malo smo npr. seznanjal i strokovno in drugo javnost o tem, da je geograf i ja veda o oko l ju in da se je ta veda dokopala tudi do teor i je o tem okol ju kot ce lo t i in da more zato geografska veda marsikaj koristnega prispevati tudi k samemu varstvu tega oko l ja , k njegovi t eo r i j i , metodologi j i in tudi k svar- nim raziskavam. Kakor morajo zdravnik i poznati anatomijo č loveka, torej zdravo človeško te lo , da lah- ko zdravi jo bo lezn i , tako je tudi z vedo o oko l ju in z varstvom tega oko l ja . Pri tem ni čisto nič važno, a l i imenujemo okol je tako a l i drugače (prostor, pokra j ino, reg i jo) , brž ko smo si na jasnem o vseh sinonimih, ki j i h danes uporabljamo za okol je in o pomenskih raz l ikah, ki so med n j im i . Geograf i ja morda ne more to l i ko prispevati k varstvu oko l ja , kakor misl i jo posamezni geograf i , vseka- kor pa zmore in je tudi dolžna prispevati več , kakor je prispevala doslej . Pravzprav so geografi že doslej marsikaj dopr inesl i , a oči tno preveč posredno, da b i - b i l o dovol j opazno in uporabno. Zato mar- sikdaj z začudenjem gledamo, kako se na tem področju skušajo odkr ivat i že znane stvar i , a bržkone je vzrok v tem, da smo pri vsem tem doslej premalo neposredno sodeloval i . Na j bodo te vrstice spodbuda za uspešnješe, bol j organiz i rano, predvsem pa tudi teoret ično bol je pod- krepl jeno de lo , ki naj ga slovenski geografi prispevamo za varstvo našega oko l ja . O k o l j a , ki za nas geografe ni samo oko l i ca , temveč središče zanimanja in proučevanja. Nov i rev i j i pa že l i - mo čim več uspeha z že l j o , da k temu pripomore tudi t radic ionalna veda o oko l ju . Darko Radinja KARST PROCESSES A N D RELEVANT LANDFORMES (Kr iški procesi in ustrezne površinske ob l i ke ) . Ljubl jana 1976 V začetku septembra 1975 je b i l v L jubl jani mednarodni simpozij o kraški denudaci j i (v Sloveni j i smo bol j navajeni na izraz koroz i ja ) . Konec leta 1976 je organizator tega s impozi ja, takratni Oddelek za geograf i jo FF oziroma sedanja PZE za geograf i jo FF, izdal zborn ik , ki na 211 straneh prinaša 21 referatov. Po uvodnem pregledu stanju v raziskovanju krasa in kraške denudacije po svetu, ki ga je podala predsednica Komisije za kraško denudaci jo Mednarodne speleološke zveze - v njenem okv i r j u se je simpozij izvrši l - se dva referata ukvarjata z v logo prsti pri korozijskem procesu. Naslednj ih de- vet razprav se ukvarja z zvezami med vodnimi razmerami in korozi jo . V zadnjem poglavju so ana l i z i - rane razne kraške površinske ob l i ke . Na koncu sledi jo še pr iporoči la za bol j enotno metodo pri nada- I jn ih raziskovanj ih. Knj iga vsebuje ozko special iz irane razprave, ki so nabito polne raznih diagramov, formul in graf iko- nov. Tri študije obravnavajo tudi kras na Slovenskem. Študija o pretočnih razmerah in koroz i j i v po- reč j ih Hotenke, Logaščice in Vel ikega Obrha na Loškem po l j u , ugotavl ja zelo intenzivno koroz i jo , od 54 - 125 m3 apnenca oz . dolomita s km2 ozemlja na leto. Pri tem pa je vendarle omeni t i , da obseg porečja Vel ikega Obrha ni povsem zatrdno določen in da zato tudi zakl juček o koroz i j i 125 m 3 / k m 2 / l e t o ni zanesl j ivo. Naslednja študija o visokogorskem krasu na Kaninu po raznih uporabl jenih metodah zak l juču je , da znaša tu korozi ja 94 m^ / km^ / l e t no , kar ustreza zn ižanju površja za 31 cm za pretekl ih 10 ooo le t . Tretja slovenska študija išče zveze med odtočnimi razmerami in korozi jo p r i g lavn ih kraških rekah Slovenije in ugotav l ja , da voda odnaša iz n j ihov ih poreči j (9099 km^) letno 1729 ton raztopljenega apnenca in dolomi ta, kar daje 70 m 3 / k m 2 / l e f n o . Avtor te študije tudi za t r j u je , da v krasu pod vrhnjo plastjo s prevlado korozi je sledi pas vert ikalnega prenikanja vode, k jer prevla- duje odlagajanje sige in zmanjševanje karbonatne trdote voda. Razen teh treh študij je domač samo še kratek prispevek o zajemanju vzorcev vode. Vse ostalo so prispevali t u j c i , med kater imi je nekaj najbol j v idn ih krasoslovcev-geografov. Knj iga je pomembna zlasti za t is te, ki j ih zanima kraška morfo logi ja. Iz samih študi j , še bol j pa iz l i terature, ki je navedena pri vsakemu referatu, v id imo, kako daleč je napredovala tista veja krasoslov- 44 ¡a, ki se s kvant i ta t ivn imi metodami ukvarja s korozi jo in ob l ikami , ki j i h povzroča. Nudi nam naj - novejši in najbol jši pregled sedanjega stanja po svetu. Mogoče bo kater i bralec meni l , da sega snov preko meja feograf i je . Toda dejstvo ostaja, da se s to panogo tudi v tu j i n i ukvar ja jo predvsem geogra- f i , ki so se v prvih povojnih let ih zb i ra l i v posebni kraški komisi j i pri mednarodni geografski z vez i , po njeni razpust i t iv i pa so našli streho v Komisi j i za kraško denudaci jo pri mednarodni speleološki zve z i . Ker je b i l simpozij v njenem okv i ru , je razuml j ivo , da so prispevki pisani v mednarodnih jez ik ih predvsem v angleškem jez i ku . Naroča se pri Oddeiku za geograf i jo FF. Ivan Gams DRUŠTVENE VESTI Umrl je prof . V lad imir Leban Pribl ižno pred tremi let i je na Fi lozofski faku l te t i zadnj ič predaval univerzi tetni uč i t e l j , geograf d r . V lad imi r Leban. Ko smo se takrat od njega pos lav l ja l i , smo težko v e r j e l i , da ga je tako vedrega in živahnega načela neozdravl j iva bolezen. Nihanje med upanjem in resignaci jo, med ž iv l jen jem in smrt' j o , dolga t r i le ta, je žal zak l jučeno. Umrl je decembra 1976. Ob slovesu od pedagoga, znanstvenega de lavca, p r i ja te l ja in človeka naj se spomnimo njegove ž iv l jen ske po t i , da nam podoba ostane trajnejša in da se njegovemu spominu poklonimo z globoko zahvalo. Rodil se je 16. marca 1912 v Trstu, pozneje pa je ž ive l do mature v Ce l ju . Geograf i jo in zgodovino je študiral v Ljubl jani in d ip lomiral t i k pred vojno (1941). Nemci so ga presel i l i v Avst r i jo , k jer je kot f i z i čn i delavec na regulaci jskih de l ih Mure dočakal svobodo. Ob osvoboditvi se je lo t i l marsičesa, kar je b i l o potrebno in k jer je mogel pomagati. Bil je profesor na ljutomerski n i ž j i g imnaz i j i , hkrati pa tudi ta jn ik občine in referent za narodno imovino. Leta 1946 je prevzel vodstvo takrat ustanovlje- nega Zemljepisnega muzeja S loven i je , od 1. 1962 je b i l uč i te l j na Oddelku za geograf i jo Filozofske fakul tete v L jub l jan i , 1964. leta je na tej faku l te t i dok tor i ra l , ves čas pa je tudi predaval na Peda- goški akademij i v L jub l jan i . Kakor je b i l tovariš Leban mnogostranski in široko razgledan, tako je tudi nejgovo geografsko de lo . Ne samo, da je soustvarjal geografski muzej in mu v mnogočem dal podobo po svoj ih zamisl ih, tem- več ga je zanimala še muzeologi ja in stara kartograf i ja in tej snovi je tudi posvetil nekaj de l . Hkra- ti pa je odpiral nekatere svojstvene in zanimive probleme na Slovenskem in pri tem pokazal i zv i r - nost in široko ku l turo. Dolgo se je ukvar ja l tudi z migraci jami prebivalstva na Slovenskem, še poseb- no v zvez i s porokami in to problematiko tudi zagovar ja l v svoj i doktorski d iser tac i j i . Zal pa sta osta- li nedokončani dve izv i rn i d e l i , geografska problematika naselij - taborov na Slovenskem in pa sloven- ska geografska imena. Ve l i ko gradiva, zbranega in delno obdelanega z Lebanu lastnim smislom za zb i - ranje in presojo snovi iz muzejev, a rh ivov , kronik ter komaj še ž iv ih l judskih izrazov in imen, pa bo žal moralo počakati na drugega nadal jevalca. Pokojnik je b i l več let odbornik Geografskega društva Sloveni je , akt ivno se je udeleževal zveznih geografskih kongresov in republiških zborovanj ter s impozi jev. Več let je b i l ta jn ik Zveze geografskih društev Jugoslavi je. Posebno zahvalo pa ter ja Lebanovo pedagoško de lo . Predaval je s posebno zavzetostjo in ve l ik im poz- navanjem geograf i jo Jugoslavi je. Kakor predavanja so b i le tudi njegove ekskurzije dobro premišljene in vestno pripravl jene terenske va je . O Jugoslavi j i je napisal tudi dva učbenika za srednje šole. S prof. Lebanom so Oddelek za geograf i jo ter študenti Filozofske fakultete in Pedagoške akademije i zgub i l i pri jetnega sodelavca, dobrega pr i ja te l ja in razumevajočega človeka in zavzetega uč i te l ja . Omahni l j e , ko je b i l še močno potreben. Pogrešamo ga in ohrani l i ga bomo v pri jetnem spominu. Marjan Žagar