V p rv em delu se stan k a delovne sku p in e za n ase lja so b ili p re d s ta v lje ­ n i š tir je re fe ra ti, k i naj b i služili k o t p red log za dokončno izdelavo m eto ­ dologije ocen jev an ja vp liva nase lje in okolje: — J. T o th iz M adžarske je p r ip ra v il p red log tip izacije m edsebo jn ih sovpli- vov naselij n a p r im e ru M adžarske, — K. B ilw itz in H. H erm an (DDR) s ta izdela la m etodologijo p ro u čev an ja osnovnih sovplivov m ed n ase lji in p riro d o in p red log ocen jevan ja le-teh sovplivov, —• I. K anceb lovska (SSSR ) je p red s ta v ila m etodologijo vp livov naselij na p rirodo , — M. Špes (Ju g o slav ija ) p a p red log za p ro u čev an je raz lik v k v a lite ti ž iv ­ lje n jsk e g a ozirom a b iva lnega okolja. V d iskusiji sm o p rip ra v ili tu d i p lan obveznosti, k i jih m orajo op rav iti posam ezni član i delovne skupine. Vse p rip ra v lje n e m a te ria le ozirom a m e­ todologije je sk u p in a sk len ila posla ti vod ji delovne skupine. V o k v iru te o re tsk o m etodološke sk u p in e se je izoblikovala posebna podskupina, k i bo izdela la m etodologijo socialnega ocen jevan ja vp livov človekovega okolja. K ot vod ja te sk u p in e je bil izb ran H önsch iz DDR, v sk u p in i p a s ta še dr. V av rekova iz SSSR in Špes iz Jugoslav ije . K er p a sta obe sodelovali v skup in i za n ase lja rav n o s p red lo g i socialn ih ocenjevanj raz lik zno tra j nase lja in k v a lite te ž iv ljen jsk eg a okolja, bo ves dosedanji m a te ria l u p o ra b lje n tu d i v podkom isiji za socialno o cen jevan je v okv iru teo re tsk o m etodološke delovne skupine. V delovni sk u p in i »R ekreac ija in okolje« je osnovno grad ivo p rip ra v il dr. H av e rlan t iz ČSSR, za področje Jugoslav ije (P ro u čev an je d es tru k c ije m orsk ih obal) p a je posla l poročilo in m a trik o za om enjeno p rob lem atiko m ag. D ušan P lu t. D odatn i p red log i sodelavcev našega in š titu ta , podan i na sestan k u v S uow alkah: p o treb n a je d ife renc iac ija m ed k ra tk o ro čn im in v i­ k en d tu rizm om , v osnovne kom ponen te za razvoj tu r iz m a je po trebno v k lju č iti še k o m u n ik ac ijsk i sistem (telefon i, te lev iz ija ) in in fo rm atik o nasploh. P rim ere , k i so j ih k o n su ltan ti ob rav n av ali v skupin i, so večinom a nas lo n jen i n a izsledke iz Jugoslav ije , bodisi da je šlo za p rob lem atiko iz gorskega (A lpe), ali obm orskega (J a d ra n ) sveta. M arijan K lem enčič A n to n G osar D rago K lad n ik M etka Špes Jugoslovanski sim pozij z mednarodno udeležbo »Geografski problemi življenjskega okolja« (Celje, V elenje, P ira n od 22. — 29. septem bra 1978). Na pobudo K om isije za znanstveno delo G eografskega d ru š tv a Ju g o ­ slav ije je In š titu t za geografijo U niverze E d v ard a K ard e lja v L ju b ljan i p rip ra v il m ed n aro d n i sim pozij: G eografsk i p rob lem i ž iv ljen jsk eg a okolja. O snovni nam en teg a sim pozija je bil, da bi rez u lta te n aš ih raz iskav p red sta v ili š iršem u k rogu geografov iz Ju g o slav ije in tu jin e te r da b i se seznan ili z m etodam i in dosežki raz iskovalnega dela v o sta lih rep u b lik ah in tu jin i. U speh sim pozija pa n i sam o v izm en jav i izkušen j in spoznanj na m ed rep u b lišk em in m eddržavnem n ivo ju , am pak še v tem , d a je uspe l a n i­ m ira ti š irok k ro g geografov iz zd ruženega dela te r u č ite ljev s re d n jih in osnovnih šol. N a sim poziju je b ilo 144 udeležencev, od te g a 29 iz tu jin e , 13 p a iz o sta lih rep u b lik Jugoslav ije . M ed udeleženci je bilo k a r 62 učite ljev . P re ­ d av a te lji so p red s ta v ili 32 re fera to v , od teg a jih je b ilo iz tu jin e 14. Te r e ­ fe ra te je m oč ra z v rs titi v t r i več je skup ine : 1. T eoretsko m etodološk i re fe ra ti. M ed n jim i naj opozorim o na re fe ra t A vguština L aha: E konom etričn i in h u m an ističn i v id ik i oko lja in K arla R u p p erta : Socia lnogeografsk i aspek ti v a ro v an ja okolja. N ajvečje število to v rs tn ih re fe ra to v pa so p risp ev a li s tro k o v n ja k i iz vzhodnoevropsk ih držav, k i so obenem tu d i člani kom isije za o cen jevan je v p liv a človeka na ž iv ljen jsko okolje p r i SEV-u, tako n. pr. A ndre j K ostrow icki: E ko­ loški p rob lem i u rb an iz iran ih regij, m ed tem ko sta G ü n te r H aase in V lad im ir P reo b ražen sk i p red s ta v ila m etodo loška izhodišča ekonom skega in neekonom skega v re d n o te n ja sovplivov m ed p riro d o in družbo. 2. R eferati, k i so n as ta li k o t re z u lta t raz iskovalnega dela n e k a te rih n a j ­ bolj ogroženih obm očij, n a pr.: O ld rih M ikulik : V red n o ten je v p liv a eko­ nom sk ih d e jav n o sti na živ ljen jsko okolje n a p rim e ru m odelnega obm oč­ ja L iberec; A n astasija V avrekova: Izb ran i v id ik i em p iričn ih raziskav ž iv ljen jskega oko lja v m odeln i ob lasti B ratislave; E nver D ukagjin i, B ektesh V idishiqui: R ezu lta ti dosedan jih raz iskav v K osovski M itroviči; D arko R ad in ja : P o k ra jin sk e značilnosti in d u strijsk e onesnaženosti v S loveniji; D ušan P lu t: P reg led n eg a tiv n ih vplivov n a živ ljen jsko okolje s pom očjo m a tr ik e in bodoči p ro sto rsk i razvoj K oprskega P rim o rja ; M ilan O rožen — A dam ič: O ris p ro b lem atik e odpadkov v L jub ljan i; D arka U ra n je k — D om itrovič: V pliv u rb an izac ije in d eag rarizac ije na ob likovan je om režja ce n tra ln ih naselij in k v a lite to ž iv ljen jskega okolja; A ndre j Černe: D egradacija oko lja na p rim e ru V elenja; M etka Špes: D egradacija okolja na p rim e ru Celja. 3. P odročni re fe ra ti, k a te r ih nam en je p rik az a ti vp liv določene zv rsti člo­ vekove de javnosti n a živ ljen jsko okolje, na pr.: M iroslav H av rlan t: M e­ toda ocene p o k ra jin e za rek reac ijo n a p rim e ru analize rek reac ijsk eg a obm očja ostravske in d u strijsk e reg ije ; A dolf M alič: C estn i p rom et in ž iv ljen jsko okolje; H einz N eum eister in Joach im H eizm ann: O cena v p li­ va in d u s trije na okolje; W alte r R oubitschek: O cena vp liva k m e tijs tv a na v a rs tv o okolja. P re d stav itev rezu lta to v raz iskav na slovensk ih sondn ih obm očjih smo povezali še s te ren sk im i ogledi. N ajvečje zan im an je so, p redvsem tu ji gostje, pokazali za V elenje, k je r ob izdatn i deg radaciji ob ru d n ik u in k as­ nejši rek u ltiv ac iji n a s ta ja in se širi sodobno socialistično m esto po svo j­ stvenem p rosto rskem planu . P rv i del sim pozija z re fe ra ti in te rensk im i ogledi je p o tek a l v C elju in V elenju , udeleženci sim pozija pa so lahko sodelovali še n a dvodnevni ek sk u rz iji v S lovensko P rim o rje . M etka Špes D ve posvetovanji o migracijah Simpozij o specifičnostih migracij V P iancavallu , nekaj k ilom etrov n ad P ordennonom , v znanem zim sko športnem ce n tru D olom itov, je K om isija za m igracije p ri G eografskem d ru š tv u I ta lije p r ip ra v ila sim pozij o po javu , ozirom a specifičnostih m ig ra ­ cij (Convegno di S tu d i sui fenom eni m ig ra to ri in I ta lia ) . Č eprav je bilo težišče p ro u čev an ja u sm erjen o v okvir m igracij p reb iva lcev Ita lije , so go­ stje iz E vrope in A m erike dodali te j tem i teo re tičn a in p rak tičn a izhod i­ šča na p rim e rih iz svo jih držav. Sim pozij je v času m ed 28. in 30. aprilom 1978. le ta zb ra l v o rgan iza­ cij; U niverze v T rs tu in na pobudo p red sed n ik a organizacijskega odbora prof. dr. G iorgio V allussija okrog 200 geografov iz Ita lije , Jugoslav ije , F rancije , V elike B ritan ije , K anade, Z d ružen ih d ržav A m erike in Švice. Iz Ju g o slav ije so, poleg av to rja tega p rispevka , sodelovali prof. d r. V lad im ir K lem enčič iz In š titu ta za geografijo U niverze E d v ard a K ard e lja v L ju b ­ lja n i in prof. dr. Ivo B aučič iz C en tra za p roučevan je m igracij U niverze