Poštnin p < au v go o v *«* |.
Lero XI. 10
V LJU'.LJVM,     -----
12. marca 1927.
XI.- 10.	12.111.27.
M— i ii i  _____
Izhaja po p trebi, najmanj pa teden k P	š	ija se . anom in tist. , k ko jo postati	ani.
D	p.s	franki ajte in po pisujte, s cer se ne o	jazi
l o o Isov ure ništvo ne vrača.
• klamac ie a lis so poštnine proste.
Ure n štvo upravništvo: Vel a plnars a ul. i9. Nas) v za op se: Ljubljana p. p it>8. e	p	j	b
Poštni čekovni ra^un: Ljubijana.šte.. 14.c98. (KDZ)
Glasilo Jug. socialno demokratične stran1 e in Kmetsko delavske zveze
XVIII. redni strankin zbor JSDS in KDZ
se bo vršil 17. in 18. aprila 1927 v Ljubi ani v prostorih strankinega taj išt a, Velika čolnarska u1. št. 19.
Začetek 17. IV. ob 8 uri zjutra*.
Eventualni predlogi morajo biti poslani centralnemu tainištvu najpozneje do 8. aprila 1927.
Delegati morajo prinesti potrdilo
o	izvolitvi od kraj. organizacije, gosti pa člansko izkaznico.
Cent«, tajništvo JSDS in KDZ.
Pooblastilo za to sklicanje ima to tajništvo v odgovorih na javno vprašanje v NAPREJU št. 8 Iz tajništva , 3. odstavek.
Razredni boj se ostri.
Po vsem svetu se vrši ogromen boj med delom in kapitalom.
Princip dela zahteva, da živi človek od dela in od ničesar drugega. Princip kapitala pa je, zasigurati si eksistenco s kapitalom.
Zavedni delavci sktbiio za d bro organizacijo, da bo d lo in jelo pravično urejeno, nezave ni pa se nič ne brigajo. Polzavedni zahtevajo večje zaslužke, da bodo lahko več zapili, ali pa sp avliajo zlato na kup, da si bodo pozneje,ko 1 odo zlata že dovolj imeli, lahko zasužnjili druge delavce.
Življenje pa gre svojo pot in kaznuje nezavedne s pasjim življ« njem, pijance vtakne med lumpenproh ta-riat, izmed skopuhov in g-abežljiv-cevpa da „ srečo “ enemu in „ nesrečo" stotisočem.
Kakor pri posamezniku, tako j; tudi pri celih narodih.
Nemci so pred svetovno vojno hoteli s svojim kapitalom zasužnjiti ves svet. Da pridobijo za - svoje načrte tudi delavce, so jim dali nekaj boljšega kruha in rekli: Če hočete dobro služiti, je treba, da prodajamo vaše izdelke po vsem svetu in da ne pustimo drugim narodom delati nam konkurenco. Takrat, ko je nemški delavec verjel kapitalističnemu nacionalnemu hujskanju in mislil, da je 8 urnik in bel kruh samo za nemškega dalav-ca, za druge narode pa da je dovolj dober črni kruh pri lb urnein delu, takrat je postal nemški delavec kapitalist, čeprav ni imel kapitala, čeprav se je čutil starega in zavednega socialista in mu je tudi svet priznaval vodstvo socialistične internacionale.
V tem je bistvo poloma 11. inter-
nacionale.
Življen e pa je šlo svojo pot in Nemci so v svetovni vojni dobili sio r drag, a zelo do er nauk Po svetovni v >jui • o dobili „ prvenstvo “ kapitalističnega naroda Angleži. Tudi ti so s svojim nacionalizmom in iinperiahzmom zap -Ijali mnogo delavčev. Poprtč i angleški delavec se pri oelem kruhu 'in S urnem delavniku n č ne spomni na kolonialne in polkoloni lne nare-de, ki delajo po lo. ur na dan, pa si komaj zaslužijo za o« s njak. Če sliši zavednejše o tem govoriti, se mu čudno zdi, kako da moie kdo indijskega delavca ali pa kitajskega kulna primerjati z njim, z angleškim delavo m!
Prav tako je te dni neki tiskarski delavec vzvišeno govoril:„Kako moreš mene primerjati s kakšnim kna-pom!?“ Če bi bil orjunaš ali pa klerikalec, bi se mu ; e čudili, čudimo se pa,Ga je ta mož komunist in da se šteje med najzavtdnejše, izjavil je cel >, da je on edini zavedni delavec na Slovenskem.
Res škoda, da nimamo Delavske akademije, kajti ta mož bi spadal za predsednika vanjo! .Skoda, da ni bilo nič iz tistih lepih tisočakov, ki jih je Dela ska zbornica dala za Del. akademijo, da bi ta edini zavedni delavec lahko učil naš narod s primerno, v is« kega mesta, dočim ga uči zdaj samo —pri litiu.
Kakor ta, tako tudi drugi mislijo, da so iz boljšega testa, če so si z močnimi komolci in nesramnostjo priborili boljše m sto na solncu. Razredno zavedni proletarci pa se nikdar ne napihujejo, ampak se borijo vselej za ves delavski razred in proti razredu lenutmv.
Tako tudi razredno zavedni delavci na Angleške n nikdar ne odobravajo angleške imperiali t čne politike, čeprav velja tudi zanje, da imajo bel kruhek na račun kolonialnih narodov. Oni vedo, da bi imeli bel ki uh lahko vsi delavni ljudje na svetu, če bi ne bilo kapitalističnega sistema.
Zato se vrši ogromen boj med delom i.i kapitalom na vsem svetu in zat«) vsak zaveden delavec ve, kdo je njegov sovražnik in kdo prijatelj. Nezavedni pa tavajo od leve na desno in narobe, od črne k rumeni in narobe—sebi v pogubo, delavskemu razredu v škodo, vsemu človeštvu v sramoto.
Kitajski štiristomilijonski narod
se probuja. Čim d Ije večje množice se priključujejo lurudm viadi ( kantonski ) in moč stare viade (v Pekingu ) se mesec za me ec m manjša. Staio vlad j podpi ajo v>e kapitalistične države, z novo pa simpatizira zavedno delavstvo vsega sveta.
Kitajsko gibanje ni social st čno. Kit jski kuli (uelavec) je še premalo izobražen. Preveč je bil tlačen, živel je kakor živina in še slabejše. Delal ie noč in dan, tako da nisi vedel, kdaj ta človek spi jedel pa ta o malo, da je čudež, k ko da se drži pokonci. Kitajska pisava je pretežna, da bi se ie m »gel naučit«, z.to je po večini ves narod ;:na tu c sk . Za an. lfabete je pa soc alizcm p.e-težak.
Toda tudi nacional o gibanje je proletarsko gibanje, osvoboditev kitajskih delavcev izpod kapitalističnega jarma sploh ni mogoča, doki- r se kitajski narod ne osvobodi izpod nadvlade drugih narodov.
Zato je razumljivo, da podpirajo to gibanje, čeprav je v prvi vrsti nacionalistično, tudi socialisti, na drugi st*ani pa da so proti njemu vsi nacionalisti, ne le angleški, ampak tudi laški! Mussolini hoče ustanoviti mednarodno zvezo nacionalistov, a ker sodeluje samo s kapitalističnimi nacionalisti, zato e je naravno postavil proti kitajski osvoboditvi, dočim Rusija to osvoboditev podpira in sicer tako, da se pripravlja zopet ves kapitalistični svet na boj proti Rusiji.
Naše stališče do boljšev zrna je znano. Rusija Rusom, Kiti j^ka Kitajcem, Anglija Angležem, Slovenija Slovencem, Mežiška dolina Me-žičanom itd. Samoodločba narodov.
Tej samoodločbi pa nasprotujejo kapitalistične koncesije. Anglija se bo morala odreči svojim koncesijam na Kilajsktm prav tako, kakor se bodo n.oral tiskarn iški delavci odreči svojim koncesijam v tiskarskem kartelu. Vse nemoralne pogodbe morajo pasti.
Predlog proračuna
Delavske zbornice za Slov.
za leto 1927-28,
kakor ga predlaga upravni odbor DZ, to je združeni socialpatrioti, klerikalci in orjunaši, in kakor bo v nedeljo na kratki seji zbornice go- # tov o sprejet. Kajti delegati, ki bi morali zastopati koristi delavcev, bodo zastopali koristi svojih strank, te
stranke so se pa že med seboj domenile, kako bodo delavce ogoljufale. Delegati bodo le kimali, ker tako zahteva „disciplina“. Samo so-druga Pevec in Leskošek bosta govorila kot svobodna moža, ker jima socialna demokracija ne veže ust z načelom tajnosti.
a.	Prejemki nameščencev:
Din
1. Filip Uratnik 4 000 krat 13	52000
2. Josip Kopač 3250 krat 13	42 250
3	Ivan Tokan 29> 0 krat 13	37.700
4. Anton Marinšek 2^03 krat 13	37 700
5 Ivan Tavčar 2600 krat 13	H3 00
6 Antoni a Čečeva 1800 • rat 13	23.400
7. Anica Krajnčeva 1200 krat 13	15 600
8. Al Čeh v Mariboru 250 J krat 3 H2 500
9 Ciril Štukelj 3000 krat 1 (kulturna odsek)	3^.000
10 Pomožna moč v kulturnem odseku po 500 Din mesečno , 6.000
11.	Pomožna moč v zbornici (obolenje, izredno delo) po 500 Din mesečno	6.000
skupaj 325.950 b) davki pokojninske premije in bol-iško zavarovanje teh nameščencev:
1.	Davki	15.000
2 Premije pokojninskemu zavodu 24 000
3 Premije za lastni pok. sklad 47 0o2
4.	Prispevek za O UZD	9.600
skupaj 95 682
c.) pisarniški stroški, kurjava, razsvetljava, telefon, poštne pristojbine, tiskovine, knjigoveška dela, najemnina.
IV.
1. Dečja zavetišča	10	000
2. i rosvetni odsek	200	000
3. Delavska strokovna šola	60 000
3	Podpora obrtno nad šo am	10.000
skupaj Din 280 000 V.
1 Za pobiranje prispevkov	200 000
2 Za centralno tajništvo	250	000
skupaj Din 450 009______________
1
2
3.
Ulja a; Zbornica
Kulturni „dse.: Maribor Razsvetljava: Zbornica
Kulturni odsek Maribor
3.000
3.000 2 000 1 800 3 000 1 200
720
720
720
1.200
600
600
Telefon :Zbornica
Kulturni odsek Maribor 4. Pošta: Zbornica
Kulturni odsek Maribor
5 Tiskovine in knjigoveška dela:
Zbornica	5.000
6. Najemnina:Zbornica	24.000
Kulturni odsek	21.600
Maribor	8 400
7. Čiščenje ; Zbornica	3 000
Kulturni odsek	3000
Maribor	1.800
8 Papir in drugo: Zbornica t 6 000 Kulturni odsek	3	000
Maribor	3	000
skupaj: Din 96.360
d. Inventar
1. Zbornica	10 000
Kulturni odsek	10 000
Maribor	5.000
e. Delegacije funkcionarjev
1	Plenum 4 krat 15 000	60	000
2 Upravni odbor, finančna kontrola, predsedstvo, odseki	30000
3. Beograd, kongres	30-00 >
4	Potovanje funkcionarjev	10-000
f. Prejemki funkcionarjev Blagajnik 12	krat	400	4	800
g. Eksperti	4	000
h Razno	100<i0
skupaj Din 183 800
n.
1	Sodelovanje pri poklicni izbiti 10 00“
2.	Skro za izšel ,ence	20.000
3. Mezdna posredovanja, deleg. stroški nameščencev	40 000
4. brezposelni in potujoči
delavci	3f0	('00
5. Zaščita vajencev	1'.000
6. Delavske	pomožne blagajne 100 tOO
skupaj Din 480 000
III.
J.	Študijska knjižnica	25.000
2	Pub.ikacije zbornice	30000
3.	Študijska potovanja	10 000
4	Razno	23 208
S\Upaj Din 88 208
Proračunani izdatki skupaj Din 2,000 000
Vladarske manire v Del. zbornici
Nemški in avstrijski cesarji so „po božji milost.“ vladali nad narodi in jih pripeljali na rob prepada. Ko bi morali Skupno s temi narodi y prepad, so rekli, da na tako »božjo milost" ne reflektira-jo več in so poslali v prepad samo »ljubljene narode", sami so pa vzeli svoje »pravično pridobljene" milijone in se umaknili v »zasluženi" pokoj.
Delavno ljudstv0 je zgubilo kri, imetje in zaradi brezposelnosti še tudi delo in zaslužek, vladarji niso zgubili ničesar drugega ko zaupanje ljudstva, ki ga že prej niso imeli.
Zelo podobno se godi in se bo zgodilo z vladarji delavstva Ti ne nusijo naslova »po božji milosti" bolj moderno se postavljajo na svoje trone s frazo, da morajo vladati tisti, »ki so se česa naučili". A to je le majhna izpremern-ba, v stvari imajo na enak način sami vse v rokah, kajti tam in tukaj vlada klika.
Moderni čas je demokratičen, n hče si ne upa zagovar ati absolutizem. Še celo Mussolini ne priznava,da vlada absolutistično. Zato tudi ti klikarji hlinijo demokratičnost in še celo socializem, da zakrijejo svoj absolutizem.
Ko stopajo pred parlament (plenarna skupščina Dehvske zbornice) se obdajajo z dostojanstvom molčečnosti, ničesar ne izVe javnost o njihov h načrtih. S svojim »prestolnim govorom" hočejo omračiti poslance, ki se nodo čudili »njihovi božji milosti" in „očetovs<i ljubezni" in jim navdušeno ploskali, da iim niti časa niti razuma ne bo preostalo, ki bi bil potreben, da se pogleda prest lnemu besedičenju do umazanega dna.
Da se bo pa prestolni govor bolj gotovo posrečil, je ludi njih dostojanstvena molčečnost le hinayska kajti klika ima v vseh vladnih strankah odločilno moč in vse te stranke in njih č sopisi pripravljajo že dolgo teren za dostojno poslušanje prestolnega govora Košček za koščkom odkrivajo tajnosti, kolikor so zmožne pri nevednih čitateljih vzbuditi navdušenje za nadstrankarsko vzvišene vladarje in dvorne svetnike. Konec vseh teh slavospevov se glasi enako: »Slava jim ! Vse za naše ljubljene vladarje, ki tako modro vladajo! Pogin nesramnim predrzneže n, ki jih kritizirajo. Obračunajte z njimi, kar z bikovko jih dajte!"
Kakor pri zaščiti vseh vladarjev, od habsburških do zborničnih, tako ima tudi tu naj večjo bestdo pobožni »Slovenec". Tako so zaslepljeni tintarski ku iji pri »Slovencu", da nam v eni sapi očitajo take lastnosti, ki sploh ne morejo l iti skupaj, n.pr 16 HI. pravijo, da je naša skupina »otroška in demagoška". To sploh ne spada skupaj in ni mogoče niti pri mavričnih stiankah ki igrajo vse barve, niti pri klerikalcih ne, ki |im ' se prav pride, ki so zmožni z republiko agitirati za monarhijo in s frazo »Delu čast in oblast!" agitirati za oblast b žjih namestnikov.
O	cesarjih ni bilo dovoljeno govoriti kritično. 2a vsako besedo si lah o prišel na vislice, kajti cesarji so po božji ■■ lusti. Taku hočejo tudi gospodarji rad Delavsko zbor,, co, da bi sen njih požrešnosii ne govorilo, a kirsi v modernih čas,h ne upajo prilastili sakiosanktnosti, jo skušajo dušeč- tajno
Tajne pogodbe delajo, po i aterih bo io drug ilr> gemu gar mirali lepe dohodke in stalnost, javnosti bodo nametali v oči
peska s službenim pravilnikom, toda za spremenbe in celo za tolmačenja tega pravilnika odločilen up'avni odbor ki je v njih rokah, ne pa plenum Če seču i k d' - prikrajšanega, se lahko priloži, a ne i a plenum, ampak na disciplinarno sodišče, ki bo tudi v njih rokah Če bi pa delavstvo » eu-darle prišlo do veljave v Delavski zbori ici in bi plet um ne dal več denarja zadodr-žanje teh pogodb amjDakbi pognal svoje klikarske vladane, kakor so bili pregnani Hohetrzolernci in Habsburgovci, za ta slučaj se hočejo s pravilnikom zavarovati glede stalnosti služ .e i glede polne pokojnine.
Načelo javnosti je tako nemoralno jdo_ gidbo izpodbilo v Kons. društvu za S o-venijo, izpodbilo jo bo tudi v Delavski
zbornici.
Seja upravnega odbora DZ.
Seja upra nega odbora Delavske zbor-n ce v Ljubi an li. marca Tajnik Filip Urainik poroča, da se pripravlja sprememba j odpiranja brezposeln h z veljav" nostjo za celo državo iz fonda zbranega od delavstva pri p sredovalnicah za delo. Razlaga, da bodo pri vsakem velikem županu upravni odbori, ki bodo ta fond upravljali. Nadalje poroča, da bo predložen volilni red za obratne zaupnike, kateri o lahko obveljal tudi za vo" litve v Delavsko zbornico. Sistem listkov bo ostal vt-ndarse bo uredilo tako da se bodo listki metali v škrinj ce. Razložil je poslovnik, ki je bil predložen mi' nistrstvu za socialno pol tiko, da ga o-dobri. Po niem bodo obratni zaupniki po § 19 zakona o zaščiti delavcev zaščiteni. Blagajnik poroča, da seje izdalo: <65.561 Din na upravnih strošk h, 6H. 115 Din za inventar zbornico, 161.0 0 Din za nameščence, 22 000 D n za davek za nameščence, 167.000 Din za Delavsko akademijo. 88,000 Din za posredovalni e dela 15 000 Din za izseljence 80.000 Din za podpore društvom (klerikalc, demokrati, »Svoboda"), 225 000 Di za brezposelne delavce. Skupaj se je izdalo
1	2M7 461 Din, tako da je še prilično 70 000 Din neizčrpanih. Poslovno leto poteče koncem junija. K točki proračuna predlaga g. Juvan (bivši nar. soc., zdai samostojni dem.) povišanje plač za tajnika in uradnike (ne za tipkarice) in utemeljuje svoj predlog s tem, daje razlika med g. Krpačem in Uratnikom premajhna, ker dobi prvi Din 4000. — a drugi 3250 rr esečno. Te plače se zdijo Juyanu premajhne, čeprav je še trinajsta plača zraven in plačuie Del. zbornica tem urad. nikom tudi davk^ in itd. kar morajo delavci vse iz svojega plačevati Poudarjal je, da bo treba tudi njegovemu pristašu g Tavčarju plačo zvišati k. r ima »samo“ Din 2900. Proti povišanju je nastopil član finančne kontrole s. Leskošek; izjavil je, da je treba najpoprej ugotovili zmožnost za delo in pridnost teh uralnikov, ne pa vedno povišavati plače. Pozval je navzoče, d t naj gredo gledat v tovarne, koliko imajo tani uradniki in ilelavc' plačeza svoje do’ ro kvalificirano delo Ta nastop je vsem takoj sapo zaprl .posebno še ko je s Leskošek poudarjal, da Del zbornica med tem številni uadniš vom še nima moči za svo e njigovod>lvo. Uibar.č č je bilJ si er Z' lo hud in je trdil, da je njegov pri-siaš t nj govodja že od rojslva a d>ut’.i je pa le srtugar Leskošek odgovarja, da je^ tem večji p >n s za tisteg ■. ki je strugar in knjigovodja, kakor pa za zborniške uradnike ki šene vodijo -knjigovodstva sami-Juvanov predlog je pr). adel l.eskoše je predlagal lfaj plačajo uradi i i svoje davke sami Večina tega predloga) i sprejela, zbor nica bo še nadalje plače la da ke za svoje uradnike. !\;.da>je se je skle.i lo. da se stavbena zadeva posj>eši tako. da bo skupščini predložen konkreten načrt za gradnjo stanov, nj. Uratnik je prečital vsebino koncepirane p ‘godb.. I a [)rijd-log je bil si-nja ker je res skrajni čas da se začne zidati Boljše nekaj ko nič; č- prav brez kontrole javnosti in tudi skup ščina v sv* ji naglici ne bo mogla videti, kaj se skriva za prečitan m konceptom ...
Branite samoupravo!
Okrožni skupščini v Mariboiu
O	okrajni pog avar na I re> aljah je z od okom št. 222- 1 z dne 8 no\embra 1926 razpustil krajevni šolski svet v Mežici na temelju § 8 zak od 11 februarja 1873 kor dež. zak. št 32, ker da je krajevni šolski svet v Mežici „s svojim razsipnim gospodarstvom, ki se je ugo-toviio potom uradne revizije njegovega gospodarsk a v dneh od 27 septembra do 9. oktobra 1926 oškodoval interese šolske občine v taki meri, da ni od njega pričakovati,da bi še zamogel svoje dolžnosti napram šolski občini izvrševati z ono skrbjo in nesebičnostjo, kakor je pred ideno v § 8citiranega zakona."
Glede priziva je rečeno v tem odloku:
„1 roti temu je dopusten priziv ki pa nima odložilne moči, na velikega župana mariborskega okrožja katerega bi bilo vložiti v roku 14 dni od dneva po dostavitvi pri okrajnem poglavarju v Prevaljah “
Ta od ok je nezakonit:
1.	po svoji utemeljitvi. § 8 zak. od
11.	februarja 1873, kor dež zak št 32 se namreč glasi:
Krajevni šolski svet je mogoče razpustiti, ako na pono-. ne pozi e opušča preskrbo stvarnih šoiskih potrebščin in predpisanih učnih pripomočkov, ako izvo jeni člani sploh svoje dolžnosti zanemarjajo \ taki meri, da to škoduje šoli končno ako s s\ojimi sklepi kažejo svojo popolno nezmožnost za izvrševanje svoje naloge, ali ako kažejo šoli sovražno mišjenje.
Sočasno z razpustom kraje nega šolskega sveta je odrediti i:o e volitve zastopnikov občine \ krajevnem šolskem svetu in vzeti pri tem v poštev § 40, odstavek 4 zak. z dne 8 februarja 1869.
§ 40, točka 4 zak od 8. februarja 1869 se glasi:
Pritožbe proti odločbam deželnega šolskega sveta gredo na ministrstvo za uk in bogočastje (prosveta) Vložiti jih je pri dežemem šolskem svetu in imajo odloži.no moč. če se zgodi to 14 dni po otvoritvi ospo-renega odloka.
2) Izdala je odlok oblast, ki po zakonu za to ni upravičena, i akor izhaja to iz besedila § 6, točka c) zak. od 11. februarja 1873, kor dež. zak. št. 82, ki določa, da je upravičen do razpusta krajevnega šolskega sveta samo deželni šolski svet ra predlog okianega šolskega sveta .	( V danem primeru
torej, dokler ni zakonitega nadomestila, mariborski veliki župan na |redlog okrajnega poglavSria.)
3.) V odloku je rečeno, da priziv zoper razpust nim. odloži ne moči, čeptav določa § 40, točka 4) zakona z dne 8. februar^ 1873, kor. dež. zak št 32, da ima priziv, vložen v 1 dneh, odložilno moč.
4. Temeljem iste točke cit ranega zakona je vložiti pritožbo na ministia za prosveto potom velikega župana, ne pa na velikega župana potom okrajnega poglavarja.
Za pravne razmere v našem okrožju je značilno sledi če:
Kakor je povedano v točki 4 zgo aj, je okr. poglavar ne Prevaljah določil da je vložiti priziv zoper njegov odlok o razpustu -raievnega šolskega sveta v Mežici potom njega na mariborskega velikega župana. Ta pa je s svojim odlokom U br. 20 064 z dne 4 novembra 1926, naslovljenim na . krajnega poglavarja na Prevaljah, razpust kra evnega šolskega svetavMežci sani naročil. Tozadevni odstavek citiranega odloka se g! si;
„Obenein je razpust.ti krajevni šolski svet ten eljetn § 8, zak. od-
11	feb. 1'73. kor. dež. zak št. 32 in uporabiti za to priložene koncepte ter postopati nadaije po zakonu Veliki župan:	Pirkmajer,	Ir.
To se torej pravi: o prizivu naslovljenem na višjo in zadnjo instanco, bi smela po ten t kem odločevati tista i’ stanca kot zadnja, ki je prvi instanci dala naročilo in celo besedd ■ odloka, proti kateremu bi se : apenl prizi< !
Iz te Ji razlogov predlagani:
Okrožna skunščma na; k .t zaščitnica sa noupiavg v varstvo velajvi ih zakonov sklene informirati o zgoraj o isanem kršenju zako ov ministra rosvete s pozivom,
i	a pokliče krivce na o. gov r, nadaljnje kršen e za onov z vso en rgii<> prepreči.
Vinko Moderi dorfer.
Plačanci ol<ro£ De boriiice pihajo kakor gadi, ker nišo mogli »»Napreju« zavezati ust: Bojijo se, kaj bo, če bo velekapital spoznal, da jih zastonj podpira, ker niso zmožni zašiti proletariatu oči. Od »»Jutra »< in «Slovenca « pa doli do «Del. Politike« in »Delavca- imajo silno množico kulturnih listov in v vseh hvalijo Del. zbornico; proletariat pa vendarle ne verjame. Torej je «Na-prej kriv, da.se. ovsenjak iz Del. zbornice noče izpremeniti v potico! Fuj Naprej ! Doli z izdajalcem! Med nezavednimi čitatelji odmeva slavospev na dobrotnike, ki preskrbujejo pane.n et circenses ( brezposelno podporo, kinematografe in šundromane ) kajti nevedneži ne vedo, da se plačuje vse to iz njihovih žepov. Zadnjič so se zaleteli proti Napreju« v denrokratarski filialki Novi Pravdi«, ki bi je že davno ne bilo, če bi se ne držala pri življenju s pomočjo romana, ki računa na najnižje instinkte pri najnevednejših ( Tajinstveni morilec deklet ). V tej Novi Pravdi« pi ejo tako, da bodo nevedni čitatelji mislili, da smo mi zahtevali davek na ročno delo, oni pa da se borijo za poštene progresivne davke. No, mi se te demagogije ne bojimo, mi ne verujemo, da je mogoče brez kazni tako lagati. To verujejo samo voditelji« nevtralne Del. zbornice s pobožnim Žužkom vred, ki v »Slovencu« slavo poje Delavski zbornici in trdi, da za defetizem v Del. zbornici tli prostora. Ne vemo na kakšen defetizem Žužek misli, vemo j a, da vse, kar delate, je defetizem! Dezorganizirate delo, da bo več brezposelnih revčkov, ki se vam bodo morali vdati na milost in nemilost, iz trdo pristra-danih prispevkov delavstva pa delite stotisočake organizacijam za nakupdus — kdorse pri vas organizira, dobi podporo; če se ne mara ukloniti, pa ne dobi nič, naj pogine na cesti. Ali ni to moralni ln gospodarski defetizem najhujše vrste? Pa delavstvo — čeprav strada — ve, da ne morejo biti nič vredne tiste organizacij e, kjer dobiš podporo prej, predno si kaj zraven dal. Ta podpora je vaba na strupenem trnku. Tudi tisti, ki so se na ta trnek že vjeli, š ejo možnosti,-da se osvobodijo njegovih zakrivljenih kavljev.
Najboljši šivalni stroj in kolo
je edino le
HI
O za dom, obrt in induslrijo ^ v vse ; opremah.
Istotam pletilni stroj DUB1ED
Pouk v vetenju brezplačen
Večletna garancija
l e v ca * t opravila.
'Ilc Cio* i tu.ii na obroke.
Josip pFTELlNC Ljubljana
Bli/.u Prešernovega spomenika
POZOR!
Kdor hoče dobro dalmatinsko kapljico, o-riginalni	Viši i Opolo,	belo, in specialno rožico po	Din 12,	čez	ulico po Din U, črno
specialno Din 10, čez. ulico Din 0, ta naj i obišče dalmatinsko klet v Ljubljani Dunajska
I	cesta 9,	dvori če,	tel	tudi v gostilni Zlato-
f	rog v	Gosposki	ul.	3. Za gostilničarje iz
f zaloge jako zmerne cene. Zahtevajte oferte j in vzorce. Se priporočata:_______Brata	Lozlfc.
Žika je samo ena. Zaradi izredno dobrega okusa ima vedno več prijateljev. Ni čudno, če se pojavljajo tud« ponaredbe. i ri nakupu pazite zalo na ime „Ž>ka.“
Pletilni stroji najnovejšega patenta „IDEAL“, nemškega izdelka so edina in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — Pouk in pojasnila daje: Fran Kos, Ljubljana, Židovska ulica štev. 5
To, kar naše srce greje, mrzli sever ni rodil! čajev grm in trto žlahtno Noe.Budhha je vs- dih Bi i sta sauiki sveti, vrtu rajskemu odvzeti.
Črna. Redni občni zbor krajevne organizacije JSDS in KDZ se bo vršil v pelek 2 .marca 11. ob 11 uri v dvorani pri Geršaku v Črni Dnevni red: 1. Poročilo funkcionarjev, z. V litev odbora. 3-Raznoter. s‘i Poročal bo tudi sodrug Moderndorfer. Točna udeležba dolžnost.
ODBOR.
Jesenice. Občni zbor kraj. pol. org. JSDS se bo vršil v nedeljo 27. marca popoldne ob 2. uri v gostilni L. Noča na Javorniku. Dnevni red običajen.— Vstop imajo tudi somišljeniki,ker se bodo vpisovali tudi novi člani.	Odbor.
VABILO na občni zbor Klavnice r. z. z .o z. v Gu tanju, ki se bo vršil v nedeljo dne 20. t. m. v Guštanju v Sokolski telovadnici. Začetek ob 9 uri dopoldne. Dnevni red je sledeči; 1. Citanje revizijskega poročila za leto 1926, 2. Poročilo načelstva in nadzorstva, 3 ) Odobritev računskega zaključka in sklepanje o razdelitvi čistega dobička, 4.) Volitev novega načelstva in nadzorstva,
5.) Razno.
NAČELSTVO.
Celje Kristanove1 so dobili odgovor na izzivanje! V nedeljo 6. marca se je vršil javen shod naše stranke, na katerega so bili vabljeni člani bolniške blagajne in tisti ki plačujejo prispevke za Delavsko zbornico Poročevalec je bil s Leskošek, član finančne kontrole DZ Shod je spravil kristanovce v *tako skrb. da je prišel na shod „čisto slučajno" tudi g. Ošlak tipograf in socialpafriot iz Maribora. G. Bolim je pripeljal tudi svojo mater, katera je pridno pritrjevala, da mesečne plače po3 in 4 tisoč dinarjev niso prevelike za uradnike v Delavski zbornici. Seveda ona je to lahko pritrjevala, ker nič zraven ne plača Videli smo tudi nekaj socialpatriotičnih podjetnikov, kateri tudi nič ne plačujejo za D Z. Ošlak je skušal biti objektiven pa je trdil, da se on bori za eksistenčni minimum in za enotnost proletariata S. Lah mu je povedal, da imajo tak „ eksistenčni minimum “ samo gg. voditelji v Delavski zbornici in tipografi v tiskarnah, ti pa da se nič ne borijo za proletariat. Enotnost je samo sredstvo s katerim hočete social-patrioti dobiti ob vsakih volitvah glasove, da lahko vladate v Delavski zborni ci Ošlak je trdil, da organizacija, h kateri pripada Leskošek, ni izplačala^ podpore brezposelnim delavcem Mati Cirila Bo-hma je pa pri tem izvajanju skušala delati senzacijo, pa se ji ni obneslo. Tudi Bohnui samemu se ni obneslo ko je sku šal napraviti zmedo med zborovale: da bi zapustili dvorano, ko je on neha. go voriti. Odšli so samo nekateri lažnivci in obrekovalci, ki kot mojstri niso ime-
li	na shodu ničesar opraviti, ker k Delavski zbornici nič ne prispevajo Sodrug Leskošek je dal primeren odgo or
g.	Ošlaku in Bohmu ko sta se livad a o raznih intervencijah, katere so baje cehovske organizacije napravile 1’ojasnil je, da skoraj vsi dohodki Delavske zbornice se porabijo v glavnem za upravni aparat, razložil proračun ter pred ožil sledečo resolucijo proti kateri razen Cirila Bohma ni nihče gasoval
„Rredlog k proračunu Delavske zbornice za leto 1927 — 8. Delavstvo Celja in okolice ugotavlja na javnem shodu KDZ v Celju dne ri. marca sledeče:
1. Od DZ sesta Ijeni pioračun predvideva za uradniške plače, eksperte in skrb za izseljence okrog tričetrt milijona Din
2.) Za razne upravne stroške v Ljubljani in Mariboru pa nadaljnih četrt milijona Dinarjev.
3.) Za Centralno tajništvo Delavskih zbornic v Belgradu zopet četrt mil.Din
4. Za Maribor še posebe Din 56.200 --
5.) Za podpore brezposelni n delavcem pa samo malenkostni znesek
Din 800 000 —
P>.) Za delavske pomožne hranilne blagajne pa zopet	Din	lf	0.000,
Zbor predmetni proračun odločno odklanja in predlaga znatno premembo in
sicei 1
se sprejme pravi'nik za brezposelnega fonda,
so predlagali socialni
ustanovi-ka ršne-demokrati
zadnji Skupščini Delavske zborni-
da tev
ga
na ce,
2 da se vnesejo v proračun podpore produktivnim zadrugam na principu splošne produkcije in to najmanj Drn	250.H00	—
3. da se odpravijo vse privatne posredovalnice služb in dela po vsej Sloveniji.
4 da Delavska zbornica vsako uradniško mesto v zbornici javno razpiše."
Gorenja resolucija je bila soglasno sprejeta.
Fr. Oset.
Združenje! Združenje!
Tako so vpili socialpatrioti pri volitvah. To je bilo edino strelivo za nezavedno ljudstvo. Pravijo, da so v za združenje, samo naprejevci nočejo! Šepetajo: umazati moramo vse socialdemokratične kandidate.
Pravijo: mi smo močna stranka zato moramo imeti nosilce list mi
Šepetajo: diplomatično jih moramo ujeti saj so pri socialdemokratih predvsem sami delavci, ki ne vedo kaj je tajna diplomacija.
Pravijo: mi smo internacionalci, naprejevci pa ne,
Šepetajo: imamo močen aparat, nič se bati dokler imamo bolniške blagajne. Del. zbornice, konsume itd., žetev je naša.
Tako sp govorili in šepetali SPJotarji po vseh krajih, kjer ni prišlo do skupne ii ste. Najhujše in najbolj nesramno so rav-
I V sled velikega nakupa raznega tu ‘in inozemskega blaga za spomladansko sezono nuuim nadalje po izredno nizkih cenah.
oa Din
6 M) naprej 8- - „
28- -10 — 75‘ — 10 —
30 —
35-
fabriško platno belo
platno za rjuhe	,
oksford za srajce	,
blago za moške obleke , druk	,
moč> a hlačevina dvojna širina	,
ševiot v raznih barvah dvojr.a š rina volneno blago za oblete / vseh barvah dvoj širina nočne ženske nogavice . moške , srajce za moške spodnje hlače
Lastna izdelava delavskega p rila. Velika izbira svilenih robcev, nogavic, naglavnih robcev, b isač, odej, potrebščine za šivilje in krojače. Zunanjim strankam vzorci na razpolago. Manufakturna trgovina,
Pri GOLOBU, CELJE
Narodni dom.
48-15 -10 -31-20 —
naT v Celju in okolici ker jih jezi, da jim tudi tu ne gre žito v klasje. Zato je treba da javnosti popišemo te lažnivce, ki hočejo biti zastopniki — delavstva
Kjer so sklicale naše organizacije shod, so prišli povsod škandale delat, čeprav smo mi jih pustili v miru ter šli rajši na buržujske shode in tam po edali, kaj hočemo mi socialdemokrati Socialpatrioti si tega niso upali, ampak so hodili nam razlagati — naš program, ki ga že mi zdavnaj izvršujemo! Smešno je, da so nas hoteli učiti taki, ki nimajo pojma ali sploh nečejo vedeti, kako se socializem izvršuje.
Tako smo imeli na Teharjih 9. 1. 1927 shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Tudi pristaši drugih strank so bili navzoči, pripihal je tudi Martin Krpan (to je Ciro Bohm ki upa postati Lenin) za njim njegov ministrant, star klerikalec, čevljar Šmerc in tretji jeb.il obžalovanja vredni Po-tež. Poročal je s. Oset o pomenu volitev, dalje s Stojan in Lebič. Nato se je oglasil g. Bohm, ki je prav lepo razložil naš program in našo taktiko prav krepko je pou -darjal progresijo ( ki je največji vzrok, da so generali bežali iz JSDS). Ker pa so se zavedni socialdemokrati naveličali demagogije, so Bohmu pokazali vrata; s. Stropnik mu je celo rekel: Če bi jaz imel tako
J
namazan jezik kakor ti, Bohm tedaj bi imel vse Teharje za seboj ker sem pošten tebi pa delavci ne zaupajo, ker skačeš sem £ in tja S. Varmočnik se je odrezal: „ aj | otnn boš Ti nas farbal ko zdaj hvališ, ka’ si poprej grajal! “ Žalostno so odšli nato ti trije kralji od S'’J poslani.
(Konec prih )
Leto
Hras‘nik po vol tvah. Sina rado t je zavladala v glavnem stanu tukajšnje so-cialpatriotije, ko je bil znan izid volitev. V kuhinji debe e generalke je znani so-cialpatriotski lajtnant pokleknil in na kolenih hvalil boga za zmago nad berno-tovci. živ in mrtev se je zak injal Kristanu kot edinemu de a' skemu dobrotniku Za ta junaški čin je žel seveda priznanje samega generala in generalke saj je znano da bi s!edn a bernotovce naj-rajša kar žive pohrusta a Debea in močna je sicer, a kakšna bi bi a potem prebava, to se pa ne v e V tolažbo pa naj ji bo povedano, da’ bo števiio socialnih demokratov naraščalo, čeprav počasi pa sigurno. To smo trdno prepričani, kakor tudi to, da bodo socialpatrioti propadli čeprav se še danes držijo generalov in generalk.
Prka.
MODNA TRGOVINA
R. SAVNIK, ceije, Aleksandrova cesta 4.
Vam nudi vsakovrstno blago po najnižjih cenah kakor n. pr.
in žensko perilo, moške klobuke in kape, velika izbira pletenin,
roka1 ic, belo platno in šifone za perilo.
(VELIKA IZBIRA SVILENIH
moško
nogavic
m
ROBCEV.)
DELAVCI DOBI.10 POSEBEN POPUST
a.
a
o'
C/5
2
§•
a
I
O
c*
I
rs
a
v>-
a
a
a
a
C/i
a
3.
2
O)
a
2
*r
a
a*
•a
a
S*
a
's
T vornica dežnikov in solnčnikov
L. Mikuš Ljubljana
Mestni trg štiv.
15
a
a
N
a
a
P5>
a.
a
a
a
pt-
a
ce<
a
a
a
ra
co
—H.
a
a
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kal ršn koli velikosti po najnižj ceni.
Ustanovljeno leta /<5 3.9.
2
S
C/3
a
Ti-
a
a
a
"t
Triko perilo
£
N
Cl
S*
O
Delavski razred bo zmagal, kadar si osvoji produkcijo• Ne posamezniki, ampak organizacija mora biti lastnik produktivnih sredstev. Ali veš, kaj pomeni
produkcijski sklad?
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
registrovana zadruga z omejeno za ezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila zn veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjg, brošur itd.
Stereotipija
Litografija.
za moške, žene in otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogavice, dokolenice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, šifoni, žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, edino le pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika
Najnižje cene!	Na	veliko	in	malo	!
Tlak Kmetsko delavske zveze, V Imenu izvrš. odbora JSDS in KDZ odgovarja za Izdajatelja, urednika In tiskarno Iza Prijateljeva, Ljubljana.