TRENOTKI. NIRVAN.
Utrinki plamena večnega.
Zupančič.
2/XII. 1900.   ,
Po moji dusi polje življenje.
In to pljuska ob njo in jo obliva.
A daleč okrog plavajo pene, ki šume
in se kadé — rodilo jih je bujno življenje.
A sredi iz pen vstaja, kot lahen mu-
selin, Venera.
Rodila se je iz pen.
244
2/XII.  1900.
»Ah, kako \e kratko to naše življe-
nje«, je vzdihnil nekdo, ko je kvartal.
»Ah, kako je dolgočasno to naše živ-
ljenje«, je rekla bogata Evica, zevaje po
zofi. —¦
In pod oknom so peljali tata, ki je
ukradel kos kruha.
5/XII. 1900.
Voda, voda, nisi li taka, kot so norci.
Počasi tečeš, samo lahni valčki se ti snu-
jejo po površju, in na njih se gugljejo
solnčni žarki v čolničkih svetlobe, a vsa
masa se jDomika naprej. A ko si prišla do
skal, kdo naj te spozna, tebe razpenjeno,
tebe razpršeno. Togotna si, kot koketna
razvajenka. In v mavrico se razstavljajo
poslanci početnika življenja, ko odletavaš
od skal, od njihovih satiričnih zob, ki štrle
kvišku in te gledajo, ki hropeš. A druge
so se potuhnile, potegnile glave k sebi in
ti grmiš jezno čeznje in se razkuhavaš v
¦skritih tolmunih in peniš, kot ustne pobes-
nelega pijanca.
Voda, gledal sem te in se uzrl po nor-
cih. Ej, kako lepo so se smehljali, in kako
»vodene« so jim bile oči. Ti si se zrcalila
v njih, tvoj princip: plitkost, tvoja barva.
In razpenili so se in razburkali. Kako
so jim šli nervozni prsti, penila se jim
usta, bliskale se oči. Tok njihove duše se
je prevalil čez skale in se razpenil in raz-
burkal.
Kateri vzrok je vzel njim trdno oporo
in tebi, da tečete brez svoje volje, brez
cilja in zavednosti ? — — —
Voda, nisi ti ženska ? Kako krasno se
odseva v tebi breg, nebo, kako fine črtice
in jasne barve ! Kadar si mirna, kadar si
se prilegla svoji posodi. Da, človek misli,
da si je našel svet, ki je šel skozi tebe in
se polepšal. In hrepeneča nam se je roka
stegnila, in prsti so zagrabili tebe, voda,
ki te ni nič med njimi ostalo. In zavalo-
vala si, in slika je izginila.
O, ve, žene, ki ste mi obečale polep- ;
šan svet, s svojo čisto dušo! O, jaz norec,f
ki sem stegnil svoje hrepenenje in hot',1 -:
užiti ta vaš svet, uiti svojemu v vašega'^
polepšanega! Dotakniti sem se hotel vaše |i
duše, in zavalovala je, in med prsti mi ni h
ostalo nič, prav nič. Na koncu prstov so v
mi ostale kapljice, in mraz me je spreletel.s
Ve ste me varale, samo odsevati ste sej
pustile svetu v sebi, da me privabite, a I
potem ste me hotele pogoltniti, in sveta]
ni bilo v vas. — — ¦
Voda, jaz te ljubim. Tako gladka si, ,
svetla, in ribe plavajo po tebi, in trava se'j
priklanja, in ptice se zibljejo na nji. Kako j
si intimna, ko žuboriš med dvema rušama,j
ko da poješ anakret)ntsko pesen. In nad;:
tabo brenče komarji, in gizdavi mahovi po''
skalah se ogledujejo v tebi, kot da delajo 1
toaleto za sestanke. Mušice se svetijo s';
svojimi krili, in odpadlo listje se vozi po^
malih tolmunčkih, ki so se naredili pod]
velikimi kamni, in bistre ribice se bojujejo*
s konservativnimi raki, a debelovke žabe^
jih nadzorujejo, kot stare tašče. j
In kadar si se razpršila in dvignila'
kvišku, kot se skuša iz telesa dvigniti nai^
duh, ko je okusil ljubezen! Ali pasti je^
treba nazaj. Ali ipak se je zablestela mav-'i
rica, ki jo je postavil Jehova v znamenje^
zveze z nami. Ne more ni mene, ni tebe,|
voda, izvzeti izven zakonov, ali mavricai
zašije; pokazal je, da mu je všeč ljubezen.^
Da, moč te meče kvišku, in kaj ni ljube-)
zen najplemenitejša in najvzvišenejša moč?i
Ah, voda, jaz se te bojim. Ne spo-|
znam te, zaviješ se mi v grozno temnost,,^
in jaz te sovražim, ker se te bojim. Da,|
bojim se te, če gledam v sive globočine, j
katerih ne more prodreti oko. Samo pro-|
stor, napolnjen s tvojo neprijemljivostjo. S
Solnce posije nate, blesk te spreleti, nebo!
se progleda v tebi, ali za hip. vizija iz-'
gine, in zopet one umorne globočine. Sarno^
tema sedi na tebi, in veše plešejo po nji.j
245
A ostalo požira gostota tvoje strahote in
požira.
Glej, voda., samo malo, malo sem višje
od tebe. Nič mi ne moreš. — — O, ali
poznam ta potuhnjeni pogled. Maščuješ se
nad temi, ki jih dosežeš. Kako bi me po-
goltnila, ko bi padel vate 1 Kaka slast bi
ti me bila zaliti! Kaj ne? O, vem to, in
zato te sovražim.
Voda, midva sva taka, kakor nervozen
zakonski par, ki ne more narazen. Nekaj
časa se si smejeta, nekaj časa se grizeta
in otepata od bolečin okrog sebe. A za-
kon ju veže, veže. Kaj nisva tudi midva
taka ? Smeješ se mi, in meni drhti srce,
ko vidim tvojo neprisiljeno krasoto, a za
hip se križata najina ppgleda, tvoj potuh-
njen in ironičen, moj plah in sovražen.
Kaj bi ti rekla na to, voda ? Kaj ni-
sva iste gore list? Nisva li samo drug^a
oblika istega principa?
Kakor si mogočna, toda se li moreš
dvigniti ? Ne, ne moreš se. Hrepeneče se ti
dvigajo hlapi proti solncu, a zemlja jih
hoče nazaj, in tebi nakazuje obliko, in ti
se ji prilagođuješ, ko dete materinemu
naročju. In kje je meja med tabo in zem-
ljo ? Bi jo mogel kdo določiti ? Ne siliš
li vedno vanjo, čeprav tečeš naprej ?
In se li more moj duh dvigniti iz te-
lesa ? Ne, prilagoditi se mu mora. In kje
je meja med obema? Ne vem. Močen duh
razjeda slabo telo, a močno telo osurovlja
slabo dušo. Čeprav se dviga hrepenenje
od duha, telo duha ne pusti. Dež se vsipa
vate nazaj, voda, kot da jočejo hlapi tvoji,
da se ne morejo dvigniti, oplemeniti. Hre-
penenje se vrača v dušo kot presenečenje,
.ki pouzroča nje katastrofe.
Glej, voda, mi dva sva jedno, samo
druga oblika istega gospoda. — —
Torej, zdravo, dragi H^ O ! — — —
15/xn. 1900.
Nastanila  sta se drug poleg drugega
AdoIo in Bah. j
Apolo je odprl ljudsko knjižnico. Bah
gostilno. — —
In čez šest tednov so bili na knjižnjici
sodnijski pečati, in tudi Apolona samega
so zarubili.
In Bah je kupil knjižnjico in Apolona;
knjižnjico je napolnil s sodovi, a Apolona
je postavil za peč, češ, brez umetnosti
dandanes ne gre pač več.
16/VII. 1901.
Zaspal sem.
Prične se mi sanjati. Kaj se mlademu
človeku to vsega ne sanja !
Postal sem mož velike slave in majh-
nega želodca.
Ko hodim tako na dobro srečo sem-
patje po mestu, se vstavim pred izložbo
največje knjigotržnice, katere vrata so bila
odprta.
Poslušal sem, kako ponuja prodajalec
elegantno vezano izdajo mojih spisov, ki
je zagledala beli dan mojemu želodcu v
prid. —
»Ah, oprostite, ne čitam tako nič,
imam sploh knjig, da se mi valjajo po
vseh kotih. In na vse zadnje, človek sam
tudi ne more vsemu kaj. — —
In to je bil tisti, ki je dal po moji
smrti za neke moje pošvedrane copate 500
kron, ker sem malo stvarij zapustil, da so
se ljudje zanje stepli.
In potem so mi postavili mramornat
spomenik.
Moja sestradana duša je gledala vse
to iz slepih lin, in ravno, ko se je spustil
zastor raz spomenika, sem padel s poste-
lje in se na srečo probudil. — —
Na to sem pa šel na grob Kettejev
in Murnov molit in plačat eno mašo za
njuni grešni duši. — —
19/V. 1901.
Ženiji niso tu v zabavo mase, temveč
zato, da uživajo v medsebojnem spoznavanju
in razumevanju.
246
ig/V. 1901.    i
Videl sem jo pred par dnevi prvi- j
krat in menda tudi zadnjikrat. Mož je mo- |
ral biti oni, ki jo je spremljal v črni |
obleki, in mati postarna dama ^• čipkastih ¦
krilih. i
Srečam takih ljudij na stotine, in le ]
slučajno sem pogledal po njih in ostrmel. \
Samo za hip me je pogledalo z bledega, !
venečega obraza dvoje očij ; banalen je bil j
ta pogled, ali skozi je šinil žarek, ki je |
pretrgal to zaveso in mi pokazal celo živ- \
ljenje, tragiko neznatne duše. '
Samo kratek pogled, prvi in tudi zad- :
nji, ali nisem se niti več ozrl za njo. Če- ;
mu neki gledati banalno telo, ko sem vi- j
del celo dušo. Usrkal sem njeni pogled, '
njeno visoko pesen ženske tragike. :
Banalen in pohoten je bil pogled, ali \
skozenj je posijal žarek zavesti — propa- '
danja. \
Žena in zavest, da se stara, da ji telo -
propada, tako še koprneče, mogoče nikdar :
zares zadovoljeno srce, in prve neizbrisljivc ;
gubice v obrazu ! Narava, kaj nisi malo ;
grozna ?
In občutil sem brezkončno usmiljenje j
s to nesrečno krvjo. I
\
19/V. 1901,   i
V dolgem polumescu se je krivil korzo, i
Na jedni strani kaos podbojev od proda- ;
jalnic, na drugi strani zavijajoča se per-j
spektiva sivili, plakajočih poslopij, izgub-{
Ijajočih se za podboji. In noč je padala j
lahno, kot koprena na zastarel obraz.       ;
V prečni ulici je igrala godba. In gla-!
sovi so poletavali, se vili in švigali okrog I
svetilk, med množico, se vzdigovali ob <
oknih, pogledovali v salone in buduarje in j
hrepeneče umirali pod nebom. i
A po asfaltu so se čuli pridušeni ko- j
raki brezbrojnih šetalcev. Temne silhuete \
možkih postav so se potapljale v temno j
noč, a svetle toalete dam so se posvetil- \
kavale iz nje, prihajale mimo in izginjale. \
Poleg nemškega Grethena se je čula
germanska aroganca, poleg ščebetanja kras-
nih laških ustnic je hodila v frak preoble-
čena fakinaža.
In mešala se je tu kipeča moč mla-
dosti s tragiko umiranja, ljubezen je deh-
tela od prs in oblih rok, se objemala z
zvoki glazbe in plula v srca tistih, kjer je
samo sebe končala, vzbujala tam spomine
in nespolnjiva hrepenenja.
.Skozi prečne ulice se je posvetlikavalo
morje, kot z ironijo napolnjena mizernost
človeškega rodu.
In duh mi je zletel za par stotisočle-
tij naprej. Led in led, in gluha tišina bo
pravila svojim otrokom zgodbe preteklih
dnij. o nekem človeškem rodu, ki je tu
dihal, ž vel, koprnel,  uoal in  umrl.--
A med tem so ljudje šetali in šetali.
In pršilo je iz njih življeme, strujila gor-
kota, se ulegala na prsa, kot velika opro-
stna molitev nesrečnih otrok k Jehovi.
Zrak je bil poltno topelin poln mislij.
Maj je plul po njem. —
A ljudje so hodili in hodili. Iz starega
mesta je bilo čuti harmoniko in otožno
petje »nižjega« ljudstva. A tu je hodila
gospoda in trgovci in sartorelle. A vsi so
bili ljudje, vsi polni koprnenja v svoji
tragiki.---
Izza guvernerjeve palače se je pa pri-
peljal mesec in pogledaval skozi ciprese
na morje.
18/Vili. 1901.
Lepota je potencirana stran telesnosti,
dobro je potencirana stran duha.
247