelo hud udarec."
IZ NNŠIH OBČIN
Delavnik bolj po željah
EETRTK0V INTERVdU
S 14. novembrom spremembe delavnika v vseh 4 dolenjskih občinah — šesta ura ie za pro- 	izvodnjo
NOVO MESTO - Ob prehodu na zimski čas pred mesecem dni so se vse štiri dolenjske občine dogovorile, da se bodo držale pnporočila republiške skupščine in razen nekaj manjših izjem res ni bilo sprememb začetka delovnega časa. Ker pa so ponekod v Sloveniji spet začeli delati ob šesti uri, so bile zahteve po taki spremembi tudi na Dolenjskem vse glasnejše. Do nje bo res prišlo sredi novembra. O tem smo se pogovarjali s predsednikom medobčinskega sveta ZS za Dolenjsko Jožetom Mozetičem.
,,V regiji smo seveda sledili priporočilom republiške skupščine, da po 25. septembru ostane vse po starem. Akcijo smo izvedli organizirano in ni bilo samovoljnega ravnanja. Nekoliko so izskočili le Trebanjci. Ob tem pa smo vseskozi opozarjali, daje treba delovni čas urediti enotno za vso Slovenijo. Vendar ni bilo tako, in v regiji so bUe vse ostrejše zahteve po spremembi delavnika, predvsem v materialni proizvodnji. Ne smemo pozabiti, da je veliko Dolenjcev polpro-
tam, kjer je
je več izmen, začeli delati ob 6. uri, delavci v družbenih dejavnostih med 7. in 8. uro, šole pa ob 8. uri. Sprememba je vezana na spremembo voznih redov vlakov, ki bo začela veljati enotno za vso Slovenijo v noči od 12. na 13. november, hkrati pa bodo prilagodili vozne rede tudi avtobusni prevozniki."
— Sprememba torej ni možna pred 14. novembrom, kar ponekod hočejo?
„Dogovor za regijo je tak. To je najkrajši čas, kije potreben za uskladitev prevozov. Kdor se bo odločil za spremembo predtem, se bo na svojo odgovornost. Povedal pa bi, da bo tako spremenjeni delovni čas posebno v Novem mestu zelo zmanjšal jutranjo prometno konico. Težje bo popoldne, vendar se prevozniki dogovarjajo, da bi to rešili z dodatnimi vlaki in avtobusi v najbolj obremenjene smeri, npr. v Belo krajino, proti Trebnjemu, Šentjerneju itd
letarcev. To je v tej situaciji zelo pomembno, še posebno, ker so
— Je to neuspeh okrog leto dni trajajoče akcije za spremembo delovnega časa?
osebni dohodki v regiji nizki in se na ta način blaži padanje standarda. Upoštevajoč vse to, smo se v regiji dogovorili, da se 14. novembra delovni čas spremeni tako, da bodo delavci v materialni proizvodnji, predvsem
„Ne glede na spremembe, do katerih sedaj prihaja v regiji,
smatramo, da priporočila republiške skupščine ostrgajo dolgoročnejši cilj in naloga, saj ne gre le za varčevanje z energijo, temveč še bolj za optimalno izkoriščanje proizvodnih sredstev. Za to pa je potrebno tudi to, da vse družbene službe res delajo tako, da bodo delavcem iz materialne proizvodnje na voljo izven njihovega rednega delovnega časa ne le enkrat tedensko v podaljšanem delavniku, da se doseže namen nemotene proizvodnje. Še naprej pa vztrajamo, da se je
treba enotno dogovoriti vsaj, kako bomo delali v Sloveniji. Poleg
tega je treba narediti oceno, kakšni so bili učinki spremenjenega delavnika. Kadri pa, ki so se najbolj izpostavili za uresničitev priporočila republiške skupščine, zaslužijo prej pohvalo
Jože Mozetič
Prvič v svojih prostorih
Društvo paraplegikov Dolenjske dobilo prostore v Domu starejših v Šmihelu — Občni zbor in razstava
NOVO MESTO - 22. oktobra je imelo letni občni zbor Društvo paraplegikov dolenjske regije, ki na območju sedmih občin vključuje 65 članov. Pretežno so med njimi ljudje, ki so za posledicami prometnih in drugih nesreč pristali na invalidskem vozičku.
Medtem ko slovensko društvo paraplegikov deluje že 15 let, je dolenjsko s sedežem v Novem mestu šele štiri leta samostojno. Prav v tem času pa je društvo izredno napredovalo, predvsem po zaslugi vodstva, oziroma tajnice Bernarde Zorko iz Regerče vasi in vse njene družine. V njihovi hiši je društvo vse doslej imeli tudi pisarno, zdaj pa se je preselilo v Dom starejših v Šmihelu. Tu so pokazali za delovanje društva in paraplegike nasploh veliko razumevanje.
Kot eden bistvenih problemov v delovanju društva je denar, kajti interesne skupnosti iz posameznih občin niso niti približno izpolnile dogovorjene obveznosti. Kljub mačehovskemu odnosu pa volja do
dela na raznih področjih ni zamrla. Posebno seje izkazala športna dejav-
Večje pomoči
nost, za katero 'ima nemalo zaslug prof. Milan Smerdu, kateremu so izročili posebno priznanje. Razen njega je priznanje društva dobila še tajnica Bernarda Zorko.
Ob otvoritvi prostorov in razstave ročnih izdelkov članov so kulturni program izvajali sami. V pomoč jim je priskočil edinole harmonikar Tinko, sicer pa je Bernarda Zorko brala svoje pesmi, vsi skupaj pa so zapeli znano ljudsko pesem. Med razstavljenimi ročnimi deli so poleg lepih gobelinov še vezenine, pletenine, izdelki makrame in akvareli. Tudi to je dokaz, da so težki invalidi lahko koristni družbi in opravljajo tudi sebi v zadovoljstvo razna dela.
Potrebna pa jim je spodbuda, predvsem takrat, ko začno živeti na novi
Od 1.9, dalje v novomeški občini za vse družbene pomoči za 18 odst. več
način. Organizirana socialna, zdravstvena in rekracijska pomoč je zato glavni del društvenega programa, ki ga zelo uspešno uresničujejo, r. B.
NOVO MESTO — Po sklepu skupščine skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto, ki je bila pretekli teden, so družbeno denarne pomoči, rejnine in dodatek za pomoč in postrežbo v novomeški občini od 1. septembra dalje večje za 18 odst. Družbena denarna pomoč kot edini vir preživljanja znaša sedaj mesečno 5.500 din, kot dopolnilni vir preživljanja pa 2.750 din. Rejnina za predšolske otroke je poslej mesečno 5.841 din, za šolarje 6.726 din, za mladoletnike nad 15 let 7.450 din in za otroke, ki so v rejniški družini ob koncu tedna, 2.006 din. Za invalide, ki potrebujejo stalno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, je poslej dodatek za pomoč in postrežbo 3.304 din, za pomoč pri opravljanju večine potreb pa 2.312 din. Prejemniki denarnih pomoči, rejenci in otroci iz materialno ogroženih družin pa bodo dobili še enkratno denarno „zimsko“ pomoč. Višina te pomoči je odvisna od stopnje materialne ogroženosti, ne sme pa presegati 5.500 din, kolikor je mesečna pomoč kot edini vir preživljanja.
V AKCUO BREZ NOVIH PROGRAMOV
NOVO MESTO - Predsedstvo občinskega komiteja ZKS v Novem mestu je pretekli teden obravnavalo naloge po 8. seji CK ZKS in 13. seji komiteja. Menili so, da kljub zahtevnim nalogam osnovnim organizacijam ZK ni potrebno delati novih programov, pač pa naj začno uresničevati že dogovorjeno. Vsi člani komiteja bodo do 15. novembra obiskali osnovne organizacije na terenu ali vsaj sekretarje in se z njimi pogovorili o konkretnem uresničevanju nalog v vsakem okolju. V predsedstvu občinskega komiteja pa 'so začeli tudi pripravljati izhodišča za programsko volilne seje, ki se bodo vrstile decembra letos.
Uspehi v IM V veliko obetajo
Do sedaj doseženi rezultati in izpeljane spremembe v IM V zbujajo resne upe za uspešnost sanacije — Do konca leta pika na i za sanacijski program?
NOVO MESTO — Člani občinskega sindikalnega sveta Novo mesto so na zadnji seji pretekli četrtek med drugim razpravljali o uresničevanju sanacijskih ukrepov v novomeški IMV, o čemer jim je postregel z izčrpno informacijo podpredsednic KPO IMV Franci Borsan.
Borsan je ob teni ponovno poudaril, da so bili v prvem polletju
Drugačna IMV
Novembra bodo delavci na referendumu odločali o novi organiziranosti
NOVO MESTO - 24. oktobra je na predsedstvu občinske konference SZDL v Novem mestu Marjan Simič poročal o uresničevanju sanacije in trenutnem položaju, hkrati pa informiral člane predsedstva o bližnjem referendumu.
Izguba, je bila ob polletju in ob tričetrtletju znatno manjša od predvidene, k čemer je znat-
no pripomogla prodaja vozil na ie«
domačem trgu za dinarje deviznega porekla. Sicer pa sc v IMV stanje vsestransko izboljšuje. Tudi kadrovsko. V zadnjih mesecih se je kolektiv okrepil s 100
ljudmi z višjo ali visoko izobrazbo,
500 dijakov in študentov pa še štipendirajo.
Eno pomembnih potez, ki naj bi pomenOa črto pod preteklostjo, pa pomeni tudi bližnji referendum, na katerem se bodo delavci izrekali o novi organiziranosti. Predvideno je, da bo IMV poslovala kot sozd s 4 delovnimi organizacijami in več tozdi. Velik poseg pa je bil opravljen pred kratkim tudi z uvedbo novega načina nagrajevanja. S tem so plačilne razrede odpravili, prvič pa sc vsi zaposleni v IMV dobili odločbe.
R B.
doseženi rezultati dejansko. izredni, ne glede na to, da so zelo visoki indeksi tudi posledica lanskih velikih težav v proizvodnji, ko je šla s traku dokončana manj kot polovica izdelkov. Tako bo proizvodnja v avtomobilskem delu letos večja za več kot 30 odst., v prikoličarskem pa več kot za petino. Za celo leto načrtujejo celotni prihodek 20 milijard, od tega ga bodo več kot polovico ustvarili z izvozom. Izguba bo tudi ob koncu leta daleč pod načrtovano, če le ne bo večjih težav s prodajo. Namesto 1,74 milijarde din naj ne bi presegla 700 milijonov.
Ob vseh teh ukrepih v glavnem kratkoročnega značaja seveda tečejo prizadevanja za dolgoročno sanacijo, kjer je prav tako že veliko narejenega,čeprav sanacijski program še ni dobil „pike na i“, saj ga morajo potrditi še banke in republiški sklad skupnih rezerv, kar pa naj bi vendarle speljali do konca leta. So pa povsem jasni odnosi in podpisane pogodbe z Renaultom o sovlaganju v IMV, razčiščene so tudi stvari s pristojnim zveznim komitejem glede najetja opreme, iščejo rešitev za tozde, ki so še brez proizvodnega programa. V zaključku je sklenitev štirih sporazumov s sovlagatelji za 400 milijonov, za program IMV 1 (avtomobilska proizvodnja) pa jih bo treba skleniti še nekaj 10, saj bo pomembnih vsakih sto starih milijonov. Poteka tudi delo za končno
konstituiranje tozdov, sozda in delovnih organizacu, začetek posodabljanja prikoličarske proizvodnje, razvoj gospodarskega vozila itd.
Precej pozornosti je svet namenil tudi poročilu o ugotavljanju občanov, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem nedovoljene gospodarske dejavnosti oz. s „šušmaijenjem“. Zaenkrat je uprava za družbene prihodke zvedela za 170 takih ljudi („šušmarienja“ je seveda še veliko več, veliko pa tudi razlogov, da jih ljudje ne prijavljajo), ki naj bi jih sedaj najprej povabili na razgovor ter jim ponudili legalizacijo take dejavnosti. Če ne bo šlo na ta način, bo seveda treba ukrepati drugače.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
ŽALNE SVEČANOSTI ZA DAN MRTVIH
NOVO MESTO - Tudi letos bo občinski odbor ZZB NOV organiziral žalne svečanosti na obeh mestnih pokopališčih. Na dan mrtvih, 1. novembra, bo ob 8.30 komemoracija na pokopališču v Šmihelu, ob 9.30 bo svečanost na ločenskem pokopališču, ob 11. uri pa pri spomeniku padlim na Cviblju Žužemberku.
pn
IIUHUHinnilMHIMUHIHIIMIIIi
Za praznik
novomeške
občine
Pojutrišnjem bodo na slavnostni seji v Žužemberku podelili letošnja občinska priznanja
NOVO MESTO - Prireditve v počastitev letošnjega občinskega praznika 29. oktobra se vrstijo že ob 14. oktobra, vrhunec pa bo jutri in pojutrišnjem z otvoritvijo nove Iskrine tovarne v Žužemberku in podelitvijo tradicionalnih občinskih priznanj.
Jutri, 28. oktobra, bosta poleg drugih prireditev dve gospodarsko pomembni: ob 11. uri bo otvoritev nove grmske kmetijske šole in doma učencev pod Trško goro, ob 13. uri pa bo na Cikavi Iskrina tovarna Ela svečano odprla novo tovarniško poslopje.
V soboto, 29. oktobra, bo glavno slavje v Žužemberku. Najprej bodo na slavnostnem zasedanju občinske skupščine in družbenopolitičnih, organizacij (v prostorih Iskre) podelili letošnja priznanja: 3 plakete, 2 spominski plaketi, 1 Trdinovo nagrado in 5 nagrad Novega mesta. Sledila bo otvoritev novih proizvodnih prostorov žužemberške Iskre; ob 16. uri popoldne pa bodo v Šmarjeških Toplicah počastili praznik z odprtjem novih objektov zdravilišča.
PRVA REGERČA VAS
BRŠLJIN - V soboto, 22. oktobra, je bilo v Bršljinu tradicionalno tekmovanje ekip prve medicinske pomoči, ki jo je organiziral občinski odbor RK in občinski štab CZ. V praktičnih vajah se je med seboj pomeriio 16 ekip. Zmagala je ekipa KS Regerča vas, druga je bila ekipa KS Ločna-Mačkovec, tretja pa II. ekipa KS Dolenjske Toplice.
ZA BOLNIŠNICO
NOVE VOZOVNICE ZA ZELENI VLAK
METLIKA - Letne vozovnice za
zeleni vlak potečejo v začetku prihodnjega meseca, zato zeieznicarže
prodaja vozovnice za naprej. Cena celoletne vozovnice za zeleni vlak (vozovnica je prenosljiva, brez navedbe imena, zagotavlja stalen sedež, lastnik pa se lahko na relaciji,za katero velja vozovnica, vozi tudi z drugimi vlaki) je od Metlike do Ljubljane 112.500 dinarjev, do Novega mesta 53.800 dinarjev in do Trebnjega 74.600 dinarjev.
NOVO MESTO - Za izboljšanje opremljenosti splošne bolnišnice Novo mesto so prispevali: Slavko Sitar iz Kristanove 6, Novo mesto, 5.000 din namesto venca pokojnemu ing. Peternelu, OOS Dana z Mirne 4.000 din in Mercator—Prodajalna Šentjernej 1.000 din. Delavci bolnišnice se darovalcem toplo zahvaljujejo.
SZDL O TRGOVINI
NOVO MESTO — Analizo o trgovini, ki je osnovno gradivo za široko javno razpravo, so obravnavali tudi na seji predsedstva občinske konference SZDL v Novem mestu. Mesec dni bo gradivo v razpravi na terenu, predvsem pri potrošniških svetih. Ker pričakujejo precej kritične razprave, naj bi jih usmerjali tako, da bi ne naštevali zgolj napak, ampak tudi nakazali možne rešitve. Že zdaj pa se ve, da ljudje ne zamerijo trgovcem tega, da ni blaga, ki ga primanjkuje nasploh, ampak da ne poskrbijo za izbiro tistih izdelkov, ki jih je dovolj. Zaradi bencinske stiske se Novomeščani ne vozijo več toliko po nakupih v Ljubljano ali Zagreb, ampak (kar je za Novo mesto in njegovo trgovino še bolj žalostno) tudi v Trebnje, Metliko in Brežice. Tam je izbira boljša.
Prav vse moči za stabilizacijo
V središču pozornosti v metliški občini je načrt uresničevanja dolgoročnega stabilizacijskega programa — Povečati izvoz in bolje gospodariti
METLIKA — Načrt uresničevanja dolgoročnega programa
gospodarske stabilizacije v metliški občini, dokument, kije te dni v središču pozornosti v tej belokranjski občini, je o tem tekla beseda
večjo delovno disciplino, odpravo ozkih grl, pospešitev prednostnih naložb in podobno, pa tudi za pre-
na zadnji seji OK SZDL, izvršnega sveta, zborov občinske skupščine in še kje, obsega dva večja sklopa konkretnih nalog.
tozdoma Novolesa oziroma Novo-teksa. Še posebej se bodo morali potruditi v Kometu, kjer morajo z
usmeritev proizvodnje, če je to potrebno, in kadrovsko okrepitev.
SPOSOJENO TRNJE
J
— So stvari, v katerih smo pred ostalim svetom. Samo pri nas, na primer, gospodari negospodarstvo.
/Iz Borbe/
Prvi sklop obsega ukrepe in aktivnosti za povečanje izvoza, zlasti na konvertibilno tržišče, in za povečanje proizvodnje. V drugem sklopu pa so določili aktivnosti za učinkovitejše 'gospodarjenje, doseganje boljših delovnih rezultatov ter za krepitev reproduktivne sposobnosti gospodarstva.
Veliko pozornosti posteča načrt gospodarskim odnosom s tujino. Tako nalaga Beti in Kornetu, da
V prizadevanjih za več doma pri-* dru-
pripravita izvozne programe za leti 1984 in 1985, prihodnje leto pa morata izdelati srednjeročni načrt
odnosov s konvertibilnimi kupci, da bi kar se le da povečali delež konvertibilnega izvoza v celotnem prihodku in izboljšali pokrivanje uvoza z izvozom. Ista naloga je še pred metliško Kmetijsko zadrugo in
dodatnim povečanjem izvoza zagotoviti uvoz potrebne opreme za tehnološko posodobitev proizvodnje, s čimer bodo lahko zmanjšali izvoz storitev in povečali izvoz lastnih izdelkov. Podobna naloga čaka Kmetijsko zadrugo, ki naj z večjim izvozom na konvertibilno tržišče preko sozda KIT zagotovi uvoz krmil, zaščitnih sredstev, traktorskih gum in rezervnih delov za kmetijske stroje.
Seveda nalaga načrt vsem delovnim organizacijam in tozdom v občini, da naredijo vse za povečanje proizvodnje, izboljšanje ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, za
delane hrane bodo morali med gim neobdelano ali slabo obdelano zemljo vključiti v družbeno organizirano proizvodnjo, nadaljevati z melioracijami in komasacijami. Načrt vsebuje tudi pospeševanje drobnega gospodarstva, boljšo turistično ponudbo in zahteva hitrejši prehod na ekonomske stanarine. Drugi del načrta obsega ukrepe za racionalnejše gospodarjenje, smotrnejšo organiziranost in večjo odgovornost, ukrepe na področju finančnega poslovanja, razporejanja dohodka, obdavčevanja občanov, stabilizacijske ukrepe v družbenih dejavnostih, se pravi na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, kulture in telesne kulture ter sc zavzema za zmanjševanje splošne porabe.
A. BAR1ELJ ■
Novomeška kronika
NE SAMO V CENTRU! - Pred občinskim praznikom običajno vsako leto očistjjo mestne ulice in zelenice, ampak dobro bi bilo po| dati še malce izven središča. E> sprehajališči Marof in za Loko sta tako zarasli, da pot že izginja. Ne-pokošena trava in osat silita čel cestni rob. Da o papirčkih in odpadkih, ki krasijo okolje, niti ne govorimo.
BO ALI NE BO? - Nekateri Novomeščani so začeli sklepati stave: ali bo obvoznica čez Drsko do napovedane otvoritve nared ali ne? Te dni na veliko delajo, posebno na
odseku pod podvozom, pod katerim ie cesta do stadiona, ampak dela
je še veliko. Otvoritev pa je napovej dana za 29. oktober od 8.30, hkrati
s tem pa tudi preusmeritev prometa-Več o tem še na Potih in štranpotih-PO TEMI DOMOV - V nedeljo ni delala javna cestna razsvetljava od mesta do nove soseske ob Cesti herojev. Ker tam stanujejo pretežno mlade družine z majhnimi otroki, jih je nemalo „bentilo“, ko so se z vozički z nedeljskih obiskov vračali domov v popolni temi.
Ena gospa je slišala, da so kioski na novomeški tržnici projektirani tako, da vanje ne 7edo hladilniki, pa jo zanima, ako je v tem primeru s konkretno odgovornostjo. ..
V času od 13. do 19. oktobra so v novomeški jporodnišnici rodile: Magdalena Hočevar iz Mihovice -Jaka, Helena Zupančič iz Otovca -Janjo, Bernarda Gabrič iz Šutne -Janeza, Nada Zabukovec iz Straže -
Damjana, Irena Frulič iz Črnomlja
- Vladimirja, Bojana Kren iz Straže
— Anjo, Anica Bašelj iz Gorenjega
dimiija, Bojana Kren iz Str:
Kamenja - Bojana, Martina Praznik z Gorenje Gomile - Urško, Ljudmila Tržan s Senovega - Roka, Jožefa Grubar iz Velikega Bana — Majo, Joža Jazbec iz Krškega — Ivano,
Cvija Kovačevič iz Kota pri Semiču
Sir- " -	-	-	-	™
'iniša, Martina Sepaher iz Pod-rebri - Jasno, Mančka Perše iz Brezovice - Tatjano, Anica Šašek s Pangerč grma - Boruta, Jožica Kuščer - Krieger iz Krškega - Lovra, Ivana Blatnik s Preloke — Barbaro,
Marija Kastelic iz Malega Cerovca -Boruta, Marija Jarc iz Trel dečka, in Milena Dragan iz Šentjurja
aiega iz Tr
- dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Irena Čampa z Zagrebške 4 a - Domna, Bojana Gazvoda iz Ulice Danila Bučarja 24 - Tjašo, Milka Lazič z Ragovske 10 a - Stanislava in Ida Mijajlovič, Na Lazu 3 — deklico. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
UČENKE SREDNJE ŠOLE TEKSTILNE USMERITVE si bodo ogje-dale 4. novembra komedijo Piknik s tvojo ženo. Predstava bo v kulturnem domu Edvarda Kardelja ob 12. uri, ob 19. uri pa bo ponovitev za Metličane, ki ljubijo smeh. Komedijo je napisal Andrej Jelačin, ki tudi igra glavno moško vlogo. Koprske umetnike je povabila gostovat v Metliko šola, ker so izračunali, da je tako veliko ceneje, kot če bi ss učenci odpeljali na predstavo v Ljubljano.
MLADINSKI DISCO V STARI KINO DVORANI je ob sobotah poln mladih, ki si dajajo duška z modernimi plesi. Ker so vrata odprta krepko čez polnoči, zavijejo ha tudi ne več rosno mladi. Nič čudnega ni, če je nemalokrat slišati vzklik: »Stric, kaj pa vi tukaj? “ Vendar starejših to ne moti: vdani v resnico, da leta minevajo, se nacejajo z brizganci, dokler ne postane svet rožnat, leta pa nepomembna.
PREDLOG ŽA NOVE LOKALNE CESTE
METLIKA - Komisija metliškegi izvršnega sveta je izdelala predlog, katere ceste v občini naj bi uvrstili med lokalne. Te ceste so: Metlika-Rosalnice- Božakovo-Rakovec-meja s Hrvaško; odcep s ceste proti Drašičem-Slamna vas-Radovica-Ostriž-meja s Hrvaško; Bušinja vas -Brezovica-križišče pod Radovico; Metlika-Krvavčji vrh; Metlika-Gra-brovec-Bušinja vas; Gradac-Krasi-nec-most čez Kolpo; Gradac-Klo-šter-Dolenjci; Krivogla vice-Gor. Dobravice-Dol. Dobravice- Geršiči -Grm; Dole- Drage-Ravnace-Dol. Suhor; Jugoije-Osojnik.
grmitiUM ♦ «	4	a*	a*	unu	s
IZ NKŠIH OBČIN
V
Črnomaljski drobir
POČAKAJTE 4 MESECE! -Črnomaljci godrnjajo zaradi javne razsvetljave v mestu, ki se obnaša že preveč stabilizacijsko, vendar pa jim vedo na skupnosti krajevnih skupnosti pojasniti le to, da razsvetljavo popravljajo vsake štiri mesece. A meščani z odgovorom niso zadovoljni in jadikujejo, da pred vrtcem v Loki, na Grajski cesti in še kje že več kot tri mesece niso videli prižganih žarnic ter da bi morali popravljati javno razsvetljavo po potrebi. To odgovornih očitno ne zgane in čakajo, da bodo pretekli štirje meseci od njihove zadnje ,,akcije" ...
PA IZKUPIČEK? - Glasbena mladina Bele krajine in viniški gasilci so preteklo soboto povabili v goste na Vinico Ljupko Dimitrovsko m Ivico Šerfezija. Koncerta, kije bil namenjen počastitvi krajevnega praznika, se je udeležilo okrog 100 ljudi, kar je za kraj sicer veliko, vprašanje pa je, če tudi za pokritje stroškov koncerta, ki gotovo ni bil poceni.
m
Ribniški zobotrebci
VEC ODVZEMOV DOVOLJENJ ZARADI PIJAČE — Do konca septembra so v ribniški občini odvzeli voznikom motornih vozil "j3* 93 vozniških dovoljenj, kar je daleč največ v primerjavi z zadnjimi i1' *e^ma voznikov, ki so jim odvzeta dovoljenja, je B kategorije, v največ primerih je vzrok za odvzem dovoljenja vožnja pod vplivom alkohola.
RAZSTAVLJENI BICIKEL -Prejšnji torek so vozniki po glavni cesti od Kočevja proti Ribnici v bližini odcepa za Rakitnico videli nekoliko nenavaden prizor: na železnem ogrodju (na njem je bila včasih reklamna tabla lončarjev z napisom „Od Ribnice do Rakitnice . ki pa so jo neznani storilci že zdavnaj razbili) je viselo kake tri metre od tal moško kolo. To je h k2° ^e-° ^stih ponočnjakov in bobrih občanov, ki si kljub ogrom-mm podražitvam alkoholnih pijač še Vtx?° YztraJn0 prizadevajo, da bi občinski proračun le dosegel načrtovane dohodke od prometnega davka na alkoholne pijače.
VARČNO V TUJINO - V zadnjih treh mesecih lani je v občini zaprosilo 10 občanov, da bi šli v tujino brez depozita; v prvih devetih mesecih letos pa je bilo takih prošenj kar 80. Varčni Ribničanje si hočejo torej ogledati tujino čimbolj poceni, zato se skušajo za svoj žep čimbolj stabilizacijsko obnašati.
Drobne iz Kočevja
ŽAGE IN TELEVIZIJA - Zima je pred vrati in vsi si hite pripravljati kurivo, da ne bi prezebali, kar bi bilo sramotno, saj smo sredi gozdov. Z drvmi torej ni bilo težav. Tudi žage pojejo po vsem mestu. To so na razne načine skrpane prevozne žage, nekaj pa je motornih. Precej je takih, ki elektromotorjev nimajo zavarovanih, kar povzroča „petje“ v televizorjih.
LEP VIDEZ - Na srečo imamo tudi razne praznike in za občinski praznik je mesto dobilo povsem nov videz. Obnovljena so pročelja hiš, električni drogovi javne razsvetljave, urejene zelenice itd. Škoda pa je, da se Podjetja ne znajo dogovoriti, oz. v ti svojega dela. Tako je bilo Knžisce pri zdravstvenem domu valj urelen°, pa so ga že prekopa-
°b£an vprašuje
/medved - odgovarja
- Zakaj člani kolektiva ZKGP hujšajo?
- Ker ogromna večina kolektivov zaključi delo ob 14. uri, in ob 15. tri, ko pri ZKGP prenehajo z delom, v trgovinah ni več mleka, kruha in še drugih živil.
Trebanjske iveri
NESKLEPČNOST SE ŠIRI KOT KUGA - V zadnjem času sper razsaja huda bolezen, ki se ji med delegati pravi nesklepčnost. Za njo niso oboleli samo delegati v sisih, ampak je zajela celo nekatera druga Področja. Po zadnjih vesteh, ki smo jih prejeli iz Trebnjega, se je menda lotila celo pevskih zborov. Pevski zbor Trimo je že dvakrat sklical sestanek, pevcev pa ni bilo.
DENARJA BO MANJ, BANK PA vEČ - Gospodarska gibanja kažejo, da nam gre precej slabo. Po vsej verjetnosti bo zaradi tega, tudi manj denarja. Toda banke kar ne verjamejo tega, saj v najhujših časih Beograjska banka odpira svojo poslovalnico v Trebnjem. Ker v zadnjem času narašča tudi število gostiln, je res vprašanje, kdo bo pobral več denarja.
IZ NKŠIH OBČIN
Vsaka družina bo dobila ohišnico
Pri Semiču bo zraslo novo romsko naselje
SEMlC - Prihodnje leto bodo na Sovinjku pri Semiču začeli graditi novo naselje za Rome, ki prebivajo sedaj v nemogočih razmerah v gozdu pri „štirih rokah". Predstavniki semiške krajevne skupnosti in občinskega sisa za socialno skrbstvo so se z lastniki dveh hektarov zemljišč na Šovinkjku v glavnem že dogovorili o zamenjavi zemlje v Stranski vasi, sedaj pa potekajo o tem še pogovori s kmetijsko zadrugo.
Delno so sredstva za ureditev bivalnih prostorov za 60 prebivalcev že zbrana, zagotovila pa sta jih sis za socialno skrbstvo in občinska stanovanjska skupnost. Četudi je 10 lastnikov zemlje na Sovinjku pristalo na zamenjavo in so se tudi Romi pripravljeni preseliti bliže urbanemu naselju, pa se lastniki sosednjih zemljišč upirajo tej akciji. Boje se namreč, da se bo zaradi tega, ker se bodo Romi približali njivam, povečala kraja poljščin. Vendar so v krajevni skupnosti pomislili tudi na to, zato bodo vsaki družini ponudili ohišnico, če pa bo interes Romov za obdelovanje zemlje še večji, jim bodo naknadno zagotovili več obdelovalne zemlje.
B. M.
Zapleta se zaradi denarja
V črnomaljskemu Gorenju kompresorji za skrinje?
ČRNOMELJ - Črnomaljski tozd TGO Gorenja Kompresorji je doslej po licmci danskega Danfossa izdeloval le en tip kompresorjev z več inačicami, ki so ga vgrajevali v hladilnike.
Na pobudo TGO iz Titovega Velenja pa so danski predstavniki na nedavnem obisku v Črnomlju predstavili nov tip kompresoija za zamrzovalne skrinje in omare, ki bi pomenil za Črnomaljce, če bi ga vključili v svoj program, pomembno razširitev proizvodnje.
O tem, če bo proizvodnja novih kompresorjev z oznako FR zares stekla, se bodo v črnomaljskem tozdu odločili do konca leta. Tehničnih težav pri uvajanju nove tehnologije sicer ne bi imeli, tudi prostora imajo dovolj, zapleta pa se, ker ne vedo, če bodo lahko zagotovili dovolj denarja za nove linije in orodje. Obstoječi stroji za nove
SPOSOJENO TRNJE
— Zgodovina gre naglo, le zgodovinarji se vlečejo.
(Iz Mladosti)
UGOTAVLJAJO SOCIALNO VARNOST DELAVCEV
TREBNJE - Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo trebanjske občine je te dni razposlal delovnim organizacijam vprašalnik, v katerem sprašuje o osebnih dohodkih delavcev. Namen vprašalnika je ugotoviti sbcialno vamost delavcev in razmerje med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki. Izvršni svet bo na temelju te ankete sprejel ukrepe, s katerimi naj bi omilili najbolj kritične primere.
izdelke namreč niso primerni, četrtino opreme pa bi morali kupiti na tujem trgu.
V črnomaljskem tozdu predvidevajo, da bi, če bo nova proizvodnja stekla, izdelali na leto 600 tisoč kompresoijev, kakršne izdelujejo danes, ter 200 tisoč novih, ki jih Gorenje sedaj v glavnem uvaža. S tem se sedanje proizvodne zmogljivosti ne bi povečale.
B.	M.
BELOKRANJSKI LOVCI SE IZOBRAŽUJEJO
Črnomelj - Zveza lovskih družin Bela krajina si prizadeva, da bi se izboljšale življenjske razmere divjadi v loviščih in zmanjšala škoda, ki jo povzroča divjad in ki jo tem živalim zadajo ljudje, zato vsako leto pripravi tečaje za člane. Zavedajo se namreč, da je lahko le osveščen lovec dober gojitelj divjadi in varuh narave. V sezoni 1982/83 so organizirali dva 50-uma tečaja za lovske pripravnike, ki se ju je udeležilo 100 ljudi, tečaj za lovske čuvaje ter tri posvete za gospodarje, predsednike in starešine lovskih družin. V lovskih družinah Sinji vrh, Dragatuš in Loka pa so pripravili predavanja o lovsko gojitvenih smernicah.
Z LASTNIM DELOM DO RAZVOJA
SEMlC - Semičani so vložili v razvoj krajevne skupnosti veliko lastnega dela in sredstev, mnogokrat pa jim je priskočila na pomoč tudi Iskra. Tako bodo ob krajevnem prazniku, ki ga praznujejo jutri, bogatejši za asfaltno povezavo s Krvavčjim vrhom, 12 vasi je leto's dobilo 115 telefonskih priključkov, člani KUD Jože Mihelčič so z lastnimi sredstvi obnovili kulturni dom v letošnjem letu pa so vaščani zbrali denar tudi za ureditev treh avtobusnih postajališč, še štiri pa bodo postavili v kratkem.
NOVI MLADINCI— TERITORIALCI
RIBNICA - V vzgojnem središču Ugar je bila po dveletnem premoru spet vzgoja mladincev—prostovoljcev, ki sta jo organizirali občinski vodstvi mladine in teritorialne obrambe. Predavanja o osnovah taktike, oborožitvi in drugem je dva dni obiskovalo 18 mladincev in 6 mladink. Milan Bavdek, komandant občinskega štaba TO, je povedal, da je bila med vzgojo disciplina dobra in da so mladi prostovoljci in prostovoljke dobro spoznali orožje, o čemer pričajo tudi rezultati, ki so jih dosegli pri streljanju.
M. GLAVONJIC
Srna v hiši?
Nekaj misli iz osnutka novega odloka o hišnem redu
KOCEV JE - Skupni prostori v stanovanjski hiši se ne smejo uporabljati za stanovanje, pa tudi za druge namene se ne smejo oddajati. To je eno izmed določil v osnutku odloka o hišnem redu za hiše v družbeni lastnini v občini Kočevje, ki je zdaj v javni razpravi.
To določilo bo gotovo nekoliko težje uresničiti v praksi, saj je znano, da je bilo doslej pogosto kršeno. Osnutku odloka pa kljub temu ne kaže odrekati veljave, saj skuša uveljaviti tudi nove predpise o stanovanjskem gospodarstvu.
14.	člen določa, da mora upravljalec stanovanjske hiše zagotoviti redne preglede strehe, dimnikov, strelovodov in drugih skupnih naprav. Morda bi kazalo take redne preglede določiti tudi za plinske napeljave oz. naprave v stanovanjih, saj je ponekod prišlo zaradi plina že do hudih nesreč.
Stanovalec mora tudi čistiti za svojimi domačimi živalmi. Dovoljeno je imeti le psa, mačko ali manjše število ptičev, če to ne moti ostalih stanovalcev (kaj pa akvarij z ribami? ). Znano pa je, da imajo nekateri v stanovanjih še polhe, ježe, sme, nekateri so v zasebnih hišah imeli celo medvede.
J. P.
Prepiri zaradi vode vse hujši
Groze s sodiščem — Upanje je, čeprav šibko, da bo zmagala preudarnost
Nov odlok proti neredu
JURJEVIČA - Hudo vroč postaja zaplet okoli pitne vode za območje vasi Kot, Jurjeviča, Breže, Dolenji Lazi v ribniški občini. Nekateri si grozijo celo s tožbami, čeprav sodišče samo ne more dati več vode.
Predpis, kaj se sme in kaj ne v kočevski občini
KOČEVJE - Mladina do 15. leta starosti se brez spremstva staršev ne sme po 22. uri zadrževati na prireditvenih prostorih in v gostinskih lokalih. To določilo, zapisaito v osnutku odloka o javnem redu in miru v občini Kočevje, ki je dan v javno razpravo, je v glavnem razumljivo.
Že določilo, da je prepovedano popivati na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač, pa bodo, če bo seveda sprejeto, prvi kršili tisti, ki ga bodo sprejeli, saj to pomeni, da ne smejo piti na piknikih v naravi itd.
Za razmere v kočevski občini je tudi vprašljivo določilo, ki prepoveduje taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena. Kampingov namreč
v občini sploh ni, znano pa je, da ljudje tabore predvsem ob Kolpi pa tudi drugod in da bodo zaradi „sla-nega" morja še pogosteje taborili doma.
Razumljivo je, da je na prireditvah in v javnih lokalih prepovedano imeti orožje ali nevarno orodje. Kazni so zagrožene še za uničevanje tabel, preprodajanje, metanje petard, za vsiljevanje idej po stanovanjih itd.
Vsekakor je v novem osnutku odloka veliko koristnih novosti v primerjavi s sedaj veljavnim odlokom, je pa v njem tudi nekaj zadev, kijih je treba gotovo še premisliti ali zapisati nekoliko drugače.
J. PRIMC
JURJEVIČA — Hudo vroč postaja zaplet okoli pitne vode za območje vasi hiš in so imeli v vsaki vasi le tri izlivke, medtem ko je danes napeljan vodovod v vsako izmed 200 hiš, da tovarne niti ne računamo- Zato nekateri vodo oz. ventile zapirajo, drugi odpirajo in prihaja do prave zmešnjave in sovraštva med občani.
Nekateri se zavzemajo, da bi ta vodovod priključili na glavno vodovodno omrežje, ki vodi od Sodražice proti Ribnici in Kočevju. Tako bi imeli dovolj vode, ki so jo pripravljeni tudi plačati. Drugi so spet proti priključitvi na glavni vodovod. Boje se, da bi morali plačevati vodo oz. prispevek za priključitev na vodovod za vsako hišo.. Težave z oskrbo z vodo nameravajo rešiti tako, da ne bi več dajali vode Dolenjim Lazom
Kako delavcu dokazati zdravje
Novolesov tozd Tovarna akrilnih proizvodov vodi po številu bolniških izostankov — Vsak dan manjka 14 delavcev — Rekorder manjkal celih 122 dni__
TREBNJE - Analize kažejo, da bi morali biti delavci Novolesovega tozda Tovarna akrilnih proizvodov v Trebnjem med najbolj zdravimi v delovni organizaciji. Sorazmerno mladi so, razmere za delo niso najhujše, toda tozd je vodilen po številu bolniških dni. Doslej niso pomagali ne pogovori z zdravniki ne njihov obisk v tozdu.
Kje so korenine tega pojava, ki ogroža izvrševanje planov in zbija voljo do dela tudi pridnim delavcem, smo skušali odkriti v pogovoru z direktorjem tozda Cirilom Pun-. gartnikom, sekretarjem Francem Bizjakom, vodjo službe varstva pri delu v Novolesu Tonetom Špelkom in zdravnikom dr. Ivanom Balogom.
Vsi štirje predstavniki, Novolesa, ki je znan po tem, da se tudi problemov zdravstvenega varstva loteva zelo temeljito, so bili soglasni, da delavcem ne gre jemati pravice do zdravljenja. Vendar je pojav prekomerne bolniške dosegel že tak razmah, da kaže kritično še bolj osvetlili vse, kar pojav povzroča Tu seveda ne gre samo za slabosti v sistemu odločanja, ko direktor lahko odobri samo sedem dni izrednega dopusta - ob vsej njegovi odgovornosti za nemoten potek proizvodnje - zdravnik pa, ne da bi komu odgovarjal, tudi po trideset dni bolniškega staleža Gre za preprosto izkoriščanje pravic, česar se poslužuje približno desetina delavcev.
Številke so več kot zgovorne, saj v Tovarni akrilnih proizvodov vsak dan manjka zaradi bolezni po 14 delavcev, kar znese okoli 10 odst. in krepko presega republiško poprečje. Najbolj kritično je z bolezenskimi izostanki do 30 dni. Sorazmerno majhen delež pri tem imajo nesreče pri delu, ki jih je zaradi dobre preventivne dejavnosti vsako leto manj.
Za ponazoritev, kako je z bolniškimi izostanki, bo kar pravšen primer delavca, ki je bil letos od 1. januarja do 23. avgusta kar 15-krat v bolniškem staležu. V tem času je bolehal zaradi 12 različnih bolezni, v osmih mesecih pa je zaradi teh bolezni izostal z dela 122 dni ali nekaj več kot 5 mesecev.
IMAJO SISI PREVEC DENARJA?
TREBNJE - Čeprav je res, da moramo pri skupni porabi čimbolj varčevati, je pa tudi res, da je malo čudno, ker imata sis za pospeševanje kmetijstva in kmetijska zemljiška skupnost preveč denarja. Čeprav je sis za pospeševanje kmetijstva zbral že več kot 90 odstotkov vseh predvidenih sredstev, jih je v prvem polletju porabil 28,8 odst. Podobno je tudi kmetijska zemljiška skupnost v prvem polletju porabila le 33,7 odst. denarja. Res je sicer, da so to podatki za prvo polletje, zato se hkrati zastavlja vprašanje, zakaj delegati dobivajo nepopolne ali zakasnele podatke. Podatke iz prvega polletja so delegati slišali na skupni seji vseh zborov trebanjske občinske skupščine, ki je bila 5. oktobra v Trebnjem.
Doslej so v tozdu TAP tri leta zapored opravili medicinske preiskave za vse delavce, kar jih je vsako leto veljalo po 200 tisoč dinarjev. Preiskave so pokazale, daje to zdrav kolektiv in da število bolniških izostankov nikakor ni v skladu s sliko, ki jo je pokazala analiza zdravstvenega stanja. Zato so v tozd že nekajkrat povabili tudi delavce trebanjskega zdravstvenega doma, a izboljšanja doslej ni bilo. V Novolesu in njegovem najbolj „bolnem“ tozdu se sicer zavedajo, da zdravniki niso plačani za te pogovore, še manj so stimulirani za preventivo, a so od zdravstvenih delavcev le pričakovali malo več razumevanja. Ni nujno, da je vsak delavec, ki sicer dobi bolniški izostanek nesposoben za delo. V dogovoru z zdravnikom bi zanj lahko našli delo, a kot rečeno, takih dogovorov ni bilo.
Čeprav samoupravni sporazum o zdravstvenem varstvu nalaga tudi nadziranje delavcev, ki so v bolniškem staležu, tega v praksi ni mogoče izvajati. In če že je nadzor, je treba dobiti od zdravnika tudi izjavo, da je kršil navodila o zdravljenju. Če pa dokažejo, da jih je kršil, zoper takega delavca ni mogoče začeti disciplinskega postopka. Tako v tozdu pa tudi v Novolesu nemočni gledajo, kako se delavci brez potrebe zdravijo, zdravniki pa se pogosto znajdejo v nemogočem položgju, ko morajo delavcu dokazovati, da je zdrav. Kako iz začaranega kroga bolniških izostankov na temelju sedanje zakonodaje in pripravljenosti zdravnikov za sodelovanje, pravzaprav ne ve nihče. V Novolesu upajo, da bodo s predavanji in s trkanjem na zavest nekoč le izboljšali razmere.
JOŽE SIMČIČ
Jože Lindič, novi sekretar IS
Krkovičevo zamenjal v IS Dušan Popovič
KOČEVJE - Na zadnjih sejah zborov občinske skupščine Kočevje je bil za novega sekretarja občinske skupščine in izvršnega sveta imenovan Jože Lindič. Tovariš Lindič je direktor
Hydrovoda -Kočevje-Ribnica, po poklicu pa je inženir organizacije delu. Pred kratkim je končal tudi šolo za poslovodne kadre. Je družbenopolitično aktiven v občini, deluje pa tudi v nekaterih republiških organih.
Članstva v občinskem izvršnem svetu in komiteju za razvoj so razrešili Štefko Krkovič, ki se je zaposlila v Avtu Kočevje, na
Jože Lindič
njeno mesto pa so imenovali Dušana Popoviča, direktoija finančnega sektorja pri Zidarju Kočevje.
Razen tega so opravili še nekatera druga imenovanja oz. volitve.
in Brežam, pa bi je bilo dovolj za Jurjevico in Kot.
V prihodnji številki bomo skušali dobiti še izjave odgovornih občinskih funkcionarjev in predstavnikov Hydrovoda Kočevje-Ribnica. Republiški pravobranilec samoupravljanja je že pojasnil, daje voda splošno ljudska dobrina, ki je nihče ne sme kratiti drugemu. Niti jurjev-ški vodovodni odbor niti krajevna skupnost ne moreta o tem sama odločati, pač pa je občane dolžna oskrbeti z vodo občinska skupščina, nam je pojasnil Andrej Petek iz Brež, ki je bil na enem izmed sestankov, ko so razpravljali o tej vroči zadevi.
J. PRIMC
PLANINCI TUDI V RIKU
RIBNICA - V Ribnici imajo Planinsko društvo v delovni organizaciji Inles. Vanjo se lahko vključijo vsi občani, torej tudi člani drugih delovnih kolektovov. Zdaj pa je dala osnovna organizacija ZSM v delovni organizaciji Riko pobudo, da ustanovijo svoje Planinsko društvo. Doslej se je prijavilo že 70 kandidatov za člane novega društva, kar pomeni, da je med' zaposlenimi vedno večje zanimanje za planinarjenje in izlete.
M.G-č
NOVO SKLADIŠČE
LOŠKI POTOK - V Rikovem tozdu v Loškem potoku bodo zgradili okoli 500 kvadratnih metrov novih skladiščnih prostorov za material, v njih pa bodo tudi prostori za lakirnico in še nekatere zadeve. Delo bodo opravili sami delavci tega tozda. Gradbena dela bodo končana še letos.
M.G-č
Proračunska črna luknja
„Krivi” so občani, ki pijejo premalo alkohola
RIBNICA - V prvih devetih mesecih letos je dosegel proračun občine Ribnica 66 odst. (namesto 75 odst) načrtovanih prihodkov in 68 odst. načrtovanih izdatkov. Primanjkljaj preko milijon dinarjev so pokrili tako, da so najeli posojilo.
Večletna praksa je pokazala, da ob devetih mesecih tudi v minulih letih niso dosegli 75 odst. letnega načrta prihodkov in odhodkov. V proračunu pa luknje ne bi bilo, če bi Ribničanje popili toliko alkoholnih pijač, kot so načrtovali sestav-Ijalci občinskega proračuna. Predvideli so namreč, da se bo do konca leta nateklo v proračunu kar za 11,979,000 din posebnega občinskega davka od prometa alkoholnih pijač, dejan-
sko pa se ga je ao konca tričetrtletja le blizu 5,424.000 din. Zaradi nenačrtovane treznosti ribniških občanov je imel občinski proračun torej do tričetrtletja kar preko 3,5 milijona manj dohodkov in je prišel v resne škripce.
Še v večjih težavah pa bi bil, če ne bi bile postavke pri vseh drugih prometnih davkih dosežene ugodneje, kot je bilo načrtovano. Tako je letni načrt posebnega občinskega davka od prometa proizvodov dosežen ob tričetrtletju z 82 odst. in v enakem odstotku tudi posebni občinski davek od plačil za storitve, davek od prometa nepremičnin in pravic pa celo z 89 odstotku
J. PRIMC
t
rmBm i fciMrETni i w a.			«31 ^ Hh • i
			
Vsak je dal svoj delež
BREŽICE - V soboto, 29. oktobra, bodo Člani Obrtnega združenja odprli svoj dom v 400 leti stari hiši poleg brežiškega gradu. Kupili in obnovili so jo sami. Denar so zbirali tri leta in vsak član je prispeval 1,20 odst. od dohodka. Do danes so vložili v dom 4 milijone dinarjev.
Delo so opravili člani v rekordnem času, saj so začeli šele maja letos. V pritličju so uredili razstavno — prodajni prostor, v katerem bo za otvoritev kulinarična razstava. Pripravlja jo gostinska sekcija združenja. V prvem nadstropju je sejna dvorana, klubski prostor in dve pisarni. Člani so veseli, da se bodo poslej lahko več srečevali
tudi v klubu, ne le na sejah.
Do praznika bodo izdali bilten, v katerem bodo predstavili delo združenja in obrt v brežiški občini. Sedanja predsednica Jožica Žagar in njen predhodnik Ivan Mlakar sta v pogovoru omenila, da dela v obrti 800 ljudi in da je to največja tovarna v občini. Njen dohodek je lani dosegel 190 milijonov, prihodek pa 660 milijonov dinarjev. Tudi za občinski proračun je obrt nadvse pomembna, saj predstavlja njen delež v njem kar 70 odst. Število obrtnikov le počasi narašča.	Trenutno	imajo
včlanjenih 382 obrtnikov.
J.T.
Hitreje do več plodne zemlje
Le strokovna močna zemljiška skupnost bo zmogla zahtevne naloge
BREŽICE — Skromna popotnica, ki jo je ob ustanovitvi 1974 dobila kmetijska zemljiška skupnost, je njeno delo sprva bolj hromila, kot spodbujala. KZS je do 1977 samo životarila, nakar ji je spremenjeni občinski predpis le omogočil, da se je v njeno blagajno nateklo več denarja.
V letih 1977 - 1979 se je dohodek povzpel na 3 milijone dinarjev, v letih 1980 — 1982 pa na 3,2 milijona. Po pokritju stroškov poslovanja je KZS vsakič ostalo na voljo po 2 milijona dinarjev, to pa je bilo premalo za začetek obsežnejših akcij.
Doslej je KZS v celoti poravnala stroške združbe zemljišč v Krški vasi. To jo je veljalo 3,1 milijona. Komasacija je bila opravljena lani na 337 hektarih. Glede na to, da rešujejo ta čas le še pritožbe dvajsetih udeležencev, menijo, da je bil poseg uspešen. Na seji zborov občinske skupščine 20. oktobra pa je bil kljub temu izrečen očitek, ker KZS ni poskrbela hkrati tudi za proizvodni program na tem območju-
Leta 1980 je skupnost naročila projekt za melioracijo 450 ha zemljišč ob Sromljici. Napravljen je bil v letu dni in Zveza vodnih skupnosti je zagotovila soudeležbo pri investiciji. Delo še danes ni začeto in v to zamudo je bila prav
tako upetjena kritična ost na skupščinski seji. Zataknilo se je pri ustanavljanju melioracijske skupnosti, ker gre pretežno za zasebna zemljišča.
KZS je dolžna gospodariti tudi s skladom zemljišč. Teh ji pripada trenutno 80 ha na več kot 600 parcelah, vendar z vsemi še ne more razpolagati, ker niso prenesena na-njo. Tista zemljišča, za katera je prenos opravljen, daje v najem. Odročne in manj vredne parcele pa je KZS sklenila prodati ter jih nadomestiti s takimi, ki jih bo laže dajala v zakup Kmetijskim organizacijam in kmetom.
Za zahtevne in gospodarsko izredno pomembne naloge, ki jih je brežiška KZS še dolžna izpeljati, se bo morala strokovno okrepiti, administracijo pa reševati v okviru obstoječih služb. Rezerve so, kot je dejal predsednik Mirko Kambič, le izkoristiti jih je treba.
Delegati želijo, da bi KZS v prihodnje ukrepala proti tistim, ki zemlje ne obdelujejo. Približen pre-
V Skopicah lažje delo za invalide
Veliko jih še čaka na zaposlitev pozneje
Invalidi v. brežiški občini so končno le dobili svojo delavnico. Zanjo so preuredili nekdanjo šolo v Skopicah. V njej so dobili 160 kvadratnih metrov delovnih površin in 30 kv. metrov skladišč. Denar za prenovo in opremo so prispevale interesne skupnosti. Do zdaj so porabili za to okoli 3,5 milijona dinarjev.
Delavnico so v torek odprli v počastitev praznika občine Brežice. To je enovita delovna organizacija v ustanavljanju in zaposluje trenutno osem ljudi, od tega sedem v proizvodnji. Invalidi so za sedaj trije. Interesentov je zelo veliko, zaposlili pa jih bodo lahko pozneje, ko bodo znani novi delovni programi.
Ta čas izdelujejo dušilkc za odpravljanje motenj, ki jih povzročajo na radiu in televiziji kolektor-ski stroji. Naročilo za to kooperantsko delo so dobili od Iskre.
Upajo, da bodo kmalu povečali zmogljivosti in omogočili zaposlitev vsem invalidom, ki čakajo nanjo. Prijavilo se jih je nad 40 in še vsak dan prihajajo nove prošnje.
J.T.
Kostanjeviška priznanja
Spomnili so se prizadevnih krajanov
KOSTANJEVICA - Z množičnim tekom po ulicah »dolenjskih Benetk", ki so se ga udeležili tudi tekmovalci iz pobratene krajevne skupnosti Videm-Dobropolje, kjer sta bila rojena brata Tone in France Kralj, so Kostanjevičani v soboto končali večino prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku. V nedeljo je bilo samo še ekipno in posamično tekmovanje v streljanju z zračno puško^ki ga je pripravila strelska slavnostni seji skupščine KS so za uspešno delo v krajevni samoupravi dobili priznanja KS Tone Boltes ml., Alojz in Jože Jordan, Ivan Metelko, Stane Žagar in Franc Zupan. Priznanji OF sta prejela Vili Punčuh in Anton Zagorc, plaketi mesta Kostanjevica pa Jože Javoršek in Spela Valentinčič-Jurešič. V osnovni šoli Jožeta Gorjupa so odprli lokalno zbirko NOB. _______________
BOLJŠE DELOVNE RAZMERE
SENOVO - 60 delavcev, ki skrbijo za vzdrževanje elektro in strojne op m me v senovskem rudniku, se bo v kratkem preselilo iz stare, premajhne remontne hale v novo poslopje, ki ga je od februarja gradil sevniški tozd Gradbeništvo podjetja SGD Beton Zasavje-Zagorje. Naložba je rudnik veljala 24,5 milijonov dinaijev.
Sovlagajo v karlovške gozdove
Tovarna Djuro Salaj Krško in GG Karlovac bosta vsako leto obnovila 200 ha iglavcev — Za četrtino večji iztržek pri celulozi, za petino pa pri papirju
KRŠKO - Delavski svet Tovarne celuloze in panitja Djuro Salaj je za 25. oktober v vseh tozdih in delovni skupnosti skupnih služb razpisal referendum o sprejemu dveh samoupravnih sporazumov.
Prvi ureja odnose s kupci papiija na osnovi skupnega prihodka, drugi sporazum pa govori o dolgoročnih skupnih vlaganjih v proizvodnjo iglavcev za potrebe krške tovarne na območju Gozdnega gospodarstva Karlovac.
da
Vt tovarni pravijo, da zvezna skupnost za cene zvečine
Ljubica Knezič: ,,Še tako dobro zdravljen zob ne odtehta zdravega!”
„Čuvati zobe!”
V Sevnici odprli šolsko zobno ambulanto
SEVNICA - Od 1. oktobra dalje dela na sevniški osnovni šoli zobna ambulanta. Zobozdravnica Ljubica Knezič skrbi pravzaprav za iste varovance šolarje kot prej v zdravstvenem domu, le bliže jim je. Otroci prihajajo v ordinacijo kar med poukom.
Sistematski pregledi so poka-sliko oboi
zali
lega
porazno iv|a. Na roditeljskem sestanku 17. oktobra je bilo povedano, da so v razredu s 36 učenci našli le peterico s kolikor toliko zdravimi zobmi. Šolska zobozdravnica meni, da je stanje še slabše. »Značilno za otroške zobe je, da pri njih karies mnogo hitreje napreduje kot pri odraslih. Če se odloča z zdravljenjem, nazadnje žal ni druge pomoči kot puljenje. Ker Je treba z nečim začeti, dajem trenutno pri zdravljenju prednost stalnim zobem, ’ pojasnjuje Knezičeva, češ naj se starih ne čudijo, ker otrok nima hkrati popravljene morebitne večje luknje v mlečnem zobu.
Zobozdravstveni delavci si prizadevajo vzbuditi večjo skrb za zobe, kjer morajo poleg otrok sodelovati tudi starši. »Vsega ne more opraviti zdravnik. Začne se že pri nepravilni prehrani. Včasih je bil po domovih sladkor le za praznike. Če otroci že zaužijejo sladkarije, bi si morali zobe nemudoma oprati. Predvsem bi morali uživati več trde hrane, a kaj, ko nekateri namesto jabolkom dajejo prednost mehkim bananam, celo na špinačo in žgance tresejo sladkor.
A.	Ž.
zavlačuje njihove upravičene in utemeljene zahteve za povišanje cen izdelkov. Zato običajno prodajne cene proizvodov zaostajajo v primerjavi s cenami surovin. Časovno neusklajene podražitve surovin in končnih izdelkov So pogosto povzročale nelikvidnost delovne organizacije, kupci celuloze in papirja pa naj bi si po mnenju krškega kolektiva ustvarjali dobičke. Organi upravljanja tozda Papir in tozda Celuloza so ponudili svojim kupcem sprejem sporazuma o skupnem prihodku, da bi se tovarna Djuro Salaj vsaj delno izenačila z njihovo finačno akumulacijo. Tovarna naj bi pri prodaji celuloze iztržila 25,7 ' odst. več kot po tržnih cenah, pri prodaji papirja pa za petino več. Tako naj bi zagotovili denar za postopno obnavljanje iztrošenih proizvodnih naprav.
Letos naj bi krški velikan dobil iz domačih gozdov 235.000, prihodnje
leto pa že 250.000 kubikov iglavcev. A kljub temu bi morali v letu 1984 še vedno uvoziti okrog 200.000 kubifcov iglavcev. Sporazum z GG Karlovac predvideva sovlaganje »Djura Salaja” v obnovo 200 ha gozdov iglavcev na leto, pri čemer bi imeli Krčani za ustanovitev nasadov po sedanjih cenah okoli 15 milijonov dinaijev stroškov, karlovški gozdarji pa bodo poskrbeli za nego, vzgojo in zaščito nasadov. Ves les, ki bo zrasel v teh nasadih v 30 letih, bo namenjen krški tovarni po takrat veljavnih tržnih cenah celuloznega lesa.
P. PERC
NOVI AVTOBUSNI POSTAJALIŠČI
KRŠKO - IGM Sava-delovna enota Sava projekt bo brezplačno izdelala projekt za dve avtobusni postajališči, in sicer za Srednje' Pijavško in Staro vas. Krška krajevna skupnost je za postavitev teh postajališč predvidela 520 tisočakov. Strehe nad glavo se veselijo številni delavci in šolarji-
Brežiški praznični teden
V brežiški občini slavijo občinski praznik
BREŽICE - S srečanjem predstavnikov lovskih družin 8. gozdnogospodarskega območja in tozdov GG Brežice v Dobravi so se 22. oktobra začele prireditve v počastitev 28. oktobra, praznika brežiške občine. V nedeljo te bilo slovesno v Pečicah in Križah. Nekaj sto mladih, borcev, planincev, tabornikov in drugih občanov je iz Pečic krenilo na tradicionalni pohod po poteh Brežiške čete. V tej krajevni skupnosti so proslavili tudi pridobitev težko pričakovanega asfalta na odseku Pečice-Križe. KOP Brežice je z modernizacijo tega cestnega odseka uresničil obvezo iz referendumskega programa.
Danes popoldne bo po brežiških ulicah 4. tradicionalni tek »Brežiški
gled nad takimi zemljišči ima in nekaj lastnikov je že opozorila, da bo zemljo prihodnje leto ponudila takim, ki jo bodo obdelali.
JOŽICA TEPPEY
oktober 83“ in srečanje ostarelih občanov mestne KS v domu upokojencev. Jutri, 28. oktobra, se bodo delegati občinske skupščine in predstavniki DPO ob 15. uri zbrali v prenovljenih prostorih Radia Brežice, ki slavi letos dvajsetletnico. Po ogledu bo v veliki dvorani prosvetnega doma svečana seja s podelitvijo oktobrskih nagrad in priznanj.
V torek so odprli Invalidsko delavnico v Skopicah, v soboto pa bodo zaključili slovesnosti z otvoritvijo doma obrtnikov. Filatelisti so počastili praznik z razstavo v prosvetnem domu. Rdeči križ se je. včeraj pridružil svečanostim s podelitvijo priznanj krvodajalcem in organizatorjem krvodajalskih akcij.
Letos trije oktobrski nagrajenci
Podelitev bo jutri
BREŽICE - Na slavnostni seji občinske skupščine v Brežicah bodo jutri 28. oktobra, podelili tri oktobrske nagrade. Ivan Curhalek, kmet iz Mosteca, bo prejel nagrado za dosežke v kooperantski proizvodnji in za družbenopolitično delo v aktivu mladih zadružnikov. V hlevu redi 32 molznic najboljše pasme in se tako uvršča med najzgled-nejše slovenske živinorejce. Svoje izkušnje in spoznanja rad prenaša na vrstnike. Ti ga cenijo tudi zaradi uspehov na republiških in zveznih traktorskih tekmovanjih, na katerih se je povzpel prav v vrh.
Drugi letošnji nagrajenec je Ivan Prešiček, strojni tehnik iz tozda za vzdrževanje železniških voz v Dobovi. Nagrado so mu prisodili predvsem za uspešno delo pri razvoju tozda m za zavzeto sodelovanje pri reševanju problemov krajevne skupnosti Dobova. V tozdu je pokazal izreden smisel za organizacijo dela in gospodarjenje, vztrajal pa je tudi pri doslednem uresničevanju sprejetih, nalog, kar je pripomoglo k izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih.
Upokojena prosvetna delavka Angela Škalcr bo prejela oktobrsko nagrado za uspešno poklicno delo na področju vzgoje in izobraževanja- Kot izredno sposobna učiteljica je vzgojila vrsto generacij učencev, kot dolgoletna ravnateljica osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah pa tudi veliko mladih učiteljev ter tako ogromno prispevala k uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja. Vseh 35 let je bila aktivna družbenopolitična delavka.
Razen oktobrskih nagrad bo brežiška občinska skupščina na jutrišnji praznični seji podelila troje priznanj: Gozdnemu gospodarstvu Brežice za dolgoletno uspešno gospodarjenje in krepitev materialne osnove v občini in na širšem območju, lokalni radijski postaji »Radio Brežice" za velik prispevek pri razvijanju informativne dejavnosti v občini in Posavju ter Taborniškemu odredu »Matija Gubec" Brežice ob 25-letnici neprekinjenega delovanja za uspehe pri delu z mladino.
Letos bodo na slovesnosti v počastitev občinskega praznika proglasili tudi novega častnega občana. Ta naslov bodo podelili rojaku Alojzu Žokalju za njegov prispevek pri razvoju brežiške občine. Kozjanskemu odredu II. grupe odredov pa se bo občinska skupščina oddolžila za revolucionarni delež v NOB in za žrtve, ki so padle na tem območju z izročitvijo domovinske listine.
J. T.
ISKANO DELO
SEVNICA - V Kopitarni (Mercator) so pred časom razpisali 25 delovnih nalog. Prijavilo se je kar 116 kandidatov. Na delo so jih s poskusnim delom vzeli 23.
2e na startu — izvozna kakovost
V Inpletu spletli 400.000 metrov pletenin za Lisco, Jutranjko in Komet
BREZOVO - Od sredine marca teče poskusna proizvodnja v Inpletu, novi tovarni elastičnih pletenin. Čeprav je bila montaža strojev zaključena šele junija, so v tovarni spletli že nad 400.000 metrov pletenin.
Njihova barvna paleta jc vse bolj pisana, doslej so osvojili že nad 40 odtenkov. Jutranjka je otroške oblekce iz Inpletovega frotirja in interlopa izvozila v Sirijo, pletenine iz tako imenovanega elastičnega programa so tudi v kopalnih oblekah in nedrčkih Lisce. V tovarni pa ob teh uspehih še niso zadovoljni, trenutno posvečajo mnogo pozorno-
sti raznim drobnim stvarem: od odstotkov razteznosti pletenin do razmerja med posameznimi sestavinami. »Prepričali smo se, da res dobre pletenine lahko spletemo le iz kakovostnih surovin," pravi direktor Edo Žbogar. Tako imajo velike težave z domačim bombažem. Slednji je že tako slabše kakovosti od uvoženega zaradi kratkih vlaken.
Sovlagateljice Lisca, Jutranjka in metliški komet tovarno oskrbujejo s surovinami, v Inpletu narejeno blago pa obračunavajo kot usluge. Na Brezovem si prizadevajo organizirati tudi svojo komercialno službo. Dogovoriti se nameravajo za dohodkovne odnose.
Krepi se tudi novi kolektiv. V pletilnici se odvija triizmensko delo. V sodelovanju s tujimi partnerji bodo nadaljevali z izobraževanjem delavcev. Tovrstne tekstilne tradicije namreč doslej v Posavju ni bilo.
A.	ŽELEZNIK
Novo v Brežicah
TUDI S KONJI SE DALEČ PRIDE - Kjerkoli v občini so doslej izročali prometu nove ceste, povsod so udeležence povabili na prvo vožnjo z avtomobili. Na Kozjanskem pa so v nedeljo, 22. oktobra, napravili drugače. Občinske funkcionarje in druge goste so s konjsko vprego zapeljali od odcepa v Pečicah do Križ. Za današnje pomanjkanje bencina je to kar dobra domislica, so menili potniki. Toda konji so se spotili že pod vrhom strmine in ko je predsednik občine Mirko Kambič ugotovil, da vozijo težak tovor, je eden od udeležencev hudomušno pripomnil, da tehtajo nič več in nič manj kot poldrugo tono z gnojem naloženega voza.
II BRtŽIŠK P0R0DNI$NIC€ * e
V času od 7. do 17. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Zdenka Zorko iz Krškega : Niko, Ivanka Soba iz Krškega - Bojana, Hermina Omerzu z Malega Kamna — Julijano, Zdenka Djukič iz Pišec - Branka, Dragica Barbič iz Male Jazbine — Ivana, Jadranka Pešetar iz Hamorja
- Matejo, Kristina Smit z Žigarske-ga viha - Bojana, Marinka Klenovšek z Mrzle Planine - Branka, Marina Francekovič iz Strmca — Mirana, Antonija Gabrič iz Krškega
- Matija, Josipa Horvat iz Kraja Donjega - Gordano, Suzana Kržan iz Brežic — Sanjo, Stefica Šafar iz Movrač — Damirja, Darinka Pirnar iz Viher - Tonija, Marta Hictaler iz Armeškega - Martino, Marica Jan-drečič iz Kladja - Petro, Marinka Vončina iz Krškega - Črtomirja, Neža Koren iz Stolovnika - deklico, Bernarda Vidali s Senovega -Klavdijo, Jadranka Rešetar iz Sen-kovca - deklico, Ivana Jazbinšek iz Krškega - Rožleta, Ana Radovanič iz Bedra - dečka, Ana Žižek iz Krškega — Mojco, Ivanka Rešetar iz Dubrave - Valentino, Ivana Grive iz Lončarjevega dola - Vesno, Marina Razum iz Molvic - Petro in Marica Koleš s Senovega - Ivico. Čestitamo!
V BAZENIH VINO!
KRŠKO - Prebivalci Krškega in bližnjega Leskovca so prejšnji teden začudeni ugibali, od kod okrog osnovnih šol v obeh krajih oz. predvsem okrog skrbno zaklenjenih šolskih bazenov celi oblački vinskih mušic. Skrivnost, čeprav dobro varovana, seveda ni mogla dolgo ostati skrivnost. Ljudje so „zavohali“, da v obeh bazenih, v katerih naj bi se učenci učili in izpopolnjevali v plavanju, ni voda, temveč pravo pravcato vino! Od kod se je nateklo v šolska bazena, pa še naprej ugotavljajo.
Krške novice
ZA LASTNIKE JEKLENIH KONJIČKOV SE SLABŠI ČASI -V krški prodajalni Zastava avta so zadnjič prijetno presenetili kupce, ki so se že kar'odvadili povpraševati po zavornem olju, ker ga že dolgo ni na prodajnih policah. To kot suho zlato vredno mazilo so v sila skromnih količinah dobili tudi na bencinskem servisu v Brestanici. Pred zimo niso tudi nič kaj dobri obeti, da bo moč kupiti dovolj »antifriza", kot priljubljeno pravijo tekočini proti zmrzovanju vode v hladilniku.
VSE FAZE SE NISO OPREDELJENE - Krška krajevne skupnost je pridobila soglasja, IGM Sava projekt pa je poskrbel za kar dobro »zasoljeno" dokumentacijo za Spominski park 88 dreves v Resi. Po prvi fazi naj bi poskrbeli za parkovno ureditev okolice ribnika, zasedi-tev dreves in namestitev petnajstih klopi. Druga faza je še močno medena, saj obstajajo zamisli, da bi Celuloza v parku uredila teniška igrišča. Tretja faza pa je bolj podobna pravljici o Janku in Metki, kajti nekateri sanjajo o nekakšni hiši. Verjetno ne iz čokolade ...
Sevniški paberki
PREMRZLO ZA TRŽNICO - V sezoni obiranja jabolk je Mercator na stojnicah Nizu prodajalne Center v Sevnici prodal okrog 6 ton jabolk. Namen imajo tržnico razširiti na preostali prostor nekdanjega Zupančičevega vrta. Želijo, da bi prostor postopoma zasedle branjevke. Letos so za to ugodnejši čas zamudili.
PLAZ BODO UKROTILI - Ob zemeljskih delih za novi bazen se je sprožil plaz. Investitor je na to nevarnost že računal. Pred časom so namreč zemljišče pregledali strokovnjaki ljubljanskega Geološkega zavoda. Le-ti so izdelali tudi načrt opornega zidu. Skratka, dela niso v nevarnosti, tako da je še vedno mogoče pričakovati, da se bo dalo prihodnje poletje v sevniškem bazenu osvežiti.
ZADNJI DAN - Danes poteka rok razpisa za dvoje garsonjer in eno
dvosobno stanovanje v Naselju heroja Maroka iz sredstev solidarnosti. Prošnje zbira stanovanjska skupnost.
kultura
in
izobra-
ževanje
ti/toeUviA)Uwr
OB DNEVU OZN
24. oktobra smo tudi na naši šoli počastili dan OZN. Prvo šolsko uro smo poslušali radijsko oddajo, ki so Jo pripravili učenci. Sodelovali so s svojimi pesmimi in anketo. Oddelčne skupnosti so uredile stenčase.
MATEJA PAVLINIČ OS Črnomelj
SPOZNALI SMO GASILSKO DEJAVNOST
V tednu požarne varnosti in v sklopu akcij ob tednu otroka so nam gasilci na šolskem igrišču prikazali sodobne pripomočke in naprave, ki jih potrebujejo pri gašenju. Videli smo gasilni avto, brizgalno, dvigalo in podobno, gasilci pa so nas tudi poučili, kako moramo ravnati ob požaru. Nato smo po nenadnem alarmu morali zapustiti šolske prostore in izvesti vajo, ko da bi šola začela goreti.
MAJA SUNČlC OŠ Jurija Dalmatina Krško
PRI UDELEŽENKAH KONGRESA
Pred 404etnico ustanovnega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze v Dobrniču smo članice literarno-novinarskega krožka obiskale dve udeleženki, in sicer tovarišici Sabino Kužnik iz Preske in Justino Zupančič iz Šahovca. V razgovoru z njima smo dobili precej gradiva za šolsko glasilo Zarje, ki bo posvečeno štiridesetletnici tega kon-Kresa. Tovarišici ta nas prijazno sprejeli in pripovedovali svoje spomine na kongres. Na domu tovarišice Sabine je tedaj prenočevalo šest delegatk, tovarišica Justina pa je pomagala pri razmeščanju žensk po domovih. Obe sta se spomnili marsikatere podrobnosti, teko da je bila njuna pripoved nadvse zanimiva.
MOJCA KRAVCAR lit.-nov. krožek OŠ Trebnje
Na krpo, briši!
Vozniki avtobusov si privoščijo marsikaj
18.	oktobra sem se z avtobusom „ Gorjancev" peljala iz Krškega v Novo mesto. Avtobus je odpeljal ob 12.45. Vožnja je bila prijetna vse do nekaj kilo^ metrov naprej od Drage. Tedaj pa je začel otrok, ki je sedel na sedežu za voznikom, bruhati. Voznik je takoj ustavil, da je mati z otrokom izstopila. Mladi voznik si je dal medtem duška z glasbenim negodovanjem in napotki o prehrani pred vožnjo. Še več, materi je podal krpo in zahteval, naj počisti sedeža in tla, češ da je avtobus še nov in 'da takega ne sme : pripeljati v garažo. Mati, ki ji je komaj uspelo očistiti otroka, je brez .oesea storila, kar ji je velel voznik. Med nadaljevanjem vožnje smo nato skoraj pozabili na neljubi dogodek, na novomeški avtobusni postaji, Iger je mati z otrokom izstopila med zadnjimi, pa je voznik še enkrat z besedami stresel jezo nad nesrečno potnico.
Tak odnos do potnikov gotovo ni spoštljiv, sicer pa si vozniki na omenjeni progi pogosto privoščijo še kaj drugega, od neprimerne hitrosti, naglega zaviranja do ustavljanja izven avtobusnih postajališč za opravljanje zasebnih obveznosti, opazen pa je tudi njihov zelo nespoštljiv odnos do romskih potnikov.
MAJDA GOLJUF Novo mesto
JAVNO VPRAŠANJE O OSREDNJI PROSLAVI
Ob 40-letnici Kočevskega zbora je bilo v mestu ob Rinži več spominskih prireditev, ostali pa smo brez osrednje proslave. Zato javno sprašujem, zakaj ob tako znamenitem zgodovinskem mejniku slovenske državnosti nismo osrednje proslave pripravili v Šeškovem domu ali kje drugje v Kočevju. Je za to kriva le naša nesposobnost ali je vmes še kaj drugega? Zakaj je bila osrednja proslava v Ljubljani, kdo je o tem odločal in s kom se je posvetoval?	’
I.	STANIČ
t
VESTI IZ ŠENTJANŽA
Iz prispevkov, ki ste nam ju poslala Irena REPŠE in Jože KNEZ, elana novinarskega krožka v šentjan-ški osnovni šoli, povzemamo tole. Irena piše, da se šolarji radi udeležujejo delovnih akcij, tako so člani hortikulturnega krožka pred kratkim presadili vse lončnice na šoli in pripravili sadike za prodajo na pomlad. Jože pa je opisal, kako so se šolarji, ki so navdušeni planinci, nedavno tega odpravili na letošnji prvi izlet Njihov cilj je bil visoki Stol, žal pa niso imeli sreče z vremenom.
(NE)ZNANKA NAJ VRNE ROŽE
V noči od ponedeljka na torek, 11. oktobra, si je neka ljubiteljica rož z oken moje hiše ..sposodila" več rož. Kljub poznim uram ljubiteljica ni ostala neopažena, znana mi je celo številka njenega avta. Zato (ne)znanko prosim, naj rože vrne, sicer jo bom razkrinkal. Da se bo vedelo, kdo je okinčal svojo hišo z ukradenimi rožami.
FRANC CUBER Sevnica Savska cesta 7
Oj, ta naša odgovornosti
Kdor govori o odgovornosti, naj začne pri sebi
t "Pf^licati je treba na odgovor!" te besede so nedvomno izgubile že dobršen del svoje prvotne vsebine in ostrine.
Ko so nekoč na Univerzitetni konferenci ZSMS Ljubljana razpravljali o uresničevanju načrtov in o (ne)izpolnjevanju nalog, je beseda seveda stekla o odgovornosti tistih mladincev, ki niso opravili sprejetih nalog. „Kako jih poklicati na odgovor? “ se je vprašal eden od razprav-ljalcev. „Kakšna naj bo odgovornost? Moralna odgovornost nič-ne zaleže, nekaj velja le materialna odgovornost. Naj pokličemo naše neprofesionalne aktiviste na materialno odgovornost? “ Nihče mu ni jasno odgovoril, nihče mu ni ugovarjal. Razgovor o odgovornosti je izzvenel povsem v prazno.
Kaže, da nič odgovorneje ne razpravljajo o odgovornosti ne-mladi profesionalni aktivisti. Ko so nekje na Dolenjskem razpravljali o odgovornosti udeležencev (tudi vodilnih družbenopolitičnih delavcev) v neki aferici, je po nekaterih informacijah bila ena poglavitnih odločitev razprave te, da z uveljavljanjem odgovornosti preprosto ne morejo začeti pri sebi. Neodgovorno da se obnašajo povsod in da gre drugod za še večje nepoštenosti, so ugotovili.
Takih primerov obravnavanja odgovornosti je v naši domovini še več. Danes vse bolj pridobiva veljavo ugotovitev, da so v kopici neodgovornih dejanj največji grešni kozli tisti, ki delajo odgovorno in pošteno. Ce drugega ne, so tarča posmeha okolice, v kateri živijo.
M. LUZAR
Vrag pa le ni tako črn
Odziv iz Kočevja na našo anketo o seksu In nasilju v filmih — Se prazna pritožna knjiga kina
Dobro zamišljeno anketo v Dolenjskem listu včasih razvrednotijo Površne in netočne izjave anketirancev. Krivi so tudi novinarji, ki največkrat izvabljajo iz anketirancev le golo kritiko. Nekaj takega se je primerilo pri anketi „Preveč seksa, nasilja".
Anketa je bila zastavljena tako, ko da ste seks in nasilje prisotna samo v kinih in nikjer drugje.
Novinar se ne bi smel zadovoljiti s tako posplošujočo in nestrokovno kritiko, kakršno je izrekla Renata Klarič iz Kočevja. Ni res, da v
Kočevju predvajajo samo filme, ki so jih ljudje že videli. V kočevskem kinu se na mesec zvrsti od 16 do 18 filmov, le redki pridejo ponovno na spored. Tudi ni res, da predvajajo samo slabe, nasilja polne filme. V Kočevju namreč vrtijo tudi nagrajene, kinotečne, vojne in domače filme, ne manjka otroških filmov, risank, pripravljajo ure filmske vzgoje, tudi o izbora filmov ljudje lahko odločajo.
V kinu je že leto dni pritožna knjiga, a je še zmeraj prazna.
IVE STANIČ
Še o vročih, grenkih »jedrih”
Na Slovenskem smo odločno proti ..jedrom” v sedanji obliki in vsebini
NOVO MESTO - Načrt tako imenovanih ..skupnih programskih jeder v vzgoji in izobraževanju v SFRJ" doživlja različno usodo.
Medtem ko se v srbohrvaško govorečih republikah s tem dokumentom bolj ali manj strinjajo, je drugod naletel na odločno zoprvanje, še posebej tisti njegovi deli, ki kažejo slab posluh za različnosti in nacionalne posebnosti in tako silijo v nekakšno jugoslovansko oziroma uniformirano šolo. Do poenotenja ni prišlo in tudi ni moglo priti kljub vrsti usklajevalnih srečanj na zvezni ravni, to pa predvsem zato, ker v usklajevalni komisiji „večina“ ni imela pravega razumevanja za argumente, s katerimi je nastopala »manjšina".
Proti .jedrom", kakor so oblikovana v raznih inačicah, še posebej pa proti formulacijam, ki dišijo že kar po diktiranih predmetnikih, smo na Slovenslcem nastopili dokaj enotno in tudi dovolj glasno. Seveda smo tudi povedali, zakaj za nas te , jed-
SIMPOZU O PREGLJU
LJUBLJANA - Ob 100-letnici rojstva slovenskega pisatelja Ivana Preglja prireja Slovenska matica danes v svojih prostorih v Ljubljani celodnevni znanstveni simpozij. Na njem se bo zvrstilo osemnajst predavanj, s katerimi bodo avtorji obravnavali Pregljevo pisateljsko delo iz raznih zornih kotov.
KONCERT ZA TRETJINO DVORANE
NOVO MESTO - Med svojo koncertno turnejo po Jugoslaviji je 19. oktobra zvečer v novomeškem Domu kulture nastopila avstrijska pianistka Felicitas Keil. Za tretjino zasedene dvorane je izvedla koncert Haydnovih, Mozartovih, Schoenbergovih, Hauerjevih in Schubertovih klavirskih skladb. Keilova izhaja iz znane dunajske umetniške družine. S svojimi nastopi je osvojila občinstvo najbolj znanih koncertnih dvoran v svetu, pa tudi priznanj nima malo. Vsekakor je v Novem mestu zaslužila večji obisk, kot ga je bila deležna.
„JAZAVAC” SPET V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - V okviru novega gledališkega abonmaja je prejšnji teden v novomeškem Domu kulture nastopilo satirično gledališče „Jazavac” iz Zagreba. »Jazavci” so dvakrat uprizorili satirično komedijo »Volim Njofra” (»Ljubim Njofro”) sodobnega jugoslovanskega pisca M. Grgiča.
Desetletnica
lamutovcev
Jubilejno razstavo novomeške likovne skupine bodo odprli jutri v muzeju NOB
NOVO MESTO - Letos je poteklo deset let, kar so novomeški slikarji (amateiji) ustanovili likovno skupino in jo imenovali po akademskem slikarju in grafiku Vladimiru Lamutu. Skupina je delovala pretežno uspešno, bila je med prvimi, ki je organizirala izobraževanje za svoje člane. Bogata je bila tudi njena razstavna dejavnost. Zvrstilo se je več skupinskih in posamičnih razstav, z njimi pa so se lamutovci predstavili domačemu občinstvu in v razstavi-. ščih drugod. Skupina se je zlasti dobro uveljavila v Novem mestu in po Dolenjskem, kjer je sicer vseskozi pomenila pomemben dejavnik kulturnega in še posebej likovnega življenja. Člani so se udeležili več likovnih kolonij in bili med pobudniki za ekstem-pore v Labodu. Zaradi njihovega razvejenega dela in tudi organizacijskih sposobnosti je šel glas o lamutovcih po Sloveniji. Zato nikakor ni naključno, da je Združenje likovnih skupin Slovenije nekgj izobraževalnih likovnih kolonij priredilo prav v Novem mestu. To pa ni edino priznanje, ki so ga bili deležni novomeški likovniki, odkar delujejo organizirani Zadnje čase je bilo o skupini resda manj slišati, kar pa nikakor ne pomeni, da je postala pasivna. Letos je bilo njeno delo posvečeno predvsem pripravam za praznovanje desetletnice. To bodo proslavili z jubilejno razstavo, ki jo bodo odprli jutri ob 17.30 v mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja. Razstavljali bodo predvsem aktivni člani. O njih bo beseda tudi v katalogu, ki bo izšel za to priložnost.
ra" niso sprejemljiva. Odločno smo poudarili, in to tudi vedno znova ponavljamo, da smo za boljše sožitje, medsebojno spoznavanje in širjenje vedenja enega o drugem, kar naj se ostvaga tudi skozi šolski sistem. Nismo pa za to, da bi to šlo na škodo nas samih, še zlasti ne na račun našega jezika, književnosti, umetnosti in zgodovine, na kar .jedra" več kot očitno cikajo.
O slednjem jasno in razumljivo govori tudi stališče Slovenske akademije znanosti in umetnosti, objavljeno minuli teden v Delu. »Obvezna šola oblikuje za vselej narodno zavest, na njej grajeno bratstvo jugoslovanskih narodov, kulturno ozaveščenost in delovne sposobnosti mladine, ki bo v naslednjih obdobjih odločala o narodnem življenju," pravijo slovenski akademiki Zato bi uresničenje »programskih jeder" povzročilo zanemarjanje posebnih nalog šole za oblikovanje narodne zavesti slovenskega človeka, to pa je temeljni razlog, da akademiki .jedra" v sedanji obliki v celoti zavrača o.
Seveda so podobno že prej storili drugi, ki so bili poklicani, da povedo svoje mnenje. Razprava je presegla ozek strokovni okvir, prenesli so jo na politično področje (v SZDL), kjer pa tudi ni bilo posebnega nav-
dušenja nad ,jedri". Slovenci smo tudi tu branili svojo različnost oziroma posebnosti, torej slovenstvo, ob tem pa podčrtovali, daje šolstvo po ustavnih določbah v pristojnosti republike. Pričakovati je telo, da za svoje ravnanje v zvezi z , jedri" ne bomo pohvaljeni In res se je zgodilo, in se, žal, še, da smo zaradi tega, ker smo se postavili za svoje pravice, postali nacionalisti, separatisti in kdove kaj še.
Zadeva z ,jedri" kajpak še ni končana in, kot kaže, še lep čas ne bo, saj na Slovenskem ne pristajamo na usodo, ki bi ne bila po naši meri. Ce našim interesom ne bo zadoščeno, bomo pač ravnali po določbah svoje ustave - vsaj v primerih, kjer te ne dosegli soglasja z drugimi.
Je pa treba pristaviti še nekq, to pa zadeva samo nas Slovence. Dejstvo je, da smo se šele ob vsiljevanju ,jeder" zavedli lastnih nesmislov. Ti pa se kažejo v tem, da ste v sreds\jih (usmerjenih) šolah (tudi) samo dve uri slovenščine na teden, daje umetnostna vzgoja bolj ali pa manj le na papiiju, da o polpismenosti slovenskega dijaka ne govorimo. Ali ni to že skoraj mizerija, ki pa je niso zakuhali zunaj meja naše slovenske domovine? !
IVAN ZORAN
PLIBERSKOVA OLJA
KRŠKO - Pomanjkanje denarja je tudi tu zelo razredčilo likovne prireditve. Razstava olj akademskega slikarja Marijana Pliberška, ki bo v galeriji nasproti Valvasorjeve hiše na ogled še danes in jutri, je komaj druga letos, če ne upoštevamo razstave pionirskih grafik.
Sto nastopov folkloristov
Ob jubileju mlade skupine boštanjskega KUD — Kmalu z domačimi ljudskimi plesi in v domačih nošah
BOŠTANJ - Nič manj kot že sto nastopov šteje folklorna skupina, ki deluje v okviru boštanjskega KUD Anton Umek - Okiški. Skupina je med drugim izvedla devetintrideset samostojnih koncertov v raznih krajih Slovenije, v domačem kraju pa organizirala tako imenovane vinske trgatve in kmečke ohceti. To pa je le nekaj podatkov o dejavnosti in uspehih folkloristov, ki jih vodi Peter Simončič.
Pot boštanjske folklorne skupine, nemalokrat strma in naporna, se vije od lete 1979, ko je začela tako rekoč iz nič. Toda pod skrbnim mentorstvom Franca Pavliča iz Celja so na dan žena leta 1980 pari že prvič zaplesali, in sicer za delavke sevniške Lisce. Nastopi so se množili, tako da v sevniški občini kmalu ni bilo več kraja, kjer niso gostovali. Po pobratenju z DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega pri Bledu je skupina devetkrat uspešno nastopila na Gorenjskem. Podobno seje predstavila v Beli krajini, na Dolenjskem in Štajerskem.
RAZSTAVA 5. EKSTEMPORA
NOVO MESTO - V soboto, 29. oktobra, bodo ob 18. uri v Labodovi menzi odprli razstavo del, nastalih na letošnjem 5. slikarskem ekstem-poru. Koliko razstavljalcev bo in koliko del, še ne moremo povedati, ker je skrajni rok za oddajo v soboto dopoldne. Kot se je dalo zvedeti, se jih je od 160 povabljenih slikarjev odzvalo več deset Ustvarjena dela bodo na temo »Novo mesto" ali »Dolina Krke in ljudje ob njej". Avtorjem najboljših del bodo podelili denarne nagrade in diplome.
POEZUA PRETEKLOSTI
KOČEVJE - Pod pokroviteljstvom kočevske kulturne skupnosti so V tukajšnjem Likovnem salonu minuli petek odprli razstavo del akademskega slikarja Franceta Slane. Na ogled so dela, ki dokazujejo Slanov izjemni posluh za intimni svet slovenske pokrajine, kot se ob nezadržnem minevanju kaže v zakotnih grapah, razpadajočih mlinih in zapuščenih zaselkih. To je svet, ki je poln pričakovanj o minulem življenju in ki se kakorkoli pač veže na današnji v potrošništvo drveči svet. Slana v Kočevju ne razstavlja prvič, zato ga obiskovalci Likovnega salona že dobro poznajo. Vseeno je vsako srečanje z njegovo umetnostjo svojevrsten dogodek. Pričujoča razstava bo odprta do 3. novembra.
Boštanjski folkloristi plešejo belokranjske, prekmurske in gorenjske ljudske plese. Trenutno raziskujejo ljudske plese in običaje pod Lisco, v sodelovanju z dr. Marijo Makarovič pa te radi tudi dognali, kakšna je ljudska noša v Boštanju. Nekaj temeljnih podatkov o tem hrani Etnografski muzej v Ljubljani. Upajo, da bodo lahko že kmalu plesali izvirne domače plese v domači narodni noši, za kar jih pripravljata že omenjena Franca Pavlič in dr. Marija Makarovič.,
V skupini pa niso samo plesalci (sedem parov), spremlja jo instrumentalni kvartet (dve harmoniki, kontrabas in klarinet), z njo pa že dalj časa sodeluje tudi ljudski godec na diatonično harmoniko. V svojih vrstah imajo tudi igralko na citre, ki često spremlja petje dekliškega kvarteta, delujočega v okviru KUD Anton Umek - Okiški. Poskrbeli so tudi za naraščaj. Tako na boštanjski osnovni šoli že marljivo vadita dve pionirski folklorni skupini.
M. SIMONČIČ
Štirideset let revije »Pionir”
»Pionir” je začel izhajati avgusta 1943 na Rogu
LJUBLJANA - Slovenska revija »Pionir" slavi pomemben jubilej - 40-letnico izhajanja. Prvo številko z imenom »Slovenski pionir" so pripravili avguste 1943 na osvobojenem ozemlju Kočevskega Roga, torej še sredi srdite vojne vihre. Med NOB je izšlo osem številk. Revija je bBa od začetka in še nekaj let po vojni organizacijski list. Potem je postala literarna, kasneje pa poljudnoznanstvena revija. Nekaj časa je tel »Pionir" jugoslovanska revija, takrat je dosegel tudi najvišjo naklado - 130.000 izvodov. V zadnjem desetletju spodbuja »Pionir", ki ga izdaja Mladinska knjiga, raziskovalno dejavnost mladih. Do zdaj je izšlo več kot 60 razpisov za raziskovalno delo, nanje pa se na leto odzove po 50 slovenskih šol. To pomeni, daje do zdaj v okviru razpisov tako ali drugače raziskovalo kakih 30.000 slovenskih šolarjev. Revija je pri mladih zelo priljubljena. Med šolskim letom izide deset Številk s povprečno naklado 20.000 izvodov.
A	(V‘	ur	*	AJl.	4i.«Ti.t4	A-*.**.#-.
Ob Jarčevem »Vergeriju”
Knjigo, ki jo je za zbirko Kondor uredil Bojan Štih, so prejšnji teden predstavili v novomeški študijski knjižnici
NOVO MESTO - Letos mineva trideset let, kar so novomeško študijsko knjižnico poimenovali po pesniku, pisatelju, dramatiku in kritiku oziroma esejistu Miranu Jarcu. Knjižnica je do zdaj zbrala veliko Jarčevih rokopisov, knjig in drugega gradiva o tem pomembnem predstavniku slovenskega ekspresionizma, za kar gre zasluga predvsem njenemu prvemu in dolgoletnemu upravniku, pred dvema letoma umrlemu Bogu Komelju. Ustanova s posebno pozornostjo spremlja vse, kar se dogaja v zvezi z Miranom Jarcem, še posebej ponatise in druge izdaje Jarčevih del. Žal so sodobne izdaje tega moža, ki je kot partizan pred enainštiridesetimi leti smrtno zadet omahnil v roških hostah, teko redke, da pomeni že najava ponatisa kakega njegovega spisa kar majhen praznik. Zato so se v študijski knjižnici tembolj razveselili, ko je Mladinska knjiga v zbirki Kondor izdala izbor iz Jarčevih literarnih stvaritev pod naslovom »Vergerij”. Urednik Bojan Štih je dal knjigi naslov po istoimenski Jarčevi 'nedokončani pesnitvi, s katero te slovenska literatura, če bi Jarc pesnitev končal, dobila teko pomembno delo, kot pomeni za nemško in svetovno literaturo Goethejev »Faust”. To misel, uporabljeno že v spremni besedi, je Bojan Štih ponovil in razčlenil na predstavitvi »Vergerija” v sredo prejšnji teden v čitalnici novomeške študijske knjižnice. Povedati je treba, da so bralci in obiskovalci knjižnice temu dogodku posvetili vso potrebno pozornost, saj se jih je v čitalnici zbralo več, kot je tam stolov. Obiskovalci, med katerimi je bil tudi Jarčev prijatelj akademik Božidar Jakac, so najprej prisluhnili krajšemu recitalu pesniških in proznih besedil Mirana Jarca, ki gaje izvedla Staša Vovk ob glasbeni spremljavi Silvestra Mihelčiča na elektronski harmoniki Poslušalci so pozorno prisluhnili programu in še zlasti Bojanu Stihu, ki je v nadaljevanju prireditve obrazložil, zakaj je pripravil »Vergerija” in kako sploh sam doživlja tega »skrivnostnega” in po krivici zapostavljenega poeta. Po njegovem prepričanju sta tako literarna zgodovina kot literarna kritika Jarca preždi predvsem zato, ker ga niste razumeli, ali pa sta ga odrinili zato, ker preprosto ni šel v »obrazas”, kamor sta vtaknili druge slovenske ekspresioniste, Jarčeve sodobnike. Stih je dodal, da je treba Jarca pozorno brati in da bodo šele podrobne analize pokazale, da je bil med slovenskimi ekspresionisti izjemen. Obravnavati pa gaje treba celovito, tedaj se namreč izkaže, da je bil na vseh področjih, kjer je deloval, enakovreden. Po Štihovem mnenju predstavlja Jarc v tem oziru svetal, a hudo osamljen primer. Krivično do tega moža pa je še marsikaj drugega, da o učnih načrtih, ki književnika Jarčevega kova ne poznajo, niti ne govorimo. Da pa branje, ponujeno pod naslovom »Vergerij”, ni namenjeno samo mladini marveč tudi odraslim, je povsem razumljivo. Podobne izbore bodo, kot je dejal urednik zbirke Kondor, Aleš Berger, pri Mladinski knjigi še pripravljali, saj je na Slovenskem še več piscev po krivici pozabljenih, kot je Jarc. Kot rečeno, pomeni izid »Vergerija” razveseljiv dogodek ne samo za novomeško študijsko knjižnico, ki ji je znova izšli in pozabe oteti Jarc še v poseben ponos, marveč za vse, ki jim te pesnik, pisatelj in dramatik resnično kaj pomeni
IVAN ZORAN
Delovni kolektivi vseh tozdov IMV čestitajo občanom občin Brežice in Novo mesto za praznik in jim želijo še veliko delovnih zmag
ilis
(TELEVIZIJSKI SPORED^
28.	X.
petek
8.50	TV V SOLI: Koledar, Ali so levi pri tebi, Francoščina, Odmor, H. Ibsen: Mali Eyolf, Poročila
17.25 POROČILA
17.30 ČEZ TRI GORE: KVINTET BRATOV ZUPAN
17.55 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za otroke
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	OTROŠKE NALEZLJIVE BOLEZNI:	NEGA	BOLNEGA
OTROKA, izobraževalna oddaia
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH: ZA HLAPCE ROJENI, dokumentarna oddaja
20.45	NE PREZRITE, kulturna oddaja
21.00 SERIF v NEW YORKU, oddaja iz ameriške nanizanke
22.10 DNEVNIK
22:25 NOČNI KINO: LISJAK, ameriški film
Scenarij za film sta L J. Carl in o in H. Koch spisala po istonaslovni noveli Davida H. Lawrencea, režiser Mark Rydetl pa si je prizadeval, da bi pripovedi ohranil literarno prepričljivost pri kazanju čustvenih stanj junakov. Igrajo Sandy Dennis, Anne Heywood, Keir Dullea in še kdo.
15.40 Test - 15.55 Prenos s svetovnega prvenstva v gimnastiki - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik -
20.00 Po poteh Avnoja: Revija kul-tumo-umetniških društev Abraševič
- 20.45 Zagrebška panorama
21.00 Mimogrede (kulturna oddaja)
- 21.50 Bitka za Britanijo (angleški film) •
ZAGREB 1
16.30	Video strani - 16.40 TV v šoli: Francoščina, TV gledališče -
17.40 Poročila - 17.45 Zgodba iz Nepričave - 18.15 Svet računalnikov (izobraževalna oddaja) - 18.45 Koledar - 18.55 Kronika občine Reka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Androsove tarče (oddaja iz ameriške nanizanke) - 20.50 Sedem mladih (zabavnoglasbena oddaja) - 21.35 Dnevnik - 21.50 Kultura srca -
23.20	Poročila
29.	X.
sobota
8.00 POROČILA
8.05 CICIBAN, DOBER DAN: NAŠ PISMONOŠA
8.20 Z BESEDO IN SLIKO: STOJAN IN LILJANA
8.30 MODRO KOT PISANO
9.00 GLASBENI MAGAZIN: O TALENTIH
10.05 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: ŽIVI ZAKLADI JAPONSKE, poljudnoznanstvena oddaja
11.00 OTROK IN PROMET: NA POTI OD DOMA DO ŠOLE, izobraževalna oddaja
11.20 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH: SPET TRTE SO RODILE, dokumentarna oddaia
12.00 PO SLEDI MAVRICE, dokumentarna oddaja
12.30 POROČILA
16.00 OLIMPUSKE BAKLE, dokumentarna reportaža
16.45	RISANKA
16.55	POROČILA
17.00 CRVENA ZVEZDA:CIBO-NA, prenos košarkarske tekme
18.25 PLANET OPIC, oddaja iz ameriške nadaljevanke
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 NAŠE 26. SREČANJE
21.35	ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
21.55 VROČINSKI VAL JE TRAJAL ŠTIRI DNI, kanadski film
Glavni junak filma, ki ima vse dobre lastnosti ameriških akcijskih filmov, je televizijski snemalec, čigar slabost so vino, ženske in avtomobili. Igrajo Gordon Pinsent, Aiexan-dra Stewart, Lawrence Dane in drugi, režiserske posle pa je opravil Doug Jackson.
23.05	POROČILA
14.55	Lutkovna predstava - 15.55 Prenos s svetovnega prvenstva v gimnastiki - 18.30 Kam greod divje svipje - 19.30 Dnevnik - 20.00 v družbi z ... - 20.30 Pesniško gledališče: Morje — 20.55 Poročila —
21.00	Babica Saja (feljton) - 21.30
Športna sobota - 21.50 Čudež življenja (švedska dokumentarna oddaja)
ZAGREB 1
8.50	TV v šoli: Koledar, Ali so levi
pri tebi, Morje, H. Ibsen: Mali Eyo-lf, Starohrvaško gradbeništvo v Dalmaciji — 13.45 Androsove tarče (oddaja iz ameriške nanizanke)
14.30 Zabavni koledar - 15.30 Kritična točka - 16.00 Olimpijske bakle - 16.45 Poročila - 16.50 Koledar - 17.00 Crvena zvezda: Cibona (prenos košarkarske tekme)
18.30 Prisrčno vaši (dokumentarna oddaja) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Hollywood ali propad (ameriški film) - 21.35 Dnevnik - 21.50 Pred polnočjo - 23.20 Poročila
30.	X.
nedelja
8.50 POROČILA
8.55	ŽIVŽAV, otroška matineja
9.50 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za otroke
10.20	FANTJE S HILL STREETA, oddaja iz ameriške nanizanke
11.10	625, oddaja za stik z gledalci
11.30	ANSAMBEL NIKA ZAJCA
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
13.00 POROČILA
14.45	PRISLUHNIMO TlSlNI, od-daja za slušno prizadete gledalce
15.15	GALEB, angleški film Film z gornjim naslovom je Sid-ney Lumet posnel po drami Antona P. Čehova. Medtem ko je Cehov delo označil in zastavil kot komedijo, je Lumet dogajanje prikazal v luči poraza in obupa. Igrajo James Mason, Vanessa Redgrave, Simone Signoret, David Wamer in drugi.
17.30 POROČILA
17.35	NAŠ KRAJ: SPODNJA IDRIJA
17.55 Športna poročila
18.10 MLADINSKA ODDAJA
19.10 RISANKA
19.25 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 13. JULIJ, oddaja iz titograj-ske nadaljevanke
20.55 ŠPORTNI PREGLED •
21.25 DOM, skopska dokumentarna oddaja
22.00 KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA
22.30 POROČILA
14.30	Prenos s svetovnega prvenstva v gimnastiki - 19.30 Dnevnik -
20.00	Umetnost interpretacije: Čembalistka Smiljka Isakovič -
20.45	Včeraj, danes, jutri - 21.05 Delavci na čmo (oddaja iz angleške nadaljevanke)
31.	X.
ponedeljek
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Pesmi in zgodbe za vas, Slovenščina, Povej mi, povej, Posavska arhitektura v lesu, Poročila
17.30	POROČILA
17.35	MODRO KOT PISANO
18.05	ČLOVEK IN OKOLJE: KRAJINA V PREOBRAZBI, izobraževalna oddaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45	MLADINSKI STUDIO
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	Matjaž Kmecl: MUTASTI BRATJE, predstava SNG Trst
21.35	PORTRETI: HENRI MA-TISSE, francoska oddaja
21.55 DNEVNIK
17.25	Dnevnik - 17.45 Lutkome-diia - 18.00 Vabilo na komedijo -
18.15	Potujoča knjižnica (izobraževalna oddaja) — 18.45 Glasbena oddaja - 19.00 Športna oddaja -
19.30	Dnevnik - 20.00 Znanost -
20.45	Zagrebška panorama - 21.05 Življenje brez konca (oddrua iz slovaške nadaljevanke) - 22.05 Hit mesece (zabavnoglasbena oddaja)
l.XL
torek
16.35	POROČILA
16.40 STEKLENI DOM, češkoslovaški film
17.55 H. C. Andersen: MATI, pravljica
18.15	LJUDSKE ŽALOSTINKE POJE SLOVENSKI OKTET
18.40 PISANI SVET: OTROK IN ČAS
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	E. J. Neuman: V TRETJEM
RAJHU, oddaja iz ameriške nadalje-
21.00	IZ KONCERTNIH DVORAN - J. Haydn: SIMFONIJA ST. 88 V G-DURU; W. A. Mozart: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER VC-DURU
21.55	PESEM GIBA: JUGOSLOVANSKA MODERNA
22.15	POROČILA
T7.25 Dnevnik - 17.45 Pustolovščina - 18.15 Knjige in misli -
18.45 Gledalec urednik - 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba -
20.45 Žrebanje lota - 20.50 Revolucija, ki traja: Rdeči Trogir (dokumentarna oddaja) — 21.40 Zagrebška panorama
2.	XI.
sreda
8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Levi, Rastlinstvo in živalstvo obalnega pasu, Odmor, Vstaja jugoslovanskih narodov, Nacionalni park Komati, Poročila
17.30	POROČILA
17.35	CICIBAN, DOBER DAN: ŠIVILJA
17.50 DEKLIŠKI PEVSKI ZBORI, z nastopa na celjskem mednarodnem festivalu pevskih zborov
18.25	DOLENJSKI OBZORNIK
18.40	MOZAIK KRATKEGA FILMA: VSAKA HIŠA JE BOLJŠA OD MOJE, nizozemski film
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 FILM TEDNA: NAJ ŽIVI MEHIKA, sovjetski film Film z gornjim naslovm je delo znamenitega, Sergeja Eisensteina. 1931' in" 193 2 filma ni dokončal, to se pozna, zato poznavalci pravijo, da se da po;■ odlomkih komaj zaznati, kaj je režiser pravzaprav hotel.
21.45	PORTRETI: TONE STOJKO
22.15 DNEVNIK
■
2
17.25	Dnevnik - 17.45 Grom -
18.15 Pred izbiro poklica (izobra-. ževalna oddaja) - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 Dnevnik -I
20.00 Športna sreda - 22.05 Dnev* nik
3.	XI.
četrtek
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Ali si dijak, Potočni rak, Odmor, Matematika, Misli s svojo glavo, Poročila
17.30 POROČILA
17.35	ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: PODIVJANA ZEMLJA, ameriška poljudnoznanstvena oddaja
18.25 OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK
18.40	ČAS, KI ŽIVI: OD MRAKA
DO DNE
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	TEDNIK
21.05	TARČE MIKE A ANDROSA, oddgja iz ameriške nanizanke
21.55 DNEVNIK
17.25	Dnevnik - 17.45 Čas za pravljico - 18.15 Moje prepričanje (izobraževalna oddrga) - 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč -
19.30	Dnevnik - 20.00 Ivan G. Kovačič: Jama (posnetek predstave amaterskega gledališča iz Visokega)
— 20.55 Zagrebška panorama - .
21.10	Kulturna oddaja
ožoTIIA UiIuhuo&i	iN	NGVEum	MESi	a	Za	PHAZNIK
NOVOTEKS
lišča Šmarješke Toplice, ki je povezano z zdraviliščema Dolenjske Toplice in Strunjan v Krkinem tozdu Zdravilišča. Vsi novi prostori, predvsem pa zdravstveni del in bazen, dajejo zdravstvenemu osebju velike možnosti za razvoj funkcionalne diagnostike, fizioterapije in preventive s sodobnimi napravami, ki so redke ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v Evropi. Cenenost in zanesljivost preiskav s temi diagnostičnimi pomagali je spodbudila mnoge zdravstvene skupnosti, da pošiljajo bolnike z napotnicami na preiskave v Šmarješke Toplice. To je tudi dokaz, da zaupajo zdraviliškim strokovnjakom.
Na današnji dan, 27. oktobra, bo ob 12. uri v knjižnici Tovarne zdravil Krka v Novem mestu podelitev nagrad raziskovalne skupnosti za inovacijske in raziskovalne dejavnosti.
Dan kasneje, to je jutri, 28. oktobra, bo najprej ob 9. uri v osnovni šoli Grm proslava ob poimenovanju šole po XV. udarni diviziji.
Ob 11. uri bo otvoritev srednje kmetijske šole Novo mesto pod Trško goro. Šolanje kmetijskih strokovnjakov v novih delovnih, učnih in bivalnih prostorih bo spodbudno delovalo na napredek in dvig ravni znanja.
Ob 13. uri pa bo na Cikavi otvoritev nove Iskrine tovarne elektrospojnih vezij Ela, ki je z izgradnjo novih proizvodnih prostorov pridobila normalne delovne prostore za uspešnejše delo in razvoj. Ob gradnji so upoštevali tudi želje in načrte Iskre, da bi bila na isti lokaciji oba novomeška Iskrina tozda: Tovarna elektrospojnih vezij Ela in Tovarna napajalnih naprav, ki je sedaj v Bršlinu.
V dvorani muzeja NOB v Novem mestu bo ob 17.30 otvoritev razstave likovnega' društva Vladimir Lamut. V kulturnem domu v Novem mestu pa ob 19. uri akademija v počastitev 30-letnice krvodajalstva.
Praznovanje ni samo spomin, ampak tudi opomin ter obveznost
Novomeška občina praznuje svoj praznik v spomin na ustanovitev Novomeške čete 29. oktobra 1941 na Brezovi rebri. Letošnje praznovanje se je začelo že 14. oktobra z otvoritvijo razstave 6. svobodne akademije v tovarni zdravil Krka v Novem raestu in se bo končalo 3. decembra v Dilančevi ulici v Novem raestu z odkritjem plošče v počastitev 50-letnice oživitve delovanja delavske telovadbe in novomeške podružnice kulturne zveze Svoboda.
Osrednje svečanosti, ki bodo na sam spominski dan 29. oktober, se bodo pričele ob
8.30 z otvoritvijo nove ceste od bolnišnice v Kandiji do Broda. Cesta je pomembna, ker bo
omogočila hitrejši pretok vozil proti Straži, saj je speljana v podvozu pod železniško progo.
V nadaljevanju programa bo ob 9.30 svečana zaobljuba vojakov iz novomeške kasarne Milana Majcna pri spomeniku na Cviblju nad Žužemberkom. Zaobljuba na grobu nad 1000 borcev, padlih za svobodo pomeni za mlade vojake svečan
trenutek in obveznost, da so dolžni čuvati tisto, za kar so partizani padli.
Ob 10.30 bo slavnostna seja občinske skupščine in izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij v prostorih Iskre v Žužemberku, kjer bo tudi ob 11.30 svečana otvoritev novih delovnih prostorov, v katerih bodo delali večplastne keramič-
ne kondenzatorje. Ti izdelki so rezultat skupnih prizadevanj strokovnjakov Iskrinega tozda KEKO (Keramični kondenzatorji) v Žužemberku in Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani. Kar 80 % teh izdelkov pa bodo izvažali.
Kot zadnji svečani dogodek tega dne bo ob 16. uri otvoritev novozgrajenih objektov Zdravi-
Vsem občanom čestitamo za praznik občine!
Bera enoletnih dosežkov
■_______________________________________ j
SLOVI N
Izgradnja bizeljskega vodovoda
Približuje se zaključek 20-letnega obdobja samoprispevkov
Občina Brežice praznuje svoj praznik 28. oktober kot spomin na ustanovitev Brežiške čete pred 42-imi leti v Brežini pri Brežicah. Kljub tragični usodi čete se je osvobodilno gibanje razvijalo do končne zmage. Po vojni so se Brežice nekaj časa počasi razvijale. Zadnja leta pa vse hitreje napredujejo. Pomembne dejavnosti so kmetijstvo, vinogradništvo, industrija, turizem in trgovina. Z 20-letnim samoprispevkom (4 krat po 5 let), ki se bo iztekel prihodnje leto, se je v občini marsikaj premaknilo na boljše.
Končali bodo asfaltiranje vseh občinskih cest v skupni dolžini 120 km, kar je zelo velik uspeh. Iz sredstev samoprispevka so nadzidali otroški oddelek pri splošni bolnišnici v Brežicah, dokončali so prizidek k osnovni šoli v Veliki Dolini ter v Dobovi pričeli graditi novo osnovno šolo. Računajo,
da jo bodo prihodnje leto že izročili svojemu namenu. To je le nekaj del, za katere so uporabili samoprispevek v zadnjem letu dni.
Težko je soditi, kaj je najpomembnejše med pomembnimi pridobitvami. Za nekoga je to asfaltirana cesta, za drugega nova šola' itd. Za krajane
Bizeljskega pa je v tem trenutku najpomembnejša izgradnja vodovoda, ki bo zagotovil zdravo pitno vodo. Akcijo vodi vodovodni odbor pri Krajevni skupnosti Bizeljsko, investitor pa je Komunalno obrtno podjetje iz Brežic. Do sedaj so sredstva prispevali: 6 milijonov samoupravna komunalna interesna skupnost Brežice, 2,2 milijona skupščina občine Brežice, 5 milijonov pa znašajo prispevki za financiranje vodovoda (po 4.000 din na priključek).
Celotna investicija bo po predračunu stala 69 milijonov
SLOVIN
DO „BIZELJSKO-BREŽICE”
Čestita delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine brežice
Cenjene potrošnike obveščamo, da so bila naša vina nagrajena za kvaliteto na mednarodnem sejmu „VINO 83" v Ljubljani in sicer:
MODRA FRANKINJA BIZELJČAN VIRŠTAJNČAN CVIČEK MARVIN PLEŠIVIČKO BELO
velika častna diploma z zlato medaljo velika častna diploma s srebrno medaljo velika častna diploma s srebrno medaljo častna diploma častna diploma
V svojem bogatem ašortimanu vam nudimo tudi
— ostala kvalitetna vina
— žgane pijače
— brezalkoholne pijače:
= JUPI =COCTA = SCHVVEPPS
BITTER LEMON
— BITTER ORANGE
— DRY GRAPEFRUIT
— TONIC WATER = SADNE SOKOVE „FRUPI"
PRIPOROČA SE SLOVIN DO ..BIZELJSKO—BREŽICE”
dinarjev. V letošnjem letu bodo opravili dela v približni skupni vrednosti 26 milijonov dinarjev, pri čemer bodo uporabili tudi kredit Zavarovalne skupnosti Triglav — Posavske območne skupnosti Krško v višini 7 milijonov dinarjev.
Letos bodo zaključili prvo fazo izgradnje vodovoda, kar pomeni izgradnjo primarnega cevovoda iz Pišec na Bizeljsko v dolžini 22 km. V tej dolžini so zajeti tudi glavni vodi v naselja, ki se bodo napajala gravitacijsko s padcem vode brez prečrpavanja. Tako bi bilo v tej fazi izgradnje priključenih nekaj več kot 200 uporabnikov.
V drugi fazi predvidevajo, da boda v letih 1984 in 1985 zgradili vodohram s prečrpavanjem na najvišjo točko, s katere bodo oskrbovani z vodo ostali višinski predeli.
Pri izgradnji primarnega vodovoda so sodelovale mladinske delovne brigade, pripadniki JLA s strojno opremo in krajani s prostovoljnim delom. Večji komunalni poseg, kot je bizelj-
ski vodovod, pomeni velik dosežek na nerazvitem območju; kot je krajevna skupnost Bizelj* sko s približno 600 domačija-
Skupščina občine in družbenopolitične organizacije čestitajo občanom za praznik občine
11 TRGOAVTO Koper POSLOVALNICA Orešiče
—~
Lastnike vozil Zastava in TAM ter motornih koles Tomos vabimo, da obiščejo našo trgovino z rezervnimi deli, opremo, orodjem, avtomobilskimi gumami, avtokozmetiko in ostalimi potrebščinami v BREŽICAH,
Milavčeva ulica 16 (v stavbi AMD).
TELEFON: (0,68) 62-476 DELOVNI CAS: vsakdan od 7. do 15. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure.
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN NAKUP!
Občanom brežiške občine čestitamo za praznik!
.. $i
industrija gradbenega materiala Anhovo
TOZD OPEKARNA BREŽICE, RUDNIK GLOBOKO
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE sredstvi samoprispevka
ŽITNE SHRAMBE- V Brežini pri Brežicah bodo v kratkem dokončali prvih desf silosov za žito. To je približno polovica zastavljenih del. Vseh 20 silosov bo lahko sprejelo 30 tisoč ton žita. Vrednost naložbe je 250 milijonov dinarjev. Investicijo vodi konzorcij sedmih slovenskih organizacij.
ksu>\k -..-l
- Nadzidek otroškega oddelka je bil zgrajen s
■V V}*.
T^>4^/7.7<V’
novoles
Občanom čestitamo za praznik in priporočamo obisk našega salona pohištva
■M novoles
Vsem delovnim ljudem in občanom ter poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine
J?
 ---------------
Igfc
MOTEL PETROL ČATEŽ - Številni obiskovalci, ki potujejo z zahoda proti vzhodu ali obratno so njihovi gostje.
rvnc
a V
-•vi-'.«!
■
Ne vabijo samo motoriziranih nomadov, ampak tudi druge goste
S prirejanjem „Tednov kulinarike" spomladi in jeseni želijo Petrolovi moteli in ostali gostinski obrati privabiti poleg slučajnih obiskovalcev tudi druge, posebno ljubitelje kulinaričnih umetnosti. Vse vrste kulinaričnih prireditev so enake v vseh gostinskih obratih, razen zadnjega izbirnega tedna, ko ima vsak obrat svoj kulinarični teden.
Do 30. oktobra še traja teden kostanjevih specialitet, od 4. do 13. novembra bo Martinov teden, od 16. do 20. novembra ovčji teden, od 7. dov 11. decembra pa bo v Motelu Čatež teden domačega zajca, v Motelu Lom teden sladic, v Motelu Podlehnik teden flambiranih jedi ter v restavraciji Tepanje in na Čatežu teden domačega zajca.
Če bi ostali samo pri tej informaciji bi bralec ostal prikrajšan za ostale koristne napotke o posameznih gostinskih obratih in njihovih okolicah, možnostih za izlete in drugih zanimivostih. Potrebno pa se je za krajši ali daljši čas ustaviti, da bi dojeli lepote posameznih okolij.
MOTEL ČATE2
Petrolov Motel Čatež je eden izmed štirih ob magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom. Med vsemi Petrolovimi moteli se nahaja na najbolj slikovitem območju, v neposredni bližini sotočja rek Krke in Save, starodavnega mesta Brežice,
gradu Mokrice in zdravilišča Terme na Čatežu. Vse to pa gostu omogoča raznoliko zadovoljevanje potreb, od kulturnih do športnih, rekreacijskih in izletniških. Morda si bo kdo zaželel preživeti urico ali dve ob bregovih zelene Krke ob namakanju trnka, drugemu bo ljubše jahanje skozi parke gradu Mokrice pod krošnjami eksotičnih dreves, spet tretji si bo pogrel revmatične kosti v termalni vodi Čateških Toplic. V samem Motelu, ki je B kategorije, pa se bo obiskovalec lahko spočil na enem izmed 60-ih ležišč z vsem udobjem. Na obeh straneh ceste se nahajajo restavracije s 420-timi pokritimi restavracijskimi sedeži, 240 sedežev pa je na delno zaprti terasi. Imajo pa še večji prostor za razne sestanke, konference ali seminarje. Na obeh straneh ceste so obsežni parkirni prostori za osebna in tovorna vozila ter za avtobuse.
MOTEL LOM
Neprekinjeno sta odprta obrata na obeh straneh avto-
ceste Ljubljana — Razdrto, kjer sta tudi bencinska servisa. Motel so preuredili tako, da lahko sprejme več avtobusnih izletniških skupin kot prej, saj imajo več restavracijskih sedežev. Sicer pa sta v sestavu tozda Motel _ Lom še bifeja na obeh straneh avtoceste pri dostojni. Na Lomu nudijo za skupine tudi posebne turistične menuje. Ker je ta motel na izrazitem kra-škem območju,, se odpira obiskovalcu svet podzemnih lepot, kot so jame: Dolarjeva v Kališah in Gradišnica ter svetovno znana Postojnska jama. Nedaleč od Loma je znano smučarsko središče Zaplana — Ulovka. Okolica pa je bogata s kulturnozgodovinskimi spomeniki v različnih krajih v okolici. Tako je moč pot proti morju popestriti z ogledom zanimivosti.
MOTEL PODLEHNIK
Motel Podlehnik leži tik ob eni najbolj prometnih cest v naši republiki: Avstrija—Maribor—Zagreb. Je B kategorije in ima 103 ležišča v dvoposteljnih sobah z vsem udobjem, ki ga potrebuje motorizirani turist. V recepciji je tudi menjalnica tako kot v ostalih petrolovih mote* lih. Imajo restavracijo s 300 sedeži, 90 sedežev pa je na terasi. Za razne sestanke in zaključene skupine je na voljo posebna dvorana za 80 gostov. Lokacija Motela Podlehnik v osrčju Haloz in v bližini Ptuja je kot nalašč za številne obiskovalce, ki se zanimajo za sodobno kmetijstvo. Motel pa je znan tudi po dobri domači hrani.
OSTALI GOSTINSKI OBRATI
Tepanje je eden najnovejših Petrolovih objektov in leži ob hitri cesti Maribor-Celje. Objekta na obeh straneh ceste sta lično urejena in razpolagata s prostorom za po_ 180 gostov. Nedaleč stran so Žička kartuzija, Poljčane, ni pa daleč tudi do Pohorja.
Restavracija Tržič leži ob tako imenovani ,,Tržiški deteljici". Domače in tuje turiste ter smučarje privabljajo bližnji smučarski tereni ter izleti v planine. Privabljajo pa tudi naravna kopališča, lov in ribolov.
Za zdravie
m» e «
VIHTI liUClI
V Termah na Čatežu izvajajo medicinsko programiran in kontroliran oddih
Raziskovanja, opravljena na fakulteti za telesno vzgojo v Zagrebu, so pokazala, da je možno zvišati raven funkcionalnih sposobnosti in s tem tudi stopnjo zdravja že v 10 do 12 dneh, če se takšen oddih izvaja ob ustrezni obliki športne rekreacije. Ta spoznanja so privedla Zdravilišče Terme Čatež, da so zagotovila optimalne, materialne in kadrovske predpogoje za izvajanje programiranega aktivnega oddiha PAO.
Sodoben način življenja na	nja. Po določitvi programa se
delovnem mestu in doma kljub	delo izvaja v skupinah po 15 oseb
vsem ugodnostim povzroča vse več težav z zdravjem. Vedno večje duševne obremenitve, premajhna telesna aktivnost, prevelika telesna teža in nezdrave razvade so le nekateri izmed vzrokov za vrsto sprememb in motenj v človeškem organizmu. Tako so vse bolj pogoste bolezni mišično-veznega in kostnega sistema, nevroze, kardiovaskularne bolezni, dihalne motnje in drugo. Znanstveniki so dokazali, da pravilna programirana telovadba deluje pozitivno na zmanjšanje naštetih in drugih težav.
Na teh osnovah so v Termah Čatež formirali programiran aktivni oddih PAO v sklopu sodobno organiziranega centra za celotno psihofizično testiranje začetnega in končnega zdravstvenega stanja udeležencev PAO. Za izvajanje so na voljo posebej usposobljeni strokovni delavci, kabineti, igrišča in naprave.
V Termah Čatež imajo dve vrsti aktivnega oddiha: medicinsko programirani in medicinsko kontrolirani aktivni oddih. Prvi program obsega funkcionalno diagnostiko zaradi ugotavljanja stopnje zdravja. Testiranje izvajajo prvi in zadnji dan zdravlje-
pod nadzorstvom strokovnega voditelja rekreacije. Udeleženci dobijo kartico s podatki prvega in drugega testiranja funkcionalnih sposobnosti. Program športne rekreacije in fiziopro-filakse poteka 5 ur na dan: 3 ure dopoldne in-2 popoldne. Program spremljajo še ostale aktivnosti. Bivanje v hotelu Terme velja v mesecu novembru in decembru po 940 din v dvoposteljnih sobah, v bungalovih pa 720 dinarjev.
Drugi program, to je medicinski aktivni kontrolirani od-
dih, se izvaja po opravljeni funkcionalni diagnostiki, s katero ugotavljajo medicinske indikacije in kontraidikacije. Na Dodlagi rezultatov nato predpišejo ustrezne telesne aktivnosti in fizioprofilakso. Oddih drugega programa lahko traja 10 ali manj dni. Po končanem programu ne opravijo ponovno testiranje. Program izvajajo s skupino od 20 do 25 udeležencev pod strokovnim nadzorom programerja, oziroma vodje skupine.
Za tovrstni program je potrebno odšteti po 810 din na dan za bivanje v dvoposteljni sobi v hotelu Terme in 590 din v bungalovih.
Tudi čateške Terme so se prilagodile potrebam delovnega človeka v prizadevanjih za ohranitev zdravja in delovnih sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih nalog.
Kompasova ponudba se povečuje
Poleg cestnih in vodnih vozil izposojajo tudi letala
V novomeški Kompasovi poslovalnici tozdov Domači turizem in Kompas Hertz Rent-a-canje vedno kaj novega. Ponudbo vse bolj širijo in prilagajajo potrebam strank. Tradicija dolgoletnega sopotnika v dolenjskem prostoru jih ne uspava, ampak vedno bolj obvezuje.
V poslovalnici tozda Domači turizem je novost direktna prodaja letalskih vozovnic v mednarodnem prometu poleg že obstoječe prodaje letalskih vozovnic v notranjem prometu.
To je velika prednost za mednarodne poslovne in zasebne lete, saj poslej ne bo potrebno po več dni čakati na vozovnice, ampak jih bodo potniki dobili takoj.
Od ..železnega repertoarja" velja omeniti prodajo rednih in izrednih programov. Med prve sodijo aranžmaji centralnega bookinga tozda Domači turizem in lastni programi poslovalnice. K drugim pa lahko prištevamo vse tiste programe, ki jih novomeška poslovalnica uresniči po želji naročnikov.
Jesen, zima in pomlad so obdobja, ki imajo svoje pri-
vržence. Enim prijajo sprehodi ob morju in kopanje v bazenih s toplo morsko vodo ali pa kopanje v bazenih termalnih zdravilišč. Spet drugi želijo na sneg. Kompas želi z različnimi programi izpolniti želje vsakomur. Na voljo je pregleden katalog programov „Jesen, zima, pomlad 1983/84" in ..Smučanje 1983/84".
Kompas pa bo zadovoljil številne ljubitelje zimskih športov z organizacijo obiska XIV.
• zimskih olimpijskih iger v Sarajevu od 7. do 19. februarja 1984. Iz Ljubljane, Celja in Maribora bodo v času olim-piade vsak dan vozili vlaki, iz drugih krajev pa bodo organizirali prevoz do odhodnih postaj.
Prevoz iz Ljubljane stane 2.860 din, za otroke do 12 let pa 2.390 din, iz Celja 2.950, oziroma 2.440 din. Podrobna pojasnila dajejo v vsaki poslovalnici tudi glede odhodov, drugih popustov in doplačil.
Za osvežitev spomina naj še navedemo, da novomeški Kompas opravlja tudi menjalniško službo in prodajo komercialnih bencinskih bonov samo za konvertibilna plačilna sredstva.
Izposojanje cestnih in drugi!1 vozil opravlja Kompas v Nove®1 mestu v istih prostorih, kot j« poslovalnica domačega turizma-Kompas Hertz Rent-a-car in« zelo pestro ponudbo cestnjl vozil. Interesenti lahko izbirajo med renaulti, golfi (na bencin ski in dieselski pogon), vozili Zastava, Opel, Mercedes itd. Na posodo se dobijo tudi kombib®' si ali pa avtobusi s 24 ali & sedeži. Na voljo so poleg teg3 tovorna vozila z nosilnostjo o1* 0,5 do 5 ton nosilnosti ter celo 6- in 8-sedežna letala. Pole® bodo spet na voljo vlečne prikolice IMV Adria. <V prihod nje pa se obetajo tudi prikolic® z lastnim pogonom — vse bo1! popularnimi „motorhome".
Kompasova služba naj en« vozil deluje na vseh jugoslovan skih letališčih in še v 50^ drugih krajih. Ena izmed pred nosti je tudi, da najemi^ prevzame vozilo v enem kraj®' pusti pa ga lahko v druge®1' kjer je Kompasova rent-a-ce (RAC) poslovalnica.
V Novem mestu imata pošlo; valnici ločene telefone: Domač turizem 21—333 in 23—4CHj RAC pa 23-937. Telex V® KOMNOV 35811 pa je skupen
Dolenjska železnica napreduje
Do leta 1985 bo na železnici še udobnejši osebni prevoz
V osmih mesecih tega leta se je na območju Železniške transportne organizacije Novo mesto potniški promet povečal za 15, tovorni pa kar za 26 odst. v primerjavi z istim obdobjem lani. Težko je reči, kaj je temu botrovalo. Vsekakor pa je posodabljanje železnice in prilagajanje potrebam trga opravilo svoje. Krivični bi bili, če ne bi tega priznali, saj se je potrebno zavedati, da je posodabljanje železnice zaradi njene tehnologije sila zamotana, odgovorna in dolgotrajna zadeva.
TERME ČATEŽ — Pogled iz zraka na objekte zdravilišča
Zeleni vlak na progi Črnomelj - Ljubljana je pomenil prvi premik k posodabljanju osebnega pevoza. Zamenjava zelenega vlaka z novimi vozili, ki jih izdeluje delovna organizacija Tovarna tirnih vozil „Boris Kidrič" iz Maribora po Mercedesovi licenci, pomeni še en korak naprej k posodabljanju in kulturi prevoza. Novomeška ŽTO pričakuje, da bodo še do konca tega leta pričele na njenem območju voziti dve do tri nove potniške garniture, ki bodo prišle iz Maribora. Predvideno je, f da bodo mariborski Mercedesi do leta 1985 zamenjali dotrajane rumeno-rdeče fiate. Nova vozila bodo po zunanjosti enaka kot „zelenec". Prilagojena bodo po opremi in ceni prevoza normalnim potrebam potniškega prometa. Zeleni vlak pa bo ostal boljša kvaliteta za drugačno kulturo prevoza.
Železnica je napravila bistven premik tudi pri prevozih tovorov z uvedbo hitre dostave vozovnih pošiljk — s tako imenovanim „nočnim skokom", kar pomeni, da je prevzeto blago dostavljeno naslovniku naslednji dan po prevzemu. Iz Novega mesta je možno vozovne pošiljke od-premljati z „nočnim skokom" na Štajersko, v Sarajevo in Beograd ter delno v Ljubljano. Kljub temu pa novomeške delovne organizacije še ne izkoriščajo dovolj teh ugodnosti. Največji in najboljši uporabnik „nočnega skoka" je trenutno novomeška IMV.
Nekaj besed bi veljalo nameniti še varnosti na želenici, kljub temu da na obmdčju novomeške ŽTO že dolga leta ni bilo izrednega dogodka, ki bi ogroal varnost potnikov in tovora. Kot je bilo poudarjeno že uvodoma, je posodabljanje železnice dolgotrajnejša stvar. Trenutno popravljajo progo med Škofljico in Grosupljim, da bo usposobljena za 20-tonski osni pritisk. Po srednjeročnem planu naj bi bila do leta 1985 proga Ljubljana — Trebnje — Sevnica usposobljena kot razbremenilna obvoznica proge Ljubljana - Zidani most.
Zaradi večjega osnega pritiska proge bo gospodarstvo precej pridobilo zaradi večje zmogljivosti po teži tovora.
Prednost pri posodabljanju signalnovarnostnih naprav imajo postaje na obvozni progi Ljubljana — Trebnje — Sevnica.
Več postaj je že urejenih, ostal® bodo prišle na vrsto postopa ma. Tudi na odseku pro§® Trebnje — Novo mesto bod® opravili remont za 20 tonsk[ osni pritisk tja do leta 1985. N® ostalih progah bodo opravljal’ remont postopoma, glede n® razpoložljiva denarna sredstva-
Tako skuša Dolenjska nad°’ knaditi zamujeno tudi na p° dročju železniškega prom^a. ^, gotovostjo pa lahko trdimo, d® se je zaupanje v prevoz po tiriN povrnilo in da se iz leta v let® veča.
Jesen in zima na Otočcu
Od 1. oktobra 1983 do 29. februarja 1984 imajo gostje Krkinega hotela Grad Otočec številne ugodnosti
Osrednji dolenjski turistični center, ki združuje raznolik® ponudbo za vsak žep, je tudi za jesen in zimo 1983/84 priprav® zanimivo in ugodno ponudbo. Njegova lega mu daje številu® prednosti. Poletni kamping ob bregovih zelene Krke (eden izme® dveh na Dolenjskem) za ljubitelje narave, hotel v graščini na otok® sredi Krke za bolj petične in ljubitelje starega sloga, hotel Garni ** turiste s sodobnim okusom in motel za motorizirane tranzite® goste.
V jesensko-zimskem času stane 2-dnevno bivanje v gradu 1.400 do 1.700 din, 7-dnevno 4.500 do 5.500 din in 10-dnev-no bivanje 6.400 do 7.800 din. Za isti čas stane bivanje v Gar-niju 1.400, 4.700 in 6.500 din, v Motelu pa 1.200, 3.800, oziroma 5.200 din. Za enoposteljno sobo je potrebno odšteti doplačilo 150 din, turistična taksa znaša 15 do 20 din. Popust za polpenzion je 15%, za otroke do 8 let 30 %, pri organiziranih skupinah do 25 oseb pa priznavajo brezplačno mesto za 1 osebo.
Velja omeniti, da nudi Oto' čec kljub hladnejšim dnem št®" vilne rekreacijske možnosti: kc panje v bazenu z ogrevan® vodo, zabavni program ob sob®>' tafT in praznikih, ribolov n® Krki (tedenski pavšal zna& 1.600 din), kegljanje (tedenski pavšal 400 din) na kegljišč® „Pri vodnjaku" v Novem mest«; pozimi, ko je sneg, pa so možn' smučarski teki in sankanje.
Ne gre pa zanemariti dob®® kuhinje in postrežbe, ki bre® dvoma pripomoreta k dobrem® počutju gostov.
mm
HOTEL GARNI OTOČEC — B kategorije, bazen, savna, 23 enoposteljnih in 65 dvoposteljnih sob, 2 poslovna apartmaja!
aperitiv bar
ZDRAVILIŠČE STRUNJAN — pogled na celotni kompleks zdravilišča
5.500 din za osebo (od 1.1. do 30. 4. 1984 8.000 din)
— 10-dnevno zdravljenje pa obsega poleg kopeli in zdravniškega pregleda še po dve storitvi, fizikalne, termalne ali elektro-terapije dnevno po 8.500 din za osebo (od 1. 1. do 30. 4. 1984
11.000	din).
Gostje obeh zdravilišč imajo različne možnosti za izlete in druge interesne dejavnosti. Posebno priljubljena izletniška točka je Krkin hram na Trški gori pri Novem mestu. Vinski hram med vinskimi goricami zapusti vsem obiskovalcem nepozabne spomine.
Nedavno se je zdraviliščema Dolenjske in Šmarješke Toplice v krkinem tozdu Zdravilišča priključilo Zdravilišče vojaških invalidov in borcev NOV v Strunjanu. Samoupravni sporazum, ki sta ga podpisala Krka, tovarna zdravil, in predsedstvo republiškega odbora Združenja zveze borcev NOV Slovenije, določa, da bo Krka sprejela v uporabo in upravljanje vse objekte na lokaciji v Strunjanu za dobo 20 let. S tem sporazumom se je Krka obvezala, da bo Zdravilišče Strunjan obdržalo svojo namembnost: klimatsko in naravno zdravilišče za zdravljenje, oddih in rekreacijo vojaških invalidov, nosilcev Partizanske spomenice 1941, narodnih herojev, španskih borcev in ostalih borcev NOV in njihovih družinskih članov, upokojencev in vseh invalidnih oseb, proste zmogljivosti pa bodo na razpolago drugim zainteresiranim osebam. Dosežen je bil tudi dogovor udeležencev podpisa sporazuma, da se bo širilo indikacijsko področje zdravljenja s povezavo Strunjana ter Dolenjskih in Šmarjeških Toplic. S tem pa Krka tozd Zdravilišča pokriva celotno indikacijsko področje vojaških vojnih invalidov in borcev NOV z izjemo gastro obolenj. Dodati je potrebno še, da v Zdravilišču Strunjan zdravijo pljučna obolenja, obolenja kosti in sklepov ter živčna oblenja. S to dodatno ponudbo bo lahko tozd Zdravilišča zagotavljal izredno širok krog dejavnosti zdraviliškega turizma na domačem in tujem turističnem trgu.
TRŠKA GORA — Krkin hram je prijetna izletniška točka za zdraviliške in druge goste
ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE
— priprava bolnika na testiranje s holterjem
ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE - pogled na novozgrajeni del
šča Dolenjske Toplice, ki s svojo specifičnostjo dopolnjuje ponudbo zdraviliškega turizma. Po svojih indikacijah zavzema področje fizikalne medicine in rehabilitacije. S kombinacijo naravnih faktorjev, termalne vode in sodobnih metod funkcionalne in fizikalne terapije ter farmakoterapije so razvili rehabilitacijski center za rehabilitacijo bolezni lokomotornega aparata ter stanja po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem aparatu. Prevladujočo vlogo pri zdravljenju ima hidroterapija, ki naj bi bila obvezni sestavni del vsake rehabilitacije lokomotornega aparata. Sestav vode je idealen za zdravljenje revmatičnih obolenj lokomotornega aparata, stanj po operacijah in poškodbah lokomotornega aparata s funkcijsko prizadetostjo, živčnih obolenj in obolenj ožilja.
V Zdravilišču Dolenjske Toplice so v okviru prizadevanj za izboljšanje in zaščito zdravja delovnega človeka pripravili posebne programe zdravljenja delavcev, ki ima težave z raznimi oblikami revmatičnih obolenj hrbtenice, sklepov, mišic in veziva, stanj po poškodbah in operacijah, kakor tudi prekrva-wvene motnje okončin okvare živčevja. Program 14-dnevnega zdravljenja obsega: prvi in kontroli specialistični pregled, medicinsko gimnastiko v vodi in na suhem, terapije, ki jih določi zdraviliški zdravnik, in po potrebi dietno prehrano.
Pripravili so tudi 10-dnevni aktivni oddih in rekreacijo, ki obsega specialistični pregled s potrebnimi testi, skupinsko telovadbo v telovadnici, na prostem in v bazenih s termalno vodo ter športne aktivnosti po posebej izdelanem programu.
V obeh zdraviliščih pa imajo štiri vrste aranžmajev, ki zajemajo:
— vikend paket: 2 polna penziona s kopanjem v termalnem bazenu po din 1.200 za osebo (od 1. 1. do 30. 4. 1984 1.700 din)
— 7-dnevni paket obsega poleg polnih penzionov ter kopanja še zdravniški pregled in kontrolo krvnega tlaka po 4.000 din za osebo (od 1. 1. do 30. 4. 1984 6.000 din)
— 10-dnevni paket obsega iste storitve kot 7-dnevni po
Jugoslaviji jo ima še zagrebška klinika Rebro), ki služi kot dopolnilna diagnostična metoda pri ergometriji in ugotavlja, če je srčna mišica prizadeta zaradi pomanjkanja kisika zaradi sprememb koronarnega ožilja. Uporaba kardiokimografije je še v povojih, ker je velika novost, saj je nova celo v Združenih državah Amerike, kjer so jo odkrili po naključju.
Informacija bi bila preskopa, če bi ostali samo pri teh dveh postopkih funkcionalne diagnostike. Omeniti velja, da je Zdravilišče Šmarješke Toplice pripravilo različne programe za pravočasno odkrivanje znakov bolezni, preprečevanje in zdravljenje bolezni in poškodb srca, ožilja, gibal in živčevja. Program ..Zdravljenje" je namenjen osebam, ki že imajo znake bolezni srca, ožilja, gibal in živčevja. Zajema pa zdravniški pregled, EKG v mirovanju, laboratorijske preiskave in najmanj dve fizioterapevtski storitvi na dan po navodilu zdravnika. Poleg omenjenih preiskav s hol-
Dolenjskim in šmarješkim Toplicam, poslovnima enotama Krkinega tozda Zdravilišča, se je za dobo 20 let priključilo Zdravilišče vojaških invalidov in borcev
NOV v Strunjanu
Praznovanju praznika občine Novo mesto se z novimi delovnimi uspehi pridružuje tudi Krkin tozd Zdravilišča. Svečano bodo odprli novi prizidek z bazenom in posodobljeni stari hotel v Šmarjeških Toplicah. Novogradnja je omogočila novo funkcionalno diagnostiko, s kakršno se lahko pohvali le malokatera zdravstvena ustanova v Jugoslaviji.
V novem ^prizidku hotela v Zdravilišču Šmarješke Toplice •ma največ prostora zdravstvena služba:	stacionarni oddelek,
ambulante, prostori za fiziote-rapijo in pokrit bazen s termalno vodo. Zdravljenje je osredotočeno na srčna in žilna obolenja, stanja po poškodbah in operacijah gibal in živcev, psihosomatskih in menažerskih bolezni, visokega krvnega tlaka itd. Vidno mesto zavzema tudi preventivna dejavnost.
Najpomembnejše pa je seveda zdravljenje žilnih in srčnih obolenj, saj je sestava termalne vode v Šmarjeških Toplicah najugodnejša prav za te vrste bolezni. Poleg naravnega faktorja pa uporabljajo sodobna diagnostična pomagala in so med najsodobneje opremljenimi v državi. Ambulante so opremili z aparaturami za rehabilitacijo in funkcionalno diagnostiko.
In prav slednjemu dajejo poudarek, da bi lahko pred začetkom rehabilitacije ocenili funkcije posameznih organov, po končanem programu pa ocenili uspeh zdravljenja, saj jim te aparature omogočajo vrhunsko diagnostiko.
Med takimi aparaturami velja omeniti predvsem holter. To je naprava, ki je še najbolj Podobna prenosnemu novinarskemu magnetofonu in snema na kaseto stanje bolnikovega srca. Z njegovim telesom je Povezana z elektrodami. Uporabljajo jo za diagnostiko pri srčnih aritmiji (motnje srčnega ritma) in angine pectoris ter za dinamično elektrokardiografijo, s katero je mogoče ugotoviti veliko več sprememb na srcu kot s statičnim EKG v ležečem položaju in v ambulantnih razmerah. S holterjem je mogoče ugotavljati tudi, kako se srce odziva na razne obremenitve v naravnem okolju. Torej: holter
je dinamična elektrokar-diografija, ki kontinuirano snema delovanje srca od 24 do 72 ur. Za holter je prav to bistveno, saj registrira reakcije srca v normalnem človekovem okolju, v službi, na sestanku, pri fizičnem delu. vožnji z avtomobilom, med spanjem, pri vremenskih vplivih itd. Pri vsaki aktivnosti je pomemben tudi psihični efekt, ki se odraža v delovanju srca. Holter tudi odgovori na vprašanje, če so težave, oziroma simptomi v zvezi s patološkimi stanji na srcu. Diagnostične metode holterja v različnih življenjskih razmerah ne morejo nadomestiti nikakršne druge preiskave.
Pri holterju ne moremo mimo dejstva, da bolnika obvaruje pred številnimi, pogosto agresivnimi	preiskavami, ki
lahko zelo dolgo trajajo. Odpadejo številne specialistične preiskave, ležanje v bolnišnicah itd. Zdravstvene skupnosti pa v primerjavi z naštetim za snemanje s holterjem odrinejo le nekaj stotakov (24-urno snemanje stane 3.500 din).
Šmarješke Toplice so dale v uporabo po eno snemalno napravo Kliničnemu centru in Medicinski fakulteti v Ljubljani, dve pa imajo sami v zdravilišču, kjer opravljajo tudi računalniško obdelavo. Seveda mora bolnik med snemanjem ves čas aktivno sodelovati. Naprava se samodejno vključuje po programiranem času in pojavu hujših bolezenskih znakov. Ob kakršnihkoli težavah srca lahko bolnik tudi sam vključi napravo, da posname spremembe pri delovanju srca. O vsem tem mora bolnik voditi dnevnik, ki služi terapevtu pri obdelavi podatkov na računalniku.
Med prvimi v Evropi pa imajo v Šmarjeških Toplicah aparaturo za kardiokimografijo (v
terjem in kardiokimografijo pa bolnikom z boleznimi srca in ožilja za doplačilo nudijo tudi specialne preiskave srca in ožilja, kot so: ergometrija (obremenilni test za oceno funkcije srca in ožilja) in telemetrija (metoda spremljanja električne aktivnosti srca na daljavo).
Drugi program, „Aktivni oddih in rekreacija", je namenjen osebam, ki imajo zmanjšano delovno sposobnost,ki kažejo znake izčrpanosti in kronične utrujenosti zaradi dela in življenjskih razmer, nimajo pa še znakov bolezni. Ta program vsebuje specialistični pregled, telovadbo v bazenu ali v telovadnici, družabne igre in izlete.
Tretji program ..Zdravstveno preventivni pregled", zajema osnovni namen zdravstveno preventivnega pregleda, to je odkrivanje dejavnikov tveganja in pravočasno odkrivanje bolezenskih znakov srca in ožilja. Tridnevni pregled zajema specialistični preventivni pregled, pregled krvi, osnovne antropološke meritve, EKG v mirovanju, obremenilni test.
Uvajajo pa tudi nov program zdravljenja bolečin z akupunkturo.
Predstavitev Krkinega tozda Zdravilišča ne bi bila popolna, če ne bi omenili tudi Zdravili-
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE -
glavna restavracija
Odločite se za nakup sodobne in kvalitetne strešne kritine. Proizvajamo: gladke
PT strešnike v rdeči in cementnosivi barvi
UK
materiala p.o.
68275 Škocjan; tejpfon /068/85-230, /068/85-231
A
Naša streha je estetsko dovršena, trajna, s 35-letno garancijo, kompletirana s posebnimi elementi za ventilacijo, zračenje podstrešja in antenskimi priključki. Teža naše kritine na kvadratni meter pa je približno enaka opečnim strešnikom./
Posebno jo odlikuje odpornost proti mrazu in nalivom ter je zelo primerna za pokrivanje in prekrivanje stanovanjskih in gospodarskih objektov. S pritrjevanjem (pribijanjem) doseže kritina 100 odstotno odpornost tudi proti burji, kar je posebno pomembno na območju Primorja in Dalmacije.
Za kvadratni meter strehe potrebujete približno 10 strešnikov. Velika površina enega strešnika omogoča hitro in enostavno pokrivanje ali prekrivanje. Pri prekrivanju starih streh lahko uporabite tudi staro letvenje.
Garaža MONO je masivna armiranobetonska garaža iz enega kosa. Dolga je 5,87, široka pa 2,74 in visoka 2,40 metra, težka pa 10 ton. V celoti je izdelana v naši tovarni IGM Strešnik Gotovo garažo pripeljemo naročniku s posebnim tovornjakom. Na mestu, kjer naj bi stala, jo tovornjak spusti na temelje, ki jih prej pripravi naročnik. Postavljanje traja največ pol ure. Nato naročnik le še izdela tlak in lovilec maščob v garaži.
Garaža MONO je uporabna za;
toplotno izolirane ali neizolirane varnostne garaže (posamezne, dvojne, trojne, vrste)
— drvarnice
— manjša skladišča in
— za druge pomožne zgradbe.
Vsem občanom čestitamo za praznik občine!
Vzajemnost in solidarnost
Zavarovalstvo je tista institucija, ki ščiti družbeno in zasebno premoženje po
načelih vzajemnosti in solidarnosti
Zavarovalna skupnost Triglav—Dolenjska območna skupnost Novo mesto čestita vsem organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, družbenopolitičnim skupnostim in drugim pravnim osebam, vsem delovnim ljudem in občanom za praznik občine Novo mesto ter želi vsem obilo delovnih uspehov.
Ob tej priložnosti bi vas želeli seznaniti z nujnostjo zavarovanja vašega premoženja. To se je pokazalo ob letošnjih neurjih, ki so zajela Dolenjsko v juliju, avgustu in septembru ter povzročila ogromno škodo, ki je po ocenah presegla 200.000.000,00 din. Ob ocenjevanju škode na terenu je bilo, žal ugotovljeno, da je bila večina objektov premalo zavarovana, kot tudi, da osebna vozila, nasadi, posevki in vinogradi v zasebnem sektorju v večini primerov niso bili zavarovani. Tako je bilo v zasebnem sektorju do sedaj izplačano 5.960.677,00 din odškodnin za posledice neurja.
Po določilih ustave SFRJ in ustave SR Slovenije je zavarovalstvo tista, institucija, ki ščiti družbeno ali zasebno premoženje po načelih vzajemnosti in solidarnosti in krije škodo le tistim, ki vnaprej in v ta namen združujejo sredstva z namenom, da ni potrebno združevati dodatnih sredstev družbeno-poli-tičnih skupnosti.
Dolenjska območna skupnost Novo mesto zavaruje po veljavnih pogojih premoženje tako v družbeni, kot zasebni lasti in osebe. Seznanili bi vas z nekaterimi najbolj pomembnimi oblikami zavarovanj, ki so primerne zlasti za delovne ljudi in občane.
Najbolj pogosta oblika je sklenitev zavarovanja proti požaru, ki po pogojih za požarno zavarovanje krije škodo, nastalo
na zavarovani strani zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije, viharja, toče, udarca motornega vozila in premičnega delovnega stroja, padca letala, manifestacije in demonstracije. Z doplačil-no premijo se lahko vključijo v zavarovanje še dodatne nevarnosti, kot so: poplava, izliv vode, zemeljski plaz, odtrganje zemljišča, snežni plaz itd.
Po pogojih za stanovanjsko zavarovanje so krite vse zgoraj navedene temeljne nevarnosti, razen škode zaradi udarca motornega vozila in premičnega delovnega stroja. Kot temeljne nevarnosti pa so kriti še: poplava, izliv voda, zemeljski plaz, odtrganje zemljišča, snežni plaz, vlomska tatvina in rop
ter poskus teh dejanj, razbitje stekla in odgovornosti. S plačilom dodatne premije pa je možno zavarovati uničevanje ali poškodbo delov električnih strojev ali aparatov zaradi delovanja električnega toka.
Zelo pomembno je tudi zavarovanje živali z zdravljenjem ali brez zdravljenja, kakor tudi zavarovanje posevkov, nasadov in vinogradov proti pomladanski pozebi in toči.
Delovni ljudje in občani se lahko zavarujejo tudi proti nezgodni in naravni smrti ter invalidnosti.
V zaostrenih gospodarskih pogojih je ekonomska in socialna varnost še toliko bolj pomembna, zato priporočamo vsem delovnim ljudem in občanom, da zavarujejo svoje premoženje in osebe, saj si v primeru katastrofe ob zavarovanju premoženja za realno vrednost zagotovite primerno odškodnino, ob poškodbi pa primerno nadomestilo.
tnglav
TOVARNA
OBUTVE
O
NOVO MESTO
ZA PRAZNIK OBČINE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM IN PRIPOROČAMO NASE IZDELKE!
Opekarska tradicija
V Opekarni Zalog prilagodili izdelke potrebam trga
Edina delovna organizacija na širšem območju Dolenjske, ki ohranja tradicijo izdelovanja izdelovanja izdelkoviz žgane gline, je Opekarna v Zalogu pri Novem mestu. Za gradnjo zasebnih hiš izdelujejo opeko iz žgane gline za obodne zidove v izmerah 20,25 in 30 cm, za pregradne stene v izmerah 5,8 in 12 cm, elemente za zračnike in dimnike ter za steklenice in materiale za opečne tlake in športne terene.
V zgodovini žganja gline je imela opeka pomembno mesto. Že nekaj desetletij prevladuje na tržišču votla opeka, ki je večja in ima boljše izolacijske toplotne lastnosti, večinoma pa se uporablja le še v zasebni gradnji. Posebnost v industriji izdelkov iz žgane gline Opekarne Zalog so elementi za skladiščenje vin z imenom „Vinote-kar". Ti elementi so pokazali izredno dobre izolacijske lastnosti, saj niha temperatura uskladiščenih vin v vinskih kleteh med poletjem in zimo le za 1 stopinjo. Poudariti velja, da elementi za skladiščenje vin niso namenjeni samo velikim kletem, ampak tudi večjim in manjšim zasebnim vinogradnikom ter vsem tistim, ki si želijb ustvariti zasebno vinoteko.
Lahko pa so ti elementi prijeten okrasni dodatek regatnih ele-
mentov v dnevnih sobah za spravilo vinskih steklenic.
Poleg proizvodne dejavnosti opravlja Opekarna Zalog trgovsko dejavnost na veliko in malo,. Pri svoji ponudbi se drži načela, da lahko graditelj kupi vse vrste materialov, od temeljev do strehe.
Sodobna industrijska gradnja sicer ubira svoja pota, vendar zasebnik še vedno vztraja pri zdravi opečni hišici, čeprav sam vloži v gradnjo jboleg denarja veliko potu in žuljev.
OPEKARNA ZALOG — Celoten proizvodni program
Prebivalcem občin Novo mesto, Grosuplje in Brežice čestitamo k njihovemu prazniku
Temeljna dolenjska banka Novo mesto Gospodarska banka Ljubljana Temeljna posavska banka Krško
Mercator
se priporočamo za obisk v naših trgovinah in gostinskih lokalih
Svojim kupcem čestitamo za praznik občine Novo mesto
,\
emona posavje nsoio brežice
68 250 Brežice, Cesta prvih borcev 35
telefon: ( 068 ) 61—240
Trgovina in gostinstvo
NOVOTEHNA
Ob prazniku občine čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom ter se priporočamo
Tovarna pohištva Brežice
čestita vsem občanom občine BREŽICE za občinski praznik
©
POSAVJE
simiiutiEs
tovarna
pohištva
brežice
-* s,
ISKRA ŽUŽEMBERK — TOZD KEKO — Montažna linija keramičnih kondenzatorjev
Iskra Žužemberk dosega cilj
povečanju, zaposlenih jim je s pomočjo svojega znanja uspelo povečati v zadnjih petih letih fizični obseg proizvodnje kar za 6-krat. Proizvodnja je avtomatizirana s stroji z 80-odstotno udeležbo lastne konstrukcije in izdelave. To dejavnost so tolikanj razvili, da danes prodajajo opremo in celotno tehnologijo za proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev.
Nov program — večplastni keramični kondenzatorji, ki ga
10 odstotkov proizvodnje večplastnih keramičnih kondenzatorjev, namenjenih najsodobnejši profesionalni
elektroniki, bo usmerjenih v izvoz na konvertibilno območje
— Montaža večplastnih keramičnih kondenzatorjev
‘OJAVI SE ISKRA
SPOMENIK PADLIM NA CVIBLJU -Utihnil je zadnji borbeni vzklik na ustih tistih, ki tukaj počivajo, ostal pa je spomin in opomin-
uvajajo, je rezultat skupnih prizadevanj strokovnjakov tozda Keko Žužemberk in Inštituta Jožefa Štefana iz Ljubljane. Ti elementi služijo kot sestavni deli najsodobnejše profesionalne elektronike. Ta program bodo izvažali v višini 80 %. 70 odst. obstoječega programa pa je namenjenega izvozu izključno na konvertibilno območje. Ko bo investicija dokončno realizirana, bo izvoz 1:3 v korist izvoza.
Danes se lahko pohvalijo, da je napredek rezultat lastnega znanja. Za izredno razvito inovacijsko dejavnost pa prejemajo priznanja od Republiške raziskovalne skupnosti. Na lastnem znanju tudi načrtujejo, da bodo do leta 1990 posodobili proizvodni program, se močneje vključili s prodajo inženiringa, osvojili nove programe in izvozili leta 1990 za 8 milijonov ameriških dolarjev izdelkov. Ker vedo, kaj hočejo, uspeh ne bo izostal na proizvodnem, organizacijskem, ekonomskem in kadrovskem, področju.
Tovarna pa ni sama sebi namen. Živi s krajem, s Suho krajino. S štipendiranjem in zaposlovanjem domačih ljudi so v celoti zavrli odtok delovne sile. Z vključevanjem v dvig družbenega standarda podpirajo družbeno in zasebno gradnjo, materialno se vključujejo v reševanje problemov kraja in pokrajine. Vsako leto prispevajo denarna sredstva za dejavnost krajevne skupnosti za kulturno društvo, gasilce in podpirajo mladinske delovne brigade v Suhi krajini. Imajo pa tudi patronat nad osnovno šolo.
Priznanje za njihov trud bo svečana otvoritev novih proizvodnih prostorov ob proslavi praznika občine Novo mesto, ko bo tudi svečana seja občinske skupščine.
Ce je v manjšem kraju tovarna, in to ena sama, je potrebno tajprej spoznati kraj in njegove ljudi, da bi spoznali kaj pomenijo :anje' beli tovarniški zidovi. Zato je potrebno poseči malo v zgodovino.
Ljudje so se v preteklosti preživljali pretežno s kmetij-tvom in živinorejo, kopali so :elezovo rudo po okoliških vibih in krajih ter prelivali znoj i fužinah. Zmanjkalo je rude, užine so ugasnile in zmanjkalo e dela. Borna zemlja ni mogla preživeti vseh dela željnih rok. *rebivalci so odšli s trebuhom a kruhom po Evropi, čez lužo i Ameriko garat tujim gospo-lom.
V narodnoosvobodilnem joju so se tudi Suhokrajinci pdzvali klicu Osvobodilne fron-e: 117 Žužemberčanov je dalo rivljenje za svobodo. Z velikim anosom so v Suhi krajini po 'ojni obnovili, kar jim je ovražnik razdejal. Toda dela v iomačem kraju tudi tedaj ni in li bilo. Suhokrajinci so se iričeli voziti na delo v Novo nesto, Ljubljano in Ivančno orico.
Proizvodnja je rasla za 25 do 50 odstotkov na leto. Leta 1969 so s 430 zaposlenimi izdelali 53 milijonov enot. Kljub relativno nizki produktivnosti je proizvodnja ob dodatnem zaposlovanju rasla.
Prvih 8 milijonov enot ali 15% proizvodnje so izvozili leta 1969. Leto kasneje so izvozili že 42 % proizvodnje, kljub nizki produktivnosti in visokim cenam. V lastni prototipni delavnici so po lastni konstrukciji izdelovali opremo za posodobitev proizvodnje.
Ves razvoj žužemberške Iskre so sprejnljale hude težave. Leta 1964 so imeli pri 250 zaposlenih delavcih le 4 tehnike in nikogar z višjo ali visoko izobrazbo, manjkali so jim kvalificirani kovinarji. Štipendirati so pričeli šele 1964. Ko je Elektronska industrija iz Niša postavila lastno tovarno keramičnih kondenzatorjev, je žu-žemberška tovarna keramičnih kondenzatorjev praktično izgubila domače tržišče. Pot je šla navzdol. Prišlo je tako daleč, da je bila edina rešitev sanacija.
Pričela se je leta 1977, ki je dosegla programske, organizacijske, tehnološke in druge pozitivne rezultate, s čimer je
bila zagotovljena ekonomska stabilnost in socialna varnost zaposlenih. Strokovna podlaga je zagotovila uspeh sanacije.
Med tem so zaposlili veliko strokovnjakov, pričeli izvajati posodobitev proizvodnje, uvedli dodatni program in zgradili nove proizvodne prostore.
ISKRA DANES
Žužemberška Iskra je dosegla velik napredek z jasno opredeljeno perspektivo, ki je zagotovljena z lastnimi kadri. Od sedanjih 470 zaposlenih je kar 80 % žensk. Ob minimalnem
Leta 1958 so občinski možje akratne žužemberške občine oglašali, da brez industrije ne
0 napredka. Roko jim je •onudil Inštitut za elektrozveze
1 Ljubljane, ki se je kasneje Tiključil Iskri, ko je prenesel lontažo keramičnih kondenza-orjev iz obrata Keramike iz /ižmarij v Žužemberk. Prosto-e pa so našli v napol dograje-em Zadružnem domu.
Julija 1959 je odšlo v Viž-tarje na priučevanje prvih 10 lelavk. Za prvi maj leta 1960 a so preselili celotno montažo eramičnih kondenzatorjev kupno s prvimi desetimi priučenimi delavkami v Žužem->erk. Število zaposlenih se je •ovečalc na 25. Že prvo ■oizvodno leto so napravili 00.000 kolutastih in 10.000 evastih kondenzatorjev. Re-eptura mase se je menjavala, edokortčani proizvodni pro-ori so bili vlažni, manjkalo pa tudi izkušenj in znanja. To m je povzročilo nizko proiz->dnjo v letu 1961. Izdelke je Jo težko prodati, saj jih igoslovanska industrija ni kdo-j koliko potrebovala. Veliko-rat so bili celo brez dela. Ta as so porabili za pridobivanje valif ikacij.
Razcvet se je pričel, ko se je ičela jugoslovanska proizvedla televizijskih sprejemnikov.
treh letih se je proizvodnja vignila na 10 milijonov kosov a leto, imeli so že 200 ^poštenih. Takrat so tudi pri-eli delati v pritličju današnje are tovarne. Leta 1965 pa so orali prizidati že prvo proto-pno delavnico. S pomočjo zvojne službe so razvili celot-izbor keramičnih kondenza-rjev za televizijske sprejemni-
ISKRA ŽUŽEMBERK - TOZD KEKO - Rezanje čipov
NOVA ZGRADBA ISKRE ŽUŽEMBERK večinoma za izvoz.
— S to investicijo je bila uvedena proizvodnja večplastnih kondenzatorjev, ki bodo namenjeni
DOLENJSKI LIST ČESTITA OBČANOM BREŽIC IN NOVEGA MESTA ZA PRAZNIK	,	Št	43	(1785)	27	oktobra	1983
TOVARNIŠKI LABORATORIJ — Preizkušanje materialov je pomembna sestavina kakovosti
^ 88??•TI‘$£$36^,4?.4*4 4'4
PROIZVODNA SPAJKAL — Z novimi delovnimi prostori so tudi delavci Ele dobili normalne delovne
1 f 4 ’• f t:	iMiV'	s*-'iliV*'*■ '; J l?*lF-	^-44’!; i
pogoje
•r v'.H- % •»-#-.»' •* V
II 4 ii ^	4	€	4*	A	rf.	ž;	■:	¥	*'	^	#	i	Mr
OBČANOM BREŽIC IN NOVEGA MESTA ZA PRAZNIK ČESTITA DOLENJSKI LIST
Svečana otvoritev novih delovnih prostorov Iskre—Ele bo na Cikavi 28. oktobra ob 13. uri združena s proslavo 25-letnice obstoja Ele
S štirih lokacij na eno samo
2 izgradnjo nove tovarne v predmestju Novega mesta na Cikavi 50 združili prejšnje štiri v eno samo lokacijo. Dobili so tehnološko celoto, ki omogoča nadaljnji razvoj, normalne delovne pogoje, večjo produktivnost in varnost pri delu. Celotna infrastruktura in Proizvodna površina je zagotovljena za daljše obdobje delovanja.
Na novi lokaciji je potek Proizvodnje organiziran po novi tehnologiji in razporeditvi. Ker ® Pod eno streho, je več reda, discipline in pregleda nad mate-rialom. Prej, ko so bili na štirih Akacijah, so bili vsestransko
ogroženi.
Novi delovni pogoji so pripomogli k uvajanju dveh novih Proizvodov. Prvi je konektor N—15, ki se uporablja kot
elektrospojni element v avtomatizaciji industrijskih procesov. Drugi izdelek pa je vtični panel. To je pravzaprav sklop elementov, ki se uporabljajo pri avtomatizaciji energetskih, in tehnoloških procesov. Vtične panele so dejansko sestavljali že do sedaj na prejšnjih lokacijah, le da so jim kooperanti izdelovali sestavne dele. Na novi lokaciji pa izdelujejo vse sami.
Nova lokacija daje možnost dolgoročne usmeritve razvoja in razširitve. Sicer pa so že ob gradnji Ele upoštevali želje in skupno politiko Iskre za izgradnjo obeh tozdov na isti lokaciji - Ele, Tovarne elektrospojnih vezij in Tovarne napajalnih naprav, ki je sedaj v Bršljinu.
Po proslavi, ki bo, kot šmo omenili že na začetku, 28. oktobra ob 13. uri, vabi Ela vse občane Novega mesta, posebno pa krajane krajevne skupnosti Mali Slatnik, na ogled tovarne, s čimer bodo počastili četrtsto-letni jubilej.
ISKRA ELA — Nova tovarna elektrospojnih vezij na Cikavi
—     ----------------
ISKRA AVTOMATIKA TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV
NOVO MESTO
Vlaganje v razvoj in raziskave ter uvajanje sodobne polprevodniške tehnologije nam omogoča, da obvladujemo tako širokopotrošen kot profesionalen program napajalnih naprav za različne namene.
PROIZVODNI PROGRAM M. -mr	—	naPaialne naprave za široko potrošnjo
M	_	cielavniški usmerniki
*	—	usmerniki za elektrokemične procese z različnimi regulacijami
>,■*-	—	profesionalne napajalne naprave	kot	so:
— tranzistorski visokofrekvenčni DC/DC pretvorniki
— tranzistorski in tiristorski DC/DC pretvorniki
— tranzistorski in tiristorski eno in večfazni usmerniki JPr	—	stabilizatorji izmenične napetosti
— projektiranje in proizvodnja brezprekinitvenih napajalnih sistemov
Za praznik občine Novo mesto čestitamo
kooperantom in poslovnim prijateljem
ISKRA IEZE Ljubljana, n.sol.o. TOZD HIPOT Tovarna potenciometrov-in hibridnih vezij, n.sol.o. Šentjernej
68310 Šentjernej
Telefon; 85-320, 85-404, 85-405
Nabava; 85-310
Prodaja: 85-315
Telegram: ISKRA Šentjernej *
Telex: 35744 YU ISUPOT
Žiro račun: 52100-601-11422
Proizvodni program:
— Potenciometri
— Hibridna vezja
— Prikazovalniki s tekočimi kristali
— Galvanika
— Konstrukcija z izdelavo orodij in strojnih naprav
— Elektronika
Vsem delovnim ljudem in občanom ter poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine
ISKRA IEZE Ljubljana, n.sol.o. TOZD UPORI Tovarna uporov, n. sub. o. Šentjernej
68310 Šentjernej Telefoni:
Centrala: (068) 32-104, 32-105 Komerciala: (068) 32-068 Telegram: ISKRA Šentjernej Telex: 35744 YU ISUPOT 2iro račun: 52100-601-11417
ISKRA IEZE
TOZD UPORI ŠENTJERNEJ 68310 ŠENTJERNEJ
Proizvodni program: a) glavna dejavnost
proizvodnja in razvoj vseh stalnih ogljeno in kovinoplastnih uporov, uporovih komponent in izvedenk
b) stranska dejavnost
— razvoj in proizvodnja naprav kovinsko predelovalne obrti, električnih strojev in naprav za industrijo
— proizvodnja ultra zvočnih čistilnikov in brezprašnih komor za potrebe elektronike, medicine, farmacije
DO ISKRA Industrija kondenzatorjev Semič
Vsem delovnim ljudem in krajanom krajevne skupnosti Semič čestitamo za krajevni praznik!
Ob prazniku občine
čestitamo vsem
delovnim ljudem
in občanom
ter se priporočamo
z našimi izdelki
Labod s proizvodnim programom:
bluze, srajce ter
ženska in moška vrhnja oblačila
.-•tu*
NAGRADA v SEVNICO
Prejeli smo blizu petdeset pravilnih rešitev križanke iz predzadnje žtevilke Dolenjskega lista. Za nagrajenca je žreb tokrat določil Franca Čubra iz Sevnice. Po oošti smo mu poslali knjigo z naslovom „Moja rojstna dežela14, to je srednji del trilogije, ki jo je ameriški pisatelj slovenskega rodu Louis Adamič posvetil svoji prvotni domovini. V delu, ki ga prejme naš nagrajenec, razkriva resnico 0 Titu in partizanih kot edinih Pravih borcih zoper okupatorje za novo Jugoslavijo. Za reševalce naše nagradne križanke Imamo pripravljenih še veliko zanimivih knjig. Torej, bralci, Pričakujemo čim več ovojnic z vašo rešitvijo.
Sreča, ta zaničevanja vredni življenjski cilj analfabetov.
Nečloveško po navadi ravna °veštvo s knjigami.
. Kar človek naredi za knjigo, Je dobro naloženo.
Noben človek ni toliko vreden kakor njegove knjige.
E. CANETTI
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
spleten
okrasek
negorljiva
glina
arab.
okrasek
stražnica ob meji
vrsta fr. preproge
prečen
drog
pes mrhovinar
papiga
vodja h revolucije
podoba
odprtje
svitek
Živino-
zdravnic
pesnik
Inpantič
mesni
itdllEk
►
prelitje
domz.ime
st.eg.
bog
stari'
Slovani
vodna
rastlina
mestovhn
primorju
plazilec
s edozem. astlina
trop.
drevo
himalaj.
koza
orient.prašek za lase
sod
karlovac
alpski
letal.
center
varianta
ž. ime
kij
smoter
italijan
dl
M
železov
oksid
germ.
orel
zdravil.
rastlina
trop.
ovijalka
anton
atkerc
igranje
drevored
drozg
vrsta
solate
Koza se nikakor ne da ugnati v kozji rog
Koza lahko preživi na povsem opustošenem predelu, preživela pa je tudi prave pogrome_
99
»Industrija orgazmov
Ocenjujejo da je v ZDA frigidnih 40 milijonov žensk težavah tudi moški — Psihološki vzroki nemoči
»Ni mi v užitek. Gnusi se mi." Ta ol^tevka vse bolj pogosto slišijo na °00 klinikah, ki se v ZDA ukvarjali S ^ksualnimi raziskavami in tego-”anli. Kar 75 odst. moških pacien-ov omenjenih zdravstvenih ustanov zaradi impotence. Nič boljše ni Janje v ženskem taboru. Znanstve-•° 'dokazano, da polovica Ameri-JJ1* še nikoli ni doživela vrhunske-” spolnega zadovoljstva, kar pomete- da je 40 milijonov žensk v ZDA ’
,ngidnih.
J
^ boju zoper impotenco in frigid-n°st, bolezenski motnji, ki sta po anieriških raziskavah razširjeni predam v industrijsko razvitem svetu, “Porabljajo številna zdravila, posege te Pripomočke. Impotentnim mo-m med drugim s plastično cevko Podaljšajo epigastrično arterijo, da 01 tako prišlo v penis več krvi, Posledica je normalna erekcija. Ta *!0seg pa je seveda tvegan in zelo
orag.
Posameznim pacientom pomagajo tedi s protezami. Ena od dražjih , 00 dolarjev), povzroči, da iz .'Palke, ki je vgrajena neposredno v telodec, priteče dražljiva tekočina tezektno v penis. Veliko cenejši pri-Pomoček (600 dolaijev) je iz sirijskih žic, ki narede penis neneh-P° trd. Da bi prikrili stalno erekcijo, morajo tako ..oboroženi" moški no-?ti posebne spodnje hlače s trakci 1,1 jermeni. Večina moških se nad Protezami ne navdušuje.
. Frigidnim Američankam strokov-nJaki predlagajo električni vibrator, najnovejši izum v boju proti frigid-n°Sti pa je tako imenovani »stroj za masturbiranje". Stroj izdelujejo v ?v°h verzijah: za laboratorijsko in mšno uporabo. Glavni delček napra-J® moški organ iz gume. Velikost Je mogoče prilagajati, prav tako ritem in globino prodiranja. Med dosedanjimi poizkusi je stroj razvnel , odst. impotentnih žensk, med faterimi so bile tudi prave pravcate *edene gore.
Seveda pa se strokovnjaki za spol-Je težave strinjajo, da stroji in pro-*ze niso vsemogočni. Uspavani eros Posebno težko prebuditi, ko sta tetpotenca in frigidnost psihološko •^gojeni. Ta vzrok pa nastopa v 90 °dst; vseh primerov.
Vzroki spolne nemoči in nezani-tearjja so zelo različni. Najbolj pogori0 gre za strah in napetost. Pri te°ških je najbolj pogost strah, da °°clo v odločilnem trenutku odpo-^dali in se tako izpostavili posmehu *** Zaničevanju partnerke. Ta strah Plašča, saj so Američanke, okuže-ri® s feminizmom, začele v velikem ri°gu odkrivati svoje pravice do užit-**■ ženske zahtevajo od moških, da |m zadovoljujejo bolje, pogosteje in d*!i časa kot prej. Moški morajo Pečati za stoletno sebičnost, meni-feministke.
^Frigidnost ima mnogo globlje ko-rPine. Ženska, ki se izogiba orgaz-Pa> se boji tako imenovane eksplo-sJe. Boji se, da jo bodo zgrabili tedi, dajo bo premagal delirij.
Da bi moške in ženske osvobodili strahov, se zdravniki poslužujejo
| ■ . - . ___________________
Knjigarnar je kralj, kralj ni ^jigarnar.
posebne metode. Pravijo ji ,.igranje z ognjem". Partnerja se pod nadzorstvom terapevta dneve in dneve, tedne in tedne kljunčkata in crklja-ta, preko praga pa ne smeta. Tako pridobita psihično in fizično usklajenost. Včasih traja terapija tudi nekaj mesecev. Ko zdravnik meni, da se bo zadeva posrečila, je spolni akt samo še naravna posledica vzajemne skladnosti.
Ob tem so zanimive tudi nekatere tehnične podrobnosti. Ženska praviloma zavzema gornji položaj. Tako se lahko bolj zadovolji in nadzira akt Istočasno se znebi strahu, da ne bo mogla kontrolirati orgazma. Tak položaj pa ustreza tudi moškemu, saj ga odveže precejšnjih odgovornosti.
Seveda poznajo ameriške klinike, ki se ukvarjajo z »industrijo orgazmov", tudi številne druge metode.
Ena od navidez bizarnih, vendar učinkovitih je nekakšno prikazovanje ženskih čevljev. Pacientu projicirajo na zaslon sliko ženskega obuvala. Naslednja stopnja je slika istih čevljev, v katerih pa je izzivalna in gola lepotica. Zadevo tako sprevračajo in obračajo, daje pacient, kije še nedavno komaj sam prišel do stranišča, nadvse podjeten že ob fotografiji ženskih copat ali gojzaric, ob pravih čevljih ali celo ženski pa je dobesedno nezaustavljiv.
(Vir: Panorama)
*	...... 11	----— N
Mamici gresta v vesolje
Medtem ko ameriški poklicni astronavtki urita, sta otroka v _________vrtcu__________
Prihodnje leto se bosta odpravili v orbito okoli Zemlje prvi dve Američanki —materi. Obe sta seveda doktorici znanosti in ženi astronavtov. Dr. Rhea Sed-don, 35 let, bo članica posadke trinajste odprave vesoljskega taksija, dr. Ann Fisher, 32 let, pa se bo udeležila petnajste odprave. Dr. Seddonova bi morala v vesolje že prej, vendar je prišel vmes srečen dogodek v družini. Ko bo mamica švigala po vesolju, bo mali Pavel star že dve leti. Dr. Fisheijeva je pred dvema mesecema rodila hčerko Katarino, dan po porodu zapustila bolnišnico, pet dni zatem pa se spet začela udeleževati urjenja za bivanje v vesolju. Tiskovni predstavnik v houstonskem vsemir-skem središču je izjavil, da sta obe astronavtki pač profesionalki, položaj matere ne vpliva na njuno odločitev glede vesoljskih poletov.
V samomor zaradi dolgov
V letošnjih prvih osmih mesecih je na Japonskem zaradi dolgov oderuhom naredilo samomor več kot 400 Japoncev. Pogosto gre v smrt vsa družina, Japonci namreč menijo, da so otroci-sirote prekršek zoper moralo in družinsko čast.
S „sarakinom“, posojanjem denarja za oderuške obresti, se v deželi vzhajajočega sonca ukvarja več kot 14.000 združenj in organizacij, najmanj tretjina jih je v rokah gangsterjev ali pa so kako drugače povezane s podzemljem. Poznajo seveda tudi ugledne posojilodajalce, vendar so slednji zelo izbirčni pri odločitvi, komu bodo dali denar. Menijo, daje na Japonskem kar milijon družin, ki draginji in davkom z golo plačo niso kos. Številne gospodinje se zadolžujejo brez moževe vednosti, ko pride zadeva na dan, je že prepozno ali pa mož spozna, tla je žena zaradi odplačevanja dolgov zabredla v prostitucijo.
UŠTELI SO SE — Lopove je zamikal denar in kar z razstrelivom so se lotili blagajne na bencinski črpalki v švedskem mestu Maersta. Glede na to, da kradejo domovini izumitelja dinamita, bi se lahko .bolje spoznali na svoje »delovno sredstvo’!. Tako pa so se močno ušteli pri količini razstreliva: eksplozija ni raznesla samo blagajne, ampak je odletela v zrak tudi črpalka.
Koza je vsestransko prilagodljiva žival, premore vrsto dobrih lastnosti, splošno mnenje o njej pa ni najbolj prijazno. Tako je v veliki Laroussovi enciklopediji prikazana kot žival, katere meso pa sir iz njenega mleka sta cenjena, toda to menda ne odtehta njene škodljivosti. V knjigi, ki so jo poznavalci sestavili na osnovi proučevanja ekoloških sistemov nerodovitnih območij, pa je zapisana naslednja trditev: „Od domačih živali nosi koza glavno krivdo zaradi razširjanja azijskih in severnoafriških puščavskih predelov." Torej ni nič čudnega, da so v Siriji, Tuniziji ali Turčiji pred desetletji množično redčili kozji rod, v Venezueli pa so pripravili celo vladni program za iztrebljenje koz.
Časi pravih pogromov zoper kozo so na srečo že mimo, prevladalo je namreč prepričanje, da bi iztrebljenje koze prizadelo milijone ljudi, saj jih ta nebodijetreba varuje pred lakoto. Kako je pravzaprav s kozo?
Dolgo časa se nikomur ni zdelo vredno podrobno raziskati njenih značilnosti, navad in podobnega, hkrati pa so se grmadile knjige o govedu, konjih, prašičih. Že poldrugo desetletje pa je večje pozornosti deležna tudi koza, mednarodne konference o tej živali so bile že v Londomu, Madridu, Toursu in Tucsonu, naslednja pa bo 1987 v Braziliji. V grobem je podoba te živali takale: koza je zvest človekov spremljevalec, daje mleko, meso, sir, fino kožo, volno. Za kozje dobrote se mora zahvaliti tako reven otrok kje v Afriki, na prestolu, iz kozjega usnja pa se ni zamalo zdelo sedeti niti velikemu Tutankamonu pred tisočletji.
Niti dva znanstvenika si nista enotna glede pravega števila kozjih vrst. Približno rečeno jih je sto, vsaka vrsta pa živi v drugačnem okolju. Koza živi na vročih močvirskih obalah zahodne Afrike ali v ledeno mrzli tundri na Laponskem.
Na Norveškem živi koza, ki se hrani z morsko travo, v Izraelu pa najdemo žival, ki zdrži po več dni brez vode, a kljub temu daje običajno količino mleka.
Narava je kozo oskrbela z izvrstnim prebavnim sistemom. Medtem ko drugi prežvekovalci potrebujejo bogato travo, seno ali žito, koza lahko prebavi tako rekoč vse. Nemški znanstveniki so krmili kozo s 576 različnimi rastlinami, meketajoča žival pa jih je požrla in prebavila celo 449. Za slab glas, ki'smo ga omenili na začetku, se koza lahko zahvali ravno svojemu dobremu želodcu. Ker lahko shaja ob pičli hrani, jo lastniki gonijo na slabše predele, da bi zelene travnike prihranili za zahtevnejše Živah. „To je že stoletja star škandal," pravi Jean-Claude Le Jaouen, vodja oddelka za
koze na tehničnem inštitutu za ovčerejo in kozjerejo v Parizu. »Človek je izsekal gozd, na travnike prignal govedo; ko je temu zmanjkalo hrane, je bilo še dovolj paše za ovce; ko pa so te do korenin oglodale travo, je na opustošeno zemljišče pripeljal še kozo, ki je lahko edina preživela na pušči. In potem je človek rekel: le poglejte, kako je koza uničila pokrajino!"
Danes je na svetu okoli 450 milijonov koz; vse živijo v zelo neugodnih razmerah. Največ jih je doma v revnih predelih, v deželah t. i. tretjega sveta pa so si že na jasnem, da kozje meso ni samo najcenejši vir beljakovin, ampak pogosto tudi edini. Za mnoge države so kozji proizvodi pomembna povezava s svetovnim trgom. V Nigerjji imajo kozje kože znaten delež v izvozu, iz kozjih kož izdelujejo šotore, sedla, pohištvo, pa tudi luksuzne predmete;
kozje usnje je namreč volnejše od govejega, čvrstejše kot ovčje, zato je primemo za usnjene plašče, rokavice, čevlje, torbice. Kašmirske koze pa dajejo odlično volno, angorske so cenjene zaradi moheija.
Koza 'e zdaleč ni samo škodljiva žival, za kakršno jo imajo celo enciklopedije. (Foto: MiM)
‘Marsikje so svojo gospodarsko rast oprh tudi na kozo in so na pomoč poklicali znanstvenike, da bi s križanjem pridobili, vrsto, ki bi hkrati dajala dovolj mleka in bila velika in težka. Znanstveniki so resda vzgojili tako žival, žal pa ta še zdaleč nima tolikšne odpornosti, zmožnosti preživetja na najbolj skromnih tleh. V industrijskih državah je zelo cenjeno kozje mleko, še bolj pa sir iz tega. Najbolj znan kozji sir je grški feta, Norvežani zalagajo trg s karameliziranimi sortami kozjega sira, Francozi pa premorejo več kot 70 različnih kozjih sirov. Zaradi izredne odpornosti in prilagodljivosti koze so se za to žival začeli zanimati tudi načrtovalci življenja zunaj zemeljske oble. Očitno ne zaman, saj so na ameriški Comell univerzi z računalniki dognali, da ima koza vrsto prednosti pred dragimi živalmi in bi v vesolju lahko prehranjevala sebe in ljudi.
(Vir: Das Beste)
110
Jan/ : Irdina
V
Črtke in povesti iz narodnega življenja
F0RTUNAT0V
Z navdušenjem se je Franja oklenila novega namena; ognjene misli so jo navdajale, koliko bo mogla koristiti svojemu narodu kot učiteljica, koliko bistrih umov bo vnela za omiko in napredek, koliko nežnih src bo napolnila z ljubeznijo do slavljenske narodnosti in domovine. Neizmerno radost je v njej budilo prepričanje, da je poklicana tudi ona »med delavce pravega narodnega doma, med apostole sla-vjanske prosvete, slavjanske slave, svobode in sreče.
Človek obrača, Bog obfne. Franja zboli v tretje tako nevarno kakor še nikoli prej. Iz pljuč ji je jela bruhati kri. Sprememba zraka jo je bila ozdravila že dvakrat; gotovo jo bodo tudi to pot. Vsaj prijatelj Mirko se je s tem tolažil, jemaje s težkim srcem od nje slovo. Franja se pripelje v svojo dolenjsko domačijo bolj mrtva kakor živa. Šele čez tri tedne je mogla zapustiti posteljo, ali še dolgo je lazila po hiši in vrtu kakor senca, bleda, suha, iznemogla. Mati je storila natanko vse, kar so ji nasvetovali zdravniki, prejšnje skušnje in ljubeče srce. Sčasoma se je okrenilo na bolje.
Franja se je začela sprehajati po polju in dobravah. Večidel jo je spremljala Mana. Ftazgovarjali sta se to i#ono, največ in najrajši pa o Mirku, to kar sem povedal, in še marsikaj drugega. Pogostoma so ju ljudje videli hoditi in stati za Krko. Imelo je to neki poseben pomen. Mirko je spadal med zadnje Zagrebčane, ki so ljubili še našo prelepo Savo. Včasi se je sprehajal ob njej, včasih je odvezal čolnič in se vozil kako uro. Ena najpoznejših pesmic Franjinih pozdravlja reko in njega:
Zgobom, Savo! Zdrav nek hodi pokraj tebe, tobom brodi.
Pogovarjajoč se zadnjikrat z njim, je velela za šalo, kadar bo zrl v Savo, naj dobro pazi, morda priplava po njej kak spominek iz njenih rok. Trgala je zdaj po vseh tratah najlepše cvetlice in jih metala ali posamezne v Krko ali pa jih izročala njenim valovom povezane v lične šopke ali pa povite v zale venčke. Ta igra ji je delala največje veselje. In veselja je bila Franja prav potrebna. Truplo ji je nekako okrevalo, da je zopet lahko spala in hodila. Sredi velih bledih lic se je prikazala živa rdečica. Mati jo je radostno opazila kot neukanljivo znamenje zdravja, sosedom pa ni nič kaj dopadla; med sabo, da je ne žaloste, so si pravili o marsikaterem znancu, da so ga zakopale take lepe cvetlice.
Najhujše je bilo, da se je deklica polastila neizrečena otožnost in boječnost. Dostikrat se je brez vidnega vzroka zjokala ali zatresla. Vseh tujih ljudi razen Mane se je Ogibala in še blagi materi se ni drznila pogledati v oči. Bala se ji je povedati, da ne misli po njeni vroči želji postati redovnica, po drugi plati pa se je sramovala, da ima skrivnosti pred svojo porodnico in največjo dobrotnico. Pretenka vest ji je očitala hinavščino.
Čudno je bilo, da je pogodil zdaj njen duh tako natanko marsikatero bodočo prigodbo. Kadar se je bližala kaka nesreča žlahti in sosedom, je čutila v sebi strašen nemir, ki je trajal do izpolnjenja. Sanjalo se ji je, da je umrla teta, omožena pri Ljubljani; vihar da je razbil okno in vrgel sveče; o tej priliki da se je vžgala obleka na mrtvi. Čez osem dni pride črno
zapečaten list z naznanilom, da se je vse to res zgodilo. Takih reči mi je Mana še več pravila in je še zdaj prepričana, da je znala Franja zadnje dni svojega življenja prerokovati.
Medtem je mati Ana gojila veselo nado, da se bo hči v kratkem povrnila v Zagreb in posvetila za usmiljenko. Ob malem šmarnu gredo Dolenjci radi na razna božja pota. T udi Franji veli mati, da naj roma na Trško goro v društvu sestre Lenčke in prijateljice Mane. Naj se zahvali devici Mariji, da jo je rešila iz smrtne nevarnosti, in naj jo prosi, da ji utrdi ljubo zdravje popolnoma in ga ji ohrani zanaprej. Franja jo rada posluša. Bila je čula že dostikrat o krasnih in bogatih slovesnostih, ki se vrše ta dan na Trški gori. Najbolj jo je mikalo jo, udeležiti se „vrtca”, ki ga je poznala doslej samo po imenu.
Vrtec se ne igra na božjih potih povsod in vselej. Letos ga je bil romarski vodnik napovedal in pripeljal v ta namen silno krdelo bližnjih in daljnih pobo-žnikov. Franja se tedaj odpravi na goro že popoldne pred malim šmarnom. Pot v goro je grozno kamnita, strma in težavna, vendar ni čutila nobene slabosti. Lenčka in Mana sta jo hoteli opirati, ali ni bilo treba: urno je korakala z njima vred, včasi še pred njima. Ko dospejo na vrh in se jim odpre neskončno krasni pogled na domače doline in gorice, stoji Franja nekaj trenutkov kakor zamaknjena. Ta neizrečena radost se spremeni v neizrečeno žalost, ko zagleda Savo. Zgrudi se na tla in kliče jokaje: „Mirko, Mirko!” Črne slutnje ji bodejo srce. Obupno jame ječati: „Oh, nikoli, nikoli več se ne bova videla.”
Lenčka ni razumela teh besed, ker ni vedela za Franjino ljubezen.
****** ****** **********
S
I
S
I
s
s
t
i
s
»
I
i
*
i
i
\
I
N
i
%
. & m * ■ m « * * <
NOVO IZ N0VOTEKSA
trgovina izbranega okusa
mm
t
Na Glavnem trgu št. 5 v Novem mestu OTVORITEV BO V SOBOTO, 29. OKTOBRA OB 10. URI
Program slavnostne otvoritve:
— Modna revija pred trgovino
— Skupina za sodobni ples
— Vokalnoinstrumentalne skupine: Drevored, Eksotični ptiči, Bacili
V trgovini
vam nudimo:
— konfekcijo za prosti čas, delo in zabavo za otroke, ženske in moške
— metrsko blago
m
vas pričakuje
Posebna priložnost za mlade: PROGRAM „TEEN’
NOVO IZ NOVOTEKSA
r
gorenje
iscemo
SOZD Gorenje prireja od 22. 10. do 5. 11. 1983 v rdeči dvorani v Titovem Velenju tradicionalni Hišni sejem '83, na katerem bomo del razstave namenili | drobnemu gospodarstvu.
.
Razstavili bomo sestavne dele, ki jih danes j uvažamo, za katere pa vemo, da jih že izdelujemo v I Jugoslaviji, oziroma bi jih lahko izdelovali v ] Jugoslaviji.
Na tem področju želimo čim bolj angažirati naše drobno gospodarstvo, zato vabimo vse zainteresirane k sodelovanju.
j
' Obiščite nas,
j ponuja se vam priložnost za razširitev *' vašega proizvodnega programa!
Gorenje
!
642/41-83
f
PORAZ SPREMENILI V ZMAGO - V pičlih nekaj minutah so novomeške rokometašice spremenile prednost šestih zadetkov gostij iz Vinkovcev v dragoceno zmago, ki jim še zmeraj zagotavlja mesto pri vrhu lestvice. (Foto: B. B.)
rokomet
II. ZVEZNA LIGA MOŠKI -5. .kolo: INLES - POTISJE 23:22 (8:11).
INLES: Gelze, Križman 5, Andoljšek, Ilc 6, Tanko 1, Karpov 2, Ambrožič 3, Mate 1, Fajdiga 5, Vesel.
LESTVICA:	1. Jugovič 9
točk, od 3. do 5. mesta Iskra, ' Zamet in Inles 6, itd.
V 6. kolu igra Inles doma z Dinamom.
MRL, moški - 7. kolo: ISTRA TURIST - KRŠKO 22:22 (11:13).
KRŠKO: Kastelic, Kekič 4, Grilc 2, Junkar, Božič. Starc 6, Deržič, Avguštin 3, Šebalj 6, Šerbec 1, Pereč.
LESTVICA: 1. Istraturist 12, zadnje Krško 2 točki.
V 8. kolu igrajo Krčani s Šoštanjem.
MRL, ženske - 7. kolo: NOVO MESTO - LOKOMOTIVA 27:26 (10:13).
NOVO MESTO:	Udovič,
Pelko, Kastelic, E. Zupančič 2, Iličin 7, Jakše 2, Kramar 6, T. Zupančič, Mršnik 10, Hribar.
ARENA - ITAS KOČEVJE 17:21 (3:11).
ITAS KOČEVJE: Stefanišin, Delič 8, Bejtovič, Vrhovšek, Kri-žmanič, Novak, S. Jerič 5, M. Jerič 5, Milešič 1, Dražen, Zalar 2, Mitrovič, Kovačič.
LESTVICA: 1. Partizan Raič 14 točk, 2. Novo mesto 12, 5. Kočevje 8.
Pari naslednjega kola: Itas Kočevje—Lokomotiva, Ina-Novo mesto
SRL, moški - 8. kolo: DVZ PONIKVE - USNJAR 23:20 (12:10), SEVNICA - RUDAR 30:26 (15:11).
LESTVICA: 1. Mokerc 13 točk. 6. Ponikve 8, 9. Sevnica 7.
V naslednjem kolu igrajo: Peko—DVZ Ponikve, Prule-Sev-nica.
SRL, ženske - 7. kolo vzhodna skupina: LISCA — BELTIN-KA 20:9 (8:5), RADGONA -BREŽICE 29:22(14:11).
LESTVICA: i. Polana 15, 8. Lisca 6,11. Brežice 2 točki.
Zahodna skupina: METLIKA - JADRAN 24:17 (13:11), OLIMPIJA - ISKRA 12:19 (8:9).
LESTVICA: 1. Burja 14, 2. Iskra 12,4. Metlika 9 točk.
V naslednjem kolu igra Iskra z Eto, Metlika pa v gosteh s Pekom.
košarka
II. ZVEZNA LIGA, moški, 2. kolo: NOVOLES - SLOVAN 89:113 (47:63).
NOVOLES: Cerkovnik 14, Rihar 12, Skube 14, Golobič 11, Munih 6, Pintar 14, Kek 3, Kramar 4, Seničar 8, Bratož 2, Besednjak 1.
LESTVICA; 1. Slovan 4 točke, zadnji Novoles 0.
V 3. kolu potujejo Novome-ščani v Kraljevičo.
odbojka
SOL — moški, 2. kolo: IZOLA - PIONIR 3:0 (14,4, 8).
LESTVICA: 1. Izola 4 točke, 7. Pionir 2.
V 3. kolu igra Pionir doma s Topolščico.
SOL - ženske, 2. kolo: MEŽICA - KOČEVJE 0:3 (-10, -10,-10).
LESTVICA: od 1. do 4. mesta Mislinja, Kočevje, Paloma, Bled po 4 točke.
V 3. kolu igrajo Kočevke doma z Mislinjo.
| M * I * J | 1
SPOROČILO BRALCEM
Zaradi vsakotedenskih težav z dobavo rotacijskega papirja smo prisiljeni tudi ljubitelje športa seznaniti z neprijetno vestjo. Športna stran bo občasno izhajala v skrčenem obsegu in to vse dotlej, dokler se dobava papirja ne bo normalizirala.
ZMAGOSLAVJE MLADIH KOLESARJEV -
BIHAC - Mladi novomeški kolesarji so se v soboto in nedeljo udeležili dirke v spomin na osvoboditev Bihača. V cestni vožnji mlajših mladincev je zmagal Božič pred GUvarjem, Udovčem, Lavričem. Pavličem in Štangeljem, v nedeljski dirki na izpadanje pa Pavlič, drugi je bil Lavrič, Božič tretji itd.
ČLANSKI TEK BUČARJU
NOVO MESTO - Kar blizu 200 tekačev se je prejšnji teden udeležilo tradicionalnih tekov po ulicah Drske, kijih je pripravila tamkajšnja OO ZSMS pod pokroviteljstvom OK ZSMS, nagrade pa so prispevali Labod, Krka, Novoteks, Mercator to Mladinska knjiga. V najzanimivejši kategoriji članov je zmagal Bučar ned Škedljem in Vidmarjem, pn jlanicah pa Kastelčeva pred Turkovo. Med mladinci je slavil Šikonja, pri veteranih pa Štine.
čl
NA VRŠIČ
Minulo sredo smo bili na ekskurziji na Vršiču. Tam je že zapadel sneg, zato smo se lahko tudi že kepali. Z Vršiča smo nadaljevali pot
S roti Trenti k izviru Soče, nato v ovec in Idrijo, kjer smo videli ponovno delujoči rudnik živega srebra. Domov grede smo se ustavili še v Grosupljem, kjer smo se v motelu okrepčali. Vesela sem, ker sem spoznala lepote naše domovine.
JOŽICA GORENC OŠ Šmarjeta
ŽULIČ
DOLENJSKI
REKORDER
KOSTANJEVICA NA KRKI -Toni Žulič, slovenski pionirski prvak v teku na 300 m, ki je pričel spoznavati kraljico športa - atletiko na kostanjeviški osnovni šoli, se je nedavno odlično odrezal kot slovenski pionirski reprezentant na tekmovanju v Trstu. Na 400 metrov je tekel 52,8 sekunde, kar je nov dolenjski pionirski rekord.
11	Pjl
§1	•
Srebro iz Avstralije
Odličen nastop dvojice novomeških modelarjev na svetovnem prvenstvu v Avstraliji
t-
NAJBOLJŠI MED ČLANI -Julij Nemanič prejema priznanje za najhitrejšo vožnjo na prvem metliškem občinskem kolesarskem prvenstvu.
Prva preizkušnja
Metliški koselarji so se pomerili na prvem občinskem tekmovanju
METLIKA — TVD Partizan je preteklo nedeljo pripravil v Metliki prvo občinsko kolesarsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 22 pionirjev in članov ter ena članica, kar je za mesto kar dobra udeležba.
Rezultati: 5. in 6. razred (3 krogi): 1. Otmar Šturm, 2. Robi Čadonič, 3. Andrej Pavlinič; 7. in 8. razred, (5 krogov): 1. Robi Škabar, 2. Peter Cavic, 3. Milan Vraničar; člani, (7 krogov): 1. Julij Nemanič, 2. Jože Kočevar, 3. Andrej Stezinar; članice, (5 krogov): 1. Martina Kočevar.
NOVO MESTO — Te dni sta se s svetovnega prvenstva za prosto leteče modele, ki je bilo v Avstraliji, vrnila člana novomeškega Aerokluba Janez Grošelj in Darko Bauer. Oba sta se na prvenstvu odlično odrezala, saj je Bauer v kategoriji F-l-A zasedel 12. mesto in tako veliko prispeval k ekipni srebrni
V SOBOTO KEGLJANJE NA LOKI
NOVO MESTO — V počastitev občinskega praznika bo v soboto na novomeški Loki kegljaški turnir, na katerem bodo nastopila moštva Novega mesta, trebanjskega Mercatorja, črnomaljskega Rudarja in Metlike.
N. G.
ZA OKTOBER LAZIČ IN ZALOKAR
SEVNICA - Zmagovalca rednega mesečnega šahovskega hitropoteznega turnirja šK Milan Majcen iz Sevnice za mesec oktober sta Predrag Lazič in Uroš Zalokar, ki sta zbrala vsak po 10 točk. Tretje in četrto mesto sta si razdelila J. Blas in Povše. V skupnem seštevku vodi Maurer s 67 točkami
J. BLAS
ZMAGA NOVOMEŠKIH KEGLJAČEV
NOVO MESTO - Pred dnevi se je končalo ekipno prvenstvo Dolenjske s pričakovano zmago kegljačev Novega mesta. Skupni vrstni red: 1. Novo mesto 9.761 podrtih kegljev; 2. Metlika 9.683; 3. Mercator 9.405; 4. Rudar 9.225 podrtih kegljev. Med posamezniki je najbolje kegljal Go-
medalji v tej kategoriji, Grošelj pa je bil 22. v kategoriji F-l-C, ekipa pa je zasedla 6. mesto na svetu.
Oba sta letos prvič sodelovala v reprezentanci in popolnoma upravičila zaupanje zveznega kapetana, nenazadnje pa sta s svojima dosežkoma dosegla še nekaj: Grošelj je postal športnik mednarodnega razreda, Bauer pa z ekipnim srebrom zaslužni športnik Jugoslavije. Omenimo za konec, da je udeležbo Novomeščanov na SP v veliki meri omogočil JAT, ki je namenil kar 80 odstotkov popusta za letalski vozovnici, ostala sredstva pa so prispevali AK Novo mesto, ZOTK Novo mesto in tekmovalca sama.
ŠPORT OD TU IN TAM
• Organizacija košarkarskih sodnikov organizira danes ob 16. uri tečaj za zapisnikarje in časomerilce v domu športov na Loki. Jutri bo ot isti uri tečaj za košarkarske sodnike.
•Za novomeški občinski praznik sta se te dni pomerili šahovski vrsti Novega mesta in Kočevja. V prvem krogu so zmagali domačini s 34:30, v drugem pa z enakim izidom gostje.
• Na hitropoteznem šahovskem turnirju ob novomeškem občinskem prazniku je zmagal Stokanovič z 10 točkami.
o Novomeški ŠK bo imel 12. in 13. novembra šahovski vikend turnir, na katerega vabi mojstrske kandidate in prvokategornike.
o V počastitev občinskega praznika je novomeški NTK pripravil prvenstvo, na katerem je nastopilo 48 igralcev. Pri pionirjih je zmagal Hribar, pionirkah Jegličeva, mladincih Hribar, mladinkah T. Hribarjeva, članih Kočevar in članicah T. Hribarjeva.
Kaznovana novoletna objestnost
Zaporne kazni sedmerici mladih Novomeščanov, ki so lani v novoletni noči brez vzroka ustavili avto in hudo pretepli voznika in sopotnika
NOVO MES 1 u - Sedmerica mladeničev, ki je $ svojim obnašanjem in nasilniškim vedenjem v lanski novoletni noči povzročila toliko zgražanja in obsodb, je pred dnevi sedla na zatožno klop novomeške enote temeljnega sodišča. O dogodku, ki se je pripetil 1. januatja 1982 zjutraj, smo v našem listu že pisali, zato le na kratko obnovimo zgodbo, kije vsem sedmim obtoženim prinesla zaporne kazni.
dežurni * 	- v «	•
poročaj	B
OPUSTOSIL AVTO IN GARAŽO - v noči na 17. oktober je nekdo vlomil v osebni avto Jožeta Škufce iz Ratja. Vlomilec je nasilno °dprl rezervoar in iz njega iztočil okoli 20 litrov bencina, poleg tega Pa je iz nezaklenjene garaže odnesel »e S litrov olja ;n nekaj spravljenega bencina.
.OB ELEKTRIČNI KABEL -Crnomaljčan Franc Pezdirc je 16. oktobra ugotovil, da mu je tat iz •deti stanovanjske hiše v gradnji odnese! 120 metrov električnega kabla, vrednega prek 8 tisočakov. Oe vemo, da takšnega kabla na trgu nr> je škoda še neprimerno večja.
AVTO MU JE BIL NAPOTI -Neznan zlikovec se je v noči na 16. oktober polotil osebnega avta Dušana Jakopina iz Mirne. Vozilo je stalo Pred stanovanjem, neznanec pa je Poškodoval brisalce in avtomobil uOkrasil“ s številnimi vrezninami. 8kode je kar za 35 tisočakov.
IZGINILA ELEKTRIČNA BRU-MLKA - Na gradbišču kotlovnice v Lardaku pri Črnomlju je bil med in 17. oktobrom tat. Delavcem Je zmaknil električno brusilko, ki jo P? trgovinah cenijo na prek 17.000 din.
ZALOTILI SO JIH PRI VLOMU
NOVO MESTO - 21. oktobra okoli 10. ure so v skladišču KZ Krka na Grabnu zalotili pri vlomu tri mladoletnike. Fantje so vdrli skozi skladiščna vrata, lomili vodovodne pipe in trgali električni kabel, vse pa spravljali na kup z namenom, da to odnesejo na Dinos. Miličniki so trojko že kmalu po dejanju prijeli v bližini skladišča.
20-letni Andrej Cimprič, Zvone Horvat in Ladislav Janc, leto starejši Damir Karpljug, 22-letni Darko Janežič, 25-letni Tomaž Zupanc in najstarejši, 26-letni Jože Fideršek, vsi iz Novega mesta, so skupaj z mladoletnim B. L. lani 1. januarja zjutraj ob 5.15 na novomeškem
KOZOLEC POGOREL DO TAL
STOPICE — 20. oktobra popoldne je prišlo do hudega požara na kozolcu Franca Može ta v Stopičah. Kot se je pokazalo, je do ognja prišlo zaradi otroške igre z vžigalicami. Požar je kozolec povsem upepelil, zraven pa še gumi voz in dva vprežna vozova, prikolico za osebni avto, nekaj hrastovih in smrekovih smrek ter razno orodje, vse skupaj v vrednosti prek 600.000 din. Požar so gasili člani stopiškega PDG in novomeški poklicni gasilci.
kandijskem mostu napadli in hudo zdelali Martina Kralja in tudi njegova sopotnika v osebnem avtomobilu.
Meni nič tebi nič je namreč Cimprič tistega jutra z dvignjenimi rokami stopil na cestišče kandijskega mostu in ustavil prihajajoči osebni avto Martina Kralja, s katerim sta bila tudi Janez Kulovič.in Slavko Klobčar. Ko je Kralj vozilo ustavil, so vsi skočili do avta in pričeli brez slehernega vzroka z neustavljivo mladostno objestnostjo tolči po vozilu, ko pa jim tudi to ni bilo dovolj, so iz avta zvlekli še šoferja. Kralja so tolkli v obraz, ga vrgli na tla in surovo brcali, spet drugi pa so na avtomobilu razbili šipe in skozi okna tolkli po sopotnikih, pri čemer tudi Klobčar ni ostal brez poškodb. Žrtev te brezobzirne surovosti je bil Martin Kralj, ki je moral zaradi hudih poškodb iskati pomoč pri zdravnikih, s kakšno silo so mladeniči tolkli po vozilu, pa pove po-
Gogljufali so s cenami
Obtožni prediog zoper Donit, tozd Tesnila
VELIKA LOKA - Temeljni javni tožilec iz Novega mesta je pred dnevi vložil pri sodišču obtožni predlog zoper Donit, tozd Tesnila iz Velike Loke, in bivšega direktorja.
Po navedbah obtožnice naj bi Donit med 18. novembrom in 15. februarjem lani prodajal osem svojih različnih proizvodov, v glavnem je šlo za tesnila, po precej višjih cenah, kot jih je dovoljevala zvezna skupnost za cene. Le-ta je namreč takrat odobrila le 15-odstotno povišanje cen izdelkov, preiskava pa je pokazala, da so v Donitu te proizvode prodajali med 132 do celo 338 odstotkov dragi ceni. Resda znesek na ta način protipravno pridobljenega dohodka (161.242 din) ni kdove kako velik, bolj zanimiv pa je način, kako je Donit do njega prišel.
V Veliki Loki namreč v bistvu sploh niso prekršili 15 odstotkov dovoljene podražitve, vsaj z ozirom na podatke, ki so jih dali zvezni skupnosti za cene. Toda pokazalo se je, da so v Donitu za staro, izhodiščno ceno, zapisali številke, ki jih potem nikjer v dokumentaciji ni bilo moč najti. Našle so se pa stare cene, ki so bile bistveno nižje od številk, poslanih zvezni skupnosti.
B. B.
Mazut izprali kar v Savo
Zaradi treh onesnaževanj rek Save in Mirne ter potoka Reštanj se bodo v kratkem znašli pred sodniki mirenska Kolinska, senovški rudnik in Djuro Salaj iz Krškega
MIRNA, SENOVO, KRŠKO - Trije primeri iz lanskega in Pdčetka letošnjega leta, za vse je temeljni javni tožilec iz Novega mesta že napisal obtožne predloge in jih izročil sodišču, dovolj prepričljivo kažejo, kako velike cene zna postavljati navidez majhna in nepomembna človeška napaka.
V začetku letošnjega januarja je Precej prahu dvignilo onesnaženje reke Mirna, ki je na gladini nosila relike oljne madeže. Pokazalo se je, ^ k izliv mazuta v reko zakrivila
PRUELI VLOMILCE
TREBNJE - V noči na 21. okto-j*r je bilo vlomljeno v bife Dunje Paunovič v Trebnjem, izginilo pa je *a blizu 1.500 din jestvin. Se isti j~n so prijeli osumljence, 24-letnega jjkjana M., 17-letno Snežano R. in •avoljuba M. Trojica je prenočevala ta Stefanu pri Janezu Markoviču, ki ?° ga prav tako okradli. Pokazalo se da so pogosti storilci kaznivih tejanj, saj jih iščejo tudi organi za totranje zadeve iz Svetozareva.
HP Kolinska, tozd za predelavo krompirja na Mimi, neposredne odgovornosti za nesrečo pa je obtožen Anton Kolar, izmenovodja v kotlovnici. Preiskava je namreč pokazala, da je bila napeljava med rezervoarjem in kotlom nepravilno narejena, zaradi česar se je v Mimo izlilo kakih 100 litrov mazuta, vendar hujših posledic na srečo ni bilo.
Šestmesečne malomarnosti pa sta obtožena tudi rudnik rjavega premoga na Senovem in tehnični vodja tamkajšnje strojne službe Alojz Pavlič. V rudniku namreč med 1. junijem in 6. decembrom lani niso vzdrževali čistilnih naprav, zaradi česar je prišlo 5. junija, 9. avgusta in
19.	novembra do večjega onesnaženja potoka Reštanj. Vanj so se
Umazanija kriva zastrupitev v Lisci
Lanske prebavne težave delavcev v Lisci dobivajo epilog — Obtožnica zoper DSSS in Srečka Hribarja
SEVNICA - Lanskega avgusta je bilo v sevniški Lisci precej hude krvi zaradi zastrupitev s hrano, do katerih je prihajalo med delavci, ki so se hranili v tovarniški menzi. Danes je vsa zadeva tako daleč, da lahko o njej zapišemo kaj več, saj je te dni novomeški temeljni javni tožilec vložil zoper vodjo kuhinje Srečka Hribarja in delovno skupnost skupnih služb v Lisci obtožni predlog.
Kot je bilo pričakovati že pred zaključkom preiskave, šo zastrupitve delavcev povzročile v tamkajšnji kuhinji pripravljene malice in kosila. Po dokončnih podatkih je obolelo 44 oseb, od teh pa jih je 14 moralo iskati celo zdravniško pomoč. In vzrok? Huda malomarnost v kuhinji, onesnaženost prostorov in posode, preiskava pa je pokazala ,celo, da je bilo tudi zdravstveno stanje oseb, zaposlenih v kuhinji, ; oporečno, saj so bili okuženi z bacili. Omenjene ugotovitve veljajo za učas od 14. do 22. avgusta,.po vsesplošni najdeni onesnaženosti pa jc ivpravi čudež, da do podobnih primerov ni prihajalo že preje. Sicer pa *-je sleherni komentar k tem povsem odveč.
v.________________________________________B-B-
LiL* ititt » * ♦ * »-*- * A* ***«***«»■ *
omenjene dni zlile z usedlinami onesnažene odpadne tehnološke vode iz rudnika.
Tretje onesnaženje, ki ga omenjamo, se je zgodilo lanskega 25. junija v Krškem. V Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj je ta dan prišlo do okvare in izpada lužnega kotla, kar je povzročilo, da se je v mazutni postaji izlilo kakih 100 litrov goriva. Prav nič ne bi bilo narobe, ako delavci mazuta ne bi odstranili kar z izpiranjem vode. Tako pa je ta prek kanalizacije prišel v Savo. Po navedbah obtožnice bosta morala zaradi ornepjene malomarnosti na zatožno klop sesti pomočnik kuijača Vili Možič in Janko Krošelj, izmenski obratovodja v tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj.
PET RANJENIH V NESREČI
SEVNICA - V nedeljo ob 1.40 je prišlo na Glavnem trgu v Sevnici do hude prometne nesreče, v-kateri so se kar štiri osebe huje ranile, ena pa lažje. 26-letni domačin Bogomir Vidic je peljal osebni avto od Glavnega trga proti Sevnici, zaradi prehitre vožnje pa ga je v ovinku zaneslo in je trčil v stanovanjsko hišo. Šofer jo je skupil najhuje, prav tako pa so bili poškodovani tudi sopotniki. Škode na avtomobilu je bilo za 100 tisočakov, za 10 pa še na hiši.
GABER GA JE SMRTNO POŠKODOVAL
KRŠKO - V soboto med 8. in 9. uro se je v gozdu pri Smečici pri Krškem smrtno ponesrečil 16-letni Anton Prah. Skupaj z očetom je šel to jutro v gozd žagat drva. Pri podiranju prek- 8 metrov visokega gabra pa je podirajoče drevo z vejo oplazilo mladeniča, ki je dobil tako hud* poškodbe, da jc na kraju nesreče podlegel. i_.__ ; •
datek, da je bilo na avtu SKode kar za 25.000 din.
Vsi obtoženi so dejanje bolj ali manj zanikali, izgovarjali so se na močno pijanost, krivdo za dogodek pa valili na Kralja, ki naj bi avto sam ustavil, stopil ven in celo brcnil Cimpriča. Sodišče seveda takšnega zagovora ob dokazanih dejstvih ni moglo upoštevati. Ne nazadnje pa je šlo za posameznike, ki so vsi že več ali manj imeli opravka z miličniki zaradi kršitev javnega reda in miru, Fideršek in Horvat pa sta bila za takšna dejanja že kaznovana.
Senat sodišča je Cimpriča obsodil na 7 mesecev zapora, Janca na 6, Janežiča, Karpljuga, Horvata in Fiderška na 5,-medtem ko je bil Zupanc obsojen na 3 mesece nepogojnega zapora. Vsi obsojenci morajo Kralju tudi povrniti znesek premoženjsko pravnega zahtevka. Sodba še ni pravnomočna.
B.	B.
GORELA SLAMA IN SENO
DRAŠIČI - Iz zaenkrat še nepojasnjenega vzroka je prišlo 19. oktobra zjutraj do požara na ostrešju gospodarskega poslopja Petra Pavloviča v Drašičih pri Metliki. Ogenj je povsem uničil 3 tone sena, dve toni slame in koruznico, poleg tega pa upepelil ostrešje, tako da je skupne škode za prek 300.000 din.
Nedoslednost je varuh nezakonitih gradenj
Primera iz Kostanjevice in Stopič kažeta, da s privilegiji in nedoslednostjo še nismo opravili
“N
Beremo in poslušamo, da smo nedoslednostim in privilegijem v naši družbi napovedali neizprosen boj. In ko nas kakšna vest iz časopisja že skoraj prepriča v resničnost takšnih trditev, nam vsakdanjost, ki zna biti do teh obljub bolj neprikrita in poštena, s včasih kar kruto resnico kaže povsem nasprotno.
Le kako lahko krajanu Kostanjevice uide dejstvo, ki mu je vsakodnevno na očeh: da si namreč na zaščitnem kmetijskem zemljišču, sredi njivskih površin, nek znan človek, umetnik, gradi pravcato vilo? Temu krajanu, ki je iz dneva v dan priča trditvam, da je s privilegiji in nedoslednostni konec, ni neznano tudi to, da je omenjeni graditelj sprva zaprosil le za obnovo zidanice in da je soglasje za adaptacijo prejel brez soglasja zemljiško-kmetijske skupnosti Ne le, da je vprašljiva že sama obnova zidanice, pač pa v posmeh vsemu raste na njenem
mestu grad, ki mu že zdaj očitno nihče ne more (noče? ) do živega. Kaže primer na nemoč inšpekcijskih služb? Tam o zadevi upravičeno nočejo govoriti, kajti, kot pravijo, so oni opravili svojo dolžnost.
Podobno je v Stopičah. Na varovanem območju nad stopiškim vodnim zajetjem je zrasla stanovanjska hiša Po vsej danes veljavni zakonodaji bi zgradbo ob tem dejstvu morali odstraniti Inšpektorji pravijo le, da so tudi tokrat svojo dolžnost opravili Hiša še zmeraj stoji Morda pa čaka papirje, ki jo bodo iz strogo varovanega „prestavili“ na nezaščiteno zemljišče?
Oči in ušesa imamo vsi In njim tistega, kar vidijo in slišijo, ne moremo zatajiti. Stvar prepričevanja pa je, če bo kdo uspel dokazati, da omenjena primera nimata nič skupnega z nedoslednostjo in privilegiji
BOJAN BUDJA
Streha se še ni nagnila
Sevniška Komunala in njen direktor bosta morala pred sodnike — Poučen primer za druge komunalce
SEVNICA - Natanko leto je tega, kar se je na Kvedrovi 31 v Sevnici pričel spor, ki še do danes ni izglajen. Zaradi strehe na poslovno-stanovanjskem objektu je bilo prelitega že nič koliko črnila, izrečenih še veliko več vročil? besed, ki smo jim takrat tudi mi namenili nekaj prostora.
Gre za to, da je imela hiša v Kvedrovi 31 do pred časom ravno streho, ki pa je zamakala in povzročala nevšečnosti stanovalcem. Sevniška Komunala se je zato lotila obnove in zanjo izdelala lasten projekt. Prekipelo pa je, ko tudi nova streha, tokrat ne več ravna, pač pa pod nagibom, ni zadrževala vlage.
V soboto otvoritev nove obvoznice
Cesta med samopostrežno trgovino in zdravstvenim domom bo zaprta — Prek pro-ge le pešci
NOVO MESTO - Prebivalci Drske si bodo v soboto oddahnili. Od 8.30 bo namreč odprta nova obvozna cesta med Brodom in bolnišnico, to pa prinaša nekaj sprememb v prometnem režimu. Otvoritev nove ceste namreč pomeni zaporo dela Partizanske ceste med samopostrežno trgovino na Drski in zdravstvenim domom, to pa tudi pomeni, da bo promet prek železniške proge poslej dovoljen le pešcem.
Ob tej novosti bo tudi ukinjena stara avtobusna postaja pred bolnišnico in postavljena v bližino železniškega nadvoza, drugo postajališče pa bo v Irči vasi ob priključku Ulice Slavka Gruma na obvoznico. Prav tako bo ukinjeno tudi postajališče ob pljučnem oddelku bolnišnice, ki se preseli nekaj metrov višje k stavbi novomeškega GG. Za konec še opozorilo voznikom na previdnost, saj bodo zaključna dela na obvoznici trajala še nekaj časa.
Kot se je pokazalo, Komunala ni ravnala po tehničnih normativih, ki veljajo za tovrstne gradnje, in je strehi iz salonitnih plošč namesto osem namenila le 4 odstotke naklona. To je po mnenju strokovnjakov odločilni vzrok, da streha ponovno zamaka. 2e takrat je gradbeni inšpektor izdal Komunali odločbo, s katero ji nalaga odpravo pomanjkljivosti in napak, vendar je rok potekel, ne da bi se streha v Kvedrovi nagnila za eno samo stopinjo. Prav zaradi tega je zbor stanovalcev z vso zadevo že lani seznanil temeljnega javnega tožilca iz Novega mesta, ta pa je po opravljeni preiskavi pred dnevi izročil sodišču obtožni predlog, v katerem prelaga kazni za Komunalo in njenega direktoija Igorja Goloba.
Ob tem je potrebno omeniti, da so vročekrvni stanovalci Kvedrove ulice zahtevali uvedbo postopka tudi za bivšega tajnika stanovanjske in komunalne skupnosti pa tudi za občinskega referenta za gradbene zadeve, vendar bo, kot kaže, sojei\je potekalo v precej ožjem krogu.
B.	B.
STISKALNICA JI JE ODREZALA PRSTE
NOVO MESTO — Med delom v popoldanski izmeni se je 18. oktobra zvečer v IMV poškodovala 33-letna Antonija Čarman iz Stare Bučke. Čarmanova, ki je delala v tozdu Presemica, je med ostranje-vanjem odpadnih ploščic izpod stiskalnice z drugo roko vključila stiskalo, tako da jo je stroj zgrabil za levo roko in ji odrezal tri prste. Poškodovanko so nemudoma odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
ZALETEL SE JE
ČRNOMELJ - Crnomaljčan Anton Gimpelj je v noči na nedeljo ostal brez kolesa z motorjem, ki je stal na hodniku stanovanjskega bloka. Tat je bil hitro kaznovan. Z ukradenim kolesom je namreč trčil v prometni znak
IZ KLETI . IZGINIL AGREGAT
METLIKA — V noči na nedeljo; bilo vlomljeno v nedograjeno stani vanjsko hišo Alojza Kambiča iz G rovca. Hiša stoji v Gornji Lokvici p Metliki, storilec pa je vdrl v klet i iz nje odnesel agregat in 1 litrov žganja, vse v skupni vrednos
53.000	din.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• V novomeški IMV so konec preteklega tedna ugotovili, da je njihovo garderobo obiskal vlomilec. Vdrl je v več garderobnih omaric, zaenkrat pa je potožil le Pavle C., ki je pogrešil hlače in 2.000 din gotovine. Ni znano, ali je Pavle moral domov vgatah.
' • Crnomaljčan Stane Lozar je prejšnji teden pleskal fasado trgovine stekla v Črnomlju. Po delu je sod za barvo pustil za trgovino, vendar je sod čez noč izginil. Ob dejstvu, da barve v trgovinah ni ravno na pretek, to ni prav nič čudnega.
• Mirenski gostilničar Jože Kolenc je bil nekega večera prejšnji teden ob 150 litrov vina. Pravzaprav nič nenavadnega za oštarijo, le da je tokrat Kolenc ostal tudi brez plačila. Zaenkrat še neznan gost je zavil naravnost v klet in tam sodu odvil pipo. Ali gre za maščevanje ali pa morda za preveč zagrizenega zdravljenega alkoholika, bo pokazala preiskava.
• Delavci Elektra so na Bistrici pri Šentrupertu ostali brez štirih kompletov konzol za visokonapetostni električni daljnovod. Pa ne, da je kdo slišal za nevarnost električnega mrka, ki preti Novemu mestu ob dotrajanih daljnovodih, in si skuša pravi čas s privatnim omrežjem zagotoviti svetlo prihodnost?
«, Brez vsake prihodnosti pa so ostale kokoške iz kurnika Jožefe Blatnik v Ratju. Tat jim je neusmiljeno zavil nežne vratove.
V.
OPUSTOSIL JE HIŠO
RIBNICA - Med 13. in 19. oktobrom je neznanec skozi okno nad vhodnimi vrati vlomil v novo stanovanjsko hišo Zorice Belovu-kovič iz Ribnice na Dolenjskem. Lastnica je bila na začasnem delu v Zahodni Nemčiji, ko pa seje vrnila, je imela kaj videti. Iz hiše je bilo odnešenega precej materiala, predvsem od centralne napeljave, tako da je oškodovana ža prek 100.000 din.
VOZIL BREZ IZPITA - 21. oktobra zvečer se je Mario Zoran iz Vrbovca pri Dobrniču peljal z osebnim avtom proti Brezi. Med vožnjo po klancu navzgor je zamenjeval kaseto v kasetofonu, pri tem izgubil oblast nad vozilom, zaneslo ga je v jarek, pri čemer se je Zoran laže poškodoval, sopotnik Darko GHvar iz Korita pa teže in se zdravi v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je za 30 tisočakov. Zoran je vozil brez vozniškega izpita.
PREVRNIL SF, JE NA STREHO — Novomeščan Bogdan Zupančič se je 23. oktobra zvečer peljai v osebnem avtu proti Trebnjemu, "med vožnjo po magistralni cesti pa je pri
Ponikvah zavozil prek bankine v usek, od koder se je prevrnil na streho. Voznik se je poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Škode na pločevini je za 100 tisočakov.
Štirje ranjeni v trčfnju
- V nedeljo zvečer se je Edo Ljubi iz Zdinje vasi peljal z osebnim avtom skozi Dolpje Kamencc, tam pa >mu je nasproti pripeljal Novomeščan Mirko Kralj. Čeprav se je ta z vozilom umikal, je prišlo do čelnega trčenja, v katerem so se ranili Ljubi in njegovi trije sopotniki. Gmotno škodo so ocenili na
100.000	din.
Štf i*!r i‘liV
...c.........
J.
V ponedeljek, 17. oktobra, so v Kompasovi poslovalnici na Titovi 12 v Ljubljani predstavili programa „Zima 83/84" in „Jesen — zima — pomlad 83/84"
Vsebinsko bogat in domiselno oblikovan pregleden prospekt „Jesen — zima — pomlad 83/84" je torej v rokah Kompasovih zvestih gostov in vseh tistih, ki bodo to postali. 7 vsebinsko ločenih, pa vendar med seboj povezujočih in prepletajočih se poglavij pove na kratko vse potrebno o Kompasu (Kompas se predstavi); nato spregovori o programih na morju, kontinentu, o kmečkem in zdraviliškem turizmu s pregledno tabelo indikacij, kontraindikacij in terapij. Nato sledi tabela z ugodnimi cenami in tabela popustov.
MORJE
Morska letovišča so cenjena tudi v jesenskem, zimskem in pomladnem času, saj marsikdo ne prenese poletne vročine ali pa se umakne pred mrazom v toplejše kraje. Pri ..Morskem programu" velja omeniti, da je Kompas pripravil pakete v hotelih A in B kategorije v Portorožu, Umagu, Poreču, Rovinju,
Medulinu, Opatiji, Malem Lošinju, Crikvenici, Rabu in Herceg-novem ter v lastnem hotelu v Dubrovniku. V slednjem so organizirali za Kompasove goste „Klub Kompas", ki nudi nekoliko ugodnosti, kar je že vračunano v ceno. V ta program sodi ned drugim vsakodnevno plavanje in rekreacija, 20-odstotni oopust na izvenpenzionske nene, enkrat v tednu svečana večerja s tombolo itd. Kopanje v bazenih z ogrevana morsko vodo in druge rekreacijske možnosti nudijo tudi ostali hoteli.
mem takem bloku je toliko ljudi, kot so jih nekoč imele večje vasi ali manjša mesta. Tak način življenja pa vse bolj potrebuje skok v naravo, na travnike in v gozdove. Vonj po avtomobilskih izpuhih in po
Če koga tare revma, previsok krvni tlak in motnje krvotoka, astma, če je psihično in fizično preobremenjen, ali pa, če ima kakšno izmed brezštevilnih nadlog sodobnega načina življenja, bo odprl katalog ..Jesen — zima — pomlad 83/84" na straneh od 14 do 24, kjer Kompas predstavlja ponudbo zdravilišč. Od slovenskih zdravilišč so zastopana: Dobrna, Laško, Podčetrtek, Rogaška Slatina^ Radenci, Moravci, Terme Čatež, Strunjan ter Dolenjske in Šmarješke Toplice. Iz drugih republik pa so na izbiro: Lipik, Vrdnik, Varaždinske in Stubič-ke Toplice, Bukovička Banja, Sokobanja, llidža, Kiseljak in Banja Vručica.
V katalogu so opisane indikacije in kontraindikacije za posamezna zdravilišča. To pomeni, da so naštete bolezni, zaradi katerih je zdravljenje potrebno in primerno, in bolezni, zaradi katerih oseba ne sme iti v posamezno zdravilišče. Vseeno pa ne bo škodil posvet z zdravnikom.
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Od ponedeljka, 17. oktobra 1983, je v vseh Kompasovih poslovalnicah in pooblaščenih agencijah na voljo Kompasov program „Zima 83/84". Večino smučarskega programa je Kompas pripravil v različnih krajih v Sloveniji, kot so: Kranjska gora, Bled, Bohinj — Vogel—Kobla, Ljubelj—Zelenica, Jezersko, Velika planina, Krvavec, Pokljuka, Golte, Slovenjgradec - Kope, Mežica - Peca, Bovec - Kanin, Kobarid — Livek — Kanin, v drugih republikah pa na Kopaoniku ter v Bistri — Mavrovsko jezero. V tujini pa so pripravljeni programi v Avstriji, Italiji in Franciji. Pojasnila dajejo vse Kompasove poslovalnice in pooblaščene agencije. Na Dolenjskem: Krško, Litija, Novo mesto, Ribnica.
V NOVIH PROSTORIH
CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA SMO PRESELILI PRODAJALNO V BIVŠO ZGRADBO ZAVAROVALNICE TRIGLAV NA GLAVNI TRG 24. S SVOJIM BOGATIM SEZONSKIM PROGRAMOM
OBUTVE	SE	PRIPOROČAMO
      ----------------------------------------------------
DS SIS STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge
BLAGAJNIKA, FAKTUR ISTA IN LIKVIDATORJA za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Pogoji:
dokončana srednja šolska izobrazba ekonomske, smeri in 3 leta delovnih izkušenj z znanjem strojepisja.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Delovna skupnost Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, Novi trg 6/II, Novo mesto.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
Za objavljena dela in naloge je predvideno poizkusno delo. Vse informacije se lahko dobijo na telefon 21—040 int. 266.
V___________________________________________________________  /
„KRKA", tovarna zdravil
TOZD HOTEL GRAD OTOCEC, n. sol. o.
Otočec ob Krki 50
objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. VODJE TEHNIČNE SLUŽBE
Pogoji:
— končana šola kovinske ali elektro stroke
— tri leta delovnih izkušenj pri podobnih delih
2. DVEH NATAKARJEV
— KD natakarske smeri
— dve leti delovnih izkušenj
Delo je ža nedoločen čas, trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo ponudbe na TOZD Otočec v 15 dneh po objavi.
v_____________________________________________________
Nova Kompasova programa
PO ZDRAVJE V TOPLICE
KONTINENTALNI
TURIZEM
Za toplo zimo
se je treba dobro pripraviti. Poleg kurjave je treba seveda tudi ogrevala, odvisno od vrste kuriva, da bo pri vas v mrzlih dneh toplo
Metalka je do 31. oktobra v blagovnici v Ljubljani in Mariboru, v prodajalnah v Topniški v Ljubljani, Domžalah, Kamniku, Metliki in Ptuju pripravila bogato izbiro različnih ogreval: peči, štedilnikov, kotlov in peči za centralno ogrevanje, električnih grelcev, radiatorjev, priključkov in pribora za dvocevni in enocevni sistem, oljnih radiatorjev, peči za etažno ogrevanje, trajno žarne peči in še marsikaj. Kupujete, lahko tudi na potrošniško posojilo, pri večjih nakupih vam bomo po potrebi blago pripeljali zastonj (do 30 km od prodajalne). Pri izbiri ogrevala vam bomo tudi strokovno svetovali.
Z Metalko se priporočajo: TVT Boris Kidrič Maribor, Avtomontaža Ljubljana, ITPP Ribnica, EMO Celje, Ferromoto Maribor, Atgreta Resen, Plamen Slavonska Požega, Alfa Vranje, Gorenje Titovo Velenje, Cer Čačak, Elind Valjevo, Sigma Žalec, Metaliku Djakovica, Jugoterm Gnjilane, Termal Lopare.
@ metalka
Pri ponudbi hotelskih zmog-jivosti pove že površen pogled, da je Kompas sestavil program v ilpsko-kraškem svetu. Kar v treh krajih: na Bledu, v Bohinju in Kranjski gori ima Kompas lastne hotele, v Lipici, Bovcu in Plitvičkih jezerih pa najete. V vseh krajih so brezmejne mož-tosti za izlete, pozimi pa za smuko. Posebnost je Bovec ozi-«ma Kanin pri Bovcu, kjer je možna tudi letna smuka. Ljubi-elje konjskega športa in jahanja >o gotovo zaneslo v Lipico, malo bolj romantične ljubitelje larave pa na Plitvička jezera.
JE KMEČKI TURIZEM LE MODA?
Nekoč smo se tudi Slovenci smejali ameriškim betonskim bivališčem in brezosebnemu življenju. Z industrializacijo stanovanjske gradnje se tople in domače opečne hišice počasi, a vztrajno umikajo betonski džungli vse bolj v nebo štrlečih človeških mravljišč. V enem sa-
pregretem asfaltu lahko ljudje vsaj za nekaj časa zamenjajo za vonj poljskih cvetic in gozdov.
To pa lahko doživijo le na kmetijah v gorskih vasicah, ki jih še kolikor toliko ni zastrupila civilizacija.	,	..
Eden takih zemeljskih rajev je Zgornja Savinjska dolina, na katere številnih kmetijah je Kompas pripravil prijetne aranžmaje kmečkega turizma. -
Tak prijeten kmečki kotiček je tudi v Vodicah na Gorenjskem, ki ga lahko gostje kombi -nirajo s smuko na 17 km odda -Ijenem Krvavcu.
Četrtek, 27. oktobra - Sabina Petek, 28. oktobra - Simon Sobota, 29. oktobra - Narcis Nedelja, 30. oktobra — Sonja Ponedeljek, 31. oktobra - Krištof Torek, 1. novembra - Dan mrtvih Sreda, 2. novembra - Dušanka Četrtek, 3. novembra - Just
LUNINE MENE
29. oktobra ob 4.37 - zadnji krajec
. BREŽICE: Od 28. do 29. 10. Japonski film Carstvo čutil. 29. 10. ameriški film Lovec na jelene. 30. in 41- 10. francoski film Čas prve
ljubezni. 1. in 2. 11. ameriški film Petek 13. - II. del.
ČRNOMELJ: 27. in 30.10. ameriški film Flash Gordon. 28. in 30. 10. angleški film Napad na ploščad Jennifer. 1. 11. ameriški film Djudi v uniformi. 3. in 6. 11. film Dan, ko so se vsi smejali.
KOSTANJEVICA: 29. 10. sovjetski film Posebni odred. 30. 10. jugoslovanski film Gremo naprej.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 28. do 30. 10. ameriški film Petek 13. - II. del 31. 10. ter l.in 2. 11. ameriški film Super človek.
NOVO MESTO - KINO KRKA: 27. in 28. 10. nemški barvni film Svinčeni časi. 29. in 30. 10. domači barvni film Duh po kutinah. 31. 10. ni kinopredstave.
SEVNICA: 27. 10. nemški film Hamburška mafija. 28. in 29. 10. angleški film Zgečljive zgodbe. 30. 10. italijanski film Toj...
topli bratje.
SLUŽBO DOBI
Kuharico KV sprejmem v delovno razmerje. Nastop možen takoj. OD in ostalo po dogovora. Gostišče Pavlin, Mačkovec 31, Novo mesto, tel. 22-308.
Takoj ZAPOSLIM priučeno ali KV natakarico z vsaj nekajmesečno prakso, vajeno samostojnega dela. Hrana in stanovanje v hiši, zelp dober osebni dohodek, nedelje proste. Gostilna Šeligo, Trebnje, tel. 44-121.
SLUŽBO IŠČE
NA VAŠEM DOMU sprejmem varstvo otrok, lahko pa tudi pomagam pri gospodinjskih opravilih. Naslov v upravi lista (4736/83).
SPREJMEM redno štiriumo zaposlitev. Imam prakso v računovodstvu. Naslov v upravi lista (4634/83).
tangvanja
dva FANTA nujno potrebujeta stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (4635/83).
|| Kmetijski stroji {j
PRODAM TRAKTOR znamke FIRDSON 32 KM. Pezdirc, Griblje 70, tel. 56-694.
Gorepja vas 17, Šmarješke Toplice.
GOLF, letnik 1980, prodam ali zamenjam za parcelo v okolici Novega mesta. Tel. 23 - 261.
UGODNO PRODAM FIAT 126 P, letnik 1976, neregistriran. Tel. 23-210.
ZASTAVO 750, letnik 1976, karoserija 1979, malo karambolirano, prodam. Jože Mladkovič, Kalce-Naklo 30, 68312 Podbočje.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1974, neregistrirano, v nevoznem stanju, lahko tudi po delih. Anton Medved, Dolenji Boštanj 31, tel. (068)81-985.
PRODAM WARTBURG, letnik 1978. Tel. 56-307 popoldne.
PRODAM KAE£TA 1200, letnik 1972, cena po dogovoru, ali zamenjam za karamboliranega gol-nr, ■ Plut, Rožni dol 7, Semič. PRODAM ZASTAVO 750 LC, letnik 1980. Slobodan Premovič, C. herojev 32, Novo meto, tel. „25-512.
PRODAM FIAT 126 P, letnik 1978. Ragovo 9, Novo mesto.
PRODAM
UGODNO PRODAM tajno žarečo peč (štedilnik), nov. Kristina Križan, Stari trg 1 ob Kolpi.
RABLJENA OKENSKA KRILA in vrata ter 80 litrski bojler poceni prodam. Tel. 72-182.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija K hali I (direktor in glavni urednik) Marjan Legan (odgovorni urednik), Tlia Bačer, Andrej Bgrtelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka • Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, pJože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zo-an in Alfred Železnik. Tehnični (iirednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik
IZHAJA vsak Četrtek — Posamezna številka 1S din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene organizacije 1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezrta druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—170—32000—009—8—9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnjo beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za infbrmacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni trg i. p. p. 33,telefon (068) 23-606- Naslov skupnih služb DITC: Germova 3, p. p. 33, tel. 22—365 in 22—551 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1,p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mostc — Barvni filmi in tisk: Ljud-ka pravica, Ljubljana.
OBVESTILO
Če boste potovali po avtocesti Ljubljana — Zagreb, se ustavite v Motelu Petrol Čatež — Brežice v prodajalni zdravilnih zelišč in zeliščnih izdelkov. V prodajalni boste lahko kupili čajne mešanice, zeliščne kapljice, ki pomagajo pri astmi, kašlju, povišanem krvnem pritisku, sladkorni bolezni, želodčnih težavah itd. Zeliščne masti — olja pri revmatičnih težavah, raznih ranah, zlati žili in ekcemih. Vsak dan od 7. do 19. ure, razen nedelje in praznika. Po želji pošljemo vse izdelke tudi po pošti po povzetju. Izdelke lahko naročite po telefonu (068) 61—300 ali na naslov: Jože TOMAŽINČIČ, predelovanje zdravilnih zelišč, Motel Petrol, Čatež, 68250 Brežice!
mama BOVHANOVA iz Dol. Impolj pri Studencu. Ob tem jubileju jima iskreno čestitamo z željo, da bi še veliko let praznovala zdrava in vesela. Hčerke Irena, Olga in Lojzka z družino.
Dragemu in skrbnemu očetu RI-HARDIf GRIČARJU iz Ločne za njegov 55. rojstni dan želimo veliko zdravja in zadovoljstva. Žena Marija in otroci z družina-
Iskrene čestitke za dvojni življenjski praznik dragi sestri MARUI STRAJNAR iz Velike Cikave! Sestra Nežka z družino.
iflOBVEST JI
FRIZERSKI SALON .,MILKA “, Novo mesto, Partizanska 3, obveščamo cenjene stranke, da bo salon od 31. 10. 1983 odprt OD PONEDELJEKA DO PETKA od 6. do 20. ure, ob SOBOTAH od 6. do 13. ure.
Nudimo vse frizerske usluge: modno striženje, barvanje las, vse vrste preparacije las ...
Naročila sprejemamo po telefonu 21-282 afi osebno. Priporočamo se za obisk!
126 P, letnik 1978, prodam. Balaba-nič, Jerebova 3, Novo mesto, tel. (068) 23-881.
126 P, letnik 1980, ugodno prodam. Prevoženih 24.000 km. Cesta herojev 33/a, Novo mesto.
PRODAM PEUGEOT 204 z rezervnimi deli, malo karamboliran, letnik 1971/72, registriran do junija 1984. Tel. (068) 68-357 od 17. do 20. ure.
PRODAM 126 P, star eno leto. Dol. Kamence 16, Novo mesto, tel. 25-907.
PRODAM DOBRO OHRANJEN FIAT 125 P, letnik 1977. Medle Franc, ml. Paderšičeva 26, Novo mesto, tel. 24 - 220.
UGODNO PRODAM APN 4M, star 4 mesece, in avtomatik 3M, star leto dni. Ogled od 14. ure dalje. Milan Urbanč, Podbočje 33.
ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do avgusta 84, prodam. Ogled od 16.30 dalje. Naslov v upravi lista (4633/83).
Z 101, karambolirano, letnik 1980, ugodno prodam. Križman, Obrtniška 5, Trebnje. .
PRODAM MOTOR TOMOS 15 SLC, letnik 81, ter traktorski plug (nov) po ugodni ceni. Junc,
PRODAM KOBILO, staro 7 let, pripuščeno. Perko, Lukovek 2, Trebnje.
GLASBENI CENTER Gorenje ugodno prodam. Dragi Klenovšek, Partizanska 29, Novo mesto.
PRODAM trajno žarečo peč Tobi plamen. Durakovič. Cesta herojev 22, Novo mesto.
KRZNENO JAKNO (novo) iz lisič- * jega krzna prodam. Tel. 25- 986.
UGODNO PRODAM klavirsko harmoniko Rojal Standard (120 basov), klarinet Es s kristalnim ustnikom in športno kolo ROG TURING (10 brzin). Naslov v upravi lista (4631/83). '
ČELILNO KROŽNO ŽAGO ugodno prodam. Naslov v upravi lista (4632/83).
PRODAM kombiniran štedilnik (2 plin, 2 elektrika) in kuhinjski kot. Tel. 22-000.
KONJA PRODAM. Ogled možen ob nedeljah. Kregar, Gor. Straža 20.
PRODAM PEČ za etežno ogrevanje EMO CENTRAL 15 za 2 M. Informacije po tel. 22-165.
PRODAM ojačevalec 150 W, 2 x 100 W eho ter džuboks 3 M. Naslov v upravi lista (4732/83).
PRODAM HARMONIKO MELODIJA (60 basov). Tel. (068) 44—778 od 19. do 21. ure vsak dan, razen srede.
NOVO SPALNICO PRODAM po znižani ceni. Naslov v upravi lista (4733/83).
PEČ za centralno ogrevanje, rabljeno, 40.000 kal, prodam. Marija Fabjan, Cesta herojev 33/a, Novo, mesto.
KLETKE, rabljene, za kokoši nesni-ce, primerne tudi za zajce, poceni prodam. Franc Humek, Irča vas 18, Novo mesto.
PRODAM brejo kravo na izbiro. Bobnar, Jablan 35, Mirna peč.
TRAJNOZAREČO PEČ KUPER-BUSCH, prodam. Paulič, Partizanska 3, Novo mesto.
PRODAM nov likalni stroj znamke Pffaf. Pot na Polšco 63, Krško.
PRODAM motorno žago Stichl 041. Karol Vidmar, Stari Log 20, 61330 Kočevje.
AVTORADIO Blaupunkt poceni prodam. Tel. 25-626.
PRODAM diatonično harmoniko in motor Tomos APN 4, odlično ohranjen. Tel. 56-270.
UGODNO PRODAM dve platišči (zlata bronza) znamke CARMO-NA ENGINEERING 5 J x 13 in dve pnevmatski (gumi) znamke Sava radial-JET 175/70 SR 13 BEST, prevoženih 2000 km. Pavel Perc, Sevnica, Glavni trg 28, tel. 81-660.
PRODAM ali zamenjam plemenske-
ta ovna za prašiča (90 kg). Janez Inavs, Salka vas 1, Kočevje, tel. (061) 852-467.
PRODAM novo traktorsko prikolico (2,5 tone nosilnosti) za 35.000 din in 13-colski gumi voz, tudi nov, za 33.000 din. Jože Pinoza, Žurkov dol 44, 68290 Sevnica. V Sevnici je potrebno zaviti v Dro-žanjsko ulico.
PRODAM kravo, 8 mesecev brejo. Potočar Miha, Vel. Lipje 18, Dvor.
KUPIM
KUPIM FREZO za traktor TV 21 KM. Franc Hudelja, Nova Loka 3, Črnomelj.
KUPIM majhno kmečko hišo z malo zemlje v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (4735/83).
KUPIM zamrzovalno omaro ali manjšo skrinjo. Pavic Butara, Se-škova60, 61310 Ribnica.
POSEST
PRODAM posestvo z vseljivo hišo in gospodarskim poslopjem v Prigorici, občina Ribnica. Informacije 30. 10. 1983 od 11. do 13. ure v Merharjevi gostilni-muzej, Dolenja vas, kjer bo lastnica dr. Kostič-Kovač Ana.
PRODAM VIKEND za prestavitev v izmeri 4 x 6 v lesu in opeki. Naslov v upravi lista (4734/83).
V VASI Jama zamenjam gTadbeno parcelo (24 arov) za vikend z vinogradom in fiat 750, letnik 1977. Rozman, Levstikova Novo mesto, tel. 24- 320.
1,
PRODAM DOMAČIJO in gozd na Mihovcu. Gozda je 210 arov, stav-bišča pa 6 arov. Frančiška Mohar,
Birčna vas 27, Novo mesto.
RAZNO
IZGUBIL SE JE OTROŠKI ČEVELJČEK (nov) v bližini lekarne v Novem mestu. Tel. 22-661.
NASTAVLJAM TV ANTENE. Tel. 23- 369. Kličite od 14. ure dalje.
jRaodct^
JANEZ NOSAN, Tolsti vrh 10, preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel Antonu Srebrnjaku iz Vel. Brusnic, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
25-letnico skupnega življenja bosta praznovala naša draga ata in
ZAHVALA
Ob tragični in prerani smrti našega dragega sina
ALOJZA
GRABROVCA-LOLE
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje in spremili pokojnega na zadnji poti ter položili cvetje in vence na njegov oder. Posebej se zahvaljujemo članom AMD Bela krajina, predstavnikom DPO občine Črnomelj in ostalim znancem in prijateljem, ki so prišli v Zagreb in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Na svoji kmetiji si vedno živel, pridno si delal, veliko trpel, smrt neizprosna te je pobrala, v grob te za vedno je pokopala.
ZAHVALA
Umrl nam je v 79. letu starosti naš dobri mož, oče, stari oče in stric
MARTIN TOMAŽIN
Ardro pri Raki
Zahvaljujemo se vsem za cvetje in vence, posebno podjetju IMV Novo mesto in kolektivu ter podjetju Sava Krško in sodelavcem ter sorodnikom in prijateljem za tako veliko udeležbo na njegovi zadnji poti. Srčna hvala tudi Kerinovi Justini in sosedu Grabnarju za vsestransko pomoč, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Hvala!
Žalujoči: žena Frančiška, otroci Marija, Franci, Vinko in Fanika z družinami ter devet
vnukov
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 72. letu starosti zapustil dragi mož, oče, dedek, brat
in stric
ANTON KOŠAK
Kostanjevica na Krki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Frlanu, osebju ZD Kostanjevica, zdravnikom in osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto za dolgoletno zdravljenje. Lepa hvala sosedu Dragu, organizaciji ZB Kostanjevica, govornikoma tov. Mlakarju in tov. Čuku, Kostanjeviškemu oktetu, godbi iz Krškega, GD Kostanjevica, praporščakom, podjetjema LIPA in IKON iz Kostanjevice. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Pavla, hčerka Darinka, sinova Tonči in Iztok z družinami
Zlata mama si bila, s svojim zgledom si živeti nas učila, zdaj za vedno si odšla, naj bo lahka zemlja, ki te je pokrila.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga stara mama
TEREZIJA MEHLE
iz Dešeče vasi 18 pri Žužemberku
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali v najtežjih trenutkih, pokojni darovali cvetje in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo dr. Kocutarju in Olgi Drevenšek, ki sta mnogokrat priskočila na pomoč in lajšala bolečine naši stari mami. Hvala duhovniku za lepo opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Rezka, mož Vinko in otroci Vinko, Jelka, Joži in sestra Cvetka z družino, mož Stane in mali Stanko
JOŽE ZAVRL
Nafta ogroža studenčnico
25 tisoč litrov pri Beli cerkvi razlite nafte in bencina še ogroža Krko in studenčnico — Kazenska ovadba zoper Vodnogospodarsko podjetje_
Jože Zavrl, vodja obrata, kjer v sevniški Kopitarni dokončujejo iskano leseno obutev, se v običajnem modrem plašču v ničemer ne razlikuje od sodelavcev. V obratovodni pisarni je vedno tudi nekaj nepogrešljivega drobnega orodja, ne le planske krivulje in drugi papirji. Ob obisku se je ubadal s polizdelkom, vpetim v primež, ne zato, da toliko in toliko vreden kos plastike ne bi končal v košari za izmet, temveč, da bi dognal, kako v bodoče ne bi več prihajalo do napak. V pnevmatičnih kladivih so zadnje čase zamenjali uvožene zavite žebljičke s tistimi iz obrtne delavnice. Delavci so se jezili, da je z njimi nemogoče delati, Jože jim je tiho prisluhnil, zatem pa svetoval, kako poskusiti znova.
V tovarno je pred dobrim poldrugim desetletjem prišel kot kolar. Od tamkajšnjih kopitarjev je kot goba vsrkaval vse tisto, kar so imenova-
♦
♦
I
♦
♦
♦
♦
v
♦	s
#
>♦♦♦♦♦♦♦♦<
Sporen le hrup
NOVO MESTO - V Bršljinu in Cegelnici je med obdani precej kritik, še več pa bojazni, češ da nova Krkina tovarna Izolacije onesnažuje okolje. V strahu za zdravje in obstoj o tem govore tudi na raznih sestankih.
Koliko je nemir med ljudmi upravičen, smo skušali izvedeti iz prve roke, v tovarni pri najbolj odgovornih. Direktor dipl. inž. Janez Bulc in inž. Ciril Klemenčič, zadolžen za varstvo okolja, sta povedala naslednje.
Bulc: „Prav zaboli me, če slišim, da iz naše tovarne neodgovorno spuščamo v zrak onesnažujoče snovi, ker si ravno mi tako prizadevamo za čistočo okolja. Že v osnovni investiciji za tovarno smo 100 milijonov dinarjev predvideli za varstvo okolja. Ker pa smo še vedno v poizkusni proizvodnji, tudi vse naprave za varstvo okolja poizkusno obratujejo."
Klemenčič: ,.Republiški zavod za varstvo pri delu je za nas
opravil meritve pred začetkom obratovanja in avgust;
Uradno je bilo ugotovljeno, merjeno na več točkah v Br
ratovanja in avgusta letos.
T 'f,
li ,Jinese“. Pred dvemaJ, mesecema ga je bilo težko ^ pregovoriti, da je iz obrata l kopit prešel na leseno obu-§ tev, češ tam je bil prej lesni i inženir. Sodelavci že v tem*, kratkem času priznavajo, da v se je novi obrat dobro ujel %
V domačem Boštanju jef znan predvsem kot gasilec. I Po takratni medvoški podčastniški šoli se ga je kar deset let držalo poveijništvo * v društvu. Naloga, ki je v4 marsičem v nasprotju z nje- % govo naravo, saj mnogo rajev prepričuje, kot poveljuje. Ko je pred dvema letoma -prevzel predsedniške posle,, se je zagrizel v novo delo. Boštanjski gasilci so že dolgo \ želeli povečati stari dom. X Zavrl je s svojimi fanti v-Kopitarni prevzel podiranje nekega provizorija. Tako so I prišli do prvih opek in be-f tonskih kvadrov. Ob večerih * je vzel v avto še dvojico ali trojico. Šli so od hiše do hiše. Pri gospodarjih so se dogovarjali za les, od malo-kje so odšli brez denarnega prispevka. Kako je sploh' mogoče graditi v. teh časih? §■ Jože odvrne, da so z udarniškim delom vztrajali vse do nedavnega. Prvo izplačilo je bilo namenjeno tesarskemuf mojstru šele pri sestavljanju ostrešja.
Ta udarniško zgrajeni dom bodo slavnostno odprli 11. novembra ob občinskem ' prazniku. Predvsem Jožetu Zavrlu se bo takrat odvalila velika skrb od srca. Ko si bo s tovariši ob tem nazdravil, bodo pozabljeni popoldnevi in dolgi večeri, sobote in nedelje na gradbišču. Še so kraji, kjer udarništvo ni za-i mrlo!
ALFRED ŽELEZNIK
NOVO MESTO - „7. oktobra ob 15.35 se je na magistralni cesti pri Beli cerkvi prevrnila avtocistema, napolnjena s 14.735 litri dieselskega goriva in 15.182 litri super bencina. Ob nezgodi se je vsebina iztekala po cestišču in niže ležečem zemljišču, oddaljenem le kakih 100 metrov od reke Krke. Izteklo je kakih 25 tisoč litrov naftnih derivatov. Vodnogospodarski inšpektor UIS Novo mesto je že ob 16. uri o nesreči telefonično obvestil Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, na kraj nezgode pa je prišel direktor še z dvema sodelavcema.
Čeprav jim je inšpektor na kraju samem odredil vse potrebne ukrepe za zaščito vode, so vsi trije ob 17. uri odšli, ne da bi karkoli ukrepali. Ker se je izlivanje derivatov nadalje-
ršljinu in
1 v Cegelnici, da v ozračju ni I nobenih sprememb glede količin < škodljivih snovi. Enako, neizpre-j menjeno in v dovoljenih mejah,
5 je stanje pri merjeryu prašnih i usedlin ali vlaken, pač pa je ‘ drugo merjenje pokazalo za 5 do i 10 decibelov večji hrup, kot ga t sme imeti stanovanjsko okolje.
•- Da bi to pomanjkljivost odpravili, smo te dni že vgradili protihrupni glušnik in akustično j izolacijo na kompresorski posta-1 ji, kar je veljalo 1,18 milijona I dinarjev. In če bo še kaj narobe,
‘ bomo spet skušali odpraviti. Najnovejše meritve, opravljene te i dni, so pokazale, da je hrup <! precej pojenjal. Ne vemo pa, kaj s še bo, kajti enega stroja sploh še i nismo pognali."
S Bulc: „Naj podkrepim dokaze 'i o naši dobri volji in zagretosti za : čisto okolje s podatkom, da bomo še naprej vse meritve dela-f li kot za stanovanjsko cono,
•Ž čeravno smo industrijski predel $ in nam vsega niti . ne bi bilo t potrebno."
k Klemenčič: ,, Včasih ljudje nas dolžijo, pa nismo krivi. Tak i primer je bil zgodaj spomladi in f pozimi, ko je rumen prah legal j na vrtove in avtomobile v bližnji okolici. Mi smo dali vzorce v 1 laboratorij in ugotovljeno je j bilo, da gre za delce koruze in ■ pšenice!	R baCer
A Z
MANJKAL SAMO ŠE PODPIS — Listino o pobratimstvu sta podpisala Jože Brate in Leopold Gril, starešini lovskih družin Mirna in Javornik.
jim je bila izdana tudi pismena odločba za zaščito ne samo reke Krke, pač pa tudi podtalnice in studenčnice. Pri Vodnogospodarskem podjetju so ostali nemi. Ukrepal ni še nihče, in to navzlic vsem dobro znanemu dejstvu, da z enim samim litrom nafte onesnažimo milijon litrov vode."
Takole nekako stoji v kazenski ovadbi novomeškemu temeljnemu javnemu tožilstvu zoper Vodnogospodarsko podjetje in odgovorno osebno Romana Rajetja. Približno enaka vsebina teksta je bila poslana tudi samoupravnim organom podjetja in organu samoupravne delavske kontrole. Alije sploh mogoče, daje prepuščeno usodi, kam bo steklo kar 25 tisoč litrov nafte in bencina? Zakon o vodah jasno predpisuje, da so v takih primerih dolžne zavarovati vodo vodnogospodarske organizacije bodisi na stroške povzročitelja nezgode ali pa območne vodne skupnosti. Za takšne posege pa morajo organizacije imeti ustrezno opremo. Novomeška vodnogospodarska skupnost se do danes za te predpise in zakonodajo ni zmenila. In posledice? Do dne, ko smo
zaključevali redakcijo, jih še ni bilo. To pa prav nič ne zmanjšuje dejstva, da je pod travnikom pri Beli cerkvi še zmeraj razlitih 25 tisoč litrov goriva, ki ne le da lahko ob večjem deževju steče v reko Krko, pač pa prodre skozi plasti zemlje do studenčnice.
Za konec samo še to: po neštetih brezuspešnih intervencijah inšpektorja UIS na sam dan nezgode, je ta 8. oktobra zjutraj ponovno poklical Vodnogospodarsko podjetje, vendar brez uspeha. Telefon je ostal nem. Kolektiv je bil na sindikalnem izletu.
B. BUDJA
MLADI NA DRSKI SPET PRIPRAVILI RAZSTAVO
NOVO MESTO - V času, ko so bili na Drski ulični teki, so si obiskovalci lahko v klubskih prostorih na Šegovi 4 ogledali tudi razstavo na temo jeseni, ki sta jo pripravili Lidija Perše in Mira Grahek, prizadevni članici kulturne komisije OO ZSMS Drska. Razstava, odprta dva dneva, je bila popestrena s predvajanjem diapozitivov in z glasbo. Prireditev, že tretja, ki so jo pripravili mladi na Drski, je med krajani vzbudila veliko zanimanje.
■
1
Kaj je odkrila obarvana Črmošnjica
Nov prispevek k poznavanju zaledja Ra-deščice
S i -
i
Prvo lovsko pobratenje
Mirenska lovska družina in Lovska družina Javornik iz Postojne sta se pobratili — Mirenčani vrnejo obisk
MIRNA - Pri lovski koči v Zapu-žah že dolgo ni bilo tako slovesno kot pred desetimi dnevi. Mirenskim lovcem se je uresničila dolgoletna želja, pa tudi njihovim pobratimom iz Postojne seveda, da so podpisali listino o pobratenju.
Lovski družini Mima in Javornik iz Postojne sta tesno sodelovali že deset let. V teh desetih letih so se med lovci spletle številne prijateljske vezi. Mirenčani so večkrat potovali k lovcem iz Lovske družine Javornik pa tudi Postojnčani so večkrat obiskali Mirenčane. Tako je bil podpis listine o pobratimstvu - kot je dejal predstavnik Zveze lovskih družin Janez Bulc, je to prvi primer -samo še logična posledica dosedanjih srečanj. Ob tej priložnosti sta lovce pozdravila tudi predstavnika'
Filmarji v Kompolju
Zahodnonemško tv nadaljevanko snemajo pri nas
obeh občinskih skupščin. Postojnsko je zastopal Drago Jordan, trebanjsko pa Tomaž Plaz ar.
V programu, ki je trajal ves dan, seveda ni manjkalo tudi športnega merjenja moči. Kot bi hoteli mirenski lovci razkriti vse svoje gostoljubje, so gostom ..prepustili" zmago v streljanju na glinaste golobe. V kulturnem programu, ki je sledil uradnemu delu slovesnosti, med katero so se marsikomu orosile oči, pa so sodelovali učenci mirenske osnovne šole, ki -so lovcem odigrali nekaj posrečenih lovskih skečev. Seveda so se Mirenčani izkazali tudi kot radodarni gostitelji z novim vinom, tako daje slovo od posebnega vlaka, s katerim so se pripeljali postojnski lovci, trajalo kar precej časa. V leratkem pa bodo lovci z Mirne vrnili obisk in tako še poglobili desetletno sodelovanje.
Seveda srečanje prav gotovo ne bi tako uspelo, če ne bi s svojimi izdelki pomagala tudi mirenska „Dana“. Vsakega udeleženca je namreč obdarila s tremi majhnimi stekleničkami iz svojega bogatega proizvodnega programa.
J. !>•
Del južne stene z ohranjenim romanskim okencem
V preteklem mesecu so raziskovalci Geološkega zavoda iz Ljubljane obarvali potok Črmošnjico, ki po-nikuje pri mostu nove ceste v Občicah. Potok teče dalje proti Pod- S tumu le ob višjem vodnem stanju, sicer pa je struga suha.	<
Na podlagi geološke zgradbe smo sklepali, da se ta voda znova pojavi v enem ali v vseh ivirih v obrobju Roga, Radeščici, Obrhu in morda tudi v Srkavniku pri Loški vasi. Ni pa bilo zanemariti možnosti, ,da se voda tega potoka znova pojavlja tudi v Dolenjskih Toplicah. Vse te izvire smo redno opazovali. Že na--slednjega dne smo zasledili obarvano vodo v izviru Radeščice, kjer je zajetje za lokalni vodovod.
To pomeni, da sedaj lahko zaledje tega izvira razširimo. Voda v ta izvir ne priteka le iz Željn, temveč doteka tudi vse od rednje vasi in Črmošnjic in bo treba urejati sanitarne razmere tudi v tem območju, kajti ni vseeno, kakšno vodo pijemo.
D. NOVAK
PEVSKI ZBOR BETI VABI NOVE ČLANE
METLIKA - Metliški mešani pevski zbor Beti bo v kratkem praznoval pet let delovanja. Zbor, ki sedaj šteje okoli 30 pevcev, je oktobra začel z rednimi vajami, ki jih imajo ob torkih od 19.30 do 22. ure v šoli Beti, zbor pa tudi letos vodi znani pevovodja Franc Milek iz Črnomlja. Zbor bi rad dobil nove člane, zlasti jim manjka moških, zato vabi vse, ki jih veseli zborovsko petje, naj se jim pridružflo. V kratkem bodo začeli vaditi nov program, v katerem bodo več pozornosti namenili belokranjski narodni pesmi, za konec tega ali začetek prihodnjega leta pa bodo pripravili jubilejni koncert. V tej sezoni bodo med drugim nastopili v tistih krajevnih središčih v metliški občini, kjer do sedaj še niso peli.
Na cerkvici sv. Tomaža v Zagradu odkrili romansko okence — Odličen primer prepletanja slogov
Med pripravljalnimi deli na obnovo zunanjosti podružnične cerkve sv. Tomaža v Zagradu so na južni strani ladje odkrili zazidalno polkrožno romansko okence. Strokovnjaki iz Novega mesta iz Ljubljane so skupaj z dr. Marijanom Zadnikar-
SEVNICA - V Kompolju, nedaleč od Sevnice, so v ponedeljek, 24. oktobra, posneli prve kadre za televizijsko nadaljevanko ..Železnica" v nemško-jugoslovanski koprodukciji. Nadaljevanka bo v petih enournih epizodah govorila o graditelju železnice Veithu Kolbeju. Scenarij je napisal Bemdt Schroeder, režijo pa so zaupali WoIfgangu Stauteiju, ki ga poznamo po filmu ,,Moški izlet", prav tako posnetem v nemško-jugo-
JAPONCI PRIHAJAJO - Sarajevski olimpijski komite je javnosti sporočil, da bodo za službena vozila posegli po japonskih terenskih vozilih Mitsubishi. Zanesljivost in varčnost teh .vozil je povšeči tudi zahod-nonemški filmski hiši Aikon iz Muenchna, ki je v ponedeljek začela snemati na Kompolju. (Foto: A. Železnik)
slovanski koprodukciji. Predvideno je, da bi snemanje končali junija prihodnje leto v okolici Bele Crkve, tako da bi bila nadaljevanka nared že v začetku leta 1985. Predvajali jo bodo na drugem programu zahodno-nemške televizije.
Po pogodbi med firmama Eikon film iz Muenchna in Inex film iz Beograda bodo vsa dela, kijih bodo v zvezi z nadaljevanko opravili v Jugoslaviji, veljala milijon dolarjev ali nekaj več kot 100 milijonov devilnih dinarjev. Ta podatek je v pogovoru navedel režiser in producent Stevan Petrovič, ki zastopa beograjski Inex film.
FRANCŠEŠKO
GLEDALIŠČE ANE MONRO V METLIKI
V Metliki se v soboto, 29. oktobra spet obeta zanimiv kulturni dogodek. V goste jim prihaja znano ljubljansko gledališče Ane Monro. Predstava bo v Domu Edvarda Kardelja ob 18. uri, dve uri kasneje pa se bo kulturniško vzdušje preselilo v disko Kino, kjer bo običajni ples ob zvokih pop in rock glasbe.
I
PESTRO DELO STRAŠKIH TABORNIKOV - Taborniki Odreda Zelene Krke iz Straže so nedavno pri osnovni šoli pripravili prikaz taborniških veščin, razstavo literature in opreme, propagandni tabor in taborni ogenj. Čeprav je vse skupaj trajalo tri dni, krajani in predstavniki krajevne skupnosti niso pokazali preveč zanimanja za to, kaj dela osemdeset mladih od 7—14 leta, ki ima v svojem programu tudi naloge iz SLO in DS, vrsto akcij od zbiranja papirja do očiščevalnih del, 5. novembra pa bodo organizirali tudi področno orientacijsko tekmovanje. (Foto: J. Pavlin)
jem ugotovili, daje južna stena ladje z ohranjenim romanskim oknom ostanek romanske cerkve iz druge polovice 13. stoletja. V 18. stoletju so ostale dele prvotne cerkvice podrli ter skromno romansko cerkev nadomestili s kvalitetno baročno arhitekturo in jo opremili z odlično oltarno opremo.
Južna stena pa razen romanskega okenca odkriva še eno zanimivost. Prvotni, delno še ohranjeni romanski omet z geometrijsko poslikavo je bil konec 15. stoletja prekrit z novim ometom, na katerega je neznani mojster naslikal več figuralnih prizorov. Da bi lahko z gotovostjo razbrali fragmentarno ohranjene prizore, bi bilo seveda potrebno strokovno odkrivanje stenskih slik.
Odkritje romanskega okenca je nedvomno dragocen prispevek k poznavanju razširjenosti	romanske
arhitekture na Slovenskem, Dolenjska pa je s cerkvico sv. Tomaža v. Zagradu dobila odličen primer prepletanja posameznih elementov iz časovno in stilno različnih slogov. Tu imamo namreč na istem kraju romansko okno iz 13. stoletja, got- ■ ske stenske slike iz druge polovice 15. stoletja, baročno arhitekturo ladje in prezbiterij ter zvonik iz prve polovice 18. stoletja, kvalitetne : oltarje iz sredine 18. stoletja in opečnat tlak iz konca 19. stoletja. Gre za spomenik, ki bi ga bilo treba primemo zaščititi.
MARINKA DRAŽUMERIČ
SPARX TUDI ZA ZDA IN KANADO
VELIKA LOKA - Sparx, poseben dodatek za svečke v avtomobilskem motoiju, s katerim je moč privarčevati nekaj bencina, zlasti pa izboljšati vžig v mrzlem vremenu, je že mesec dni v redni proizvodnji Tesnil iz Velike Loke. Do konca leta bodo v Tesnilih izdelali 50.000 kosov, prihodnje leto pa jih bodo izdelali po 3000 na dan ali okoli 600 tisoč v celem letu. Na domačem trgu je za novi izdelek že precejšnje zanimanje, v Tesnilih pa načrtujejo tudi izvoz v ZDA in Kanado. V teh dveh državah so namreč zadovoljni z rezultati dosedanjih testov in bi prihodnje leto odkupili celotno proizvodnjo.
SE ENE VRSTE SPOVEDNICA
V Dolenjskem listu sem 29. septembra na 4. strani prebral nekaj zelo zanimivega, a nekako skrito v zadnji odstavek nekega poročila. Ker vem, da ljudje berejo časopise površno, bom to zanimivost — epilog dinarske prodaje avtomobilov nekaterim izbrancem - obnovil.
Ne dobesedno, toda vsebinsko takole je pisalo. Občinski svet je .obravnaval okoriščanje, natančneje rečeno, družbeni privilegij. Podprl je oceno osnovnih organizacij, ki so obravnavale ta problem, in
predsedstva, da moralnopolitična odgovornost ljudi, ki so se okoristili, ni taka, da bi zahtevala odstop s funkcije ali položaja. V bodoče pa je treba zahtevati odstop tistega, ki privilegij omogoča, in tistega, ki ga sprejme.
Bral sem, ponovno bral in se čudil. Vrstice sem nesel pod nos tudi sorodniku, ta pa je zamahnil z roko in rekel: „Papir vse prenese."
Za to genialno pripombo sem že slišal, soglašam z njo, vendar pa mislim, da ljudje ne bi smeli prenesti vsega. Saj če
bomo pustili vsakomur skakati po naših glavah, nas bodo razne osnovne organizacije in predsedstva kaj kmalu zabila v črno zemljo. Tja, kjer je nemogoče razmišljati, kjer je ne-mogočh govoriti, pisati, se boriti.
Gladko malo odpustiti očitno okoriščanje! Menda ne samo zato, ker so ga zagrešile zaslužne, vidne in ne vem še kakšne betice. Medna ne zato, ker po prepričanju nekaterih krademo že vsi povprek? Kot srake.
Kaže, da smo si izmislii socialistične spovednice (in
nove vrste odpustkov) v katerih poveš greh in nek kolektivni organ ti ga odpusti, ob tem pa še očetovsko požuga s kazalcem in sredincem: „Za enkrat, sinko, ti naj bo. Toda vedi: v bodoče je vsakršno okoriščanje strogo prepovedano!"
Ob vsem tem bi bilo logično — če smo dosledni — da odpustimo vse pretekle grehe in posujemo s pepelom vse pretekle grešnike, ki so: načrtovali zgrešene investicije, prodajali robo pod pultom, se ukvarjali s preprodajo deviz, tihotapili belo tehniko, kavo, se prekomerno zadolžili, kupovali nepotrebne licence in počeli kdo ve kaj še vse.
TONI GAŠPERIČ