občinski W poročevo GLASILO SOCIALISTlCNE ZVEZE DCIOVNEGA UUDSTVA DOMZALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja đvakiat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezpladno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Marković, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera vrojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 3Ti-ts4l. Fotografije Vido Repanšek Glasilo izhaja v nakl&ii" 13.900 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspesno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspesno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 16. V. 1986, LETO XXV, ŠTEVILKA 8 Ob našem občinskem prazniku Zgodovino pišemo Ijudje in to z dejanji. Praznike pa beležimo glede na pomembna dejanja in dogodke. Praznik občine Domžale izhaja iz zgodovinskega Ijudskofrontnega gibanja, iz shoda na Taboru nad I hanom 23.maja 1937. Še so med nami organizatorji in udeleženci tega zbora, na katerem so delavci, kmetje in inteligenca v posebni resoluciji zahtevali večje socialne pravice, in se zavezali, da bodo organizirano delovali za dosego teh pravic. V vihri druge svetovne vojne so to zavezo tuđi izpolnili in jo presegli. To dokazuje zgodnja vstaja na našem območju, oblikovanje partizanskih enot, delovanje odborov OF in AFŽ, pa tuđi žrtve v boju, taboriščih, izgnanstvu, pomanjkanju. Osvoboditev in zmaga revolucije sta dali, tako kot vsej jugoslovanski družbi, velik polet tuđi naši občini. Sedaj merimo naš razvoj z novimi merili, pravice terjamo glede na ekonomsko in družbeno razvitost danes. Zahtevamo marsikdaj se preveč, tuđi tisto, česar še nismo sposobni zagotoviti, ker z delom in ustvarjalnostjo še nismo zgradili trdnih temeljev za te pravice in dobrine. L>oseženi uspehi pa so veliki! V občini Domžale živi že 42.250 prebivalcev, v njej je zaposlenih 12.630, na delo izven občine pa se dnevno vozi 6.000 občanov. Povprečni osebni dohodek se je v srednjeročnem obdobju 1981-1985 dvignil nad republiškega. Družbene službe (zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, sociala itd.) sledijo temu razvoju. Samouprava v krajevnih skupnostih je dobila še novo materialno vzpodbudo s samoprispevkom, s katerim borno zgradili in uredili prepotrebne objekte in naprave krajevnega in skupnega pomena. Tuđi letošnji gospodarski rezultati kažejo na ponovno rasti ki je zastala v letu 1985. Iz predvojnega Ijudskega gibanja, narodnoosvobodilnega boja, povojne obnove in graditve, iz priznanja rodovom ljudi, ki so ustvarili današnjo družbo, moramo črpati voljo in ustvarjalnost za naprej. Več prostora in vzpodbude, tuđi materialne, moramo dati novim, mladim idejam, zaupati moramo človekovi volji po znanju in napredku. Postolati in pridobitve revolucije: družbena lastnina proizvajalnih sredstev, ustvarjalno delo, nagrajevanje po delu, samoupravljanje v združenem delu in krajevnih skupnostih, delegatsko odločanje, skrb za človeka in okolje, so naše opredelitve in morajo biti naša vodila za bodočnost. Praznik občine Domžale je praznik vseh delovnih ljudi in občanov. Praznujmo ga ponosno in svečano, z zavestjo, da smo ustvarjalci svojega in skupnega gospodarskega in družbenega napredka, da s skupnimi napori doprinašamo k bogatejšemu in lepšemu življenju nas samih in prihodnjih rodov! Peter PRIMOŽIČ Delovnim Ijudem in občanom domzalske občine čestitamo za občinski praznik in jim želimo še mnogo uspehov Skupščina občine, družbenopolitične organizacije in predsedstvo ____________________/ Proslava ob občinskem prazniku Skupščina občine Domžale vabi vse občane na proslavo ob prazniku občine z izročitvijo priznanj Skupščine občine Domžale. Svečana prireditev bo VSOBOTO, 24. MAJA 1986 OB 9. URI. v Hali Komunalnega centra v Domžalah. Delovni Ijudje in občani - vljudno vabljeni! Občane pozivamo, da ob občinskem prazniku — 23. maju razobesijo zastave in tako poskrbijo za svečanejši izgled svojega kraja! lOBČINA DOMŽALE] FOTOREPORTAŽA Naš 1. maj 1986 Nagelj za župana... Krajani KS Jarše Rodica .->o priredili svoj pohod in imeli svojo priredi-tev na Rudniku. Srećo Vrhovec je s skupino mladih v jutranjih urah po-skrbel za glasno budnico. Mnogim taka glasna budnica že ob 2. uri zjutraj ni bila všeč... Praznovati bi se dalo tuđi manj hrupno. Prvomajsko jutro je bilo zaradi tega manj lepo, kot bi bilo sicer... Stane Kovač-Keber s prvomajskim nageljnom. Prvi maj pri Kebru je že dolgo ena naj-lepših tradicij, kar jih v Dom-žalah doživi jamo... To, kar jeza Doimale keber, to jeza Mengšane »Osmica«, domaćini ji rečejo »Ohtar«. Godba se je tuđi letos pri Ohtarju odlično počutila. Mengšani so većer pred praznikom preživeli množično na G oba vici, kjer se jih je zbralo već kot 2000. Glasba za ples, postrežba novega birta, vzdušje in »fešta« nasploh je bila — prima. PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA 11. maj 1986 ob 15. uri Razvit/e prapora Krajevne organizacije ZZB NOV Krtina v letnem gledatišču na Studencu 17. maj 1986 ob 8. urei Tradicionalni kegljaški turnir ŠD Invalid Domžale na kegljišču v Jaršah 23. maj 1986 ob 17. uri Predstavitev dejavnosti otrok iz Vzgojno varstvene organizacije občine Domžale „Ciciban v mesecu mladosti" v Hali komunalnega centra v Domžalah 24. maj 1986 ob 9. uri Proslava ob občinskem prazniku v Hali komunalnega centra v Domžalah ob 16. uri Tek „Po potek aktivistov NOB" v Trzinu ob 20. uri Kulturno zabavna prireditev „ V Domžalah se dobimo" v Hali komunalnega centra v Domž alah 25. maj 1986 Budničarji so letos že 10. praznovali organizirano prvi maj s Uresom, ob 10. uri Mednarodni miting v vođenju avionskih modelov v plesom in drugimi prvomajskinii priredi tvarni. Radomljah 31. maj 1986 ob 7. uri Tradicionalni avto rally v spomin pad/ih borcev in narodnega heroja Mati ja Blejca—Matevža v Mengšu ob 9.30 uri Košarkarski turnir mladinskih ekip slovenskih HgaSev na igrišču pri soli Venclja Perka v Domžalah 5- in 6. juni ja 1986 ob 16. uri Odprto prvenstvo občine v streljanju z malokaliber- sko puško v kamnolomu v Trzinu 7. junij 1986 ob 8.30 uri Repu bliske šport ne igre učencev šol s prilagojenim programom v Športnem parku v Domžalah ob 9.30 Košarkarski turnir članskih ženskih ekip na igrišču TVD Partizan Mengeš 8. junij 1986 ob 13. uri Državno in republiško prvenstvo v moto-rcrossu na progi Močilnik v Dobu 13. junij 1986 ob 10. uri Otvoritev gostinskega lokala hitre prehrane Mercator v Domžalah, Kolodvorska ulica Nova imena na delegatskih mestih Predsednik Skupščine občine Domžale: Peter PRIMOŽIČ, Prečna 16, Domžale Podpredsednik Skupščine občine Domžale: Herman BREZNIK, Vodovodna 21, Domžale Sekretar Skupščine občine Domžale: Lađo GORIČAN, Trojane 33 Predsednik Zbora združenega dela: Franc GNIDOVEC, Ihan 96, Domžale Podpredsednica zbora združenega dela: Danica MERLIN, Vl.Vlahoviča 4 B, Domžale Tajnik zbora združenega dela: Tone OREL, Kamniška 12, Domžale Predsednik zbora krajevnih skupnosti: Aleksander RIHTAR, Dob, Šolska 1 Podpredsednik zbora krajevnih skupnosti: Slavko PIŠEK, Mengeš, Murnova 15, Predsednik družbenopolitičnega zbora: Miroslav BIRK, Marokova 1, Moravče Podpredsednik družbenopolitičnega zbora: Jože POGAČNIK, Prešernova 43, Domžale ČLANI SKUPINE DELEGATOV Z GOSPODARSKEGA POD-ROČJA ZA DELEGIRANJE DELEGATA V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE - Pavla AVSEC, delegatka Papirnice Količevo, -Franc GNIDOVEC, delegat Agroemone" TOZD Prašičereja Ihan, - Martin CAPUDER, delegat Napredek Domžale, - Igor KOVAČ, delegat Lek Mengeš, - Franc KERČ, delegat Tosama Domžale, - Vinko KURZVVEIL, delegat Induplati Jarše, - Danica MERLIN, delegatka Tosama Domžale, - Francka REPNIK, delegatka Trak Mengeš, - Marko VRESK, delegat Helios Domžale, - Zvone VRHOVNIK, delegat Avtoservis Domžale. ČLANI SKUPINE DELEGATOV ZA DELEGIRANJE DELE GATA V ZBOR OBČIN SKUPŠČINE SR SLOVENIJE - Miroslav BIRK, delegat družbenopolitičnega zbora, — Herman BREZNIK, delegat zbora krajevnih skupnosti, — Simon ĐURETIĆ, delegat družbenopolitičnega zbora, — Viljem DRŽANIČ, delegat družbenopolitičnega zbora, — Rado FERJAN, delegat zbora združenega dela, — Tone JEROVŠEK, delegat zbora krajevnih skupnosti, — Igor KRIZMAN, delegat zbora krajevnih skupnosti, — Simon MAVSAR, delegat družbenopolitičnega zbora, — Franc PETERNELJ, delegat zbora krajevnih skupnosti, — Peter PRIMOŽIČ, delegat družbenopolitičnega zbora, — Aleksander RIHTAR, delegat zbora krajevnih skupnosti, — Ema ŠKRJANC-OGOREVC, delegatka družbenopolitičnega zbora, — Miro UKMAR, delegat družbenopolitičnega zbora, — Marjan VELEPEC, delegat zbora krajevnih skupnosti, — Vera VOJSKA, delegatka družbenopolitičnega zbora. ČLANI SKUPIN DELEGATOV IZ OBČINE DOiVŽALE ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE S POSAMEZNIH PODROČU — socialno—zdravstveno področje Danica GOSTINČAR, delegatka Doma upokojencev Domžale, — prosvetno—kulturno področje Rozalija BLAŽEVIČ, delegatka Osnovne sole Martin Koželj Dob, — kmetijska dejavnost Ciril SMRKOLJ, delegat delovnih ljudi iz kmetijske proizvodnje, Janez KLOPČIČ, delegat delovnih ljudi iz kmetijske proizvodnje, — obrt in podobne dejavnosti Zoran POLJŠAK, delegat delovnih ljudi v obrtni in podobni dejavnosti, Maks RESNIK, delegat delovnih ljudi v obrtni in podobni dejavnosti, — državni organi Brane KOSMAČ, delegat delovnih skupnosti državnih organov. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE: PREDSEDNIK: Milan MAROLT, Domžale, Ljube Šercerja 2, ČLANI: 1. Brane HEFERLE, Domžale, V.Vlahoviča 1 d, - sekretar Sekretariata za občo upravo občine Domžale 2. Franc ARNUŠ, Vir, Zrinjskega 15, - sekretar Sekretariata za ljudsko obrambo občine Domžale, 3. Darko GOGNJAVEC, Domžale, Simona Jenka 8, - sekretar Sekretariata za notranje zadeve občine Domžale, 4. Boštjan HOĆE VAR, Trzin, Mlakarjeva 9, - predsednik Komiteja za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja občine Domžale 5. Ivica GOGNJAVEC, Domžale, Simona Jenka 8, -predsednica Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonom-ski razvoj občine Domžale, 6. Maks JERAN, Dob, Turnše 5, — direktor Uprave za družbene prihodke občine Domžale, 7.Andrej FLIS, Domžale, Ljubljanska 128, — zadolžen za socialno varnost, 8. Franc HABE, Domžale, Prešernova 45, - .zadolžen za področje kmetijstva, 9. Janez KRALJ, Domžale, Kraigherjeva 15, - zadolžen za področje planiranja in gospodarska vprašanja, 10. Andrej POČIVAVŠEK, Domžale, Ljubljanska 119 a, zadolžen za področje malega gospodarstva 11. Anton PRESKAR, Domžale, V.Vlahoviča 5, - zadolžen za stanovanjsko in komunalno dejavnost, 12. Marjan VODNIK, Domžale, Vodovodna 5, - zadolžen za krajevne skupnosti, 13. Brane ZAKRAJŠEK, Trzin, Cankarjeva 6, - zadolžen za gospodarske zadeve 14. Ivan ŽUPAN, Mengeš, Maistrova 1, - zadolžen za gospodarske zadeve. OSTALI FUNKCIONARJI UPRAVNIH ORGANOV: LZmago ČERMELJ, Ljubljana, Majaronova 4, - direktor Geodetske uprave, 2. Franc KOROŠEC, Domžale, Miševa 11,- direktor Uprave za inspekcijske službe, 3. Janez LOZINŠEK, Domžale, Toneta Tomšiča 4, - direktor Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov, 4. Stane JURICA, Domžale, Veljka Vlahoviča 1/a, - vodja Dbčinske kadrovske službe. 2 STRAN OBČINSKI POROČEVALEC Prejemniki letošnjih priznanj OF slovenskega naroda ANTON BURGAR - za sodelovanje v NOB in povojno družbenopolitično delo, zlasti v KS Mengeš in Društvu upokojencev v tej KS. Tov. Burgar je tuđi aktiven član AMD, vključuje pa se tuđi v razreševanje problematike upokojencev v občini. FRANC CERAR - za sodelovanje v NOB in za aktivno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti in organizaciji vojaških vojnih invalidov Moravče, kjer je pokazal veliko zavzetosti pri opravljanju funkcije predsednika. JANEZ CERAR - za prizadevno delo pri krepitvi in razvoju krajevne samouprave. Pomemben je njegov prispevek h krepitvi množičnega in frontnega delovanja SZDL v občini in KS Moravče, aktivno pa dela tuđi v drugih družbenopolitičnih organizacijah. STANE MLAKAR — za uspešno in prizadevno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti in občini. Velik je njegov prispevek pri krepitvi vloge Zveze komunistov v občini Domžale zlasti na področju družbenoekonomskih odnosov, uspešno pa se vključuje tuđi v delo KK SZDL Mengeš. ALOJZ PRAPROTNIK - za prispevek v NOB, kakor tuđi za večletno aktivno vključevanje tako v krajevno organizacijo ZZB NOV v KS, kakor tuđi v delo različnih komisij v okviru Občinskega odbora ZZB NOV Domžale. STANISLAV STRLE — za prispevek v NOB in aktivno povojno družbenopolitično delo v okviru KS in družbenopolitičnih organizacij v KS Moravče, kjer si vsa leta prizadeva za čim hitrejši in skladnejši razvoj celotne KS. EMIL TOMC — za uspešno in prizadevno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti S.Šlandra, občinč in ljubljanski regiji pri krepitvi vloge socialistične zveze in delegatskih odnosov. Velik je tuđi njegov prispevek k dobremu delu KK SZDL Rova, kjer opravlja funkcijo predsednika. MIRO UKMAR — za uspešno, prizadevno družbenopolitično delo v Krajevni skupnosti Slavka Šlandra kot v občini Domžale. Veliko je prispeval k razvoju krajevne samouprave in krepitvi vloge socialistične zveze delovnega ljudstva v krajevni skupnosti in na občinski ravni. ALMIRA ZEMLJIČ — za dolgoletno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti in organih Občinske konference SZDL Dorade, še posebej za prizadevno delo v okviru Sveta z družbenopolitični in ekonomski položaj žensk, kjer si je vseskozi prizadevala za razreševanje ključnih problemov na področju družbenoekonomskega in političnega položaja žensk v občini. Srebrne znake ZSS so prejeli: Osnovna organizacija ZSS AVTOSERVIS Domžale: za prizade-vanja in dosežen uspeh pri izboljšanju sistema delitve po delu, vložene napore za dvig produktivnosti, uvedbe discipline in reda v delovni organizaciji. Aktivnost te osnovne organizacije je zelo široka: urejanje stanovanjskih vprašanj, prehrane med delom, akcije na področju rekreacije, športa, izobraževanja, odlikuje pa jo tuđi doslednost pri urejanju normativnih aktov in dosledno upoštevanje izvajanja dogovorjenih nalog. S svojo aktivnostjo se dejavno vključuje tuđi v širšo družbeno skupnost in delovanje občinskega sveta ZSS Domžale. Osnovna organizacija ZSS v VZGOJNO VARSTVENI ORGANIZACIJI: za uspešno delo pri zagotavljanju družbenega standarda delavcev, za doseženo stopnjo pripadnosti in predanosti kolektiva pri uresničevanju skupnih ciljev ter za aktivno sodelovanje v organih družbenopolitične skupnosti. Značilnost te organizacije pa tuđi je, da se nič ne zgodi brez sindikata, kar je rezultat velike aktivnosti sindikalnih skupin, ki uspešno razrešujejo problematiko tako strokovnih vprašanj varstva in vzgoje ostrok, kot vprašanja gospodarjenja, kulturnega in športnega življenja članov ipd. Z neposredno informiranostjo in negovanjem dobrih medsebojnih odnosov uspešno razrešujejo vse probleme. AMALIJA MAROLT, Induplati Jarše: za zavzeto in uspešno vođenje sindikalne organizacije ter za ustvarjanje samoupravnih odnosov med delavci. S svojim del je veliko prispevala k organizacijski krepitvi in vsebinski opredelitvi nalog v sindikalni organizaciji v DO. MARJAN MERKUŽIČ, Tosama: za zavzeto in uspešno vođenje in delovanje v osnovni organizaciji zveze sindikatov, katere aktivnost je bila vedno usmerjena v realizacijo delavcu in kolektivu koristnih akcij. IVAN REBOLJ, Helios: za prizadevno opravljanje delovnih nalog, dolgoletno delo v sindikatu ter za ustvarjanje samo-upravnih odnosov med delavci. MARIKA HALER, OŠ Šlandrove brigade: za tvorno sodelovanje v akcijah osnovne organizacije zveze sindikatov in občinskega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti, še zlasti pa na področju osveščanja delavcev za večjo aktivnost znotraj vrst delavcev vzgoje in izobraževanja. MARJAN RUČIGAJ, Papirnica: za zavzeto in uspešno vođenje konference osnovnih organizacij zveze sindikatov. S svojim delom je veliko prispeval h krepitvi in ugledu sindikalne organizacije v delovni organizaciji. Iz dela občinske SIS za preskrbo: Celovita je naša skrb za oskrbljenost občanov... Razgovor s Hermanom Breznikom, podpredsednikom SO Domžale, sicer pa predsednikom skupščine SIS za preskrbo občine Domžale; to interesno skupnost smo ustanovili v občini leta 1984. Kako se zbirajo sredstva za SIS za preskrbo v občini? Ta sredstva se zbirajo po stopnji 0,30% iz brutto osebnih dohodkov. Tako se zberejo v občini znatna sredstva, ki jih namenjamo povratno v zagotavljanje boljše preskrbljenosti naših občanov. Znano je, da smo že v preteklosti namenili velika sredstva za vlaganja v kmetijstvo ... Vlaganja v kmetijsko proizvodnjo oz. povećanje proizvodnje hrane je že dolgoročna orientacija zagotavljanja preskrbe v občini. Ko še ni bilo te s amoupravne oblike združevanja sred-stev, se je to sovlagalo iz proračuna in drugih virov. V pridelovanju hrane so šla v občini doslej že ogromna sredstva. V hrano so bila vložena tuđi sredstva republike, sredstva kmetijske zemljiške skupnosti, sklada za pospe-ševanje kmetijstva itd. Kako bi specificirali po področjih vložena sredstva? Konkretno: Kot povratna in nepovratna sredstva smo namenili dokaj denarja za farmo Ihan, s katero imenitno sodelujemo. Kar je bilo povratnih sredstev, smo jih namenili ob nizki — 20 odstotni obrestni meri. Sredstva smo namenili nepovratno tuđi Žitu, Drogi Portorpž za bdjšo oskrbo z ribjim mesom, KPC Jablje za soudeležbo pri ceni mleka, kmetom za nakup sena na področjih melioracij v občini in drugim. Ena zelo odmevnih akcij je bila akcija zagotovitve ozimnice ... Znatna sredstva smo v SIS namenili za brezobrestno nabavo ozimnice, zlasti svinjskih polovic; po ceni 562 za kg je bilo prodanih 1400 polovic, vse ostale oz. nastale stroške je nosil SIS za preskrbo. To je bila uspešna akcija in velika pomoč občanom, ki jo želimo v jeseni ponoviti, s tem da borno še nadalje finančno pomagali pri razreševanju problemov farme Ihan. Druga taka akcija je bila oskrba z govejim mesom: brez dodatno plača-nih sredstev za meso neposrednim proizvajalcem tega mesa na trgu zagotovo ne bi bilo. Kajti samo v februarju in marcu smo združili za zagotovilo nakupa govejega mesa nekaj več kot 3,52 milijona din. Akcij interesne skupnosti za preskrbo pa je bilo še več . .. Poleg omenjenega smo sodelovali z Žitom Ljubljana, potem vljučevali smo se v izgradnjo tržnice v Domžale, pokrili smo izpad dohodka v osnovni preskrbovalni mreži TDGO Napredek itd ... Lahko torej ocenite raven naše preskrbljenosti? Skozi te oblike, ki so bile kot je razvidno raznovrstne in za preskrbo celovite, smo v občini zagotovili zgledno preskrbo, ki v niti enem trenutku ni bila niti na enem področju kritična. Omenim naj, da smo pomagali s sredstvi tuđi pri izgradnji trgovine v Moravčah. Skozi te podatke - če vzamemo položaj v preskrbi v drugih občinah — se kaže uspešnost orientacije in konkretnega dela v SIS-u za preskrbo občine Domžale. Le-ta s tako naravnano politiko tuđi nadaljuje. Nam lahko poveste še kaj kar zadeva preskrbo občanov naše občine? Zagotovili smo redno in trajno preskrbo s svinjskim mesom. SIS za preskrbo bo farmi Ihan namenjal kreditna sredstva - za obratna sredstva pod ugodnimi pogoji in tako borno skupno poskrbeli, da težav ne bo ... Kaj bi želeli povedati ob koncu razgovora? Dvoje! Prvo: delovni ljudje, ki združujejo ta sredstva, morajo imeti občutek in spoznanje, da se ta sredstva bogato vračajo preko dobre preskrbe. In drugo: SIS za preskrbo izredno dobro sodeluje s IS, kmetijsko zadrugo, domžalskim Napredkom, DO Meso Kamnik—Domžale, Drogo Portorož, Žitom - z vsemi tistimi, ki jim je ena od nalog dobra preskrba na pođročju naše občine. Odtod iz teh povezav izhaja tuđi moje prepričanje in zagotovilo, da tuđi v prihodnje ne bo drugače. Osrednja prireditev ob dnevu OF, prazniku dela in 45-letnici vstaje je bila 'etos v Moravčah. Prireditve se je udeležilo mnogo domačinov, gostov ter še živečih udeležencev NOB. Kulturni spored so prispevali domaćini — Moravčani in je bil lep uvod v praznično vzdušje prvomajskih praznikov. Ob slavnostni prireditvi ob dnevu OF, 1. maju in 45. letnici vstaje: Široko frontno delo V četrtek, 24. aprila 1986 so v Moravčah pripravili OK SZDL Domžale, Občinski svet ZSS Domžale, Kulturna skupnost, ZKO Domžale ter DPO in KS Moravče skupno svečano osrednjo proslavo. Svečanejši dekor so prispevali učenci z osnovnih šol z razstavo likovnih del v preddverju Partizanskega doma. Slavnostni govor je imela predsednica OK SZDL Domžale Vera Vojska. V izboljšanje dela obrnjenem slavnostnem govoru je poudarila, da je naš skupni jutri tak, kakršnega si borno z delom ustvarili sami. To je boj, vrednota dela mora v večji delovni zagnanosti spet vzplamteti v vsakem od nas. Ozrla se je na pravkar opravljene volitve in posebej podcrtala kako je to zaenkrat sele prvi sicer bolj formalni znak in začetek konkretnega dela, ki nas caka; tako > delegate, kot delegatska okolja, od koder delegati prihajajo in se — vračajo. Minuli kongresi so skupni temelj, na katerih borno gradili. Tud! SZDL kot temeljno demokratično obliko delovanja vseh za socialistično samoupravljanje opredeljenih delovnih ljudi in občanov. Ko je pregledala naše skupno delo, je zatrdila, da smo želeli v občini tuđi letos v množici aktivistov s priznanji OF poiskati in nagraditi tište, ki so v NOB, po njej in še danes doprinašajo ustvarjalno z delom in zgledom k uresničevanju zastavljenih nalog. Izrekla je čestitko ob obeh praznikih, nato pa so bila podeljena priznanja OF. Izročila sta jih Vera Vojska in sekretar Marjan Gorza. Priznanja Občinskega sveta ZSS pa sta podelila sekretarka Jelka Zalogar in predsednik Matija Bleje. V kulturnem sporedu, ki je sledil, so sodelovali: Pihalna godba Moravče, KUD Tine Kos in Šolsko kulturno društvo z osnovne sole Jurij Vega iz Moravč ter moravske nažoretke. OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 3 O delu hranilno — kreditne službe za kmetijstvo: Kredit — oblika gospodarskega dela Združena hranilno kreditna služba za kmetijstvo in gozdarstvo Domžale in njena dejavnost na področju kreditiranja v kmetijske namene združenih kmetov v KZ Emona Domžale, GG Domžale in GG Kamnik. V eni od lanskih številk občinskega glasila, sem že predstavi/ Združeno HKS Domžale. V navedenem prispevku so bile omenjene razne aktivnosti, med njimi tuđi kreditiranje kmetijske dejavnosti. Ta aktivnost je vodilo današnjega sestavka tuđi zato, ker je njen rezultat zadovoljiva in stabilna preskrba trga, na našem področju, z mlekom, mesom in poljskim i pridelki. Postopek za pridobitev posojila v kmetijske namene se prične z objavo natečaja v občinskih glasilih. Kmet se lahko udeleži natečaja, če izpolnjuje naslednje pogoje: - dolgoročno sodelovanjc z eno od ustanoviteljic (opredcljeno v pogodbi o dolgoročnem proizvodnem sodelovanju), - daje član HKS Domžale, - da pospeševalec, kateri pripravi elaborat, končne efekte investicije oceni pozitivno (ekonomsko), - da pridobi vso potrebno dokumentacijo (o lastništvu kmetije, plaćanih davkih, za visinske kmete ustrezno potrdilo geodetske uprave itd.). Pospeševalec in kmet skupaj pripravka vlogo za pridobitev posojila, ta vsebuje vse podatke o kmetiji. Vloga z vsemi že navedenimi dokumenti se obravnava na kreditnem odboru HKS, kateii sprejme ustrezne sklep. Pri kreditiranju ne sodeluje samo HKS temveč tuđi LB Ljubljanska banka in KŽRS. Navedeni trije kreditodajalci lahko 17.4.1986 so uspešno pripravili, dajo skupno do 65 % sredstev od predra-čunske vrednosti investicije, medtem ko je kmet soudeležen s 35 % lastnih sredstev. Razmerje med lastnimi in najetimi sredstvi za gradnje združenih kmetov je bilo na začetku srednjeročnega razdobja 1981-1985 (50:50). V zadnjih treh letih se je razkorak med najetimi in lastnimi sredstvi bistveno povečal. V letu 1983 je znašal delež posojila se 23 %, v letu 1984 še 11 %, v letu 1985 le še 9 %. Vzrok naglemu padcu povpraševanja po posojilih v zadnjih letih so previsoke obrestne mere, ki so se gibale: Visinske kmetije Nizinske kmetije Leto obrestna mera % obrestna mera % 1984 8 11 1985 32 36 1986 45 50 Dan prosvetnih delavcev -uspela prireditev šolnikov Po nekajkrat ponesrečenih zasnovah in tuđi izvedbah dneva prosvetnih delavcev se je organizacije tega dneva loti.'a Občinska izobraževalna skupnosti — po oceni vseh izredno uspešno. Prireditev so pripravili v Hali KC 17.4.1986. Ta dan so si prosvetni delavci izbrali kot priložnost za to, da se sestanejo, pogovorijo, prisostvujejo kulturnemu programu, podelitvi pri-znanj in tuđi dru/abnemu srečanju. Letos so v Domžalah prvič podelili plakete Janeza Trdine. Poseben odbor, v katerega je bilo vključenih mnogo zastopnikov različnih v naši občini organiziranih oblik vzgoje in izobraževanja, je predhodno pripravil ustrezen pravilnik, o podeljevanju plaket, objavili pa smo ga tuđi v našem časopisu. Sprejet je bil na skupščini Izobraževalne skupnosti, tako da je dobil široko družbeno verifikacijo med samimi šolniki. Plaket Janeza Trdine so letos podelili več, pač zato, ker so te plakete podeljevali prvič. Ob navzo-čnosti 300 prosvetnih delavcev so tako podelili še za opravljeno delo v daljšem preteklem obdobju 6 zlatih, 9 srebrnih in 11 bronastih plaket. Poleg tega pa tuđi 7 priznanj OlS-a. Z njimi so bili prejemniki plaket in priznanj nagrajeni za dosežke na področju vzgoje in izobraževanja ter znanosti, indirektno pa je vzgoji, izobraževanju in znanosti pomagal tuđi domžalski TERMIT, ki je zato ob teh uspešnih povezavah tuđi prejel posebno priznanje. ZLATE PLAKETE .Janeza Trdine" so prejeli: Stane Habe, Metka Pichler, Betka Potočnik, Ivica Fabčič, Stasa Kajfež in Metka Klobučar. SREBRNE PLAKETE „Janeza Trdine" so prejeli: Zofija Rugelj, Ema Novak, Mario Petrič, Franja Turšič, Janez Novljan, Marija Kvedef, Angelca Bleje, Pavel Kosec, Valentina Černe. BRONASTE PLAKETE „Janeza Trdine" so prejeli: Jelka Markovšek, Marika Haler, Ida Rebula, Marija Obenvalder, Cvetka Mlakar, Anica Kočar, Maruša Krampelj, Štefan Seifrid, Francka Mihelčič, Ria Preskar, Irena Vavpetič. PRIZNANJA Občinske izobraževalne skupnosti pa so prejeli: Stanka Stopar, Marjan Ručigaj, Peter Janežič, Vida Hafner, Silva Mizerit, Ivanka Svetlin, Visla Popovič. Omeniti je potrebno tuđi, da je obrat kapitala v tej veji gospodarstva podrejen naravnim zakonitostim in ga, ražen v redkih primerih ni mogoče pospešiti. V poljedel-stvu traja eno vegetacijsko obdobje v živinoreji pa je razvojni ciklus goveda okoli 2 leti. Vse to skupaj pomeni, da ekonomski efekti v kmetijstvu ne prenesejo tako velikih obremenitev, kot jih pogojuje sedanja kreditno monetarna politika. Investicije se zaradi manjšega obsega soudeleženih posojil znatno podaljšajo, zmanjšuje se intezivnost proizvodnje, kajti finančna sredstva namenjena agrotehni-čnim ukrepom se prelivajo v investicijo, intenzivnost se ravno tako zmanjšuje z neposredno udeležbo kmeta pri gradnji. Za investicije v kmetijstvu bi bila trenutno se „razumna" obrestna mera okoli 25 %, z njeno pomočjo bi se investicijska dejavnost povećala zagotovile bi se kapacitete za večjo proizvodnjo, ta bi zagotavljala nemoteno preskrbo tržišča tuđi v bodoče. Na koncu bi napisal le še to, da predvidevajo občinski in republiški planski dokumenti za srednjeročno obdobje 1986 do 1990 3 % letno rast proizvodnje v kmetijstvu. Znaten delež tega bremena naj bi na našem področju nosili tuđi združeni kmetje, v slučaju nadaljevanja take monetarne politike navedene planske naloge ne bodo izvedljive. Anton Praprotnik Eno izmed priznanj, za katero je požela viharno navdušenje, je prejel a odlična glas-bena pedagoginja s sole Josip Broz Tito Metka Pichler (desno). Ali je to sploh mogoče? Pred dnevi so nas poklicali iz mengeškega Traka in nas seznanili s podatkom, da je prodajna cena 1 m traku iz frotir elastike širine 45 mm v tovarni 244,30 din. U gotovih pa so tuđi in nas o tem obvestili, da zasebnik sesije iz 0,9 m traku komplet dveh trakov za roke in 1 trak za glavo- Vse skupaj mojster šivanja in računanja proda grosistu — v našem primeru kranjski Kokri. Kranjska Kokra to ob svojem zaslužku proda detajlistu — v našem primeru domžalskemu Napredku. Le-ta zopet po predpisih zaračuna „svoje" in izdelek, katerega material je vreden manj kot 240 din, dobi po dobavnici 31119 v domžalski Raci prodajno ceno 1.6230,00 din. Kako naj komentiramo ugotovljeno? Vsi, katere smo povprašali, trdijo, da so v prodaji artikla „Trak za lase in zapestji" obračunali svoj zaslužek po predpisih, ne dinarja več, ne dinarja premalo . ■ ■ Ali ni osupljivo to, da je v celotni — prodajno—preprodajno— nakupni transakciji najmanj dobila — skoraj nič — tišti, ki je dal največ. Iv'aterial, delo, energijo, amortizacijo strojev in še kaj. To je mengeški TRAK. Tišti pa, ki nišo delali na izdelku pravzaprav nič oz. so ga le preprodajali, pa dobili največ oz. vse. Vsem, ta primer ni edini. I*'nogo jih je, le da žanje ne vemo. V našem primeru, ki mu žal ne moremo najti ali zagotoviti pravičnejšega izida, pa lahko le skomignemo z rameni: Tako je pač ... Vsi so odlično nagrajeni, le proizvajalec ne ■. ■ Človek ne bi verjel, pa je vendarle res ... M. Brojan Vse sile za kmetijsko proizvodnjo: 1. maj na melioracijskem območju — delaven Na področju Rače - Od Bistrice do Zaloga so v vseh prazničnih prvomajskih dneh potekala intenzivna dela, da bi vsaj letos usposobili zemljišče za normalno kmetijsko proizvodnjo. Dela se je lotil - z dodatnimi opravili tuđi izvajalec del Hidrotehnik, Emona TOZD Poljedeljstvo s svojo mehanizacijo ter seveda množica kooperantov, ki jih je na omenjenem območju kar okrog 100. Dela je bilo mnogo, saj je vsak izmed kooperantov, izvajalec del in drugi želei storiti vse, da se preko 500 ha usposobi za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Poudariti velja, da bodo tako lahko vsa zemljišča ustrezno pripravljena, četudi je sprva kazalo, da nekaj deset hektarov ne bo dostopnih za strojno obdelavo. S tem so še kako upravičena dodatna sredstva, ki so bila zahtevana. Pri izvedbi dodatnih del, odpravi pomanjkljivosti in dodatni pripravi tal velja posebej poudariti prizadevnost tov. Demojzesa, ki je uskiajeval dela vse praznične in ostale dnevo od jutra do večera. Tako sedaj lahko vendarle potegnemo crto pod projekt melioracija Rače in Čudre ter ugotovimo, da je kljub mnogim težavam, zagatam in problemom naložba bila upravičena in kljub časovnemu zamiku — uspešna. MAC Aktivnosti, ki jih vodimo v okviru akcije NNNP so dale v preteklih letih vrsto pomembnih rezultatov pri kre-pitvi SLO in DS, podružbljanju sistema ter pri usposabljanju sistema ter pri usposabljanju delovnih ljudi in občanov. Akcija je po svoji bogati vsebini in vsestranskih oblikah zajela širok krog delovnih ljudi in občanov ter strokovnih nosilcev in se v praksi potrdila kot pomembna oblika prever-janja celotne družbene organiziranosti, pripravljenosti in praktične uspo-sobljenosti za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samoza-ščite. S tem je pomembno prispevala tuđi k utrjevanju obrambne sposobnosti in varnosti naše republike in države, pa tuđi k splošni stabilnosti družbenega razvoja. Upoštevajoč temeljna izhodišča, namen in cilje akcije NNNP ter doslej opravljene aktivnosti v njenem okviru ter na od vi mnenj, predlogov in pobud različnih dejavnikov se borno v okviru NNNP 86 osredotočili predvsem na dve področji: — boljše varovanje in odgovornejši odnos do družbenega premoženja — varstvo človekovega okolja Oba segmenta sta v naši družbi v zadnjem času močno ogrožena, zato ni potrebnih posebnih utemeljitev, zakaj smo se zanju odločili. Pri načrtovanju aktivnosti je potrebno vključiti vse strokovne in druge dejavnike, ki se že sicer ukvarjajo s tovrstno problematiko. Poudarili bi večje angažiranje upravnih organov in inspekcijskih služb, organov pregona in sodstva ter znanstveno-raziskoval-nih institucij. Predvsem bi morali povsod oceniti stanja in razmere na obeh področjih in na njihovi osnovi sprejeti konkretne programe dela ne le inspekcijske službe in različni upravni organi, temveč tuđi vzgojnoizobraževalne ustanove, družbene organizacije, društva in drugi. Očitno je namreč, da potrebujemo poleg učinkovitega nadzora še bolj izraženo zavest o potrebi po varovanju skupnih materialnih dobrin, kar borno dosegli tuđi s sodobnejšimi prijemi v vzgojnoizobraževalnem procesu in z intenzivnejšim delom družbenopoliti-čnih organizacij, med delovnimi ljudini in občani. Tuđi pri varovanju človekovega okolja so možne številne konkretne akcije (npr. evidentiranje in sanacija divjih odlagališč odpadkov, u spo sob i-tev zanemarjenih vodnih virov, eduka-tivni programi v šolah, društvih, KS in OZD, itd), ki so v interesu tako posameznikov kot širše družbenopoli-tične skupnosti. Organizacije in vodstva Socialisti-čne zveze ter v njej povezani frontni deli bodo tekoče spremljali uresniče-vanje sprejetih programov. S pomočjo strokovnih nosilcev posameznih aktivnosti bo to nalogo opravljal Koordinacijski odbor za SLO in DS Predsedstva OK SZDL Domžale. Sprotno sprem-ljanje zacrtanih aktivnosti ter ocena stanja in razmer na posameznih področjih bo dobra osnova za spremi-njanje in izboljšanje razmer na področjih, ki jih širše opredeljuje akcija NNNP. To pa je tuđi temeljni cilj vseh naših družbenih prizadevanj za večjo učinkovitost in podružbljenost sistema SLO in DS. OK SZDL Domžale OBČINSKl .£QRQČE¥ALE£. 4 STRAN-- Ne boste verjeli, pa je res: NNNP 86 DRUŽBENA SAMOZAŠČITA ORGANIZA TORJI JA VN/H PRIREDITEV Ali vam je znano: Že neka/ časa ugotavljamo, da organizatorji javnih prireditev le-te priglašajo prepozno ali pa sploh ne- Da ne bi več prihajalo do neljubih ukrepov proti organizatorjem javnih prireditev vam v zvezi s tem posredujemo naslednjo informacijo o dolžnostih prirediteljev: 1. JA VNO PRIREDITEV /plesi, veselice, zabave itd./ je potrebno priglasiti najmanj pet dni pred nameravano prireditvijo. V priglasitvi oz. vlogi za izdajo dovoljenja je potrebno navesti podatke o organizatorju prireditve, naslov prireditve, kaj, čas /začetek-konec/, datum, ime in priimek odgovorne osebe ter poimenski seznam redarjev. 2. JA VNISHOD Sklicatelj je dolžan javni shod priglasiti najmanj tri dni pred časom, za katerega je shod napovedan. V priglasitvi oziroma vlogi za izdajo dovoljenja mora biti naveden sklicatelj javnega shoda ter naveden dnevni red in oseba, ki je določena za vodjo shoda. Navedeni morajo biti tuđi drugi podatki, ki veljajo za izvedbo javne prireditve. 3. ŠPORTNE IN DRUGE PRIREDITVE NA CESTI Športno ali drugo prireditev na cesti lahko organizira samo pravna oseba. Vlogo za dovolitev športne ali druge prireditve na cesti mora orgarizator vložiti najpozneje 30 dni pred prireditvijo /77. člen zakona o varnosti cestnega prometa, Uradni list SRS, št. 5/82/. Poleg vseh podatkov, ki veljajo za javne prireditve, je potrebno navesti zlasti ukrepe, ki jih bo storil organizator za varnost tekmovalcev, gledalcev in udeležencev v prometu. Organizator mora vlogi priložiti tuđi dovoljenje za zaporo ceste, pristojnega upravnega organa za promet /Komite za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo oko I ja občine Domžale/, če je zaradi prireditve potrebno prepovedati promet. Dovoljenje za športno prireditev na cesti se ne izda, če bi bilo zaradi prireditve potrebno začasno prepovedati promet, ker ga ni mogoče preusmeriti na drugo cesto, ali če bi bilo potrebno za daljši čas ustaviti promet na važnejših prometnih smereh. V primeru, da se organizatorji javnih prireditev, javnih shodov, športnih in drugih prireditev na cesti ne bodo držali zakonsko določenih rokov, dovoljenj za izvedbo prireditev ne borno izdaja/i, proti Mršrtdljem'pl3Wfrezh& hkrepati > Šekretariat za notranje zadeve :■■■'■•'■ :"H '•■■,-■-«.- ;■ ' Referent za javni red in mir SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Na pod/agi 3. člena Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS št. 13/74), 9. člena Zakona o prometu z nepremičninami .(Ur. list SRS št. 19/76) in 5. člena Pravilnika o pogojih in postopku prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. vestnik občine Domžale št. 2/86 objavi ja JA VNI RAZPIS prodaje 5 zasedenih solidarnostnih stanovanj v Domžalah I. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale — Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu razpisuje prodajo 5 zasedenih solidarnostnih stanovanj, ki so v Domž alah in sicer: 1. 2—sobno stanovanje v veli kosti 58,94 m2 s pripadajočo kletjo na Veljka Vlahoviča 1/B, VI. nad. št. 22, izklicna cena znaša 5,417.709,-din 2. 2—sobno stanovanje v ve/ikosti 60,76 m2 s pripadajočo kletjo na Veljka Vlahoviča 4/A, II. nad. št. 11, izklicna cena znaša 6,100.716,-din. 3. 2—sobno stanovanje v velikovi 56,00 m2 s pripadajočo kletjo na Ljubljanski 87 v Domžalah, I. nad. št. 6, izklicna cena znaša 6,016.005,- din. 4. 1-sobno stanovanje v ve/ikosti 33,65 m2 s pripadajočo kletjo na Ljubljanski 87 v Domžalah, I. nad. št. 5, izklicna cena znaša 4,500.000,- din. 5. 2-sobno stanovanje v veli kosti 52,95 m2 s pripadajočo kletjo na Veljka Vlahoviča 1/C, V. nad. št. 21, izklicna cena znaša 6,623.604,-din. Vsa stanovanja so solidarnostna in jih zasedajo mlade družine, ki imajo pod enakimi pogoji predkupno pravico pri na kupu. II. način plačila kupnine Kupnina se lahko kreditira. Pri prodaji na kredit ne srne biti polog kupca nižji od 25 % izklicne cene in mora biti plačan najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe. III. Plačilo varščine Vsak, ki konkurira za stanovanje mora plača ti varščino v visini 10 % izklicne cene, kar dokaže s pismenim dokazi lom o plači/u na račun 50120-662-323009 Domžale. IV. Rok za oddajo ponudb Pismene ponudbe za odkup stanovanja zbira Delovna skupnost SIS materialne proizvodnje občine Domžale, Ljubljanska 76/11, 15 dni od objave v Občinskem poročevalcu. V. Odpiranje ponudb Ponudbe bo odpirala 3-članska komisija dne 2.6.1986 ob 8. uri v prostorih Delovne skupnosti SIS materialne proizvodnje občine Domžale, Ljubljanska 76/11. Predsednik Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu: Helena KERČ, l.r. Uradni vestnik prinaša: V Uradnem vestniku občine Domžale, številka 2. z dne, 27.3.1986 je bilo objavljeno: — Odlok o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupne delegacije za Zbor zdru-ženega dela Skupščine občine Domžale — Odlok o spremembah odloka o samostojnem opravljanju gospodarskih đejavnosti z dopolnilnim delom drugih oseb — sklepi o imenovanjih — Sklepi s katerin st sprejme poročilo Občinske volilne komisije — Poročilo o glasovanju in izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine — Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega nacrta obrtno industrijske cone Trzin, št. proj. 1555, marec 1986 — Pravilnik o pogojih in postopku prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini V Uradnem vestniku občine Domžale, številka 3, z dne 15.4.1986 je bilo objavljeno: — Odlok o imenovanju novih ulic v naselju Moravče — Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Domžale — Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Domžale za Ietol985 — sklepi o imenovanjih — Sklep o sprejemu sporazumov o oblikovanju skupin delegatov za dele-granje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije — Sklepi sprejeti ob obravnavi poročila o gospodarskih gibanjih v občini Domžale v letu 1985 in v prvih dveh mesecih leto 1986 — Sklep s katerim se daje soglasje k izvajanju vzgojno-izobraževalnih pro-gramov — Odredbo o dopolnitvi Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnosti-čnih ter drugih preiskava v letu 1986 v Občini Domžale — Sklep o uvedbi krajevnega samo-prispevka na območju krajevne skupnosti Rafolče Sedaj je pravi čas, da si temeljito uredite in očistite stanovanje ■.. MILAN MOĆNIK SLAMNIKARSKA 20 b 61234 MENGEŠ f strojno čišćenje talnih oblog ČIŠĆENJE: itison, tapison, vse vrste preprog ČIŠĆENJE IN POLIRANJE: marmor, kamen, PVC obloge VAKUUMSKO ČIŠĆENJE: stenske obloge, oblazinjeno pjhištvo Svoje želje sporočite na zgornji naslov. Naše prometne zagate 8. prehod za pešce v križišču Ljubljanske in Kolodvorske v Domžalah — na Kolodvorski; Kolodvorska ulica ima na tem delu z obeh strani poslovne pa tuđi stanovanj-ske objekte. Š te vilo parkirajočih voznikov je veliko. Prostori za parkiranje so lepo zarisani na vozišču, vcndar pa vsakodnevno predvsem v dopoldanskih urah vozniki parkirajo nepravilno in sicer tako, da zapirajo bodisi interven-cijske dostope v pasažo SPB, bodisi prehod pešcem. Največja nevarnost pa nastaja zaradi tega, ker vozila parkirajo tuđi na samem prehodu za pešce tik ob Ljubljanski cesti. Na ta način zapirajo ostalim voznikom dober pregled v križišču, pešce pa ovirajo pri hoji oz. prečkanju ceste tako, da morajo včasih prehoditi pravi »slalom«. Velika nevarnost nastaja predvsem pri prečkanju otrok, saj ten vozniki izza parkiranih vozil ne morejo opaziti. Kljub dokaj pogostemu opozarjanju, pa tuđi kaznovanju, se tovrstne kršitve nadaljujejo. Ovinek oz. križišče pri »Mganu« v Prelogu pri Ihanu; Na tej točki je kombiniranih več nevarnosti. Oster ovinek in bližnje hiše zmanjšujejo preglednost oz. le-te sploh ni. Vozila, ki speljujejo iz dvorišča gostilne, dostikrat povzro-čajo oz. ovirajo voznike, ki vozijo iz smeri Domžal, istočasno pa vozniki ne prilagodijo hitrosti vožnje tako, da bi lahko ovinek (iz ene ali druge smeri) varno izvozili. Zaradi tega ovinek »sekajo« in priđe ob srečanju z nasproti vozečimi do nevarnih situacij in ogrožanj. Tuđi pešci pri hoji po tej cesti premalo samozaščitno ravnajo. Namesto, da bi hod ili po bankini, katera je do-volj široka in tuđi primerna za hojo, rajši hodijo po vozišču. To zmanjšuje manevrski prostor voznikom, v življenjsko nevarnost pa spravlja predvsem pešce. Ovinek pri cerkvi v Dobu; ., Tuđi tu so nevarnosti podobne kot pri Mganu. Vozniki ne prilagodijo hitrosti vožnje ozkemu vozišču. Na tem delu je tuđi precej pešcev voznikov koles z motorjem in koles, pa tuđi traktorjev in podobnih strojev. Križišče Ljubljanske in Rakefove ulice v Trzinu (pri Štefetu); Običajno je to križišče tekom delovnega dne zaparkirano. Vozila, katerih vozniki obiščejo bodisi bližnjega avtomehanika ali koga drugega, so postavljena tik ob Ljubljanski cesti in ćelo v sredini Rakefove v križišču. Takšno parkiranje zmanjšuje varnost vključevanja vozil na Ljubljansko cesto invsled tega pomeni neposredno nevarnost za povzročitev prometne nezgode. OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 5 HflŠE KRflJEVnE 5HUPnO5T! Četrt stoletja turistično olepševalnega društva Pozdravljeni v Mengšu Ob koncu aprila je imelo mengeško Turistično olepševalno društvo svoj redni letni občni zbor, toda tokrat nekoliko bo/j slovesnega, saj je za člani že četrt stoletja dokaj uspešnega dela. Mengeš v turističnem smislu ni tako razvit, kot bi bil lahko, res pa je tuđi, da je prav domače društvo naredilo v pretek/ih petindvajsetih letih veliko, seveda pa je še mnogo nalog pred njim/'. V maju bodo končno postavljene pozdravne table - kozo/ci -skozi vse /eto pa bodo potekale podobne dejavnosti kot v preteklem letu. Predsednik Turistično olepševalnega društva v Mengšu Milan Jenčič je v svoje poročilo ob 25-letnici dela izpostavil nekaj pomembnejših stvari, skupaj z osemčlanskim upravnim odborom in s tremi člani nadzornega odbora pa bodo s pomočjo 165-članov in 30 članov podmladkarjev Zelene straže na Osnovni soli Matija Blejca-Matevža izpeljali tuđi marsikaj pomembnega za vse krajane in tuđi za občino. V teh 25-tih letih nišo počivali Turistično olepševalno društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da bi bil Mengeš bolj urejen in bolj čist, da bi se vsak popotnik in vsak turist rad ustavil v njem, da bi bilo več zelenja in rož in da bi nasploh Mengeš že na zunaj opozarjal ■imoiHoče. V ta namen je bilo v preteklih letih organiziranih ali vzpodbujenih, izvedenih pa s pomočjo krajevne skupnosti in komunalnega podjetja, veliko čistilnih akcij. Ob vsem tem pa še vcdno ostaja dokaj klavrna podoba glavne, Kidričeve ceste, saj je ob njej kar nekaj starih hiš, ki se podirajo same. Društvo je tuđi že večkrat opozarjalo na obnovo Staretovega Delovna skupnost SIS materialne proizvodnje občine Domžale VPRAŠALNIK V ZVEZI Z NOVO A VTOMATSKO CENTRALO VDOMŽALAH TER GRADNJO TELEFONSKEGA OMREŽJA V OSREDNJEM DELU OBČINE DOMŽALE Na podlagi stališča na problemski konferenci „Aktualne naloge na področju nadaljnjega razvoja PTT omrežja v občini Domžale", ki jo je organizirala Občinska konferenca SZDL Domžale, dne 23.4.1986, Podjetje za PTT promet Ljubljana in Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale pristopata k akciji gradnje prizidka k PTT objektu, dobave in montaže nove avtomatske centrale s kapaciteta 5000 številk ter gradnjo krajevnega kabelskega omrežja v osrednjem delu občine Domžale. Območje, ki ga naj bi predvidoma za jeli v akcijo je sledeč: domžalske KS, KS Vir, KS Dob, KS Krtina, KS Trzin, KS Preserje, KS Radom/je, KS Homec — Nožice, KS Rova, KS Jarše, — Rodica. Udeleženci akcije — bodoči telefonski naročniki borno morali združiti sredstva kot sledi: - oočani 200.000 din/številko v 6 obrokih — obrtni ki in delovne organizacije: 400.000 din/številko v 6 obrokih. Predvidoma naj bi se prvi obrok priče/ plačevati jun/ja 1986. Omenjeni zneski predstavljalo revalorizirani znesek tistega iz akcije „ 1000 telefonov" v osrednjem delu občine Domžale. Bodoči telefonski naročniki bi predvidoma telefonski priklju-ček dobili v letih 1988—1989. Natančnejši termin bo opredeljen po ugotovitvi dejanskega interesa po novih telefonskih številkah na podlagi ankete, ki jo objavljamo v Občinskem poročevalcu ter je odvisna od akcije združevanja sredstev ter dinamike izgradnje prizidka k PTT objektu, montaži nove avtomatske centrale in izgradnje omrežja. Podrobnejše poročilo in sklepi s problemske konference bodo objavljeni v naslednji številki poročevalca. VPRAŠALNIK - ALI ŽELITE TELEFONSKI PRIKLJUČEK PREDVIĐENA JE IZGRANJA TELEFONSKEGA OMREŽJA V OSREDNJEM DELU OBČINE DOMŽALE INTERESENTI (priimek in ime):....................................,............... NASLOV:........................................................................................ Iz javljam, da sem zainteresiran za pridobitev telefona ter, da sem pr ipravljen sofinancirati razširitev telefonskih kapacitet vavtomat-ski telefonski centrali Domžale ter izgradnjo telefonskega omrežja v občini Domžale in sicer: a) kotobčan — individualni interesent sem za telefonski pri ključek pripravljen prispevati znesek 200.000,00 din v 6 enakih mesečnih obrokih (junij 1986 — november 1986) b) kot delovna organizacije oziroma obrtnik 400.000,00 din v 6 enakih mesečnih obrokih (junij 1986 — november 1986) Datum vlogeza telefon na PTT Domžale: ....................................... Število naročenih telefonskih številk:..................... Podpis Opombe: - Izpolnjeni vprašalnik dostavite na Samoupravno komunalno interesno skupnost Domžale, Ljubljanska 76, Domžale, najkasneje v 14: dneh po iziđu Občinskega poročevalca. - Dodatne informacije dobite na Dehvni skupnosti S/S materialne proizvodnje Občine Domžale, Ljubljanska 76, Domžale (telefon: 721-919, 722-022, 723-378, 721-555, 723-289) pri tov. Bajčevi. gradu, vendar ni pravega odziva. Zelo pozitivne rezultate pa so dosegli pri čistoći, pri pobiranju odpadkov, nameščanju košev za odpadke in nasploh pri vseh drobnih stvareh, ki so na zunaj vidne le tedaj, če jih je preveč na tleh. Precej je Turistično olepševalno društvo naredilo tuđi na vzgojnem področju, saj je vsako leto organiziralo več predavanj. Želeli so predvsem pomagati krajanom, da bi jim prešla skrb za čisto najbližje okolje in lepoto domačega vrta v meso in kri. Vsi na trim stezo! V Mengšu - kot je znano - je ena najlepših slovenskih trim steza, ki jo je prav tako uredilo domače društvo. Zadnje čaše je nekako ostala ob strani, zato bo potrebna obnove, ki jo bodo izvedli v pomladnem času. Prav tako so v letošnjem programu tuđi različna tekmovanja, s cocta trimom na čelu, ki je že tradictonalen, čeprav ga lani ni bilo, letos pa bo zagotovo. Sicer pa je ob trim stezi v Mengšu dobro poskrbljeno tuđi za sprehejalce, saj spreha-jalnih — urejenih — po ti ne manjka, na hitro pa dobiva končno podobo tuđi spominski drevored „88 dreves za Tita". Med prireditvami v preteklem četrtsto-letju je bila prav gotovo glavna Dekliščina, pripravljena za Kmečko ohcet, o njej pa je posnel tuđi film član društva Lovro Korenčan. Z modnim kreatorjem Ivanom Debevcem pa so skupaj pripravili tuđi več modnih revij. Izleti, skrb za spomenike, razstave ... Mengeško društvo organizira tuđi vsako leto po nekaj izletov. Zaradi predragih prevozov v zadnjih letih predvsem po ožji domovini - tuđi letos načrtujejo vsaj enega ali dva - pred leti pa so člani obiskali tuđi Celovec, Salzburg, Budimpešto, Prago, Dunaj itd. S pomočjo krajevne- skupnosti skrbijo tuđi za spomenike in urejeno okolico, prav tako pa je bilo v Mengšu nekaj večjih razstav pod njihovim okroljem: dela kiparja Franca Ropreta, likovna dela Mengšanov, ob 825-letnici Mengša, ob 125-letnici pošte itd. Sodelovali so tuđi na razstavi lovstva in cvetja v Cerkljah, sicer pa se nišo nikdar zapirali v svoje meje. Kaj bo novega letos? Program dela obsega kar dvajset pomembnejših točk, ki jih bo treba spraviti čimprej v prakso, med katerimi so stalne obveznosti, kot je vzdrževanje vseh parkov, zelenić, vlečnice, obnovitev dotrajanih klopic, popravilo trim steže, prevoz narodnih noš na prireditve, sodelovanje pri praznovanju krajevnega praznika, med bolj vidnimi pa bo prav gotovo tuđi namestitev pozdravnih kozolcev na vpadnicah v Mengeš, na katerih bo pisalo: „Pozdravljeni v Mengšu! Obiščite: Kočo na Gobavici, Trim stezo in smučarsko vlečnico, Letno gleda-lišče in Športni park ,,8.julij" . . ." Morda bo k temu dodana še kakšna gostinska ponudba; vse pa je odvisno od tega, koliko bi kdo od zasebnikov prispeval k temu. Turistično društvo vsekakor želi sodelovati tuđi z dobrimi gostišči. • . Sicer pa ta hip zbirajo prostovoljce, ki bi pomagali zabetonirati temelje za omenjene kozolce, z ličnimi izdelanimi okni s kovanimi krizi Kaže, da bo res lepo! Najmanj tako zagnano dela ti naprej! Vsaka dejavnost v kraju se slej ko prej občuti tuđi na zunaj: tako je tuđi s turistično olepševalnim društvom, ki že žanje sadove, seveda pa bi si želeli - kot pravi predsednik Milan Jenčič - še več mladih v svojih vrstah, da jim predajo svoje izročilo. Mengeš stoji na takšnem križišču, povrhu pa ima še veliko zelenih in tuđi športnih površin, da bi ga resnično lahko bolje izkoristili tuđi v turističnem smislu. Nekaj naredijo za reklamo tuđi vodič po Mengšu, podroben zemljevid in seveda razglednice, ki obstajajo sedaj v dveh variantah, natisniti pa bi morali nove, s sedanjimi značilnostmi, od Trdinovega spomenika do Titovega drevoreda. Ob slavnostnem občnem zboru je bilo podeljenih 28 priznanj, med katerimi je bilo pet zlatih (prejeli so jih Slavko Pišek, Miha Gregorc, Ida Trobec, Peter Gubanc in Milan Jenčič), vsaj vseh teh 28 članov pa je porok, da bo društvo vsaj toliko uspešno delovalo tuđi v drugi četrtini stoletja, čeprav je seveda vsakomur tuđi jasno, da obračajo sila skromna lastna sredstva in da gre za akcije predvsem na prostovoljni bazi in na zagnanosti najbolj kraju privrženih ljudi. Ivan Sivec Problemska konferenca o PTT je privabila v Slamnik veliko število občanov, ki jih problemi pošte in njenih dejavnosti tako ali drugače zadevajo. Predstavniki PIT (na sliki) so predočili okoILščine in pogoje delovanja poštnih . uslužbencev. Problemov (zlasti denarnih) je veliko, oblike za reševanje pa bodo morale tuđi v prihodnje temeljiti na načelu »sufinanciranja«. Moja dežela Naš odnos do smeti... Pravzaprav je edino „urejeno" smetišče v naši občini tisto na Gorjuši. Toda „urejeno" ne bi smelo biti napisano niti v narekovajih. Zakaj?v Zapornica pred smetiščem je vedno odprta, nadzornika pa ni. Tuđi, če bi bila zapornica spuščena, se da vstopiti z vsakim vozilom, saj je ograja raztrgana na več mestih. Zanimivo je prebrati tuđi pravilnik, ki je nalepljen na bivalnem zabojniku in nas ter delavce, z nekaterimi pravopisnimi napakami, opozarja na red. Pravilnik izrecno prepoveduje delavcem skladi-ščenje odpadkov v ali okoli zabojnika. Tistega dne (19.aprila 1986) je bilo v utici staro kolo in precej avtomobil-skih gum. Zaskrbljujoča je točka, ki pravi, da morata imeti Lek in Helios za vse smeti v pločevinastih sodih potrdilo, da so odpadki v njih razstrupljeni. Vendar: papir prenese vse in tuđi izjavo o nestrupenosti napiše SAMA OZD. Kaj pa, če bi kdo pripeljal strup v PLASTIČNIH sodih? Kaj pa, če kdo pripelje strup izven d;lovnega časa? Preveč vprašanj, dvomov in pomi-slekov za mirno spanje. Igor Lipovšek-Lenasi S škropljenjerr uničujemo čebele in pridelke: Varujmo sadovnjake in poljščine pred propadanjem Čebele varujejo okolje pred propadanjem. To je nedvoumno in znanstveno dokazano, saj opravijo čebele kar 85 % oplojevanja kmetijskih kultiviranih rastlin. Zato je potrebno zavaravati čebele pred zastrupitvami s pesticidi. Pesticidov, ki so čebelam nevarni, ne smemo uporabljati med cvetenjem rastlin. Pesticidi ne bodo toliko nevarni, če jih uporabimo pozno popldne ali zvečer, imajo pa isti učinek. Republiški zakon o varstvu čebel (Ur. list SRS št. 23/77) določa, da se kemična sredstva za varstvo rastlin, ki so škodljiva za čebele, ne smejo uporabljati na kmetijskih kultiviranih rastlinah, gozdnem drevju, okrssnih in zdravilnih rastlinah, kadar le-te cvetijo ali kadar se na njih pojavlja mana. Lastniki oziroma uporabniki zemljišč morajo o nemeravani uporabi kemičnih sredstev obvestiti najmanj 48 ur pred uporebo kemičnih sredstev imetnike čebel v stalnih čebelnjakih in na pasišSih. Prosimo, da upoštevate to navodilo! ČEBELARSKO DRUŠTVO MORAVČE 6 STRAN OBČINSKI POROĆEVALEC Ob občnem zboru Občinske gasilske zveze Domžale: Rđeči petelin je živ... Dne 10.4.1986 je bil v Trzinu občni zbor Občinske gasilske zveze. Ob tej priložnosti smo povabili njenega predsednika tov. Aleksandra Rihtarja, da nam je odgovoril na nekaj vprašanj. Iz njegovih odgovorov povzemamo nekaj bistvenih ugotovitev. Značilnosti vašega dela ... Če bi želei okarakterizirati pozitivne plati našega gasilskega delovanja v Občinski gasilski zvezi, tedaj lahko ugotovim, da imamo dobro organiziranost, da smo si pridobili zadovoljivo strokovno usposobljenost, da smo poskrbeli za mnoge tečaje, seminarje, da imamo kolikortoliko urejeno financiranje in razmeroma dobro opremljenost. Dobra požarna varnost Mislim, da je naša požarna varnost nadpoprečna, če vzamem za merilo požarno varnost v republiki. Usmeri-tev na preventivno delovanje lahko opazimo na mnogih obsegih požarov, ld bi bili brez nje večji, čeprav pa. moram istočasno povedati, da se je žal število požarov povećalo v primerjavi z letom poprej. Več je bilo gozdnih požarov, različnih oblik neodgovornosti, ki so se rezultirale v požarih, vse to pa povzroča vse večjo požarno ogroženost in stihijo v organiziranosti. V Domžalah so razmere k sreči bistveno drugačne, četudi ugotavlja-mo vse premajhno spoštovanje zako-nov in predpisov s področja požarnega varstva, ugotavljamo tuđi to, da toleriramo neodgovornost, opravičuje-mo neizpolnjevanje predpisov in podobno .. . Veliko zanimanje mladih V občinski gasilski zvezi smo uspeli, da smo na vseh matičnih šolah Občinska prireditev mladih: Mladi v SLO in DS V mesecu aprilu so na osnovni soli Martina Koželja v Dobu organizirali občinsko prireditev Mladi v SLO in DS, v kateri so ekipe z osnovnih in srednjih sol naše občine preverjale znanje in veščine iz obrambne vzgoje. Tako so se v tekmovanju „Mladi v SLO in DS" pomerili v streljanju, prvi pomoći, orientaciji in znanju preživetja v izrednih razmerah. Ob tem so — kot je bilo očitno — posebej prišli do veljave taborniki, ki se ukvarjajo s taborniškimi znanji in veščinami. Skoraj vsi udeleženci tako ali drugače sodelujejo v taborniški organizaciji. Pokaza/o se je, da so imele precejšnjo prednost sole s streliščem oz. bol/šimi pogoji za strelske aktivnosti, saj je na tekmovanju streljanje pnneslo kar eno četrtino vseh točk. Povedati velja veliko zanimanje in podcrtati pozornost, ki sojo namenili temu tekmovanju tuđi mnogi gostje. Tekmovanje si je ogledal predstavnik republiškega sekretariata za obrambno vzgojo. Zavod za šolstvo, revije.front, Občinskega sekretariata za SLO in DS, OK ZRVS Domžale in drugi. Ob zaključku smo povprašali predstavnico sole Andrejo Jare, od koder so zm ago vale i med osnovnošolci — ekipa OŠ Josip Broz Tito: „Na to tekmovanje smo se intenzivno pripravljali dalj časa in posvetili vso pozornost. V začetni širši izbor smo pritegnili 17 učencev, izmed katerih se je kasneje izkristalizirala enajstčlanska eh'pa. 3 učenci so se medtem izmed te sedemnajsterice uvrstili še na tekmovanje matematikov, ki poteka prav tako danes. Poudariti moram, da je organizacije zelo v redu in veliko gostoljubnost Dobljanov." Zmagovalci hitijo proti cilju. Včasih ekipe nišo bile enotne pri odgovorili. (Foio: Lipovšek Lenasi) ustanovili interesno dejavnost „Mladi gasilec". Silovitemu zanimanju med šoloobveznimi otroki ne moremo slediti več, saj izrazito primanjkuje mentorskega kadra. Prepričan sam, da bodo mladi ljudje protipožarno osve-ščeni tuđi kasneje preventivno delo-vali, pa če bodo vključeni v gasilsko društvo ali ne. V združenem delu — manj pripravlje-nosti. . Akcija, da bi ustanovili čim več industrijskih gasilskih društev ni doce-la zaživela, saj sta zanimanje in podpora zlasti pri vodilnih delavcih za to po mojem občutku premajhni. Ražen v Heliosu, kjer imajo ustrezen odnos do gasilske dejavnosti, je drugod slabše. Helios je v izobraževa-nje - tečaje vključil 23 delavcev, drugje bistveno manj. Zakona o varstvu pred požari ne spoštujemo in se tuđi sicer velikokrat obnašamo skrajno neodgovorno. Mnoačnost, toda,. ■ ■ Res "je, dosegli smo relativno množičnost, saj je v gasilsko delovanje v različnih oblikah vključeno cea 6000 ljudi; dosegli smo tuđi določeno kvaliteto, vendar tej poti manjka še vedno več strokovnega znanja, oprema. Nujno potrebujemo proti požarni center, predvsem naprave za alarmiranje, obveščanje, sistem zvez. Tekmovalni uspehi Ob množičnosti (157 ekip na občinskem prvenstvu) smo dosegli tuđi precej tekmovalnih uspehov. Najboljši rezultat so dosegli tekmo-valci Doba, ki so bili 2. v Jugoslaviji, na gasilski olimpijadi v Avstriji pašo prejelizlato odličje, kar pomsni, da so med petimi, šestimi najboljšimi ekipa-mi. Kako se obveščamo, alarmiramo? Poglejte, pojavi se požar, vsi se zberemo, četudi gre za manjšega. Nujno je zato, da dobimo ustrezen sistem zvez, s katerim bi se laže medsebojno obveščali, uspešneje ukre-pali. Ustanovitev dežurne ekipe Ne nameravamo, da bi ustanovili svojo, docela profesionalno dežurno ekipo gasilcev. Vendar bi s pomočjo združenega dela bilo moč ustanoviti tako mobilno enoto, ki bi prišla na mesto požara takoj, ko le-ta izbruhne. Tak hiter poseg je tuđi najuspešnejši. Ekipa naj bi bila locirana v eni izmed DO, seveda pa gre to v isti zbir problemov naše perspektive, gradnje gasilskega centra. Ta naš nacrt se nahaja v pbčinskem srednjeročnem programu, nujno pa je, da kmalu pristopimo tuđi k uresn-ičevanju te naloge. Kaj je vse pokazal občni zbor? Občni zbor v Trzinu je začrtal naše nacrte za prihodnje. Več-znanja, več opreme, boljšo usposobljenost potrebujemo. Tačas lahko gasimo „normalne" požare, precej nemočni pa smo gasiti požare sodobnih tehno-logij naših tovarn in v visokih stolpnicah. Visoko specifično uspo-sobljene kadre potrebujemo ter več sodobne opreme ... Udeležba na občnem zboru (83 delegatov iz 27 prostovoljnih GD ter 8 iz industrijskih GD), da smo na pravi poti. Naslednji korak, ki ga moramo storiti in o njem sem že govoril, bo silno težak, terjal bo veliko naporov in stroškov. Te stvari so v Kamniku, Grosupljem in drugod že ustrezno resili in prav bi bilo, da bi se jih lotili tuđi v Domžalah. Občni zbor je bil le eden vzgibov za to. M.Brojan Naša akcija za čistoćo »Čiste in zelene Domžale«. Domžalski gasilci so v nočnih urah poskrbeli za, tistobesedo »ČISTE«... V mestu so obnovili vse talne označbe, prizadevni prostovoljni delavci Turi-stičnega društva Domžale pa so poskrbeli za nasaditve, zeleniće, klopce, va-rovalne žice... Mnogo, premnogo truda za to, da bo nekdo spet teptal rezultate njihovega dela in pridnosti... Na zelenicah je zelenja premalo, pred temi znaki ob Veleblagovnici pa pre-več... Znan obraz najbolj neutrudnega domžalskega ekologa, ki poskrbi, da staro železo ne leži ob poti, vodah, za krajem... OBČINSKI POROČEVALEC 7 STRAN Naloge: uresničiti dogovorjeno Že v prejšnji številki smo pisali, da je na 10. kongresu Zveze komunistov Slovenije sodelovala vrsta članov ZK iz naše občine. Delegati in gostje so sodelovali z razpravami, v katerih so predstavili tako aktivnost članov ZK na različnih področjih življenja in dela v naši občini, kakor tuđi nakazali nekatere usmeritve in predloge. Sodelovali so v vseh štirih skupinah, v okviru katerih so bile obravnavane naslednje teme: — uveljavljanje socialističnih družbenolastninskih odnosov in razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja, — naloge ZK v materialnem, znanstvenotehnološkem in kulturnem razvoju, — naloge pri idejno—teoretskem, organizacijskem in akcijskem usposabljanju in razvoju zveze komunistov, — naloge čalnov ZK pri nadaljnjem podružbljanju in samouprav-nem odločanju v mednarodnih odnosih, v boju za mir, neuvrščenost in vprašanja socializma kot vetovnega procesa. Kongres je minil v znamenju živih, ustvarjalnih, pa tuđi kritičnih in polemičnih razprav, ki jih je potrebno tesno vpeti v vso pestrost misli v našem življenju in delu. Zavedati se namreč moramo, da bo 10. kongres ZKS - kongres enotnosti, kontinuitete ideje socialističnega samoupravljanja in njenega ponovnega ovred-notenja le, če borno vsa hotenja, vse misli in koristne predlpge, ki so bili podani na njem, pravilno in koristno uporabili pri vsakdanjem delu in aktivnostih. Ker ste v dnevnem časopisju lahko spremljali delo kongresa zelo natanč-no, naj zapišemo le nekaj naj-pomembnejših misli: Interesi delavskega razreda so hkrati interesi naroda in obratno, kar pomeni, da je razredne in nacionalne interese nemogoče ločevati. Toda brez razvoja Jugoslavije kot celoti ni enakopravnega razvoja naroda. Sedanje družbene razmere nišo le posledica voluntaristične razvojne politike, temveč so tuđi izraz etatistič-nega odtujenega razpolaganja z akumulacijo presežnim delom in dohod-kom. Nič kolikokrat smp dokazovali, da ne dvomimo o pravilnosti naših ciljev, vendar delovni ljudje in občani od kongresa pričakujejo strategijo na-činov in poti, kako le-te doseći. Dosedanje oblike organiziranosti ne zagotavljajo uresničevanja celovite vloge ZK v naši družbi, zato je treba njene oblike in tuđi delovanje prilagoditi potrebam po učinkovitejši idejnopolitični in akcijski enotnosti. Zveza komunistov mora postati bolj ofenzivna, ustvarjalna in prodorna, ne srne popuščati različnim pritiskom. Vključevanje mladih na odgovorna mesta, tuđi v zvezi komunistov, boj proti vsemu, kar zavira naš napredek, uveljavljanje znanja in sposobnosti, utrjevanje moralnih vrednot so po-dročja, kjer si zveza komunistov lahko pridobi zaupanje mladih. Komunista ne moremo ceniti po dolžnosti njegovega staža ali po verbalnem zavzemanju za politiko ZK, temveč mora biti merilo njegova idejna i n razredna zavest, njegova konkretna aktivnost, uspešnost. Opiranje na lastne sile bo doseglo svoje temeljno poslanstvo, če bodo predvsem subjektivne sile sposobne-ustvariti take družbene razmere, v katerih se borno ob rezultatih opiranja na lastne sile sproti bogatili in preraščali v novo kakovost, ne pa doseženega sproti izničevali. Strategija razvoja ne nastane sama po sebi, Nje ne bo nihče oblikoval. Do nje se moramo dokopati sami. Gospodarsko obmejno sodelovanje je enako pomembno za celotno Jugoslavijo. Politika odprtih meja mora biti istalnic v naših mednarodnih odnosih. Imamo veliko prijateljev na vseh celinah, smo pomemben element ravnotežja v Evropi in pomemben element stabilnosti in miru v tem delu sveta. Povezovanje s svetom, naslonitev na lastne sile, dosledna privrženost neuvrščeni politiki — to je edina alternativa, ki je zveza komunistov ne srne spustiti iz rok. Naj zaključimo s citatom, ki naj bo vodilo v prihodnjih štirih letih: DELAJMO, DA SE SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVLJANJE POTRDI PREDVSEM Z EKONOMSKO UČIN-KOVITOSTJO. , 12. kongres ZSMS je bil 4„ 5. in 6. aprila 1986 v Krškem. V teh treh dneh se je tu zbrala mladina vse Slovenije, bilo pa je tuđi veliko gostov. Tega kongresa smo se udeležili tuđi delegati iz Domžal: Bensa Vida, Flis Andrej, Cerar Anamarija, Dragar Toni in Mavsar Simon, Že takoj na začetku najpovemda je kongres uspel v vseh pogledih, saj so bila naša pričakovanja pred kongresom veliko manjša od tega, kar je bilo potem storjenega. Pred kongresom sb se v javnosti ćelo zastavi jala vprašanja, če je kongres kot takšen splob potreben, ki pa jih je kongres sam in delo na njem demanti ral. J Že sam naš prihod v Krško je bil zelo slovesen. Povsod so viseli panoji s pozdravi delegatom in gostom, izobe-šene so bile zastave, mesto je imelo pravo kongresno podobo. Lahko rečem, daje bila organizacija kongresa v vseh treh dneh na izredno visoki ravni, tako da smo se vsi delegati, gostje in tehnično osebje dobro počutili. V Krškem so bile prvič predstavljene tuđi 1 etošnje brigadirske obleke, v katere je bilo oblečeno osebje, ki je skrbelo za naše dobro počutje. Poleg vsega je bilo v teh treh dneh veliko kulturnih in zabavnih prireditev, ki so se odvijale v Prosvetnem domu v Brežicah, starem hotelu Sremič, v športni dvorani Leskovec, ter na Trgu Matije Gubca. Nastopale so folklorne skupine, glasbene skupine, gledališča, literarne skupine, ves teden pa so v OŠ . Jurijai Dalmatina potekali računalniški dnevi, ki jih je pripravila ZOTKS. Delovni del 12. kongresa ZSMS se je začel v petek 4. aprila 1986, ko je bilo ob 18. uri 1. plenarno zasedanje. Na tem zasedanju smo delegati izvolili organe ter določili dnevni red kongresa. V predsedstvo kongresa so bili izvoljeni: Robert Černe, Dušanka Weiss, Tone Anderlič, Tone Petrovič, Albin Kevc, Sandi Češko, Šaša Lov-renčič, Marija Fabčič ter Miro Bregar. Poleg predsedstva kongresa so bili na kongresu še naslednji organi: verifika-cijska komisija, komisija za pritožbe in prošnje, komisija za stališča in sklepe ter sekretariat kongresa. V nadaljevanju plenarnega zasedanja smo udeleženci kongresa poslušali uvodno besedo predsednika RK ZSMS Roberta Černeta, ter pozdravna govora RK SZDL Franca Setinca in člana PK ZSMJ Stipeta Oreškovića. S tem je bilo plenarno zasedanje končano, delegati pa smo »trujeni, oči že imeli uprte v naslednji dan, ko je vse čakal najtežji dan kongresa. V soboto 5. aprila 1986 je delo potekalo v treh komisijah: 1. Družbeno-ekonomska protislov-ja socialistične samoupravne družbe in specifičen položaj mladih (vodja Želj-ko Cigler) 2. Za razvoj revolucionarne vsebine političnega sistema socialističnega samoupravljanja (vodja Duško Kos) 3. Za ZSMS kot množično in najširšo fronto mlade generacije (vodja Borut Šuklje). S strani Domžal sta se prve okrogle miže udeležila Flis Andrej in Cerar Anamarija, druge Bensa Vida in Dragar Tone, tretje pa se je udeležil Mavsar Simon. Lahko rečemo, da so bili vsi delegati na kongres dobro pripravljeni, saj je imela većina pripravljene referate, ki so bili zelo kritični. V vseh treh komisijah je bilo toliko prijavljenih razpravljalcev, da bi moralo delo po komisijah potekati dva dneva, če bi hoteli priti vsi na vrsto. Zato so se referati skrajševali, ali pa smo jih oddali. Vsi referati bodo objavljeni in izdani v posebni brošuri 12. kongresa ZSMS. Glavne točke vseh razprav n kongresu so bile: ekologija, financiranje ZSMS, frontost v ZSMS, problem delovnih brigad, vprašanje načina praznovanja dneva mladosti, problem mladih delavcev, šolski sistem, stipendiranje, socialni položaj mlade generacije, mladi in religija, odgovornost funkcionarjev ter vseh mladincev v ZSMS, omejitev delovanja v ZSMS glede starosti, problemi mladih kmetov .. . Ker so zgoraj naštete točke zelo pomembno vprašanje v ZSMS so jih poleg ostalega obravnavali v vseh treh komisijah ter zaključke oz. stališča posredovali komisiji za stališča in sklepe. Veliko poudarka je bilo na tem kongresu danega ekologiji, saj je tuđi kongres potekal v mestu blizu katerega stoji jedrska elektrarna. Povsod okrog kongresnega centra so viseli panoji, ki so opozarjali na onesnaževa-nje, s katerim človek uničuje samega sebe. Izdelali so tuđi makete raket v človeški velikosti, ki so bile s svojim videzom opozarjale na grozljivost vojn, ter njihov nesmisel. Zelo udaren glede ekologije je bil v tretji skupini referat delegata iz Zagorja, ki je postregel z nekaterimi konkretnimi števili, ki pričajo o hudi onesnaženosti okolja v Zasavju (prebivalci nekaterih vaši včasih uživajo 133 večjo koncentracijo SO2 od dovoljene). Tuđi domžalski delegati smo se v svojih referatih dotaknili vprašanj kmetijstva, problemov 00 ZSMS v KS, odgovornosti, ter frontnosti v ZSMS, problemov mladih delavcev, ter praznovanja meseca mladosti. Svoje referate smo še pred kongresom predstavili na programski seji OK ZSMS Domžale. Po celodnevnem delu v komisijah, ki se je končalo ob 20. uri in je vse delegate zelo utrudilo so vse komisije izdelale svoja stališča oz. predloge sklepov, o katerih smo sklepali naslednji dan na 2. plenarnem zasedanju. Vse sklepe, stališča in pobude 12. kongresa ZSMS lahko preberete v tej številki Občinskega poročevalca. Lahko rečemo, da je tega veliko in da se do tika zelo konkretnih stvari, zato je bilo delo na tem kongresu uspešno opravljeno. Po dvodnevnem bivanju v Krškem smo se vsi delegati in gostje zbrali na 2. plenarnem zasedanju, kjer smo sprejeli poročilo komisije za sklepe, razprava pa je tekla tuđi o nekaterih vprašanjih sprememb na dopolnitev statuta ZSMS. Najpomembnejše vprašanje je bilo prav gotovo vprašanje 0 volitvah v ZSMS. Po dolgi razpravi smo prišli do stališča, da naj bodo volitve praviloma tajne, saj je to ena od temeljnih točk demokratičnega odločanja. Na koncu kongresa je vse delegate (bilo jih je 440), goste ter tehnično osebje v zaključnem govoru pozdravil Robert Černe, ter se nam zahvalil za naše sodelovanje na kongresu, ki je le eden od korakov k enotni, moćni ter frontni organizaciji ZSMS, ki mora zopet dobiti svojo vlogo in mesto v družbi. Predlogi sklepov, stališe in pobud 12. kongresa ZSM Slovenije V SZDL borno dali pobude za široke, demokratične, javne razprave: - o možnosti neposrednih volitev na višjih nivojih delegatsko skupščin-skega sistema (npr. predsednika skup-ščine občine, predsedstva SRS, delegati v zboru združenega dela in zbor občin skupščine SRS) - o vlogi izdajateljskih sklepov pri oblikovanju uredniške politike, o vlogi ustanovitelja pri imenovanju glavnega in odgovornega urednika, - o spremembi družbenega dogovora o kadrovski politiki z usmeritvijo za večje pristojnosti delavskega sveta pri imenovanju poslovodnih organov, glede katerih naj sprejemajo kadrovske koordinacije pri SZDL samo splošne smernice, - 0 spremembah kazenskega zakona SFRJ, smo za ukinitev smrtne kazni, prav tako zahtevamo, da se v 133. členu KZ SFRJ crta drugi del I. odstavka - „ali kdor s hudobnim namenom in neresnično prikazuje družbene in politične razmere v državi" in da se tega nikakor ne opredeljuje kot poseben primer kazni-vega dejanja sovražne propagande, tuđi ne z milejšo kaznijo (kar borno uveljavili tuđi v konferenci ZSMJ), - o tistih pravicah, o katerih bi bilo mogoče odločati referendumsko, - o položaju delavcev na začasnem delu v SRS, še posebej tistih, ki živijo v samskih domovih. V času naraščanja šovinistično-nacionalističnih izpadov Storitveno in trgovsko podjetje OPTIKA — LJUBLJANA PE DOMŽALE, Ljubljanska Občani lahko v naši PE že od 1. aprila 1986 dalje koristijo našo dodatno storitev: pregled pri zdravniku okulistu Pregledi vsako sredo od 15. ure dalje Naše geslo: pregled in očala na istem mestu Cene naših storitev in okvirjev so najnižje med vsemi optiki v Ljubljani, Domžalah, Ribnici in Kočevju, kjer so naše PE. Oglasite se in prepričali se bostel njihova izoliranost, kaznilniški hišni red in siceršnje življenjske razmere prispevajo k poglabljanju predsodkov in nerazumevanj, — o ustanovitvi instituta za ekologijo SRS, — zahtevamo, da se pobude za legalizacijo imena in dejavnosti skupine LAIBACH nemudoma realiziraj o, — o pobudi civilnega služenja voja-škega roka. Republiški konferenci SZDL pred-laga kongres popolno moralno in politično rehabilitacijo po nedolžnem obsojenih na na dachauskih procesih, kar bi moralo slediti kazenski rehabilitaciji in povračilu odškodnin. V razpravi o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu se borno zavzemali: — za preciziranje pomena samoupravnih delovnih skupin za presega-nje mojstrske organizacije proizvodnje,' delitve na upravljalsko in upravljano delo ter s tem pove?ane tehnološke prenove proizvodnje, — zato, da bodo delavci sprejemali splošne usmeritve razvoja ozdov, samoupravni organi izvajalske odločit-ve, vse pa mora temeljiti na strokov-nih, alternativnih predlogih, za katere so odgovorni poslovodni in strokovni delavci, — za doslednejše uveljavljanje odgovornosti poslovodnega organa delavskemu svetu in manj političnim koordinacijam, — zaradi nujnosti legaliziranja stavk bono predlagali spremembo II. odstavka 638. člena ZZD, da stavke ne bo mogoče šteti za kršitev delovne obveznosti oz. samoupravljalske funkcije, — v 637. členu ZZD naj se opredeli dvodnevni rok za odločitev delavskega sveta o zahtevi delavcev, skupščina družbenopolitične skupnosti oz. štiri-partitivni odbor pa morata 0 zahtevi delavcev odločiti v 15. dneh (člen 638 in 639 ZZD), — v SZDL, sindikatu in skupščini SRS borno sprožili razpravo o dolžnosti sindikata, da pomaga stavkajočim delavcem, če ne dobijo pravočasno odločitve delavskega sveta, štiriparti-tivnega odbora, oz. skupščine družbenopolitične skupnosti, — sprožili borno razpravo o oprede-litvi 636. člena ZZD glede dolžnosti 8 STRAN OBČINSKI POROČEVALEC Spiska dolžnikov za stanarino in centralno ogrevanje Ob obravnavi zaključnega računa' za posamezna področja dela samoupravne stanovanjske skupnosti se je delegatom utrnila mise/, da pregleda/o tuđi tište občane — dolžnike, ki svojih obveznosti za stanarino in centralno ogrevanje ne izpolnjujejo tako, kotje treba. Te občane — lastnike stanovanj in nosilce stanovanjske pravice na družbenih stanovanjstih torej družba in redni plačniki — kreditirajo in žanje zalagajo denar. Le-ta bi bi I lahko smotrneje uporabljen za vzdrževanje objektov in pravočasno nabavo kurilnega olja. Tega denar ja ni malo, saj pomeni 8—10 odstotkov letne realizacije vseh sredstev, ki se stekajo po vplačilih za stanarino in centralno ogrevanje. Da ta spisek objavljamo, je sklenil odbor za gospodarjenje 28.2.1986 in odbor za solidarnost dne 27.2.1986 ter tuđi uredniški odbor. Z njegovo objavo ne želimo spodbujati žolčnih razprav med občani, pač pa prispevati, da bi bila plači/na disciplina vsaj v prihodnje boljša. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE SEZNAM DOLŽNIKOV ZA STANARINO PO STANJU 31.3.1986, Kl IMAJO DOLG NAD 20.000,- DIN Ime in priimek — naslov Znesek Lastništvo DOBOVŠEK Joži, Ljube Š. 2, Domžale 20.806,- Sred.solidarno. RAJKOVIČ Mate, Ljube š. 2, Domžale 90.398,- SCT Ljubljana NEŠIČ Marija, Ljubljanska 76 28.924,- Sred.solid. KORANT Jakob. Ljubljanska 80 20.378,- Sred.sol., Elektrotehna BENČINA Dušan, Ljubljanska 81 38.917,- Napredek STOPAR Drago, Ljubljanska 81 23.478,- Napredek ZALOKAR Franc, Ljubljanska 83 59.602,- AE TOZD Prašičereja JAHIĆ Irfan, Ljubljanska 87 26.568,- ŽG Ljubljana BABIČ Džurdža, Ljubljanska 91 24.181,- LEK Ljubljana BOGOSAVLJEVIČ Miro, Ljubljanska 91 26.622,- PTT Ljubljana MULEJ Rado, Ljubljanska 101 32.841,- IMP Ljubljana ŽIBERT Angela, Radio cesta 6 25.403,- Mlinostroj ROBIČ Regina, Simona Jenka 9 20.433,- Iskra Commer. BIZILJStanislava, Študljanska 35/A 32.851,- SGSS KANCILJA Vlasta,Študljanska36/A 48.880,- SGSS KRŽIŠNIK Milan, Toneta Tomšiča 4 41.764,- SGSS JANŽA Slavi, V.Vlahoviča 3 27;089,- Sred.solid. FUGGER Daniel, V.Vlahoviča 7 44.639,- Sred.solid. KEGELJCecilija, V.Vlahoviča 7 22.304,- Sred.solid. STANOVNIK Natalija, V.Vlahoviča 9 35.569,- Avtotehna JARC Matilda, Šaranovičeva 27,Vir . 28.154,- Žito KRPAN Marija, Groblje 2 32.029,- SGSS ŽELEZNlK Ivan, Kidričeva 51,Mengeš 20.678,- SGSS TOVORNIK Srečo, Kolodvorska 2/A,Mengeš 83.330,- Rep.sekretariat PERIC Milan, Slamnikarska 21,Mengeš 84.755,- Sred.solid. RESNIK Justina, Grad Turnše 16 39.465,- SGSS KOPČAR Alojzija, Dob 138 A 37.160,- Sred.solid. ZABURNIČ Jurij, Gorjuša 19 42.016,- SGSS BOŽIĆ Marija, Lukovica 15 34.492,- Sred.solid. KUNAVER Jože. Trg svobode 4 20.364,- SGSS KRULC Vlasta, Trg svobode 9 23.125,- SGSS JE RAS Jože, Šentvid 33 21.241.- SGSS SKUPAJ 1.225.625.-din Predlogi sklepov, stališe in pobud 12. kongresa ZSM Slovenije (Nadaljevanje z 8. strani) delavcev, da svoje zahteve izrazijo preko sindikata. Pomisleki izhajajo iz ustavno opredeljene prostovoljne organiziranosti v sindikat, ki je sredstvo delavcev in ga ti lahko ali pa ne uporabijo. Prav tako je vprašanje, na koga naj se obrnejo ddavci, ki nišo člani sindikata. Hkrati predlagamo Zvezi sindikatov, da v javni razpravi o dolžnosti sindikata ob stavkah le-te doreče v Pravilih o delovanju sindikata. Skupščini SR Slovenije borno predlagali formiranje neodvisne skupščin-ske komisije strokovnjakov, ki bo na podlagj novih, javnosti dostopnih dejstev in spremenjenih družbenoeko-nomskih razmer proučila vse možne učinke velikih kapitalnih investicij. Podobno komisijo borno preko konfe-rence ZSMJ predlagali pri Zvezni skupščini glede jedrskega programa. Skupščini SRS predlagamo, da se zakonsko omogoči opravljanje neka-terih storitev s področja družbenih efejavnosti kot samostojnega osebnega dela. Zavedajoč se neprimernosti organiziranja gigantskih športnih manifestacij v sedanjem gospodarskem in družbenem trenutku borno v skupščini zahtevali preverjanje upošte-vanja določil družbenega dogovora o organiziranju velikih prireditev pri postopkih pridobivanja soglasij za njihovo organizacijo. V skupščini borno takoj zahtevali razpravo o analizi družbenega pravo-branilca samoupravljanja SRS o izva-janju ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. Sprejeta stališča bodo osnova razprave o spremembah in dopolnit-vah ZZD. - Preko delegatov v zveznem zboru skupščine SFRJ in organov konference ZSMJ borno zahtevali, da SFR Jugoslavija ratificira helsinško konvencijo o zaščiti zraka iz leta 1973. - Ne podpiramo takšne energetske politike, ki je usmerjena zgolj v ekstenzivno tradicijo, ne da bi se izvedel temeljit program racionalizacije porabe energije, ki bi bil podprt z ekonomskim instrumentarijem, z realno ceno za vse porabnike, spremenje-nim načinom koncentracije kapitala, tako, da bi ozdi razpolagali s sredstvi za gradnjo lastnih energetskih objektov ali za racionalizacijo energetskih potencialov. Nujna je takojšnja revizija instituta energetskega soglasja, ki naj gre v smeri smotrnejše porabe energije, ne pa podpiranja njene večje porabe. — Množična inovacijska dejavnost sama po sebi ne more biti osnova za razvojno-tehnološko prestrukturiranje gospodarstva. Le lahko le dopolnitev in izpeljava rezultatov profesionalne raziskovalne dejavnosti. — Za spodbujanje ustanavljanja malih produkcijskih enot zahtevamo, da se odpravijo ovire formalnoprav-nega značaja z njihovo funkcioniranje in da se poenostavijo finančno raču-novodska opravila. — Ob reformi izobraževanja, ki kaže svoje rezultate pretežno v ohra-njanju obstoječega - slabega, zahtevamo takojšnjo revizijo osnovnih ciljev usmerjenega izobraževanja, takojšnje celovito odpravljanje neugodnih tren-dov usmerjenega izobraževanja, ki se kažejo v intelektualnih Obrovcih, s ciljem oblikovati dinamičen koncept dviga splošne izobrazbe ter čim širše zajemati mlade in že zaposlene mlade v različne oblike izobraževalnega sistema. Pri koncipiranju reforme se mora zagotoviti vpliv mladih, sprotno strokovno spremljanje, hkrati pa vključevati izkušnje naprednih izobra-ževalnih sistemov v svetu. — Skrajni čas je, da se kmetijstvu prizna, kar mu pripada, da se tuđi uveljavijo ekonomske zakonitosti, zagotovijo sistemski viri financiranja, da se tako onemogoči neupravičeno prelivanje akumulacije in izenači socialni ter ekonomski položaj kmeta s statusom delavca. — Zahtevamo takojšnjo prekinitev direktnega prelivanja družbenih sredstev in- stanovanj skozi mehanizme, bančne kreditne politike, skozi kriterije od prodaje družbenonajemnih stanovanj in skozi nerealne najemnine za družbenonajemna stanovanja. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE SEZNAM DOLŽNIKOV ZA CENTRALNO OGREVANJE PO STANJU 31.12.1986, Kl IMAJO DOLG NAD 20.000,- DIN IN NI BIL PLAČAN DO 31.3.1986 Ime in priimek — naslov Znesek Lastništvo GOSTINČAR Regina, Kamniška 11, Domžale 45.463,- etažni lastnik RAVNIKAR Veronika, Kamniška 12,Domžale 41.649,- SGSS Domžale TROJANŠEK Vera, Kamniška 12,Domžale 23.723,- etažni lastnik MAV Franc, Kamniška 13,Domžale 23,603,- Tosama BRIŠNIK-CERAR Vera, Kamniška 14,Domžale 23.392,- etažni lastnik BOLTA Marija, Kamniška 14,Domžale 30.668,- etažni lastnik ŠENICA Helena, Kamniška 14,Domžale 31.291,- Geološki zavod BOKAN Franc, V.Vlahoviča 4/A,Domžale 21.585,- solid. PETEK Slavka, V.Vlahoviča 4/A,Domžale 48.159,- solid. KLEMENC Dragica, V.Vlahoviča 4/A,Domžale 119.742,- solid. TOVIČ Ibrahim, V.Vlahoviča 4/C,Domžale 80.052,- solid. CAJHEN Franc, V.Vlahoviča 4/C,Domžale 127.009,- etažni lastnik GLAVINAC Miroslav, V.Vlahoviča 4/C,Domžale 39.328,- Papirnica POGAČNIK Majda, V.Vlahoviča 4/C,Domžale 33.106,- etažni lastnik ŽIVEC Majda, V.Vlahoviča 4/C,Domžale 91.997,- etažni lastnik BETON, V.Vlahoviča 4/C,Domžale 22.707,- etažni lastnik TAVČAR Srečo, V.Vlahoviča 4/D,Domžale 40.570,- Beton ERMAN Majda, Ljubljanska 72,Domžale 24.143,- etažni lastnik GRILJ Zala, Ljubljanska 72,Domžale 106.299,- etažni lastnik NESTIČ Valentin, Ljubljanska 72,Domžale ' 32.853,- etažni lastnik RAUTER Ela, Ljubljanska 72,Domžale 27.337,- solid. ROJNIK Marjan, Ljubljanska 72,Domžale 128.240,- Interevropa SLAPAR Mojca, Ljubljanska 72,Domžale 20.310,- etažni lastnik ŠTEFANOVIČ Nevenka,Ljubljanska 72,Domžale 28.389,- etažni lastnik FLIS Pavla, Ljubljanska 72,Domžale 74.920,- SDK Ljubljana BUTIK BITENC,Ljubljanska 72,Domžale 45.130,- etažni lastnik Pizzerija PIPCA,Ljubljanska 72,Domžale 490.597,- etažni lastnik Pletenina RETELJ Vida,Ljubljanska 72,Domžale 27.966,- etažni lastnik FLIS Marija, Ljubljanska 72/A,Domžale 32.488,- etažni lastnik ROZINA Viktor, Ljubljanska 72/A,Domžale 51.175,- RŠC Velenje BENEDIK-TOMAŽIČ Teja,Ljubljanska 76,Domžale 32.123,- RSNZ Ljubljana ŠETINA-MAJHEN Marija, Ljubljanska 76,Domžale 30.698,- etažni lastnik MAROLT Darinka.Ljubljanska 76,Domžale 38.778,- etažni lastnik NEŠIČ Marija, Ljubljanska 76,Domžale ■ 77.865,- solid. PERŠE Pavel, Ljubljanska 76, Domžale 37.701,- etažni lastnik BELOVIČ Dobrila, Ljubljanska 76,Domžale 78.314,- solid. ĆERGOLI Stane, Ljubljanska 76,Domžale 36.864,- solid. KARNER Olga, Ljubljanska 76/A,Domžale 44.532,- solid. BAGOROŠ Jadranka, Ljubljanska 80,Domžale 80.835,- etažni lastnik HVASTI Nives-ČOGA D.,Ljubljanska 80,Domžale 46.225,- etažni lastnik KORANT Jakob,Ljubljanska 80,Domžale 121.527,- solid. ŠEGA Marija, Ljubljanska 80,Domžale 119.345,- etažni'lastnik ŠTRUCELJ Nevenka,Ljubljanska 80,Domžale 50.531,- SDK Ljubljana VELEPEC Milena, Zupančičeva 9,Doe 37.160,- etažni lastnik ŽITNIK Jože, Ljube Šercerja 1,Domžale 111.242,- etažni lastnik AHAČIĆ Zdenko, Ljube Šercerja 2,Domžale 30.139,- etažni lastnik DIDOVIČ Majda, Ljube Šercerja 2,Domžale 107.919,- SOB Domž ale DOBOVŠEJ Joži, Ljube Šercerja 2,Domžale 37.762,- solid. GERIČ Miodrag, Ljube Šercerja 2,Domžale 35.976,- solid. JAGUŠIČ Zdenka, Ljube Šercerja 2,Domžale 66.104,- solid. KOVAČ F.-AMBROŽI, Ljube Šercerja 2,Domžale 76.582,- etažni lastnik LENČEK Marta, Ljube Šercerja 2,Domžale 20.301,- etažni lastnik RAJKOVIČ Mate, Ljube Šercerja 2,Domžale 128.035,- SCT Ljubljana IVANOVIĆ Peter, Ljube Šercerja 4,Domžale 142.264,- • etažni lastnik MILIČ-KARADŽIČ, Ljube Šercerja 4,Domžale 64.555,- Želez.gospod. STJEPANOVIĆ Mirko, Ljube Šercerja 4,Domžale 103.605,- Emona Domžale JAHIČ Irfan, Ljubljanska 87,Domžale 37.269,- ŽG Ljubljana REPOVŽ Bojan-MINUTKA, Ljubljanska 89,Domžale 29.580,- etažni lastnik Bife JOVANOVIČ, Ljubljanska 89,Domžale 168.219,- etažni lastnik SMOLNIKAR Marica, Ljubljanska 89,Domžale, 129.976,- etažni lastnik BABIČ Džurdža,Ljubljanska 91,Domžale 36.594,- Lek Ljubljana BOGOSAVLJEVIČ Miroslav,Ljubljan. 91,Domžale 82.245,- PTT Ljubljana KRANJC Danica, Ljubljanska 91,Domžale 43.969,- Lek Ljubljana KUZMANOVIČ Maja,Ljubljanska 91,Domžale 27.904,- etažni lastnik NASTRAN Božena,Ljubljanska 93,Domžale 40.130,- etažni lastnik ŽEN Terezija, Ljubljanska 93,Domžale 26.333,- etažni lastnik PETERLIN Cveto, Ljubljanska 95,Domžale . 36.444,- etažni lastnik SCHAUBACH Valerija.Ljubljanska 97,Domžale 28.163,- etažni lastnik TKALEC Zlatko, Ljubljanska 97,Domžale 21.309,- Helios MULEJ Rado, Ljubljanska 101 .Domžale 98.705,- IMP Ljubljana DOLIČ Zumreta, Ljubljanska 103,Domžale 158.972,- SOB Domžale TRATNIK Lojzka, Zupančičeva 6,Domžale 22.268,- SGSS OPREŠNIK Venčeslava.V.Vlahoviča i/A,Domžale 36.606,- solid. DRČAR Stane, V.Vlahoviča 2/A,Domžale 57.315,- solid. PROSENC Stane, V.Vlahoviča 2/A,Domžale 24.631,- solid. BREŠČANSKI Peter .V.Vlahoviča 2/B,Domžale 155.867,- etažni lastnik CASERMAN Jarko.V.Vlahoviča 2/B,Domžale 51.707,- etažni lastnik JUREČIČ Martina, V.Vlahoviča 2/C,Domžale 31.528,- etažni lastnik GRINTAL Marija, V.Vlahoviča 3,Domžale 39.480,- solid. PRAŠNIKAR Dušan, V.Vlahoviča 5,Domžale 49.910,- etažni lastnik FUGGER Daniel, V.Vlahoviča 7,Domžale 83.907,- solid. KEGELJ Cecilija, V.Vlahoviča 7,Domž ale 87.272,- solid. LUNAR Ana, V.Vlahoviča 7,Domžale 27.397,- solid. STANOVNIK Natalija, V.Vlahoviča 9,Domžale 60.386,- Avtotehna Lj. KOSANOVIĆ Niko, V.Vlahoviča 11,Domžale 26.425,- Helios SKUPAJ 5,675283.- Nujno potrebno je povečati fond družbenonajemnih stanovanj, hkrati s tem pa oblikovati najemni komercial-ni fond stanovanj v katerega naj bi imeli možnost investirati tako družbe-nopravne osebe, kot posamezniki. - V skupščini samoupravne izobra-ževalne skupnosti SRS borno zahtevali dopolnitve sklepa o podpisu samo-upravnega sporazuma o zagotavljanju socialne varnosti v SRS v obdobju 1986-1990. 18. člen tega sporazuma se naj dopolni z odstavkom: funkcionalne stroške organizirane prehrane v osnovni soli in usmerjenem izobra-ževanju bodo zagotovUe izobraževalne skupnosti. - Kongres zahteva, da se pri financiranju dejavnosti ZSMS upošte-vajo ustavna določila o obveznostih družbenopolitičnih skupnosti. Pridobivanje materialnih sredstev mimo prizadevanj v občinski ali republiški skupščini za zagotovitev sredstev iz poračuna oz- v skupščinah samo-upravnointeresnih skupnostih za sredstva iz svobodne menjave dela grozi pahniti ZSMS v materialno in s tem politično odvisnost od dajalcev sredstev, s cimer se čedalje pogosteje srečujemo- - Kongres ZSMS oštro obsoja vse oblike ukinjanja raziskovalnih institu-cij, četudi se to dogaja pod parolo racionalizacije raziskovalne mreže, spremembe statusa ipd. - Mlada generacija se v prizadeva-nju za čim celovitejšim osvetljevanjem polpretekle zgodovine zavzema za dostopnost zgodovinskih virov. Še posebej pogrešamo poglobljeno analizo gospodarsko-političnega razvoja v nekaterih obdobjih povojnega časa. - Republiškemu štabu za TO predlagamo izdelavo analize izvajanja 153. člena Zakona o LO. V sklepnem plenarnem zasedanju, kjer so delegati z enim vzdržanim glasom potrdili predloženi predlog teh sklepov, stališč in pobud 12. kongresa ZSMS, so bile tuđi podana in sprejeta naslednja dopolnila: - pri sklopu, ki govori o kapitalnih investicijah se vneseta tuđi posamična primera TGA Kidričevo in Jeseniške jeklarne, - v sklopu, ki govori o ukinjanju raziskovalnih inštitutov se vnese tuđi konkretni primer ukinjenega razisko-valnega centra za razvoj samoupravljanja pri RS ZSS, - v gradivo se vnese tuđi stališča do regresiranja mladinskih potovanj, - pri pobudi za razpravo o „ugovoru vesti" se vnese tuđi zahtevo po ukinitvi ponavljajočih kazni za tište, ki so obsojeni zaradi odklonitve služenja vojaškega roka. Poslušajte dekleta, danes predvajajo Rockv III., jutri Šampione postelje, po-jutrišnjem Seksualne fantazije... Kako je zdaj to? Tovarišica govori eno, tu pa... OBČINSKI POROČEVALEC t\i,A STRAN DELOVNA SKUPNOSTSIS MATERIALNE PROIZVODNJE -Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale sporoča IZID 13. JAVNEGA NATEČAJA ZA PRI DOBITE V POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale je v Občinskem poročevalcu št 10/85 objavit 13. javni natečaj za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo. Razpisani znesek 138,000.000,- din je bi I namenjen - 68,000.000,- din za nakup družbeno-najemnih stanovanj za delovne organizacije ter za nakup stanovanj v etažni lastnini za delavce, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela v občini Domžale. -70,100.000,- din za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v individualni gradnji. Za nakup oz- adaptacijo družbeno najemnih stanovanj v blokovni gradnji je prispelo pet vlog. Posojila so bila razdeljena kot sledi: Posojila dm 1. HELIOS, Domžale 2. KPCJable 3. OBČINA Domžale 4. PAPIRNICA, Količev 5. SEMESADIKE, Mengeš SKUP A J: 14,000.000,- din 6.,705.340,-din 3,500.000,- din 10,604.660,- din 7,000.000,- din 41.810.000,-din Za nakup stanovanj v etažni blokovni gradnji pa je prispelo 26 vlog. Posojilo je bilo razdeljeno naslednjim prosilcem: Zap. ..... K, , Znesek štev. Imeinpnunek Naslov_____________________pp^jla 1. BERNARD Stanislava Pot vHrastovec 7, Črnuče 1,500.000,- 2. BITENC Branimir Tunjice 16,Kamnik 1,300.000,- 3. CIGLAR Franc Tunjiška 2/a, Kamnik 400.000,- 4. CIMERMAN Janez Studenec 8,Ljubljana-Polje 1,500.000,- 5. GAJŠEK Tanja Nušičeva 5,Vir .Domžale 800.000,- 6. GERČAR Marija Ljubljanska 85,Domžale 800.000,- 7. JANEŽIC Janez V.Vlahoviča 1 / A .Domžale 850.000,- 8. JERIHA Barbara Šentjakob 8 .Dol pri Ljubljani 1,000.000,- 9. KOČAR Frančišek Homec IV/13 .Radomlje 420.000,- 10. KODERMAN Marija Ježa 95, Crnuče 670.000,- 11. KOMATAR Bernarda Livarska 1, Kamn ik 1,000.000,- 12. KORDIŠ Aleksandra Zupančičeva 7, Domž ale 440.000.- 13. KOVAČ Fortunata Sejmiška 20.Domžale 1,020.000.- 14. KRZNAR Katarina Pot vHrastovec 7, Crnuče 740.000.- 15. NASTOV Blagoje Ul.3.septembra 6.Domžale 600.000.- 16. PLIMEN Jelka SimonaJenka 10, Domžale 1,100.000.- 17. PRVINŠEK Terežija Šent Ožbolt 2,Trojane 1,000.000.- 18. RODETOMAŽ Preserje, Ul.VI/9 .Radomlje 630.000.- 19. ŠUNDIČ Mirjana Viška 49/C,Ljubljana 730.000.- 20. TREBOVCJože Petrovčeva 3, Domžale 740.000.- 21. VIRIJEVIČ RODOLJUB Zupančičeva 6, Domžale 300.000.- 22. ŽAGARLidija Prešernova 34, Domžale 1,680.000.- 23. ŽALIGRegina Kamniška 12, Domžale 820.000.- 24. ŽINIČPavla Pirš Jožeta-Luke 20 JRadomlje 1,150.000.- 21.190.000.-Zaposleni v zasebnem sektorju 1. ROPIČJožica SpLoke 10. Lukovica 2,000.000.- 2. MRŠlC Ivica Liparjeva 12, Mengeš 1,800.000.- 3.800.000.- Pri odločanju o visini posojila je Odbor za planiranje upošteval stanovanjske, socialne, zdravstvene in druge razmere prosiclev oz. njihovih družinskih članov, visino posojila, do katerega je posameznik upravičen, glede na visino dohodka na družinskega člana in visino namenskega varčevanja, velikost stanovanja, ki ga posameznik kupuje, plačilne pogoje, razvidne iz kupoprodajnih pogodb ter druge pokazatelje. INDIVIDUALNA GRADNJA Odziv na natečaj za individualno gradnjo je bil kot običajno spet zelo velik. V razpisanem roku je prispelo 370 vlog od katerih jih 46 ni bilo ugodno rešenih. To so bile vloge naslednjih prosilcev: 1. SOTLAR Rado, V.Vlahoviča 7, Domžale 2. OVEN Anton, Mačkovci n.h-, Domžale 3. KERN Stane, Stritarjeva 13, Vir, Domžale 4. BAŠ Marjeta, Klanska 17, Medvode 5. ERJAVŠEK Stane, Robbova 16/a, Vir, Domžale 6. ŠEGA Marija, Ljubljanska 80, Domžale 7. RUČIGAJ Janez, Ogrinova 1, Mengeš 8. RAVNIKAR Marija, Krtina 6, Dob 9. ZOBAVNIK Franc, Umekova 12, Vir, Domžale 10. CERAR Olga, Krtina 35, Dob 11. BONČA Alojz, Simona Jenka 1, Medvode 12. POTOKAR Marija, Maistrova 17, Vir, Domžale 13. JAMNIK Milena, Seškova 4, Nožice 14. DOLGAN Dušan, Rozmanova 9, Domžale 15. ŠPOLJARIČ Šonja, Zupančičeva 7, Domžale 16. JARC Helena, Brejčeva 19, Domžale 17. ŽAGAR Marjeta, Tolstojeva 12, Vir, Domžale 18. VRHOVEC Marjeta, Slamnikarska 21/B, Mengeš 19. VODNIK Vinko. Tolstojeva 12, Vir, Domžale 20. VIDMAR-ANDREJAŠIC Lidija, Lj.Šercerja 4, Domžale 21. TROBEC Francka, Veselovo nabrežje 1 /D, Mengeš 22. ŠTRUKELJ Marija, Hudo 49, Radomlje 23. ŠRAJJožefa, Pirš Jožeta-Luke 20, Radomlje 24. RAHNE Olga, Kersnikova 12, Mengeš 25. PRESKAR Anton, V.Vlahoviča 5, Domžale 26. PRAPROTNIK Anton, Goričica 19, Ihan, Domžale 27. PERTOTMihaela, V.Vlahoviča 9, Domžale 28. PERNEJožica,Godič55,Stahovica 29. OSOLNIK-AVBELJ Ivanka, Selce 2, Moravče 30. OREHEKMarjan,Žejel4,Dob 31. OREHEK Ana, Dob, Finžgarjeva 9 32. OKORN Antonija, Nušičeva 3, Vir, Domžale 33. NOVAK Marija, Prikrnica 9, Moravče 34. MAROLT Franc, Soteska 12, Moravče 35. MARN Leopold, V.Vlahoviča 4/D, Domžale 36. KOPRIVŠEK Metka, Vegova 30, Moravče 37. KASTELIC Anica, Homec V/3, Radomlje 38. JANEŽIC Nevenka, V.Vlahoviča 1 /A, Domžale 39. HAFNER Marija, Cešenik 11, Dob 40. GROŠELJ Franc, Novi trg 34/a, Kamnik 41. GOLOB Janez, Podrečje 1, Domžale 42. AGAPITO ANTON, Jakopičeva 29, Kamnik 43. CERAR Franc, Brezovica 8, Dob 44. CVETKO Rajko, Trdinova 5, Dob 45. DODIC MARJAN, Ka mn iška 28, Mengeš 46. GAŠPERIN Judita, Kamniška 14, Domžale Glede na veliko število vlog za posojila za individualno gradnjo, je Odbor za planiranje predhodno sprejel sklep, da se razpisani znesek posojila za individualno gradnjo poveća na 100,000.000.- din in se tako angažira še priliv sredstev za 1. tromesečje v letu 1986. Imenovana je bila komisija za oglede stanovanjskih razmer prosilcev in njihovih gradenj. V komisijo so bili imenovani člani Odbora za planiranje ter delavka pri DS SIS materialne proizvodnje. S strani sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih pa sta v komisiji sodelovala predsednik sindikata tov. Lemut in tov. Marolt Rudi. Pri odločanju o visini posojila za individualno gradnjo je Odbor za planiranje upošteval stanovanjske, zdravstvene in druge razmere prosilcev, visino posojila do katerega je posameznik upravičen, glede na namensko varčevanje in dohodek na družinskega člana, članstvo v stanovanjski zadrugi, stanovanjski standard, že odobrena posojila za gradnjo iste stanovanjske enote ter druge pokazatelje. Prosilci so posojilo koristili v 4 obrokih in sicer: V novembru 1985 so posojilo koristili naslednji prosilci: Zap. št. Priimek in ime Naslov Znesek posojila 1. AHClNMarjan 2. AVBELJ MARTA 3. AŽMANTone 4. BAJECJana 5. BALOH Brane 6. BANKO Anton 7. BELLENataša 8. BEŠTER Bojan 9. BOROVNIKIvo 10. BREZOVAR Anton 11. BRVARBoža 12. CAPUDER Marija 13. CERAR Bozo 14. CERAR Ivo 15. CERARNuša-Ana 16. CERAR Vlado 17. CIGUTDarja 18. COTMAN Janez 19. CEH Vida, 20. CONTALA Marija 21. DOLINAR Franc 22. DOLINŠEK Matevž 23. DRCARMilan 24. DROLC Janez 25. EKMEClC Marija 26. FIDLERMarjan 27. GERIC Marta 28. GERLICA Drago 29. GOSTICPETER 30. GRABNAR Brigita 31. GR UM Stanislava 32. HABE Marija 33. HACE Marjeta 34. HAVLIČEK Marjeta 35. HOCEVAR Boštjan 36. HRIBAR Viktor 37. HROVAT Janez 38. HROVAT Marjeta 39. JANClKTončka 40. KABAJ Aleksander 41. KLADNIKMajda 42. KMECLAleš 43. KOKALJ Dragica 44. KOPRIVŠEK Miro 45. KRALJ Franc 46. KRALJ Ema 47. KUNAVERMilan 48. KURNIK Dragica 49. LEMUT Emil 50. LIMONI Bojana 51. LOŽAR Vinko 52. MA LINGER Janez 53. MARENKVida 54. MARENK Franci 55. MAROLT Rudi Podrečje 4, Domžale 200.000.- Prešernova 47, Domžale 700.000.- Kidričeva 12, Dob 2(D.000.- Kamnik, Jakopičeva 13 490.000.- Špitalič 22, Motnik 600.000.- Ljubljanska 87, Domžale 700.000.- Toneta Tomšića 10, Domžale 350.000.- Pot na Pridavko 7, Do mžale 700.000 .-Vaška pot 24/AJPreserjeJRadomlje 350.000.- Trojica 3, Dob 110.000.-Podgorica pri Pecah 1 /a JMoravče 210.000 .- Stritarjeva 24, Vir .Domžale 300.000 - Ul.Gubčeve brigade 18, Dob 180.000.- Goričica 1, Moravče 670.000.- Škrjančevo 16, Radomlje 420.000- Tunjiška 2, Kamnik 600.000.- Savska 41, Domžale 150.000.- Toneta Tomšiča 7, Domžale 350.000.- Ljubljanska 89, Domžale 700.000 - Bergantova 17,Trzin,Mengeš 120.000- Brdo 12priIhanuJDomžale 70.000- Pristava 13, Mengeš 300.000 .- ZgPrapreĆe 12, Lukovica 250.000.- Količevo 50, Domžale 350.000.- Bukovčeva 32, Vir .Domžale 180.000- Ljubljanska 85, Domžale 700.000.- Ljube Šercerja 2, Domžale 700.000.- Slamnikarska 27, Mengeš 400.000.- Ljubljanska 89, Domžale 500.000- Vegova 10, Domžale 600.000.- Kraigherjeva 2, Domžale 100.000 - Prešernova 45, Domžale 600.000-Veljka Vlahoviča 1 /B, Domžale 580.000.- Hradeckega 33, Ljubljana 500.000.- Ul.Kamniškega batalj. 10,Trzin 200.000.- Zikova 3, Kamnik 700.000.- Zlatenek 10, Blagovica 180.000.- U1.7.avgusta 15, Dob 300.000 Cešnjice 32, Morače 120.000- V.Vlahoviča 2/D,Domžale 250.000- Kajuhova pot 10, Kamnik 130.000- Groblje 3, Domžale 160.000.- Kamniška 12, Domžale 600.000.- V. Vlahoviča 1/A,Domžale 700.000.- Pot za Bistrico 63JDomžale 320.000.- Mengeška 10,Trzin,Mengeš 700.000.- V.Vlahoviča 2/B, Domžale 500.000.- Partizanska 39, Ljubljana 350.000.- Aškerčeva 35, Domžale 70C.000.- Šlandrovaul.7, Domžale 300.000.- Homec V/9, Radomlje 420.000.- V.Vlahoviča l/E, Domžale 570.000.- Zoisova 20, Vir,Domžale 100.000.- Zupančičeva 9, Domžale 700.000.- Brinje 20, Dol pri Ljubljani 700.000.- 56. MEDIC Vida Zg.L 57. MERLIN Danica V.Vl 58. MEZGECMitja V.Vl 59. MIRN1K Janez Ljub 60. MRVA Nada Va6 61. MUŠIC Bojan Bleji 62. NJIVAR Antonija Vlal 63. NOVAK Marjan Vah 64. OCEPEKMojca V.Vl 65. OKORN Terezija Ton- 66. OMAHNA Franc Part 67. OSENKEdvard Preč 68. OŠEPIvan Kol< 69. PANCUR Bojan Ul 7 70. PAVLI Janez Krti 71. PENGALZdenka V.V 72. PERVINŠEK Marjan Kraj 73. PERVINŠEK Stane Kras 74. PETRlCSimon Ćelo 75. PESTOTNIK Šonja Vod 76. PIRNATRozika Men 77. PLAHUTNIK Janez Ljut 78. POGACAR Irena Zg-F 79. POLANCJožica V.V 80. RABIC Barbara V.V 81. RIBNIKAR Janez Kras 82. RUClGAJIvan Jem 83. SITARJože Kla^ 84. SLAPAR Franc Križ 85. SNOJ Janez Ljut 86. SPREITZER Janez Lob 87. STARIN Marija Mals 88. STREHARFani V.V 89. ŠAVORNKarol Ljut 90. ŠENK Jelka SrJi 91. ŠETINCOlga *bi< 92. ŠKRBINC Miran Vlali 93. ŠKUFCA Marta V.\ 94. ŠPENDE Marija "reš 95. TARTARA Marjeta Ljut 96. TKALEC Alojz -uk 97. TODOROVIC Uroš »reš 98. TONKLI Irena Mač 99. TRDINA Franc lan 107. ŽELEZNIK Frančiška M SKUPAJ V mesecu decembru 1985 so posoj Zap. št. Priimek in ime Piaslc 1. ABRAMOVIC Francka Šarai 2. ANZIFriderik i 24 3. ANŽLIN Danijel 2rinj 4. ARNUŠMilan , Mise 5. AVBELJ Ivanka Feče 6. BARLE Stanka F&fo 7. BENDA Branko Jmai 8. BERDAJS Roman <-pa< 9. BEVCJanja 5^>is< 10. BONIC Vinko vrhp 11. BOREC Valentin u,,b( 12. BORŠTNARAna Ihan 13. BOŠTAJ Marija Vrhf 14. BRATE Magda Prest 15. CAPUDER Maja Ljub 16. CERAR Olga MačI 17. CEMASAna Kers 18. DIMCNada Bistr 19. DOBERŠEK Antonija Šentj 20. FERJANRado Rake 21. FLEISCHMAN Ivan Prok 22. GABOR Milan Šent 23. GASIOR Bojan Ćope 24. GREGORIC Peter Muri 25. GOSTIC Branka C.pai 26. GRILJ Marjan Kras 27. GRMEKDarinka Ljub 28. HACE Rudi Simc 29. HRIBAR Stane Gori 30. JAMŠEKGregor Nega 31. JANCAR Terezija Vr h 32. JANClGAJTone Cesti 23. JARCJože Jelo\ 34. JAŠOVEC-BRODAR Anica Pn 35. JUHANTAleš Zois. 36. JUTERŠEK Dušan Mira 37. KEPEC Dragi Bišč« 38. KEPEC Marjan SrJa 39. KEPIC Marija Šink 40. KOMATAR Bernarda Livai 41. KOMATAR Tatjana Koli: 42. KOMPARE Drago Hub; 43. KOS Erika Ljub 44. KOŠENINA Anton Zg. J 45. KOŠENINA Martinka Kolo 46. KOTNIK Dušan Sela 10 STRAN OBČINSKI POR< POROČEVALEC STRAN 11 Zg.Loke 12, Blagovica 500.000.- V.Vlahoviča 4/B, Domžale 300.000.- V.Vlahoviča 4/B, Domžale 600.000.- Ljubljanska 101, Domžale 520.000.- Vače27,Vače 400.000.- Blejčeva 3, Mengeš 300.000.- Vlahovičeva 43, Ljubljana 400.000.- Valvazorjeva 7,VirJJomžale 300.0)0.- V.Vlahoviča 1 /A, Domžale 200.000.- Toma Brejca 11 /a, Kamnik 420.000.- Partizanska 1 ,Trzin,Mengeš 420.000.- Prečna 2, Domžale 500.000.- Kolodvorska 2/C, Mengeš 310.000.- U1.7.avgusta 11, Dob 240.000.- Krtina4, Dob 340.000.- V.Vlahoviča 2/C,Domžale 600.000.- Krašnja 29, Krašnja 350.000.- Krašnja 32, Krašnja 320.000.- Celovška 269, Ljubljana 90.000.- Vodnikova 3, Domžale 100.000.- Mengeška 7,Trzin,Mengeš 700.000- Ljubljanska 101, Domžale 130.000.- sZg.Petelinjek5,Blagovica 300.000.- V.Vlahovaič 11 Domžale 400.000.- V.Vlahoviča 2/B, Domžale 290.000.- Krašnja 75, Krašnja 200.000.- ;: Jemčeva 41, Trzin, Mengeš 350.000.- (Klavčičeva 3, Kamnik 400.000.- Križ, 52, Komenda 600.000.- Ljubljanska 87, Domžale 80.000.- Lobodova 9, Domžale 390.000.- Mala Loka 4, Domžale 500.000.- V.Vlahoviča 4/CJDomžale 700.000.- Ljube Šercerja 2, Domžale 700.000.- Sr Jarše 47, Domžale 300.000.- tfblodvorska 8, Domžale 700.000.-Mali hrib 3/aJLaze v Tuhinj.dol. 500.000.- ^Vlahoviča 1 /A, Domžale 680.000.- 4iVešernova 21, Radomlje 330.000.- fLjubljanska 89,Domžale 700.000.- -ukovica 46,Lukovica 170.000.- •rešernova 32, Domžale 700.000.- Hačkovci 44, Domžale 250.000.- trakovska 28, Domžale 600.000.- Trzinska26,Loka,Mengeš 700.000.- diševa 24, Domžale 350.000.- ^elezniška 3, Domžale 420.000 .- i'otkurirjevlJJomžale 600.000.- Trg komandanta Staneta 4,Lj. 240.000.- Cettejeva lOJJomžale 180.000.- !>lamnikarska 2/B,Mengeš 180.000.- ;-jubljanska 1/aJCamnik 190.000.- 43.890.000.- o pi'sojilo koristili: Znesek ^^ov________________________posojila Šaranovičeva 7/A,VirX>omžale 110.000.- £24. junija 13, Crnuče 200.0.00.- afrinjskega 3, Vir .Domžale 700.000.- Jliševa 24, Domžale 450.000.- ieče 4, Moravče 3 180.000.- fafblče 15, Lukovica 300.000.- Smarca, Kamniška 41 ,Kamnik 160.000.- (-padlih borcev 26, Domžale 180.000.- J^isova 24,Vir, Domžale 400.000.- ^rhpolje 1, Morače 340.000.- u..bčeva 15,VirJ0omžale 500.000.- Ihan 2/a, Domžale 250.000.- Vrhpolje , Moravče 350.000.- Prešernova 13, Domžale 700.000.- Ljube Šercerja 12, Domžale 400.000- Mačkovci 4, Domžale 350.000.- Kersnikova 4, Mengeš 700.000.- Bistriška 3, Domžale 120.000.- Šentgotard 3, Trojane 400.000.- Rakefova 38, TrzinJMengeš 200.000.- Proletarska 2, Mengeš 300.000.- Šentvid 33/a, Lukovica 450.000.- Ćopova9,Dob 200.000.- Murnova 5, Domžale 110.000.- C.padlih borcev 28, Domažale 350.000.- Krašce 12, Moravče 150.000.- Ljubljanska 27, Domžale 350.000.- Simona Jenka 3, Domžale 150.000- Goričical9,Ihan,Domžale 3D0.000.- Negastrn 11, Moravče 420.000.- Vr hpolje 5, Moravče 360.000.- Cesta VI/2,Ljubljana-Polje 600.000.- Jelovškova 17, Domžale 260.000.- lica Prešernova 41, Radomlje 400.000.- Zoisova 6, Vir ,Domžale 400.000- Mirana Jarca 4b Dob 250.000.- Bišče 5, Domžale 300.000 .- SrJarše 86, Domžale 200.000.- Šinkov turn 48, Vodice 700.000.- Livarska 1, Kamnik 420.000- Koliška 1, Vir, Domžale 190.000.- Hubadova 6, Ljubljana 700.000.- Ljubljanska 129, Domžale 700.000.- Zg. Jarše 22, Radoml je 250.000- Kolodvorska 11, Mengeš 210.000.- Sela 2, Kamnik 250.000.- 47. KRIŽNAR Jožica Bevkova 16, Dob 420.000.- 48. LAKOSIL Božidar Vegova 35/a, Moravče 320.000.- 49. LIPUŠHermina Ljube Šercerja 1, Domžale 260.000.- 50. MAJDlCMarjan Kidričeva 47, Mengeš 300.000.- 51. MAJHENIČ Stane Vodovodna 13, Domžale 450.000.- 52. MARČUNJanez Prešernova 28, Domžale 110.000.- 53. MEDVEŠEK Angela Dragomelj 8, Domžale 300.000.- 54. MEJAKAna Študljanska 50, Domžale 500.000.- 55. MEŽNAR Bojan Stoparjeva 4, Loka, Mengeš 350.000.- 56. NOVAK Franc Ljubljanska 16, Dob 150.000.- 57. OCEPEK Dušan Prešernova 49, Domžale 350.000.- 58. OGRIČMarjeta Kamniška 5, Domžale 100.000.- 59. PAVLIJanez Buko včeva 46, Vir, Domžale 80.000.- 60. PAVOVECOlga Depala vas 17, Domžale 250.000.- 61. PERME Marija Simona Jenka 3, Domžale 150.000.- 62. PETERKAMilan Stegne 10, Moravče 120.000.- 63. PLANINC Jože Vrhpolje 27, Moravče 470.000.- 64. PLAZNIKVida Tovarniška 21,Preserje,Rad. 350.000.- 65. PRELESNIK Julijana Linhartova 3, Vir, Domžale 500.000.- 66. PRELOVŠEK Milan Podrečje 5, Domžale 250.000.- 67. PRELOVŠEK Mojca Hudo 27, Radoml je 420.000.- 68. PREMOŽE Štefka Videm 29, Dol pri Ljubljani 700.000.- 69. PUČKO Valerija Šaranovičeva 10, Vir, Domžale 500.000.- 70. RAVNIKAR Marjan Pot za Bistrico 28, Domžale 200.000.- 71. REBOLJ Marija Podrečje 67/a, Domžale 300.000.- 72. REBOLJ Vojka Podstran 2, Moravče 220.000.- 73. RESNIKJanez Gorica 17, Moravče 130.000.- 74. REMSJanez Krtina66,Dob 340.000.- 75. REMŠAKAna Zbranina 8, Domžale 170.000.- 76. REPNIKJanez Homec V/5, Radomlje 500.000.- 77. RIBIČ Marija Drtija 24, Moravče 170.000.- 78. RIHARDGorazd Prevoje 33, Lukovica 430.000.- 79. ROJS Marija Obrtniška 6, Domžale 100.000.- 80. RODE Helena Ihan 138, Domžale 350.000.- 81. RUTARDragica Grašičeva 3, Nožice, Radomlje 150.000.- 82. SAVEC Marta Mačkovci 33, Domžale 210.000.- 83. SAVKOVIČ Vojislav Ljubljanska 65, Domžale 170.000.- 84. SEDUŠAKRuža Pot na Poljane 10, Kamnik 170.000.- 85. SKOKJanez Ul. vstaje 9, Mengeš 300.000.- 86. SLAPAR Martin Breg 8, Komenda 200.000.- 87. SRŠENRajko Glavarjeva 46, Komenda 150.000.- 88. STREHARPavla Gora8,Vače 420.000.- 89. STUPICA Tilka "Šentvid 13, Lukovica 110.000.- 90. SUŠNIK Miro Murnova 9, Domžale 150.000.- 91. SVETEC Stane Ul. Pohor. bataljona 125, Lj. 220.000.- 92. ŠTIH Jože Sejmiška 33, Domžale 350.000.- 93. ŠTRUKELJ Drago Krožna 4, Domžale 300.000.- 94. ŠTUHECVida Igri^ca 5, Radomlje 260.000.- 95. URANKARCiril Prelesje 5, Blagovica 390.000.- 96. VADJUNEC MUena Zg. Loke 20, Blagovia 330.000.- 97. VESEL Martin Češnjice 16, Moravče 180.000.- 98. VIDAVanja Krašnja 27, Lukovica 500.000.- 99. VIDOVIČ Šonja Bukovčeva 49, Vir, Domžale 700.000.- 100. VILARRobert Cesta talcev 22, Domžale 220.000.- 101. VILIČ Ivica Toneta Tomšiča 9, Domžale 300.000.- 102. VODE Dunja Glavarjeva 78, Komenda 350.000.- 103. VODOVNIK Jože Robbova 16, VirJ)omžale 400.000.- 104. VRENJAKElica Sončna 1, Domžale 70.000.- 105. ZALOŽNIK Albina Groblje 2J)omžale 350.000.- 106. ŽARGIJože Suhadole 34, Komenda 200.000.- 107. ŽIROVNIK Marija Novakova 16, Mengeš 190.000.- Zap- „.,.. ... . Znesek št. P"»mek mirne__________Naslov _______________p0S0Jaa 1. AVBELJ Martin Vinje 9, Moravče 700.000.- 2. BELCIJAN Darko Vrba 18, Lukovica 160.000.- 3. BURJAEma Trubarjeva 3, Domžale 300-000.- 4. CVETEK Marija Kidričeva 14, Mengeš 290.000.- 5. ČEBULJJanez Krašnja 36, Lukovica 300.000.- 6. DERNULOVEC Urška Prevoje 115, Lukovica 300.000.- 7. DOKL Marija Ihan 109/a, Domžale 210.000.- 8. ERNSTSCHNEIDER Marjan Kersnikova 7, Domžale 90.000.- 9. GROŠELJ Mavricij Krtina25,Dob 300.000.- 10. HABJAN Milan Umekova 7, Vir, Domžale 350.000.- 11. HASANOVIČ Breda Prevoje 35, Lukovica 500.000.- 12. JEREB Šonja Gorenjska 17, Mengeš 270.000.- 13. KLOPČIČ Alojz Slamnikarska21/A,Mengeš 310.000.- 14. KOČARJanez Pelechova 5, Radomlje 200.000.- 15. KOLEŠA Branka Finžgarjeva 10, Dob 200.000.- 16. KOROŠECNada Imovica 17, Lukovica 260.000.- 17. KRAMAR Vera Žnidaršičeva 19, Vir, Domžale 400.000.- 18. KRAMBERGAR Martin Zg. Jarše 34, Radoml je 350.000.- 19. KRUŠNIK Slavka Zg. Javorščica 7, Moravče 350.000.- 20. KUHAR Marija Selo pri Ihanu 35, Domžale 430.000.- 21. KVEDER Marjan Rafolče 23, Lukovica 190.000.- 22. LAJOVIC Marjeta Pot za Bistrico 60, Domžale 220.000.- 23. LAUTAR Marija Zg Jarše 29, Radomlje 300.000.- 24. LAVRIČ Stanka Sp.Petelinjek 5, Blagovica 420.000.- 25. LENČEK Franc Ljube Šercerja 4, Domžale 300.000.- 26. MAL Marija Peče 10, Moravče 170.000.- 27. MALIGOJ Antonija Kidričeva 47, Mengeš 170.000.- 28. MARKOVIČ Cirila Ljubljanska 31, Dob 280.000.- 29. MOČNIK Dušan Pelechova 41, Radomlje 420.000.- 30. MULEJ Katarina Vegova 2/A, Domžale 150.000.- 31. NOVAK Jože Imenje 15, Moravče 210.000.- 32. OSOLIN Marinka Češenik 19, Dob 160.000.- 33. OREHEKFani Prelog 3, Domžale 200.000.- 34. PAVLIČJože Podboršt 26, Komenda ' 100.000.- 35. PORAVNESilva Jeranova 15,ŠmarcaJKamnik 250.000.- 36. PIRNAT Marija Ko viceva 23, Domžale 90.000.- 37. PODBELŠEK Anica Blagovica 6, Blagovica 420.000.- 38. POLJANŠEK Janez Lukovica 35, Lukovica 110.000.- 39. POTOČNIK Ladislav Zagorica 6, Radoml je 280.000.- 40. PRENAR Janez Krtina49,Dob 160.000.- 41. RESNIK Franci Želodnik 8, Dob 300.000.- 42. RODE Šonja Rova 62, Radoml je 270.000.- 43. ROMŠAK Roman Prelog 21, Ihanjtomžale 370.000.- 45. RUTARJože Kranjska 4/B, Kamnik 500.000.- 46. SKOK-ČEH Vesna Partizanska 7, Mengeš 110.000.- 47. SOBOČAN Francka Podrečje 64, Domžale 420.000.- 48. SONC Majda Študljanska 9, Domžale 420.000.- 49. STUPICA Vinko Ekslerjeva 6, Kamnik 420000.- 50. STUPICA Zdenka Rova 18, Radomlje 300.000.- 51. ŠAREC Janez Kamniška 20 J»reserjeRadomlje 160.000.- 52. ŠIREC Anton Volčji potok 39/DRadomlje 300.000.- 53. VOVKIgor Rojska 21, Domžale 300.000,- 54. WEITHErna Tomšičeva 2, Domžale 190.000.- 55. ZALOKAR Marjan SrJarše 71, Domžale 210.000.- 56. ZIBELNIK Marija Bukovčeva 25, Vir JJomžale 420.000.- 57. ZORKO Ivica Katarija 12, Moravče 700.000.- 58. ŽUPAN Irena Kamniška 32, Mengeš 90.000.- 59. ŽABNIKAR Valentin Gregorčičeva 20, Radomlje 200.000.- Zap. „..,... ... Znesek gt Prmnek m une Naslov posojila 1. ALEŠPeter Topole 4, Mengeš 180.000.- 2. ARH Marija Trojane 7, Trojane 400.000.- 3. BEŠTER Drago Škrjančevo 16, Radomlje 300.000.- 4. BIZILJ Marija Blagovica 24, Blagovica 300.000.- 5. BLAŽEVIČ Rozalija Brdo 5, Lukovica 250.000.- 6. BRVAR Zdenka Podlipovica 37,Izlake 500.000.- 7. BURJA Šonja Ihan 140, Domžale 300.000.- 8. CERARKarmen Stegne 21, Moravče 300.000.- 9. CERAR Vinko Krtina77,Dob 170.000.- 10. DIMC Barbara Turnšell,Dob 300.000.- 11. DIMECCveta Na ulicah 6/a, Mengeš 150.000.- 12. DIVJAK Bojan ZgJarše 25, Radomlje 200.000.- 13. DOLINŠEKOlga Kališe 14,Stahovica 300.000.- 14. DOMITROVIČ Marija Gorjuša 11, Dob 490,000.- 15. DRČARMari Gradišće 24, Lukovica 270.000.- 16. FARKAŠ Jelka Prešernova 24, Dob 330.000.- 17. HRIBAR Cecilija Ko seže 23, Vodiče 420.000.- 18. GABERŠEK Mihaela Kolovec 2/A,Radmlje 350.000.- 19. GROŠELJ Marjanca Češenik 8, Dob 120.000.- 20. HROMECJožefa Selo pri Ihanu 14, Domžale 400.000.- 21. KALINŠEK Lojze Sp.Brnik 3,Cerklje 200.000.- 22. KAVČIČ Majda Simona Jenka 12, Domžale 210.000.- 23. KLOPČIČ Ivica Hudo 18/A, Radoml je 200.000.- 24. KOLBL Marta Linhartova 1 /a, Vir JOomžale 70.000.- 25. KOMPARE Feliks Slamnikarska 4, Mengeš 150.000.- 26. KOVIČ Janez Gorjuša 16, Dob 170.000.- 27. LIČEN Ivica Valvazorjeva 9, Vir Jtomžale 200.000.- 28. LOČNIKAR Marija Stobovska 13, Domžale 400.000- 29. LONČAR Marija Ul.bratov Miš, Dob 200.000.- 30. MERELAAlbin Sp. Javorščica 15, Moravče 250.000.- 31. MAROLT-MLAKAR Angela Češnjice 36, Moravče 350.000.- 32. MERKUŽIČJože Škocjan 10, Dob 300.000.- 33. NAROBE Stanislava Šmarca 31/C, Kamnik 300.000.- 34. GOGNJAVEC Ivica Simona Jenka 8, Domžale 590.000.- 35. OREHEKSaša Račni vrh 12, Dob 200.000.- 36. OREHEK Stanislava Gorjuša 26, Dob 350.000.- 37. OŠABEN Irena Prelog 80, Dbmžale 100.000.- 38. PODKRAJŠEK Jožica Zupančičeva 14b 200.000.- 39. REM^AK Marija Zoranina 8, Domžale 200.000.- 40. ROGOVIČ Miro Veselovo nabrežje 12JMengeš 150.000.- 41. SITAR Marjan Hribarjeva 6, Mengeš 200.000.- 42. SKOK Jana Depala vas 53, Domžale 700.000.- 43. SMOLNIKAR Silvo Vegova 19, Moravče 150.000- 44. ŠOŠTARIČ Magdalena Hudo 15,Radomlje 200.000- 45. ŠTIFTAR Franc Zoisova 30/A,VirJJomžale 200.000.- 46. ŠTRUKELJ Borislava Krašnja 31/A, Lukovica 700.000.- 47. TROBEVŠEK Valentin Suhadole 18, Lukovica 200.000.-<%. UŠTAR Marija Negastrn 13, Moravče 230.000.- 49. VESEL Cvetka Masljeva 4, Moravče 250.000.- 50. VIRIENT Janez Trata n.h.,Šmarca, Kamnik 200.000.- 51. ZAJCDarinka Miševa 21, Domžale 280.000.- 52. ŽIBERT Zdravka Mengeška 3, Kamnik 490.000.- TEKSTIL LJUBLJANA TOZDFILC MENGEŠ Blejčeva 4, Mengeš Komisija za delovna razmerja o b ja v I j a prosta dela in naloge 1. VODJA KONTROLE Pogoji: — dipl.ing. tekstilne tehnologije — znanje enega tujega jezika — 2 leti delovnih izkušenj — poskusna doba 3 mesece 2. KNJIGOVODJA OD Pogoji: — srednja ekonomska šola — 1 leto delovnih izkušenj — poskusna doba 3 mesece 3. SNAŽILKA Pogoji: — osnovna šola — poskusna doba 3 mesece. Prijave pošljite na naslov TEKSTIL TOZD FILC Mengeš, Blejčeva 4. 61234 Mengeš v roku 8 dni od dneva objave- Snemanje filma o Primožu Trubarju v Spodnjih Praprečah. Ob cerkvi v Sp. Praprečah so pričarali pravi srednjeveški am- bient in vrvež ob stojnicah. Dva snemalna dneva v Spodnjih Praprečah pri Lukovici: Pri ni ož Trubar v naših knjigah Res je, čeprav je samo na filmu. V soboto, 26. aprila in v nedeljo, 27. aprila se je v Spodnjih Praprečah v naši občini mudila ekipa ustvarjalcev novega slovenskega filma o Primožu Trubarju. V dveh snemalnih dnevih so v cerkvi v Praprečah in ob njej snemali 4 obsežnejše sekvence in sicer pridige Trubarjevega nasprotnika meniha Bravšiča (igra) gaje Boris Jug), prizor množične verske histerije, procesijo in nekaj drugih kadrov, tuđi pokrajinskih. Cerkev v Spodnjih Praprečah je bila, kot pravi izročilo, menda v 16. stoletju ćelo res torišče protestant-skega delovanja, saj je bila — kot navajajo viri — zaradi tega ćelo dvakrat posvećena. Vsekakor je pome-nila imeniten snemalni ambient s svojim preprostim ne prenapolnjenim videzom. Podatke o zgodovini cerkve nam je tuđi ljubeznivo posredoval domaćin prof. Anton Kos. Kot nam je povedal v razgovoru Jože Marentič, pomoćnik direktorja projekta, so Prapreče izbrali za kraj snemanja po lanskih ogledih, ki so jih opravUi po vsej Sloveniji. Sicer pa še nekaj podatkov o filmu, za katerega nam je astistentka režije Ksenija Murari povedala, da bo v naši občini posneto gradivo kar znaten in pomem-ben del materiala za montažo. Repiser filma je Andrej Stojan, naslovno vlogo Primoža Trubarja je prevzel Polde Bibič. Scenograf -arhitekt je Seta Mušič, kostumograf je Marija Kobi, direktor fotografije pa Rado Likon. V dveh snemalnih dnevih v Praprečah je sodelovalo več kot dvesto statistov, ki so jih z avtobusi pripeljali že kostumirane na kraj snemanja. Kot zanimivost naj povemo, da so jih pričeli na dan snemanja 27. aprila pripravljati že ob 2. uri zjutraj, tako da so do 11. ure pripravili odlične maske in kostume 16. stoletja. Film, katerega prva „klapa" je padla 27. januarja, bodo končali v nekaj dneh, z zanimanjem pa že pričakujemo predvajanje filma. To pa borno dočakali po predvidevanjih v jeseni. M.B. Fritz — bodeč in kritičen kot vedno V okviru srečanj s slovenskimi literarnimi ustvarjalci, ki jih prirejata Knjižnica in Literarno društvo Domžale, smo se v četrtek, 17. aprila srečali s poezijo ERVINA FRITZA. Na začetku so dijaki srednješolskega centra iz Domžal predstavili njegovo poezijo v recitalu Vsakdaijost. Režiserka Marjana Lipovšek - Lenasi je iz obširnega opusa Fritzove poezije izbrala pesmi iz cikla Vsakdanjost, ki spregovore o človekovi izgubljenosti v svetu, ob tem p s posmehom izzivajo k akciji, spreminjanju tega sivega, običajnega vsakodneva. Po recitalu je avtor odgovarjal na številna vpra sanja o svojem delu, o rojevanju pesmi in zbirk, pisanju poezije in dramatike, svojemu delu na RTV in o pogledih na družbene in politične probleme. zoc Literarni kotiček: Boštjan Leskovšek: NOROSTl se ne prižge kar sama jo prižgejo ene in iste navade grobarja na žalah ali v unionu Občni zbor Godbe na pi hala Domžale V nedeljo 20.4.1986 so se član i in ljubitelji Godbe na pihala Domžale zbrali v godbenih prostorih na občnem zboru. Godbenike in Stevilne goste je pozdravit predsednik Darko Zupančič in poda! obširno porodilo o delu društva. Naj povzamem najznačilnejše odlomke iz njegovega poročila. Zadnji občni zbor so imeli godbeniki pred dvema letoma. V tem času je bil vsekakor najpomembnejši dogodek praznovanje 100-letnice obstoja Godbe na pihala Domžale. Ob tem pomembnem dogodku so bili godbeniki deležni velike pozornosti občanov, kakor tuđi družbenopolitičnih organizacij. Poleg godbenikov je imel veliko dela in skrbi prizadevni pripravlja/ni odbor in stevilne komisije- Višek praznovanja, ki je bilo v sklopu vseh treh knjevnih skupnosti Domžal sta bila • .nostni koncert in slavnostna povorka. Na v'Ml< koncertu so godbeniki prcjcii stevilne čestitke prijateljskih godb, kulturno umetniških društev, ustanov, družbenopolitičnih organizacij in društev. Nepozabna je bila slavnostna povorka s sodelovanjem prijateljskih godb, narodnih noš, mažoretk, pevskih in drugih zborov ter športnih društev. Poleg izredno velikega števila krajanov in okoličanov so sodelovali v povorki tuđi številni predstavniki dmžbeno-političnega in gospodarskega življenja Domžal in občine. Tuđi muhasto vreme ni kazilo veselja. Ob 100-ktncm jubileju so dobili godbeniki nove instrumente in uniforme, kar je vse pripomoglo k se večjemu veselju. Prišlo je do novih poznanstev, prijateljstva in sodelovanja z drugimi društvi, izredno je pa bilo tuđi sodelovanje s krajevnimi skupnostmi Domžal. V tem času je imela godba stevilne pomembne nastope. Poleg prvomajske budnice, praznika krajevnih skupnosti Domžal, komemoracije ob Dnevu mrtvih, nastopa ob Dnevu JLA so godbeniki sodelovali na skupnem zaključnem koncertu ob 100-letnici Domžalske in Mengeške godbe, na jubilejnih povorkah Mengeške, Morav- ske in Vrhniške godbe, Papirniškega orkestra Vevče, na prireditvi „V Domžalah se dobimo", ob Dnevu narodnih noš v Kamniku. Poleg tega so godbeniki nastopili na nekaj promenadnih koncertih po krajevnih skupnostih, na proslavah ob spo-minskih obeležjih, ob otvoritvah proizvodnih obratov delovnih organizacij, sodelovali so pa tuđi na prireditvah Dedka Mraza v Domžalah in Ljubljani. Lani so se člani udeležili 8. tekmovanja Združenja pihalnih orkes-trov, ki je potekalo v treh težav-nostnih skupinah v Krškem, Mariboru in Ljubljani. Tekmovali so v drugi težavnostni skupini kategorije A in za svoja izvajanja prejeli srebrno plaketo Združenja pihalnih orkestrov Slovenije- V letu 1984 so na svečani seji delegatske skupščine ob občinskem prazniku prejeli občinsko priznanje, na proslavi Dneva JLA 27; decembra 1984 pa Red zaslug za narod s srebrno zvezdo. V zadnjih dveh letih so obiskovali tuđi večje glasbene prireditve v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer st nastopila* trikratni svetovni prvak godba iz Trbovelj in Papirniški pihalni orkester. Takih vrhunskih glasbenih prireditev se bodo v bodoče še udeleževali, Še naprej pa bodo prireja-li poletne godbene izlete, kar bo pripomoglo k boljšemu obisku godbenih vaj, boljšemu vzdušju v društvu, dirigentu pa olajšali odgovorno delo. Nov upravni odbor bo moral prav tem problemom posvetiti večjo in po-membnejšo vlogo. Vsekakor bo pa treba večjo skrb posvetiti program-skemu svetu, ki sicer obstoja, dela pa ne. S.„ tem bi se vzdušje v godbi popravilo in se sprostile nekatere napetosti med člani in nudile pomoć dirigentu pri njegovem strokovnem delu. Dvorana godbenega doma za redno delo ne ustreza in se jo ne splača obnavljati, važno pa je, daje društvo s sredstvi, ki jih je dobilo od Kulturne skupnosti Domžale iz sklada za vzdrževanje kulturnih domov uredila zunajjost doma, do neke mere pa tuđi notranjost. V obdobju zadnjih dveh let so umrli godbeniki Mihajlo Simeon, Matija Sršen, Peter Kosir in Janko Abe. Vsem gre zahvala za večletno uspešno delo. Ob koncu se je predsednik Darko Zupančič zahvalil vsem članom, kapelniku in častnim članom za delo in pomoć, novemu odboru pa zaželel veliko uspehov pri nadaljnem delu. Kapelnik Tone Juvan je poročal o številnih nastopih, predvsem o prireditvah ob 100-letnici godbe, o pomembnem tekmovanju pihalnih orkestrov, o izvedbi dveh krstnih skladb napisanih za domžalski pihalni orkester, s katerinii je bil zadovoljen tuđi skladatelj. Eno teh skladb bo posnela Godba Milice za gramofonsko ploščo. Pohvalu" je tuđi prizadeven in delaven pripravljalni odbor za izvedbe 100-letnice godbe ter delo raznih komisij in Turističnega društva Domžale. Seveda je bilo veliko dela s tekmovalnim programom. Uspehu na Bledu je sledila še srebrna plaketa v Mariboru. Poleg 10 novih skladb sedaj bogatijo arhiv tuđi stevilne nove koračnice. Dobro je tuđi sodelovanje z Glasbe-no solo Domžale, prav bi pa bilo, da bi se povećalo v soli še eno sistematizirano mesto za predavatelja trobil. Čimpreje se je oprijeti tuđi priporočil o opisu vodilnih mest v pihalnem orkestru, ki ga je izdalo Združenje pihalnih orkestrov. Vsekakor bo pa treba tuđi izboljšati odnos članov do obiska vaj. Poročila sta podala tuđi vesten blagajnik Konrad Grum in predsednik nadzornega odbora Franc Ulčar. V obširni razpravi na poročila so Občnemu zboru Godbe na pihala na rob: SAMO DELO IN NIC DRU-GEGA ... Na občnem zboru godbenikov Godbe na pihala Domžale, ki je bil skrbno pripravljen ob 102. obletnici obstoja godbe, je bilo moč iz prispevkov navzočih godbenikov in kapelnika razbiati zahtevo po kako-vostni rasti orkestra ... Vztrajanje na doseženem ni in ne more biti stimulativno za nikogar. Zagotovo je doseženo kakovostno tast težko ali pa nemogoče preseči brez trdega dela, vaj, brez prizade-vanja, predvsem pa brez zavesti, da se da v drugo stoletje zakorakati uspešno le z delom. Očitno je namreč, da primanj-kuje nekaterim godbenikom prav tega piepričanja in zavesti, da je delo in še enkrat delo za vnaprejšnjo rast edini kvaliftkator in porok za kasnejšo kakovost muziciranja godbenikov ... Gotovo je namreč, da živeti v prepričanju, saj je dobro tako, kot je, ne more biti vzpodbuda za delovanje tistih godbenikov in kapelnika, ki bi glasbeno želeli naprej. Ob tej zahtevi, da kolektiv godbe Se naprej kakovostno napreduje, bo treba preseči očitno neodgovornost nekaterih godbenikov, ki ne osmi-šljajo truda kapelnika in delovanja upravnega odbora. Če zaradi drugega ne, bi morali preseči današnjo stopnjo škodljive neodgovornosti že zaradi stotin godbenikov, ki so se v 102 leti trajajoči zgodovini godbe zvrstili kot ljubitelji družbeno pomembne glasbene dejavnosti... M.Brojan Občni zbor Godbe na pihala Domžale je pokazal, da je nalog za prihodnje za domžalske godbenike kar precej... spregovorili: v imenu predstavnikov KS Domžal Marjan Vodnik, ki si tuđi v bodoče želi takega sodelovanja kot doslej, Slavko Pišek v imenu ZKO in Mengeške godbe je pripomnil, da bo godbam treba posvetiti več pozornosti, v bodoče naj bi pa republiška srečanja ne bila več tekmovalna pač pa le prijateljska srečanja. Godbi se je za uspelo sodelovanje zahvalil tuđi predsednik Moravske godbe Milan Močilnikar. Za uspelo sodelovanje se je zahvalil tuđi predstavnik OK SZDL Domžale Marjan Gorza, Stane Habe pa v imenu glasbene komisije pri ZKO Domžale in Glasbene sole Domžale. Pripomnil je da bo treba v bodoče izpopolniti vrzeli pri zahtevnejših instrumentih. Pavle Pevec, tajnik KS Domžale je seznanil člane, da se v prihodnjem letu predvideva adaptacija Kina Domžale in se predvideva ob izpraznitvi dvorane tuđi delna rešitev vprašanja prostora za Godbo Domžale. Na prvi seji novega odbora je bil za predsednika izvoljen Tine Osolnik, za podpredsednika Metod Loboda, za tajnika Andrej Ulčar, za blagajnika Konrad Grum, za gospodarja pa Janez Pavli. Tone Ravnikar 12 STRAN OBČ1NSK1 POROCF/VALEC HULTURR IH KUlTURnE PRIREDITVE PISMA BRALCEV Dragomljan — Šentpavelčan — kje bos pokopan? V zadnjem Obdinskem poročevalcu z dne 22. januarja 1986 smo mogli na 4. strani desno zgoraj prebrati prispevčič Kako je s pokopali ščem v Šentpavlu? Člankar predvsem povzema aktualno glede navedenega problema in se bolj ali manj strinja s stališčem zbora občanov Sentpavel 1.7.1985, ki je odklonilno glede potrebe širitve pokopališča zaradi posega v naj-boljšo obdelovalno zemljo, marsikaj pa je mogoče prebrati tuđi med vrsticami. Kaj je treba reci k vsemu temu? Prvič: Kje je zapisano, da umrli ne bi smeli počivati v najboljši obdelovalni zemlji? kolikor bi šio za gradnjo novega pokopališča na najboljši obdelovalni zemlji in to ob znanem prizadevanju za varovanje najboljših kmetijskih površin, pa bi imeli na razpolago manj kvalitetno zemljo, bi bila zadeva povsem jasna. Ker pa v našem primeru gre za potrebno širitev že obstoje-čega pokopališča, ki je postalo pretesno, pa človek ob negodovanju nekaterih posamez-nikov glede njegove Šritve nujno posumi v spoštovanje le-teh do sorojakov, ki si želijo biti pokopani v Šentpavlu in jim s tem kiatijo pravico, da bi počivali na domačem pokopališču, kar je v nekem smislu (ker ne gre za že obstoječe dovolj prostorno poko-pališče) v neskladju z našo zakonodajo, po kateri si človek zadnje počivališče lahko izbere sam in pa z že udomačenimi in ustaljenimi verskimi in tuđi siceršnjim mišljenjem, da je treba realizirati človekovo poslednjo željo oziroma voljo. Žadržanie nekaterih (beri: zbora obCa-nov Sentpavel) oziroma njihovo stališče do širitve pokopališča je prav gotovo neljubo tuđi samemu Bogu, ki je človeka ustvaril umrljivega po telesu, ki torej nekje mora biti pokopan in ki ima tuđi željo biti pokopan na določenem kraju, v našem primeru na domačem pokopališču. Ne vem, da le-ti ne upoštevajo domala svarila gospoda župnika iz Šentjakoba ob Savi, kamor spada podružnica Sentpavel, svarila, ki ga je razločno in kompleksno obelodanil v božičnem župnijskem listu. Hkrati pa imajo tuđi samovoljni odnos do pristojnih tovari-šev iz SO Domžale, nikakor ne more takšen odnos biti samoupraven, ker gre tu za nič manj kot eksistencialno potrebo. Moti me tuđi (in mnoge druge so-mišljenike) trditev, da je razširitev za cea 350 m2 nesmotrna, Sicer pa: Zakaj ne bi sklicali masovnega sestanka KS Dragomelj - Pšata, kakor smo to storili v zvezi z načrtovanjem obstoječe obvoznice. Šio je za obvoznico Dragomlja, pa smo povabili na sestanek tuđi Pšačane, ki jih obvoznica Dragomlja vsaj toliko zadeva kot širitev pokopališča v šentpavlu, širitev ćelo bolj, da si ne bi morda kdo od Dragomljanov izvolil posled-nji dom denimo na Pšati. In še: Kaj je s sodelovanjem KS Simona Jenka in KS Dragomelj - Pšata oziroma KS nasploh? Dragomljane predolgo pokopavajo v Sentpavel, da bi smelo biti stališče zbora občanov Sentpavel 1.7.1985 edino veljavno in odločilno. Že zaradi naših zanamcev (ius tertii!) ne smemo dovoliti, da ne bi prišlo do širitve pokopališča v Šentpavlu. Napni-mo vse sili in se z vsemi razpoložljivimi sredstvi med seboj bratsko in tovariško pogovorimo. Prizadetim pa bi morali pri-skrbeti v zamenjavo drugo, enako kvalitetno zemljo oziroma ustrezno več manj kvalitetne zemlje ali pa jim omogočiti potrebno plačilo za nakup zemlje enake vrednosti. Dragomljan, Šentavelčan, ali res ne boš mogel počivati s svojimi družinskimi člani, s katerimi si v tem življenju delil radosti in bridkosti? Bog ne daj! Ivček KEPIC Plinarna Trzin — lani poslovala z izgubo Ćeprav je bilo v letu 1985 porabljenega približno 10% več plina v novem naselju v Trzinu, ki se oskrbuje s plinom iz plinarne Trzin v sestavu delovne enote INA PLIN KOZINA, je bilo poslovanje plinarne negativno za preko šest milijonov din brez upoštevanja amortizacije. Pokriti so bili le osebni dohodki in porabljen plin za tehnologijo, medtem ko so se iz osnovne dejavnosti delovne enote na Kozini pokrili ostali izdatki (kalo plina, direktni stroški, vračilo kredita, obresti ter delež za skupne stroške in ostalo). Na tako sliko sta vplivala predvsem dva osnovna elementa: prvi je ta, da je rentabilnost v splošnem zagotovljena pb približno tisoč priključenih potrošnikih, po elaboratu za izgradnjo plinarne Trzin, pa je bilo predviđeno rentabilno poslovanje ob petsto priključkih, dejansko pa jih je priključenih slaba polovica od predvidenega števila; drugi vzrok pa je cena, ki je bila določena sele ob novem letu, čeprav bi bilo logično, da se bi cena določila že ob pričetku kurilne sezone. Povprečna cena plina iz plinovoda v letu 1985, preračunano je bila osem din na kilovatno uro energije, medtem, ko je za celotno oskrbo porabilo gospodinjstvo okrog 390 m3 plina (okrog 12 tisoč kolovatnih ur energije) v celem letu. Porabljena sredstva za "ogrevanje dveh enakih vrtcev nam kažejo, daje bilo za ogrevanje z lahkim kurilnim oljem porab-ljeno 9% din več kot v vrtcu v Trzinu, kar tuđi potrjuje nižjo ceno plina in verjetno delni vzrok izgube v plinarni Trzin. Sedanja cena plina iz plinovoda je din 13,56 ža kilovatno uro energije in se ta cena ne bi spreminjala do pričetka nove kurilne sezone. INA PLIN KOZINA Kamniška Bistrica Nero Angelini Ah, Bistrica moja! Kadarkoli prek tebe brzim, toplota obsije me tvoja. V resnici si mrzla ko led! Saj dobro poznam te, predobro iz mladih še let: iz časov takratnih, ko nisem še vedel ne kaj je ljubezen ne kakšen je pravzaprav svet. No, s tem bi se strinjal prav vsak; in tišti, ki bi se note te dotaknil kot tišti, ki bi nehote se spotaknil in s tvojo ledeno vodd prepotene si, trudne osvežil noge' In kajpa, še to! Da grda, nečista si, bi ti očital še kdo; kdorkoli bi videl te, vate obrnil zvedavo oko, potrdil resnico bi to! V mojem spominu si zdrava še, pitna in čista - ko ribje srebro . . . Saj poleg zabave deležnih strani si mi žejo gasila vse dni! ... v otroškem spominu vihrava in bitna, še tista - ko modro nebo ... In vidiš, zato in zgolj zgolj zato toplota obsije me tvoja; Pozdrave prinašaš iz rodnih mi Stranj! Od tamkaj, kjer nekdaj Iep6 je bilć! Od tam gor, kjer kraj uresničenih je in neuresničenih sanj! V ljubljansko kotlino pošiljaš te ljubke pozdrave mi, Bistrica moja; kot snežni orjaki nad tabo belino; pozimi! Poleti pregreti vrhovi sivino — pozdrave enkratnih dejanj. Spod Kamniških vrhov mi skozi sotesko mogočno, prek logov, poljan posreduješ valove nemirne in zblojene pene do tam, kjer s Savo se združiš kot z žitom šumečim brneči kombajn. Alije moralna podpora dovolj? „Globoko sem impresioniran! Smi-sel in lepoto takšnih parkov je treba obdržati in jih negovati!" Nato je visoki gost vprašal spremljajoče goste: „Koliko sredstev pa dajete v ta namen? " Prisotni so se spogledovali in molčali... Vprašujoči je kar sam nadalje val: „A — takole delate ...?!" V premem govoru so vsaj približno citirane besede predsednika SFRJ — tov. TITA, ki je leta 1957 obiskal mednarodno znani park ARBORE-TUM Volčji potok. Po tem obisku je gmotna podpora s strani širše DP skupnosti resnično za kaki dve leti stekla; žal — samo za dve leti... Pomeni, daje dejavnost Arboretuma, ki je razvrščena pod št. 12 - kot negospodarska in da je zaradi nerentabilnosti njegov obstoj že vrsto let pod velikim vprašanjem. Ko smo gledali TV oddajo o uspehih in podvigih znanega vrtnarja ing. Jegliča, ki je bil nekoč ćelo direktor Arboretuma, smo med vrsticami lahko razumeli, da se zgraža nad sedanjim stanjem v omenjenem parku. Zgraža pa se lahko še kdo, če ne pozna težav, ki tarejo odgovorni kolektiv in če ne pozna mačehovskega odnosa, ki ga do tega kolektiva družba ta hip brez dvoma tuđi ima ... Arboretum ima v lasti okrog 86 ha zemljišč; od tega le cea 10% dreves-nice — vse ostalo je en sam park, ki terja sila drago vzdrževanje. Za le-to bi kolektiv letno potreboval milijardo (staro) din sredstev, ki je sam ne premore. Zunanje pomoći pa je bil v lanskem letu deležen piškavih 87 starih milijonov. Vzgojno-izobraževalna ustanova vseljudskega značaja — tako je namreč kot negospodarska registrirana - je nekoč štela od 35 do 45 članov kolektiva; danes jih trmasto vztraja le še 22. Otepajo se z visokimi stroški, nizko akumulacijo in nizkimi OD. Zato - še posebno mladi - v del. razmerju ne vzdržijo dolgo. Njihov delovni čas je v sezoni od jutra — in največkrat - dokler „se vidi". Podalj-šanih ur si ne i-zplačujejo;koristijojih — uro za uro — v zimskih mesecih. Stroške vzdrževanja parkovnih površin le delno pokrivajo s prodajo doma vzgojenih rastlin in z naročenimi vrtnarskimi uslugami širom po domo-\ini. Že vrsto let si nišo mogli privoščiti v razvoju drugega, - kot novo trgovino za prodajo rastlin. Vse ostale objekte le „za silo" vzdržujejo. Da pa bi vsaj „za silo" lovili tuđi razkorak v OD, jim ćelo grozi, da bodo — že tako številčno osiromašen kolektiv — morali še zmanjšati. - Je to res modra rešitev in ali \e problem Arboretuma res samo njihov? ! Zavedati se moramo, da je poslanstvo podružabljanja kulture okolja ob današnji poplavi asfalta in betona — vredno veliko več, kot smo ta čas sposobni dojeti. Nosilce odgovornih nalog v kolektivu Arboretuma že vrsto let tuđi osebno poznam. Čeprav delujejo v sosednji občini in v sosednji KS, so nam tako blizu, da z njihovimi težavami nehote živimo in dihamo. Toda - samo moralna podpora ne pomaga več ... • Eden od dolgoletnih sodelavcev kolektiva je kvalificiran vrtnar — Lađo Pergovnik, ki že 28 let v Arboretumu združuje delo. Osebno sva se spoznala, ko sva kar 12 let skupaj gulila stole v IO - Krajevne organizacije ZRVS in 8 let v svetu KS Radomlje. Redke proste večere pa sva zapolnila tuđi ob šahu. Nekoč sva se ćelo spprekla, ker je preprosto mi slil, - koliko slajši kruh se reže prodajalcem v trgovini. Morda sva prav ob spoznanju, - da ni tako -postala še večja prijatelja. Tuđi jaz sem ob Lađu spoznal vse težave Arboretuma; zakaj po tolikih letih zvestobe sta Lađo in Arboretum postala nerazdružljiv pojem. Pred dnevi je Lađo svojemu kolektivu predložU pisno odpoved ... Temu bi se reklo: protest iz obupa ... Toda Lađo je — nenazadnje — tuđi dolgoletni član OOZK. Njegova oseb-nost je prepričljiva še posebno v tem, da ne govori veliko; razliko dopolnjuje z dejanji.. . Arboretum mu v tolažbo ponuja občutno višji OD; Lađo pa prav s to potezo ni zadovoljen. Zadovoljen bi bil le, če bi se v celotnem kolektivu pogoji dela zbolj-ševali, — v kar pa več ne verjame. Njegova zgodba je samo ena od „kalvarij", ki jih preživljajo tuđi vsi ostali v kolektivu. Še najbolj ga boli to, da bo z odpovedjo rešil le svoj problem, dočim problem njegovega Arboretuma ostaj a odprt še vnaprej. Kolektiv z direktorjem na čelu pa svojih težav noče preveč obešati na veliki zvon; raje še bolj marljivo poprimejo za lopato ... Toda zgolj — marljivost tuđi ne bo resila problema; med tem OBČINA DOMŽALE Sekretariat za občo upravo o b } a v I ja Na podlagi 13. člena Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SRS,št. 3/31/76) JA VNO DRAŽBO NAJDENIH PREDMETOV Dne 29. 5. 1986 ob 16. uri na dvorišču skupščine občine Domžale, Ljubljanska 69 Seznam najdenih predmetov je izobešen na oglasni deski občine Domžale. Oškodovanci, ki imajo dokazi/o o lastništvu, lahko predmete prevzamejo dne 2&5.1986 od 10. do 13. ure in od 14. do 16. ure na dvorišču Skupščine občine Domžale. Sekretariat za občo upravo — ko siceršni družbi njihovo vdano trpljenje v danem primeru kar nekako prija... Z odhodom kateregakoli člana kolektiva — posebej seveda Lađa - odhaja tuđi del Arboretuma. In mi, ki tako radi hodimo v Arboretum občudovat pomladansko ali pa jesensko paleto barv; se poslužujemo njihovih uslug: — borno kar mirno gledali, kako pred našimi očmi odmira kolektiv!? Naj za zaključek prikličem v spomin opozorilo direktorja Arboretuma, ki je v svojem slavnostnem govoru ob otvoritvi njihove trgovine v sklepnih besedah vse navzoče pozval besedami: „Ce boste kdaj kjerkoli razpravljali o u sodi našega in vašega Arboretuma; — ne pričakujte, kaj boste od njega dobili - tem več: kako mu boste pomagali..." M. Capuder Radomlje Prvomajska budnica Zakaj moramo biti prebivalci Mengša za praznik dela kaznovani? Zakaj moramo že vrsto let na ta dan vstajati živčni, neprespani slabe vo--lje? Zavoljo peščice brezvestnih obse-dencev na motorjih in v avtomobilih, ki si pod klavzulo „budnica" dajejo duška. Od polnoči dalje so se podili po mengeških ulicah. Kaj nimamo tuđi tišti, ki smo legli k poČitku svoje pravice - pravice do miru. Ne^take budnice NOČEMO več. Če jim vest in denarnica dopuščata naj se kar podijo izven naselja kolikor hočejo. Sprejeli smo odlok o kaljenju nočnega miru. Kaj ni nikogar, ki bi poskrbel za njegovo izvajanje? Mojemu mnenju se pridružujejo številni občani. Zabret Stana Mengeš,Proletarska 4 KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE TOZD KOMUNALA DOMŽALE, Ljube Šercerja 4 Enota JA VNA HIGIENA o bve šč a občane Domžal in okolice, da borno v polletnem času v sanitarni deponiji Dob uvedli obratovalni čas in sicer po naslednjem urniku: od ponedeljka do petka bo smetišče odprto od 6.00 do 20.00 ur e, ob sobotah pa do 12.00 ure do 20.00 ure. Ob nedeljah bo smetišče zaprto. Občane prosimo, da ob dovozih odpadnega materiala upoštevajo navodila delavca na odlagališču. DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE Kolodvorska 6 61230 DOMŽALE razpisuje TEKSTILNO SOLO ZA ODRASLE (V. stopnja) za naslednje smeri: — tekstilni mehanski tehnik (smer predilstvo in tkalstvo) — konfekcionarski tehnik — tekstilni kemik. Pogoji za vpis je uspešno končan 8. razred OŠ ali druga pokliena šola. Prijave sprejemamo na Delavski univerzi Domžale, Kolodvorska 6 do 30.5.1986. Vse informacije dobite tuđi telefonsko na številkah 721-082, 722-278. VABUENI! OBVEST I LO Obveščamo vse dijake in studente, da so uradne ura študentskega servisa spremenjene in sicer: PONEDELJEK: 9.00 - 12.00 TOREK: ' 9.00-12.00 SREDA: 9.00 - 12.00 in 13.30 - 16.30 ČETRTEK: 9.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 PETEK: 9.00-12.00 Za vpis potrebujete potrdilo o šolanju, osebno izkaznico oz. indeks, dve sliki in 100.— dinarjev, Ob podaljšanju pa samo potrdilo o šolanju. STUDENTSKI SERVIS pri OK ZSMS Domžale Ljubljanska 70/II, tel.: 721-790 OBČINSKI POROČEVALEC 13 STRAN Seminar na Igu pri Ljubljani Mladinci iz Domžal in Kamnika smo se 11. aprila zbra/i na seminar ju za vodstva 00 ZSMS. Naš osnovni namen je bil pregledati in zar/sati poti v osnovnih organizacijah in še posebej na ravni Občinske konference ZSMS. Da bi bilo naše delo na semi -narju čim boljše, da bi se čimveč mladih vključilo v delo, smo sestavili program predvsem iz okroglih miz, na katerem smo se pogovorili o delu svetov in cenirov pri OK ZSMS, razpravljali smo tuđi o stanovanjski politiki in zaposlovanju, delegati pa smo poročali o delu na 12. kongresu ZSMS, ki je bil v Krškem. Pri OK delujeta dva sveta: svet za družbeno-ekonomske odnose s tujino in svet za družbenopolitični sistem. Tema ene od okroglih miz je bilo prav delo obeh svetov, kjer smo iz razprave žal ugotovili, da so mladinske organizacije še vedno rezervna sila za organizacijo proslav, delov-na sila za očiščevalne akcije. S tem pa prav gotovo mladi ne smemo biti zadovoljni. Mladinska organizacija ima neposredno odgovornost in obveznost za krepitev vloge in vpliva mlade generacije. Mladina se ne srne zapirati v svoje kroge tako imenovanih mladinskih problemov, ampak moramo biti tesno povezani z ekonom skimi, samouprav-nimi, političnimi in drugimi interesi člo-veka na delovnem mestu, v mestu, na vaši ali v drugih družbenih dajavnostih. Družba mora sprevideti, da interesi in potrebe nas mladih pravzparav nišo nič drugega kot del interesov in potreb delovnih ljudi. V domžalski občini zastopanost mladih v posameznih samoupravnih organih in delegacijah še vedno ne ustreza skupnemu številu mladih, tako v združenem delu, v krajevni skupnosti in drugod. Vendar pa ni pomembno število, ampak predvsem, koliko sprejemajo naše pobude, kakšen je naš dejanski vpliv na proces odločanja, ne pa, da smo mladi samo formalno zastopani v organih upravljanja, v delegacijah. Mladi iz DO so opozorili tuđi na problem letovanja, saj vemo, da le-ti lahko le malokdaj koristijo kapacitete svojih DO, še večji problem pa se pokaže to v tistih organizacijah, kjer imajo kolektivni dopust. V razpravi pa smo se dotaknili tuđi nacionalizma, ki ga je žal vsak dan več. Zaradi velikega zanimanja smo predlagali okroglo mizo na to temo. Štafeta mladosti naj bi bila v naši občini 20. aprila ob 8. uri, vendar smo bili vsi udeleženci seminarja enotni, da ta čas odstopimo Mozirju. Naš pogovor pa se je dotaknil 25. maja in zaključne prireditve v Beogradu, saj vemo, da se borno tako mi, kot mladi iz Kamnika udeležili te proslave. Pred nami je naš mesec, mesec mladosti in s tem organizacija raznih kvizov, pohodov, športnih tekmovanj in kulturnih prireditev. Veliko dela nas caka na vsebinskem delu: pripravništvo, financiranje, prostorska problematika za osnovne organizacije ZSMS, stanovanjska problematika, stipendiranje . . . In kaj delajo komisije? Tuđi o tem smo imeli okroglo mizo in zvedeli marsikaj novega in marsikaj zanimivega. Komisija za kmetijstvo je ena od zelo aktivnih, a se tuđi tu srečujemo s problemi, saj je premalo stimilacije s strani široke družbe. Zato bo družba morala v bodoče spremeniti mi-šljenje in drugače razmišljati o položaju kmetov. Pa vendar so mladi kmetje aktivni. Prirejajo tekmovanja, kmečki praznik in kmečke igre v košnji in grabljenju. Delo sveta za vzgojo in izobraževanje je predvsem na področju osnovnošolske mladine. In sicer bo v mesecu aprilu organiziran kviz na temo: Domžale v NOB, kjer bodo mladi osnovnošolci pokazali svoje znanje na področju zgodovine naše občine. Organiziramo pa tuđi predavanja v osnovnih šolah pred sprejemom članov v vrste mladinskih organizacij, kjer jih bomo seznanili z delom OK. Center za mladinsko prostovoljno delo pa je že začel z evidentiranjem za MDA Bela Krajina, ki bo v času od 22.6. do 12.7.1986, kjer se bo delalo na izgradnji vodovoda in cestišča. Na okrogli mizi so udeleženci seminarja izvedeli vse o delu in družabnem življenju v taborih. Delo komisije za IPD pa je zavrla finančna stran. V planu so imeli 24 okroglih miz z zelo različno, a zanimivo tematike Glede na to, je komisija zaprosila pri izvršnem svetu in kasneje tuđi pri OK SZDL za odobritev finanćnih sredstev, vendar so se ta sredstva nekje zataknila. Zavedati se moramo, da je mlade potrebno izobraževatr mi okrogle miže so eden od načina izobraževanja. Na seminarjuje tekla beseda tuđi o informiranju, ki pa je še v svojem razvoju. Mladi COP-ovci se srečujejo s številnimi problemi, ki jih bodo skušali čimprej resiti. Mi pa jim lahko pomagamo. Posredujemo jim informacije, ki so nam dostopne, zanima jih vse, kar je v zvezi z mladimi- Zanimivo je bilo tuđi poročilo z 12. kongresa in stališča, ki smo jih tam sprejeli. Še bolj pa nas je pritegnil zunanje politični urednik Flis, s katerim smo imeli okroglo mizo o zunanji politiki, marsikaj zanimivega pa smo izvedeli tuđi o naši domovini. Da pa bi bil seminar kar najbolj delaven, smo v opoldanskem odmoru organizirali športna tekmovanja. Največ gledalcev je pritegnila hokejska tekma med našo in kamniško ekipo. Rezultata pa vam ne bomo izdali. Lahko vam zaupamo le, da se je domžalska ekipa borila častno in do zadnjega diha. Zvečer pa smo organizirali zabavni program z ansamblom Carlie in zanimivimi igrami, ki so pritegnile vse zavzoče. Ugibali smo cene artiklov, ki jih skoraj vsak dan kupujemo v trgovinah, iskali smo novo tajnico za naše OK, vendar žal noben od prijavljenih kandidatov ni ustrezal razpisu. Preizkusili smo tuđi pevske talente, gledalci pa smo uživali v „profesionalnem" plesnem tekmovanju. Naši in kamničani v Beogradu Naše mladinke in mladinci se pripravljaju za nastop skupno s Kamničani -za prireditev ob Dnevu mladosti v Beogradu. Uporabljajte usluge »Komisijske« Dobrih pol leta je minilo, odkar smo v Kolodvorski ulici v neposredni blizini našega salona pohištva Meblo, odprli novo Komisijsko trgovino. Ugotavljamo, da je bila taka dejavnost za področje Domžal potrebna, saj teče menjava blaga v tej trgovini v zadovoljstvo kupčev in prodajalcev. Obenem pa ugotavljamo, da bi lahko prodali precej več blaga, če bi ga imeli. Po našem mnenju se občani premalo poslužujejo ponujene usluge, čeprav smo prepričani, da imajo doma razne predmete, ki jih ne potrebujejo več, pa jih kljub temu ne ponudijo v prodajo. Uspešno bi jim lahko posredovali prodajo tuđi ražjih predmetov, kot so razni TV aparati, glasbeni instrume nti, fotokamere, izdelki bele tehnike, hišni računalniki, razne starine in umetnine, šotori in druga kamp oprema, kolesa, mopedi, čolni, jadralne deske, šivalni stroji, pisalni stroji, razni gospodinjski aparati, optič:>e naprave, akustika; Sprejemamo pa tuđi športno konfekcijo in obutev birmanske svečane obleke, otroške športne vozičke, otroške posteljice in stajice in podobno. Osnovni namen naše komisijske trgovine je namreč, da bi lahko občani, obrtniki in delovne organizacije lahko prodajali ali kupovali raznovrstno blago, ki je nekaterim v „napoto", drugi pa bi ga potrebovali, vendar ne želijo ali pa ne morejo kupiti novega, ker je predrago- Vabimo torej občane, obrtnike in delovne organizacije, da obiščejo našo komisijsko trgovino. Prepričani smo, da v obojesiransko zadovoljstvo! Obveščamo vas, da Občinski svet ZSS Domžale organizira v počastitev praznika občine Domžale kulturno-zabavno prireditev z naslovom „ V DOMŽA LA H SE DOBIMO " ki bo v soboto, 24. maja 1986 ob 20. uri v dvorani Komunalnega centra v Domžalah. V programu bodo nastopali znani ansambli in pevci iz občine Domžale ter gostje- Nastopajoči bodo poskrbeli tuđi za ples in razvedrilo. Gostinske usluge bodo ponudili delavci Napredka TOZD Gostinstvo Domžale. Vstopnice uo možno kupiti preko osnovnih organizacij ZS, bodo pa tuđi v prosti prodaji pred prireditvijo! PRIDITE, VABLJENI! Občinska organizacija Rdečega križa pripravlja v občini Domžale 19. vse slovensko akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, šotore, pohištva in tekstilnih odpadkov AKCIJA ZBIRANJA BO ZADNJI ČETRTEK V MESECU MAJU 29.5.1986 OD 17.-19. URE - akcija zbiranja bo potekala po določenih zbirnih centrih, kamor bodo občani dostavili darovane predmete. - organiziran bo tuđi štab akcije telefonska št. štaba je 721-246 za večje predmete (pohištva) sporočite po telefonu teden dni pred pričetkom akcije. NAMEN INCILJI AKCIJE: Z akcijo želimo uresničevati predvsem naslednje cilje: — razvijanje socialistične solidarnosti med Ijudmi, — ustvarjanje novih možnosti za sprotno reševanje socialne problematike in potreb po tovrstni pomoći, — razvijanje solidarnosti med organizacijami RKS in RKJ z odstopanje dela zbranega blaga, - obnavljanje zalog za pomoč v morebitnih naravnih ali drugih hudih nesrečah v SRS, SFRJ ali v tujini, - preverjanje organizacijske, mobilizacijske in operativne sposobnosti organizacij RKS, — opozarjanje na pomen zbiranja sekundarnih surovin in njihovega vraćanja industriji, še posebej tekstilnih odpadkov, neuporabnega tekstilnega blaga in papirja. ZBIRALIŠČA: I. Krajevna skupnost VENCLJA PERKA - (sedež, pisama -KS) bivša OŠ) 2. DRUŠTVO UPOKOJENCEV - (Simona Jenka - bloki) 3. DOM UPOKOJENCEV - VHOD - Cesta talcev 4. Stari DOM UPOKOJENCEV - (SIS - Ljubljanska 36) 5. HALA KOMUNALNEGA CENTRA - (vhod zadaj) 6. POKLICNA ŠOLA DOMŽALE - (Nasproti Heliosa -Ljubljanska 105) 7. OSNOVNA ŠOLA ŠLANDROVE BRIGADE - (glavni vhod) 8. TRGOVINA ZABORŠT (RAPE) 9. KRAJEVNA SKUPNOST IHAN - (Gasilski dom 10 GASILSKI DOM ŠTUDA ' II. GLAVNO SKLADIŠČE -Veljka Vlahoviča4b (zaklonišče) 12. KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ - Dom upokojencev Mengeš; - Samopostrežba - Blejčeva; - Loka - Gasilski dom 13. KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE - (Gasilski dom Jarše) 14. KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE - (Osnovna šola Radomlje) 15. KRAJEVNA SKUPNOST VIR - (Krajevna skupnost Vir) 16. KRAJEVNA SKUPNOST DOB - (Osnovna šola Dob) 17. KRAJEVNA SKUPNOST MORAVČE - (Partizanski dom Moravče) 18. KRAJEVNA SKUPNOST TRZIN - (Osnovna šola Trzin -nova šola) 19. KRAJEVNA SKUPNOST DRAGOMELJ - PŠATA -(Osnovna šola). OBČANE OPOZARJAMO, da bomo akcijo zaključili ob 19. uri, zato naprošamo, da dostavijo predmete do 19. ure. Predmete bomo zbirali še dodatno v glavnem skladišču in ne po zbirnih centrih V.Vlahoviča 4/b (zaklonišče) prvo sredo v mesecu juniju od 16.—18. ure. Predmete dostavite na ta naslov. Vsa gospodinjstva bodo prejela pisma občanom. Opozarjamo, da pouličnega zbiranja ne bo. Zbiranje je organizirano po zbirnih centrih kot so navedeni in objavljeni. 00 RK-DOMŽALE ŠTAB AKCIJE Odbor brigadirjev veteranov — MDB v a b i n a SREČANJE BRIGADIRJEV - VETERANOV MDB ki so sodelovali v delovnih akcijah 1945-1956. Letošnje 5. srečanje brigadirjev veteranov bo v soboto, dne 14. junija 198G ob 9. uri v Rekreacijskem centru Ježića v Ljubljani (bivši ŠTERN), Titova 260. Poskrbljeno bo za krajši kulturni program, ples in razvedrilo. Za gostinske storitve na srečanje bo poskrbljeno, stroške krijejo udeleženci sami. Udeležencem bo na razpolago tuđi posebna spominska značka 5. srečanja. Na srečanje vabimo vse brigadirje — veterane MDB iz vseh ljubljanskih občin, seveda pa so vabljeni, tako kot vedno doslej, brigadirji — veterani MDB iz vse Slovenije. Vse udeležence srečanja prosimo, da se pri vhodu v Rekreacijski center JEŽIĆA javijo naši dežurni ekipi zaradi vpisa v seznam brigadirjev — veteranov MDB iz območja Ljubljane. Iz izkušenj vemo, da nam našega srečanja tuđi slabo vreme ne more pokvariti, zato pričakujemo tuđi letos številno udeležbo brigadirjev — veteranov MDB. Predsadnik odbora: Bruno Thaler, l.r. BIOTEHNIŠKA FAKULTETA VTOZD za živinorejo Groblje 3, 61230 DOMŽALE te/.; 721-703 Sporočamo vam, da vsak petek prodajamo kunce v ma njših količinah pasme Beli Novozelandec, Kalifornijec in križance teh dveh pasem. Zaželjeno je telefonsko prednaročilo- 14 STRAN OBČINSKI POROČEVALEC ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT .ŠPORT • ŠPORT . ŠP Pogled na končano sezono: Tudi minula sezona uspešna za smučarje SK Termit Ihan iz Ihana LetoSnja zima je bila radodarna s snegom in to se je poznalo tudi pri uspehu ihanskih smučarjev- S tem, ko je bil sneg doma, je bilo prihranjenih tudi nekaj sredstev na račun prevozov na treninge- Mlajši člani BOŠTJAN Lb>.AN je tudi letos, navzlic temu, da je bil pri vojakih, opravičil vlogo prvoga favorita v svoji kategoriji. OsvojU je naslov državnega prvaka v biatlonu na 10 in na 20 km na Zlatiboru. Ravno tako pa je osvoji! tudi republiška naslova na 10 in 15 km v Ložu pri Cerknici. Na tekmovanju za pokal Alpe-Adria na Pokljuki (izven državnih meja zaradi služenja vojaškega roka ni nastopil), kjer so sodelovali tekmovalci iz Avstrije, Sviće, Italije in Nemčije, je bil v skupni kategoriji ml. člani -st. mladinci odličen peti (nastopilo je 52 tekmovalcev). Starejši mladinec PRIMOŽ KRAJŠEK je na državnem in na republiškem prvenstvu v biatlonu osvojil druga mesta. Na državnem prvenstvu je bil član zmagov'te štafete SK Termit Ihan, za katero sta tekla še biatlonca - mladinca Jože Hribar in Bojan Kovič. Primož je bil tudi edini Jugoslovan, ki je sodeloval na svetovnem mladinskem prvenstvu v Folunu na Svedskem. Tako je v biatlonu na 10 km med 83 tekmovalci zasedel 36 mesto, na 20 km pa je bil 41. V posamičnih tekih sta na republiškem prvenstvu za mlajše mladince nastopila tudi Stefan Starbek in Jože Hribar ter osvojila 4. in 5. mesto. Ml. mladinci SK Termit Ihan so osvojili 3. mesto v Štafeti 3x10 km. Na državnem prvenstvu za starejše mladince na Rogli so se na 20 km ihanski mladinci zelo solidno odrezali, saj so se kar trije uvrstili med prvih deset. V štafeti 3x10 km pa so osvojili bronasto kolajno in s tem tretje mesto v državi. Odlični dosežki članov SD Domžale na prvenstvu SR Slovenije v streljanju z ostrostrelno puško 24.6.1986 je v Ljubljani republiški štab za TO organiziral III. republiško prvenstvo ostrostrelcev SRS v streljanju z ostrostrelno puško na 300 m. Vsak tekmovalec je imel na voljo tri strele za poizkus i n 5 za oceno. Tekmovanja se je „udeležilo preko 90 tričlanskih ekip in 275 tekmovalcev v posamezni konkurenci. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa OŠTO SO Domžale v sestavi: Dominik Grmek, Tomaž Jugovič in Marjan Kovič (vsi člani SD Domžale), ki se je uvrstila na odlično 6. mesto z 111 krogi od 150 možnih. V konkurenci 275 posameznikov pa se je Marjan Kovič uvrstil na odlično 4. mesto z 43 krogi od 50 možnih. Imel je enak rezultat kot tretjeuvrščeni, vendar manj zadetkov vlO. TEČAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Kamnik — Domžalć organizira v maju in juniju 1986 TEČAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE Prijavite se lahko vsak PONEDELJEK OD 19. DO. 20. URE v prostorih Doma športnih organizacij (pri bazenu) v Domžalah. Društvo vabi na ponedeljkova srečanja tudi vse nekdanje nogometne sodnike. O delu osnovne sole Matija Blejca - Matevža v Mengšu Od racu nalili kov do oranžerije Na mengeški osemletki OŠ iviatije Blejca Matevža vzgojnoizobraževalni proces poteka nekoliko lažje, odkar ni več šolarjev iz Trzina, podobno kot druge sole pa si želijo peđagogi boljših pripomočkov pri pouku. Okolico so deloma uredili, oz. jo urejujejo, veliki nacrti - toda brez tistega, ki bi plačal račun — pa so tudi z bližnjo oranžerijo, ki sramotno propada . .. Ko imajo Trzinci novo solo ... Delo teče normalno naprej, veliko bolj normalno kot prej, ko so v šo'i v Mengšu imeli po razredih tudi po 35 šolarjev, kar seveda presega vse normative in je to tudi dejstvo, ki je zaviralo vzgojnoizobraževalni proces. V solo sedaj hodi 180 učencev manj, toda kaj kmalu bo spet na istem, saj na Zavrteh dograjujejo čez devetdeset stanovanjskih enot. Večje težave, s katerimi se ukvar-jajo v tem solskem letu ... Vpeljali so nov učni nacrt in predmetnih za 6. razrede, kar zahteva poglobljen pristop k vzgojno-izobraževalnemu delu, drugo leto pa jih to caka v sedmih in nato v osmih razredih. „Na veliko" se ukvarjajo z naravoslovnimi dnevi, z družbenokoristnim delom, s kulturnimi dnevi; nasploh z nekoliko drugačnim pristopom k učenju in tudi k fizičnemu delu. Seveda pa se veliko ukvarjajo z izpeljavo vseh načrtov, v ospredju pa so - kot povsod diugod -finančne težave. Zadnje čaše je bilo med peđagogi precej dela tudi na samoupravnem področju, z uksladitvijo branžnega sporazuma nagrajevanja po delu. Stara trzinska šola Skupščina občine Domžale je sprejela sklep, da se opuščene osnovne sole prenesejo na krajevno skupnost. Na podlagi tega sklepa je bila narejena pogodba in KS Trzin je tako prodala staro solo Avtotehni - TOZD Nova. Ta denar je namenjen za obogatitev sredstev samoprispevka. Zakonske obveznosti dokončno še nišo urejene, ureja jih Komite za urbanizem, gradbe-ništvo, komunalne zadeve in varstvo okolja. Obveznosti za trzinsko solo, od anuitet naprej, še vedno plačujc mengeška šola. Oranžerija propada ... Objekt na dvorišču sole, imenovan oranžerija, propada. Izdelan je idejni osnutek za prenovo oranžerije, vendar šola še zdaleč nima denarja za to, drugi pa tudi ne. Nekdanji rastlinjak oz. zimski vrt in prostor dvorne slovesnosti (tako se oranžerija poljudno imenuje) bi bilo treba urediti skupaj z vrtom in gredicami vred š pomočjo Spomeniškega varstva, a bo verjetno vse skupaj propadlo; tu pred očmi, v veliko škodo nas vseh . . . Obnovljena telovadnica ■. . Lansko leto je bila obnovljena tudi telovadnica. Ta telovadnica je zasedena od 7. do 22. ure, dopoldan z učenci, popoldan z drugimi uporabniki iz krajevne skupnosti. Lani so obrušili paket, jo pobelili, uredili razsvetljavo, še vedno pa imajo težave s streho. Nasploh je na soli veliko popravil, saj je stara že deset let. Na srečo ima vsaj šola dvokapnico, ravna streha na telovad-nici pa je še vedno problem, ki ga bo treba dokončno resiti. Sodelovanje s krajevno skup-nostjo ... Sodelovanje je dobro, posebno v zadnjem času. Šola je vpeta v vsa dogajanja v krajevni skupnosti, od samoupravnega do kulturnega in vsega drugega življenja. I.S. -M.B. Tako so Ihanci na državnih In republi-ških prvenstvih osvojili skupno kar 12 kolajn (5 zlatih, 4 srebrne in 3 bronaste). V mlajših kategorijah trenutno še ni vrhunskih rezultatov, vendar je v klubu že nekaj pionirjev, za katere borno v prihodnosti še slišali. Seveda gre tukaj za težave s strokovnimi kadri, kajti klub bi nujno potreboval profesionalnega trenerja, za katerega pa zaenkrat ni dovolj sredstev. Podobno je pri starejših kategorijah (članskih), kajti status vrhunskega smuČarja tekača še vedno ni urejen, tako da v današnjem času preživetja ta status ni razvidljiv. Pri skakalnem športu so sicer ml ad skakalci še v razvojni stopnji, vendar so se že letos za pokal Elektrotehne kar štirje uvrstili med prvih deset, za pokal Cockte pa 5 med prvih 20. Izrecna zahvala gre DO Termit, ki je pokrovitelj SK Termit Ihan iz Ihana. Je ena zelo redkih DO v občini, ki je nasla razumevanje za razvoj tekmovalnega in vrhunskega športa. Podpisan je bil' samoupravni sporazum za dobo 5 let. Občasno klubu pomagajo še nekateri zasebniki in Emona Prašičereja iz Ihana. Kljub več kot polstoletni tradiciji pa so ihanski smučarji še vedno brezdomci, saj je kombi in vsa ostala skupna oprema shranjena v privatnih prostorih. Upajmo, da bo na tem področju prišlo do ustreznega dogovora med klubom in ostalimi dejavniki v KS Ihan. . J.Gregorič 30 let ZŠAM Domžale_____ Po pridobitvi in ureditvi novih prostorov v središču Domžal se Združenje šoferjev in avtomehanikov na našem območju vedno bolj uveljav-lja. V ZŠAM Domžale so vključeni predvsem poklieni vozniki in avto-mehaniki, ki so medsebojno odvisni. V začetku pomladi se zberejo na rednem občnem zboru, kjer si izme-njajo izkušnje in se pogovorijo o težavah na katere v svojem pokliču pogosto naletijo. Med svojo dejavnostjo združenje izvršuje poučevanje kandidatov B,C in E kategorije z dvema redno zaposlenima in petimi honorarnimi- inštruk-torji. Vsak mesec pripravijo redni tečaj iz CPP in lani jim je uspešno opravilo izpit 234 kandidatov. V svojem voznem parku imajo štiri Z-750, dve Z-101 in Golf diesel ter dva tovornjaka TAM s prikolico. Zaradi boljše izkoriščenosti in ekono-mičnejšega poslovanja opravljajo tudi usluge za družbene organizacije. Lani so opravili z vsemi vozili nad 8500 ur vožnje. Poleg pridobitvene opravljajo še preventivno dejavnost z raznimi akci-jami kot so: „Brezhibno vozilo varno vozilo", tečaj za voznike, ki prevažajo \netljive snovi, dopolnilne izobraže-vanje za inštruktorje, tekmovanje kolesarjev, itd. Ob Dnevu šoferjev in avtomehanikov „13. Juliju" pripravijo družabno srečanje. Letob bo to praznovanje še slovesnejše, saj ZŠAM Domžale slavi že svojo 30 letnico cbstoja; ob tej priložnosti pripravljajo povorko z vozili po domžalskih cestah in ulicah. Poleg rednih in dopolnilnih tečajev nameravajo še več pozornosti posvetiti tudi na področju preventivne vzgoje in varnosti v prometu ter zanimivo spretnostno tekmovanje s tovornimi vozili. Predstavnik zveze je ob koncu zbora ugotovil premajhno povezanost osnovne organizacije z republiško zvezo, kakor tu premajhno medsebojno informiran ost. Člane združenja je nato povabil na majsko srečanje in mednarodno konferenco v Lichen-schtein. S.B. Košarkarice Mengša so letos / manj uspeha nastupale. Kako bo v prihodnje, je odvisno tudi od pomoči, ki je ne prejemajo prav dosti... Spomladi gre nogometašem Domžal nekoliko slabše, vendar se za obstanek ni bati. K sreći je bila uspešna jesen... Člani domžalskega Kinološkega društva na svojem poligonu pod Šumberkom. ////////////////////////^^^ REZULTATI OBČINSKEGA SINDIKALNEGA PRVENSTVA V STRELJANJU S SERIJSKO ZRAČNO PUŠKO Strelska družina Domžale je pripravila v organizaciji ZTKO in Občinskega sindikalnega sveta Domžale občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško za ekipe delovnih organizacij in posameznike v obeh kategorijah. Tekmovanje se vrši po liga sistemu v štirih kolih. Prvi dve koli sta se vršili 7.-8.4. in 15.-16.4.1986 na strelišču strelske družine Domžale v OŠ V.Perka Domžale. V obeh kolih se je tekmovanja udeležilo preko 50 strelcev in strelk. REZULTATI po drugem kolu: ženske - ekipno: (od 1200 mo žnih krogov) 1. Ind uplati Jarše 910 krogov 2. DPO Domžale 572 krogov 3.TosamaI 553 krogov ženske - posamezno: (od 400 možnih krogov) 1. Kovačič Alenka Induplati Jarše 359crogov 2. Fortunat Darja, Induplati Jarše 342 krogov 3. Kovič Marija, DPO 288 krogov Moški ekipno (od 400 možnih krogpv) l.Mlinostroj 1324 krogov 2. Papirnical 1258 krogov 3. Induplati 1219 krogov Moški - posamezno (od 400 možnih krogov): 1. KržanNiko, Mlinostroj 366 krogov 2. Kovič Janez, Tosama 340 krogov 3. Rihtar Franc, Induplati 337 krogov Tretje in četrto kolo tekmovanja pa bo na sporedu v mesecu oktobru 1986. Kovič Marjan OBČINSKI POROČEVALEC 15 STRAN RAZGIP5I, OBJfll/S, RPZPI5I Mali oglasi Zazidalno parcelo 600 m2 za-menjam za gozd ali njivo. Pavlin, Vaška pot 11, Preserje pri Radom-Ijah. Štiričlanska družina najame stanovanje v okolici Domžal do konca tega leta. Imerovski, Ljubljanska 88, Domžale. Prodam belo žensko svileno maturantsko (poročno) svečano oblekoSt. 38. Tel. 722-140. Ugodno prodam do/go poročno obleko s klobukom — italijansko — bež barve, velikost 36. Tel. 721-686 dopoldan. Na relaciji Domžale — Moravče kupim zazidljivo parcelo. Interesenti naj se oglasijo na tel 444-516 — popoldan. V redno delovno razmerje sprej-mem nekvalificiranega delavca za delo v elektro delavnici. Plača po dogovoru. Informacije na tel.721-764. Enosobno družbeno stanovanje (33,25 m2j v Mengšu zamenjam za večje (s soglasjem) na relaciji Mengeš, Domžale, Kamnik. Slam-nikarska 21c, stanovanje 30. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278. Zazidljivo parcelo v okolici Domžal, Mengša ali Kamnika kupim. Tel. 737-621. Garažo kot delavnico najamem za namestitev dveh delovnih stro-jev. Dujmić Marinko, Ljubljanska 80a, Domžale. Ugodno prodam balkonska vra-,'fa, hladilnik z omarico, radio in %TV. Antona Skoka 2, Domžale. Iščem varstvo za 2-letno deklico na našem ali vašem domu. Dnevno 5-6 ur dopoldan. Naslov v uredništvu. V ___________________J „HVALA" Ob praznovanju 101. rojstnega dne se najlepše zahvaljujem mojima zdrav-nikoma dr. Djuriću in dr. Pippu, kakor tuđi patronažni sestri Slavki za nesebično pomoč pri lajšanju tegob, ki jih prinaša starost. Moravskim pevcem in godbi, ki so me razveselili s podoknico ter vsem znancem in prijateljem, ki so se me s cvetjem in darili spomnili ob mojem prazniku — velja moja prisrčna hvala. Nenazadnje pa se zahvaljujem moji Ančki Kokaljevi za pomoč in osemin-petdesetletno zvesto službovanje. Ivana Detela, Moravče POJASNILO V zadnji številki Obdinskega poročevalca o tekmovanju mladih „Kaj voš o prometu" smo napravili dve napaki. V tekmovalni skupini 7. in 8. razredov je 2. mesto osvojil BOŠTJAN SVETLIN z OS Martin Koželj Dob, tretje mesto pa JOŽE PIRMAN, prav tako z OS Martin Koželj Dob. J Prekinjeno je bilo njegovo delo; preki- njeno bitje njegovega srca - poslovili smo se od 53-letnega JANKA KOVAČA tkalskega mojstra v Tosami. Tolažile so nas besede božje resnice g. župnika; izrečena sožalja ožjih sode-lavcev in prijateljev, podarjeno cvetje pa je pokrilo njegov prerani grob. Vsem iskrena hvala. Domači. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame IVANE ŠTIRN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni-kom, prijateljem in znancem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje in vsem, ki so darovali denarne prispevke za dobrodelne namene. Hvala d. Pippii za dolgoletno zdravlje-nje, pevcem za lepo petje, tov. Cerarju za poslovilne besede in g. župnikoma za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem hvala! VSI NJENI. k naprodok trgovsko gostinska DO |C~ NAPREDEK Komisija za delovna razmerja TOZD OPREMOTEHNA o b j a v I j a proste delovne naloge: 1. FAKTURIST -Pogoji: — dve letna administrativna šola — eno /eto delovnih izkušenj Delo je za določen čas nadomeščanja odsotne delavke 2. PRODAJALKE VSP VELEBLAGOVNICI Pogoji: — KV proda ja I ka — dve leti delovnih izkušenj Komisija za delovna razmerja TOZD GOSTINSTVO o b ja v I j a proste delovne naloge: 1. NATAKAR Pogoji: — KV natakar — dve leti delovnih izkušenj 2. NKVDELA VKE V KUHINJI Pogoji: -NKVdelavka — tri mesece delovnih izkušenj Kandidati naj v osmih dneh po objavi oddajo vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo DO Napredek Domžale, Ljubljanska 64. ____________________________________J „Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI r.o. Jarše p. Domžale razpisuje KADROVSKE STIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1986/87 TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken, Jarše" n.sub.o-, Jarše " Stopzaht. Štev. Let.štipen. Program oz. poklič pokl štip vn.86/87 pomoč. tekstmeh. — str. tkalec I II 1 2 pomočtekstmeh. — previ jal ec II 3 2 tekst. meh. I — str. tkalec I & 1 -2 tkstmeh. I -str.tkalec II III 1 2 tekstmeh. I — snovalec III 1 2 tekstmeh. I - str.predilec II ^ III 3 2 tekst, kemik I - apriš^ tekst, i * /// 7 2 tekstmeh. II -tkalec > :- IV 7 3 tekst. meh. II-tkalec IV 1 2 tekstmeh. II - urej. tekst.str. IV 1 3 test.meh.ll — urej.tekst.str. IV 1 2 lesar širokega profila—mizar IV 1 3 preob.in spaj.kovin—ključavničar IV 2 3 tekstmeh.tehnik - tekstmeh.tehnik V 1 3 teksttehnolog—dipl.ing.tekst.tehnolog. VII 2 1 elektr.tehn.-dipl.ing.elektr.tehn. VII 1 1 TOZD Konfekcija ,Jarše"n.sub.o., Radomi'je preob.in spaj.kovin—ključavničar IV 1 3 tekst.obrt.konf. - šivilja IV 2 2 tekstilnokonf.tehnik-tekstkonf.tehnik V 1 3 kovinarstvo—strojništvo—str.tehnik V 1 1 tekst.obrt.konf. - šivilja IV 1 1 teksttehnol.-dipl.ing.teksttehnol. VII 1 1 DELOVNA SKUPNOSTSKUPNIH SLUŽB računal.-dipl.ing.računal. VII 1 1 Prednosti pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavskih in kmečkih družin. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, borno z rezultati izbora seznanili do 15. avgusta 1986. Če vseh razpisanih štipendij v rednem roku ne borno podelili, borno do 30. avgusta 1986 sprejemali naknadne prijave za nepodeljene stipendije. Te kandidate borno o izboru obvestili do 15. septembra 1986". Kandidati za stipendije naj pošljejo prijave do 15. ju I i ja na naslov: Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI r.o. Jarše, p. Domžale ,Kadrovska služba, Zg. Jarše 21,61230 Domžale. K prijavi oz. vlogi za stipendijo (obr. DZS SPN-1 „Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic") je treba priložiti: — potrdilo o vpisu v solo, - overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega polletnega spričevala, — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občinej, - potrdilo o dohodkih staršev v pretek/em koledarskem letu; navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razme rja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanjem delovnem času in drugih virov. Starši upokojene/', priložijo odrezek od pokojnine za december 1985. Opozarjamo kandidate, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog, brez zahtevane dokumentacije, ne borno obravnavali. Za kadrovsko stipendijo lahko zaprosijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega Člana ne presega povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo /eto. Kadrovska stipendija bo izjemoma podeljena tuđi mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezno vzgojno izobraževalne programe ne bo dovolj ustreznih kandidatov, o čemer se mo rajo sporazumeti udeleženci samoupravnega sporazum v občini. TOZD OPREMOTEHAN Veleblagovnica, Titov trg 1e VAM NUDI POLEG CELOTNEGA PROGRAMA ŽENSKE, MOŠKE, OTRO-ŠKE IN ŠPORTNE KONFEKCIJE TER OBUTVE IZ SEZONE POMLAD-POLETJE 1986 PO POSEBNO UGODNIH CENAH NA ODDELKU MOŠKA KONFEKCIJA: - moške hlače od 3.996,-do 6.174.-din- - moške letne platnene hlače od 3.300.- do 4.500.- din; NA ODDELKU PIONIR: - letne dekliške hlače (moderne) od 3.440,- do 3.940,- din (od 2 do 14 let); - kavbojke od 3.750,- do 4.950,- din (2 do 15 let); - dekliški kompleti (pletenih\od\ 3.600,- do 8.500,- difiJ6-]6 ,, ■""■■..... let);" ■-■-——™~......-°~; > ;:;,:. . •,; - pidžame (100% bombaž) od 2.300,- do 3.200,- (6-14 let); — otroške kopalke še po lahskih cenah; — dekliške spodnje hlačke po 250,- din; - trenirke JOGGING od 4.900,- do 5.300,- din (4-12 let); - kape od 95,- do 138,- din (44, 46 in 48 št); NA ODDELKU CICIBAN: — žabice iz garna po 950,- din (do 1 leta); - garniture (kratke hlače in rokavi) po 2.900,- din (do 1 leta); - garniture (dolgi rokavi) od 1.800,- do 2.028,- din (do 1 leta); - hlače dolge igra/ne od 1.900,- do 2.100,- din (1-3 leta); — kratke hlače iz garna po 990,- din (1—3 leta); NA ODDELKU PERILO: — ženske spodnje maje brez rokavov od 606,- dg 722,- din; — moške spodnje hlače po 408,- din; NA ODDELKU ČEVLJI: — ugoden nakup vseh vrst copat; NA ODDELKU ŠPORT: — velika izbira vrtnih garnitur A LPOS; — velika izbira trenirk; — ce/otni asortiman opreme za nogometne klube; NA ODDELKU PLETEN INE: — moške srajce (kratki rokav) po 2.318,- din; DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB LJUBLJANA, Verovškova 57 o b ja vI ja dela in naloge v kadrovsko-sp/ošnem sektorju VARNOSTNIINŽENIR za lokacijo Mengeš Pogoji: — visoka, višja izobrazba kemi jske, strojne, druge ustrezne smeri — 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo 8 dni po objavi v kadrovsko-splošni sektor delovne organizacije LEK, Ljubljana, Verovškova 57. 16 STRAN OBČINSKI POROČEVALEC Serceje dalo vse, kar je imelo, le ene bilke zase ni hotelo. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mame ANGELE ŽAVBI iz Skocjana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste karkoli pomagali v teh trenutkih, izrekli sožalje, poklonili lepo cvetje in jo pospremili na zadnji poti težkega slovesa. Organistu in g. župniku Žnidar Mihu za slovesen obred in besede tolažbe - HVALA. Vsem, ki jo hranite v lepem spominu, še enkrat najlepša hvala. Vsi njeni. V SPOMIN 9. maja je minilo leto dni krutega spoznanja, da smo za vedno izgubili našo drago TONČKO CERARJEVO, trg. pomočnico iz Lukovice. Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in prižigate svečke v njen spomin. Vsi njeni. ZAHVALA V 82. letu nas je za vedno zapustila po težki bolezni naša draga mama, stara mama, babica, teta in svakinja ZORKA SUDAR roj. Benkovič iz Ješetove 10 v Domžalah. Prisrdna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, kakor tuđi prelepo cvetje. Hvala tuđi Stanetu Benkoviču, dr. Hacetu, pevcem in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči hčerki Alenka in Jelka z družinama. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi đragega moža, očeta, deda, brata in strica FRANCA CERNAGOJA izDomžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, sodelavcem DO Helios, ki so ga tako številno spremili na zadnji poti in mu darovali toliko lepega cvetja. Posebna zahvala govorniku za tople besede slovesa in tolažbe ob grobu, godbi iz Domžal, pevcem ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala tuđi gasilcem iz Domžal. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Franci in Jože z družino. V SPOMIN Te dni mineva leto dni, odkar je odšel od nas mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON TERPIN iz Stude 39. Ob tej priložnosti izrekamo globoko zahvalo vsem, ki ste ga imeli radi, ga ohranili v mislih in srcih in ki obiskujete njegov prerani grob. Hvala vsem posamično in vsem skupaj. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega ata ANDREJA ZALOKARJA se zahvaljujemo dr. Zenkovičevi za pomoč, pevcem Društva upokojencev Domžale in Stobljanskega okteta, sorodnikom in sosedom za cvetje, župniku za opravljen obred ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Domaći. ZAHVALA Qb nepričakovani boleči izgubi našega dragega JANKA ABETA strojnika v pokoju iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh žalosti stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili sožalje in besede tolažbe. Zahvala osebju Zdravstvenega doma Domžale, posebno pa dr. Hacetu in sestri Olgi Pavlin. Hvala kolektivu Heliosa, gasilcem iz Stoba za častno spremstvo, Stobljanskem oktetu, duhovniku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala Godbi Domžale za poslovilne besede in lepo slovo od dolgoletnega člana. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji dom in mu darovali toliko lepega cvetja, ki ga je tako ljubil. Vsem se enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata in strica ŠTEFANA KAVČIČA iz Prevoj 98 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sosedom za nesebično pomoč ter DO Mojca za cvetje in pomoč. Posebej se zahvaljujemo dr. Cerarju za đolgoletno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Lukovice in praporščakom- Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Družina Kavčič. TURISTIČNO DRUŠTVO DOMŽALE objavlja RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA "BIFE TURIST" V NAJEM. Objekt „Bife turist" se nahaja za bencinsko črpalko v Domžalah, turistično društvo Domžale pa ga oddaja v na/em za dobo petih let na/bolfšemu ponudniku- Od bodočega najemnika Turistično društvo Domžale pričakuje, da bo uporabi jal poslovne prostore izključno v gostinske namene, da bo vzdrževal objekt in okolico in da bo sodeloval v turističnih akcijah ter obveščal goste o turističnih in prenočitvenih zmogljivostih v Domžalah. Po oceni teh kriterijev bo komisija izbrala najboljšega ponudnika. Pisne ponudbe z obsežno obrazložitvijo pošljite priporočeno do 25.5.1986 na naslov Turistično društvo, 61230 Domžale. Zadružni svet OZ "ZORA" DOMŽALE, Prešernova 33, 61234 Mengeš razpisu je na pod/agi sklepa z dne 9.4.1986 Vođenje komerciainega in vođenje računovodskega sektorja (reelekcija) VOĐENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Pogoji: — 6. stopnja ustrezne smeri, — 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih oz. nalogah s posebnim i pooblastili VOĐENJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji: — 6. stopnja ustrezne smeri (ekonomist) — 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih oz. nalogah s posebnim/' pooblastili. Delovna razmerja sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z dokazi/i o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 15-dneh po objavi razpisa. O izbiri borno kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. REPOVŽ ROMAN,KIDRtĆEVA ti Popravila vseh vrst barvnih in crno belih TV aparatov, HI-FI komponent, magnetofonov itd. Hitra popravila, rezervni deli zagotovljeni. ODPRTO: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 12. ure torek, četrtek od 16. do 19. ure. Informacije 721-083. (Vhod iz ulice Veljka Vlahovića pri skladišču Marketinga). Gradbeništvo in betonski izdelki FRANC NOVAK Imenje 8 a Moravče K sodelovanju vabim DELA VCE V GRADBENIŠTVU; zidarje, tesarje in delavce za zaposlitev za nedoločen čas. Kandidati naj se javijo osebno ali po telefonu 735-178. Strojno pletilstvo VIDARETELJ Kovičeva 10, Domžale objavlja RAZPIS 1 STIPENDIJE za štiriletni srednješolski studij strojništva v usmerjenem izobraževanju. Korrisija za delovna razmerja TOZD REJA objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge: ČIŠĆENJE PISARNIŠKIH PROSTOROV v upravni stavbi v Domžalah (Slomškova ulica) za 4 ure dnevno. Kandidatke morajo imeti končano osnovno solo in tri mesece delovnih izkušenj. Delo se opravlja v popoldanskem času. Poskusno delo je dva meseca. Osebni dohodek približno 38.000 din. Ponudbe z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba delovne organizacije JATA, Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana — Polje 8 dni po objavi. O izbiri borno kandidatke obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. BISTRO MINUTA obvešča svoje goste, da je s prihajajočim poletjem pripravilo razširjeno ponudbo osvežilnih pijač, sladoledov in slaščic. Ker z vročimi dnevi želijo ustreči s svojo ponudbo, vas seznanjajo z obsegom vsega, kar v lokalu pripravljajo. Nov delovni čas: lokal je odprt od 7. do 22. ure. V lokalu pripravljajo naslednjo bogato izbiro pijač in napitkov: BOVLA-CLUB 12- COCTAIL MINUTA - RUMY DUMTY - KIWI - GIN FIZZ - UNION FIZZ - MANDARINETA -SADNA KUPA - SLADOLED S SMETANO IN ČOKOLADO -SLADOLED S SADJEM - LEDENA KAVA - HLADNA KAVA S ČOKOLADO -SADNI FRAPPE ! PRIDITE IN POIZKUSITE - VABLJENI! OTROCI IN STARŠIf Mladinke VVO Domžale borno za vse predšolske otroke pripravile prireditev „Ciciban v mesecu mladosti" v hali Komunalnega centra 23. in 24.5.1986. Obiskala vas bosta Janez Bitenc in Jelka Reichman, lahko pa boste zamenjali tuđi rabljene igrače. OBČINSKI POROČEVALEC —STR AN-1-7-' SOZD ELEKTROTEHNA DO MELODIJA, tovarna glasbil in učit Mengeš proizvaja svetovno priznane proizvode: — klavirske harmonike od 40 do 120 basov — diatonične harmonike — klasične kitare — električne kitare — notne zvočne table — orkestersko elektroniko — pribor za glasbene instrumente. PRIPOROCAMO SVOJE IZDELKE! Sloveniiales lesn?nMI1vena RADOMLJE Proizvajamo: — visoko kvalitetno sedežno pohištvo za izvoz in domači trg — usnjene počivalnike in sedežne garniture — žagan les — viseče stropove. ^ *££? trgovsko gostinska DO Jk NAPREDEK ) ■■k n.soi.o. domzale / TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO, SLAŠCICARSTVO IN TURIZEM TOZD GROSIST DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B Delavci Napredka čestitajo za praznik vsem svojim stran kam in gostom ter priporočajo obiske in nakupe v svojih poslovnih enotah! splošna gradbena dejavnost beton — zagorje ob savi n.soi.o. TOZD GRADNJE DOMZALE, Ljubljanska 72 a Priporoča svoje storitve in čestita k prazniku! >db©jcjl jl lidb« cLojpcx^e2lX^ RUDARSKO PODJETJE KREMENOVIH PESKOV IN OPLEME-NITENJE NEKOVIN n.soi.o. Ljubljanska 18 Slovenija ČESTITAMO ZA PRAZNIK IN ŽELIMO OBILO DELOVNIH USPEHOV! lek DpfcBptnia TOZD KEMIJA MENGEŠ Proizvajamo: farmacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske preparate, droge in učinkovine. Ob prazniku čestitamo vsem občanom domžalske občine ! induplati INDUSTRIJA PLATNENIH IZDEL-KOV INDUPLATI r.o. JARSE, p. DOM2ALE VAM ČESTITA K PRAZNIKU! „SEMESADIKE" MENGEŠ izvozno-uvozno podjetje nudi poceni kvalitetno seme, sadike za pogoz-dovanje, parke in drevorede. Tovarna trakdv in elastike Mengeš, Glavni trg 18 Vsem kupcem priporočamo naše kvalitetne izdelke: — vse vrste tkane elastike — elastične in neelastične trakove — vrvice, trak za zavese in druge dekorativne trakove. UNIVERZALE DOMŽALE INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O. KIDRIČEVA 4 ZA PROSTI CAS, PRI REKREACIJI IN SPORTU, FUNKCIONALNA IN ELEGANTNA OBLAČILA IZDELKI UNIVERZALE DOMZALE kmetijska zadruga emona P.. domžale 61230 Domisle, Kidrićeva 14, SE PRIPOROČA IN ČESTITA VSEM OBCANOM IN DE LOVNIM LJUDEM OBCINE DOM2ALE OB NAŠEM SKUPNEM PRAZNIKU! Est zavarovalna skupnost triglav aga, ^^ Poslovna enota Mengeš Vsem občanom, delavcem in zavarovancem ZS Triglav čestitamo za naš skupni praznik! Pomislite tuđi, ali imate družbeno premoženje, rabe in svoje premoženje zavaravano pri ZS TRIGLAV? 18 STRAN OBČINSKI POROČEVALEC Kovinsko in strojno podjetje Mengeš, Gorenjska cesta 9 nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge: — izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpad-nih voda, — izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode, — izdelava in montaža opreme za obdelavo blata. in čestita ob prazniku dela in dnevu OF! TEKSTIL TOZD yi o.sol.o., 61234 TNC Mengeš izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in iglane filce ter končne izdelke iz filca. Delovni kolektiv želi veliko delovnih uspehov vsem občanom in čestita za praznik! A—S D0M2 ALE AVTOSERVIS DOMŽALE, p.o. Ljubljanska c. 1 61230 Domžale, p.p. 74 Telex 31778 YU AS DOM Čestitamo ob praznovanju vsem delovnim Ijudem in občanom, obenem pa" predstavljamo tuđi svojo dejavnost: — remontiranje in popravilo cestnih motornih vozil — izdelovanje nadgradenj za vse vrste vozil, prikolic in polprikolic — pooblaščeni servis za osebna vozila Volksvvagen — izdelava menjalnih in snemljivih nadgradenj — kot prvi v Jugoslaviji ZORA Obrtna zadruga Domžale Mengeš, Prešernova 33 Prijetno praznovanje želi vsem kooperantom, poslovnim partnerjem in občanom. MERCATOR RO2NIK TOZD GRMADA SP DOM2ALE, Kolodvorska 3 ČESTITA OB PRAZNOVANJU VSEM OBČANOM IN SVOJIM OBISKOVALCEM TER PRIPOROČA NAKUP V SVOJI TRGOVINI. papirnica količevo Prbizvajamo: KARTONE: premazne, nepremazne dupleks in tipleks ter specialne vrste kartona PAPIR JE: težko propusthe, ovojne in emba-lažne LEPENKE: specialne vrste za potrebe obut-vene, elektro in tekstilne industrije. ČESTITAMO ZA PRAZNIK! H ELI OS KEMICNA INDUSTRIJA DOM2ALE OB PRAZNIKU 2ELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM DOM2AL VELIKO DELOVNIH USPEHOV! & TOSAMA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZiMIK PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE! INDUSTRIJSKI KOMBINAT „PLANIKA" KRANJ TOZD TOVARNA OBUTVE „MOJCA" LUKOVICA Vsem občanom čestitamo ob prazniku in želimo veliko delovnih uspehov! GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA TOK GOZDARSTVO DOM2ALE Priporočamo svoje storitve in čestitamo za praznik! komunalno podjetje domžaie P.o. 61230 Domžale, Ljube Sercerja 4 Vsem porabnikom naših storitev, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE DOM2ALE! „MUNOSTROJ,, TOVARNA STROJEV DOMŽALE Vsem občanom čestitamo ob prazniku in želimo veliko delovnih uspehov! DO TOKO n.sol.o. Domžale 61230 Domžale, Kidričeva 1 tel. 721-811 telex 31424 YU TOKO S svoji mi TOZD: — Proizvodnja galanterije Domžale — Maloprodaja Domžale — in DSSS. Proizvodni program: ženske torbice, potovalne torbe in kovčki, aktovke in mape, šolske in športne torbe, drobna galanterija, pasovi, izdelki iz reptilij, torbe za orodje. OB'ČINSKI POROČEVALEC 19 STRAN S:-Š^:¥:?^:-:-:-:§Š§Š^:?5S-S:::S:: Namesto komentarja k super prire-ditvi „Kaj takega se še ni dogajalo, kar se je dogajalo na dobrodelni prireditvi v korist Onkološkega instituta v domžalski Hali." Če to reče Andrej Zajc, ki že kar 18 let živi izredno dinamično življenje v Hali in okrog Hale — je moral biti tistega petkovega večera hudičev DAR - MAR . .. Kot vedo povedati, je naš Bob Geldoff doma v Loki pri Mengšu .. . Več je ikeban... Ob sklepu, da borno v Domžalah dobili društvo nekadilcev, seje naOK SZDL povećalo število ikeban — v pepelnikih. Povišanje Nekateri občinski funkcionarji se tov. Matjažu Brojanu iskreno zahvalju-jejo, da jih je v pretekli številki tako plemenito povišal v člane izvršnega sveta. Doslej nišo bili, odslej pa po njegovem podpisu k sliki v pretekli številki - so! Rdeče gledajo ... Zaradi akcije za čiste in zelene Domžale imajo nekateri že sedaj rdeče oči... Od dima, ko občani množično kurijo odpadke, zaradi česar se obilno kadi. .. Misel, ki povzroči, da vržete cigareto iz rok .. ■ Mis-el tega velikega književnika, Društva nekadilcev Ljubljana-Šiška in Društva nekadilcev Ljubljana-Vič-R udnik, toplo priporočata v razmišljanje vsem živim ljudem. „Bernard Shaw, znameniti književnik, je dejal o cigareti: NA ENI STRANI JE OGENJ, NA DRUGI PA OSEL!" Nekaterim to ni več nobena žalitev, ker že sami vedo, kaj jim pripoveduje misel velikega humorista oz. književnika. Šola za delegate Če bi naši republiški funkcionarji, ki so bili izvoljeni na II. seji občinske delegatske skupščine v Domžalah vedeli, v kakšnem (hladnem) vzdušju so bili izvoljeni, bi jih precej minila vročica volilne noči (pardon - dne-va). TV zvezde Po tem, ko na TV lahko dnevno gledamo športne in estradne zvezde, bi bilo prav, da bi spoznali ob priliki vizuelno rudi delegate, ki smo jih izvolili... Tako bi vsaj vedeli in videli, kdo je tako neznansko uspešen ... Novi pojmi Naše osnovne sole so se modernizirale! Na pobudo pristojnih občin-skih strokovnjakov (nišo z osnovnih šol) so uvedli nov jezik' za vse dejavnosti: poslovne, upravne, pouk, posebno pa za interesne dejavnosti. Kako? Kako? Zemljepisni krožek je sedaj ZEK, matematični MAK; imajo pa tuđi sledeče krožke: FIK, BIK, RAK, MOK, FOLK, NOS, GIN, DRK ... A tako! Učenci in učitelji so lahko srečni, da se namesto slovenščine uporablja v naših osnovnih šolah „poslovščina". To bo pa sigurno vplivalo na kvaliteto VID in drugih dejavnosti v šolah. Kdo ve, ali so že to inovacijo prijavili patentnemu uradu? (Glej dopis Skupnosti osnovnih šol št. 25/86 z dne 11.2.1986). Konkurenca ... Poleg enega domžalskega dežnikar-ja je skoraj v hipu zraslo v Mengšu kar nekaj samosvojih obrtnih dejavnikov, ki imajo vsi nekaj opraviti z marela-mi. .. Ansambel Marela iz Mengša - še ne popravlja marel Morda jih še bo... Kdo je to? Organizator Samoreklamator Zasluge drugih pohrustator Komplikator (precej) domišljavi muzikator Največji (mengeški) NAKLADATOR! \$J)$O .""AUDIO PRIKLJUČITVE - REPRODUKCIJA SNEMANJE - PROJEKCIJA VIDEOTEKA TELEFON (Obi) 721-367 FLORUAN CRUDNIK VEGOVA 5, 61230 DOUtALE Rokovnjaški tabor bo 21. in 22. juni ja Letošnji tradicionalni Rokovnjaški tabor na Brdu pri Lukovici se bo začel v soboto, 21. juni ja ob 20. uri z rokovnjaškim plesom ob glasbi ansambla Marela iz Mengša. Obeta se zanimiva rokovnjaška noč, v kateri ne bo manjkalo rokovnjaških in kmečkih kulinaričnih specialitet, od domaćega kruha in golaža do pristnega domaćega vina. Ob 10. uri dopoldne v nedeljo se bo rok&njaški tabor nadaljeval s prireditvijo za otroke — rokovnjaški MiŠ—MAŠ. Ob 15. uri bo tradicionalni rokćvnjaški napad na Francoze, ki se bo zaključit v ples ob zvokih ansambla bratov Poljanšek. VGT Mario in Štefka Petrič v likovnem salonu V kočevskem likovnem salonu sta razstavljala domžalska umetnika: akademski slikar Mario Petrić in njegova žena, Štefka Košir-Petrić, akademska kiparka. Pred nedavnim smo imeli priliko ob čudo vat i tuđi njene rastlinske figure v Repanškovi likovni galeriji, ki so v glini graciozno izžarevale njeno umetniško snovanje večnega spreminjanja in prerojevanja v krogotoku človeškega življenja. V Kočevju je razstavljala malo figuralno plastiko, v katero vnaša skladno z organskim razvojem lastna likovna gledanja v okviru tradicionalnih rešitev človeškega telesa. Poznanim kiparskim gledanjem daje avtentičen osebni poudarek, kakot je o njenem delu zapisal likovni kritik Marjan Tršar. Kiparka z žensko milino poenostavlja in zabrisuje oštre konture telesa, da ritmično izzvenijo v svojsko monolitnost. Vse je podrejeno glavnemu sporočilu, ki ga izražajo lirične, mehke, oblike, poudarjajoč notranjo telesno živost in razgibanost, ki sama po sebi meditativno vpliva na gledalca in mu nudi potencialne možnosti poustvar-janja. Vse te simbolne figure žena, mater, čakajočih, zibajočih, zatopljenih v bole-čino, graciozno sedečih, zamišljenih, pokončno vzravnanih • - - izražajo temeljno noto kiparkinega iskanja in snovanja, razpetega med njena osebna občutja in pradavne stiske žene, ki se je v svoji materinski vlogi razdajala, črtvovala in trgala od svojega sadu. Isto govorico dojamemo v njeni najnovejši rastlinski figuraliki, ki prav tako izraza razpetost med peklom in nebom večnega rojevanja in neuničljivosti. Kiparkino delo se je v svojevrstnem sozvočju ujelo s slikarskimi stvaritvami njenega življenjskega tovariša, Mana Petri-ća, s katerim že več kot trideset let ustvarjata pod isto streho. Gledalec v njunem delu najde mnoge idejne vzpored-nice, čeprav ubirata vsak svoja pota. Petrićeve slikarske stvaritve imajo izrazito osebnoizpovedni značaj. Kljub temu da so njegovi barvni liki na prvi pogled izrazito intelektualni, oštro ločeni med seboj, nas prijetni primorski modrozeleni toni, ki izstopajo, popeljejo v njegov notranji svet. Ta nam zapoje v bogatih barvnih paletah, v katerih se nam prikažejo peščene plaže, morske ceri, pečine, zalivi, obline ženskih teles, njegove Eve, uživajoče ob morju, ki je tuđi avtorjev nenehni navdihovalec. Slikar sam pravi o sebi, da je že v otroštvu doživel ves čar in veličino narave, ki ga je za vselej in vsega prevzela. Se posebno sta ga prevzela dva prvobitna elementa: voda in kamen, nosilca življenja, ki sta v njem sprožila likovno doživetje. Reka je del njegove mladosti, z morjem pa ga veže mediteranska kri. Slikarjev svojski kolorizem je njegova najizrazitejša in najžlahtnejša izrazna prvi-na, ki nas navdaja z doživetji pravih barvnih impresij. Takole je o njem v katalogu zapisal prof. Marjan Tršar: „ .. .vzlic temu, da ponekod še zaslutimo v podtekstu krajino ali ćelo figuraliko, M sta mu bili startni navdih, so ti barvni kaleidoskopi v prvi vrsti avtorski odzivi na zunanje vizualne pobude, pa zavoljo tega govoreći prek posebnega reda - s strukturo samemu sebi zadostnega slikovnega polja". Z omenjeno motiviko je slikar v svojih likovnih zamislih dosegel najbolj poetične in zrele likovne stvaritve, ki izražajo visoko raven njegove osebne umetniške izpovedi. Marija Cvetek Likovna razstava Člani likovnega društva Petra Lobode Domžale so se odzvali vabilu Centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale—Kamnik v Mengšu. Tu je tuđi sedež društva za pomoč prizadetim, ki prav letos praznuje 20 letnico delovanja. In ker bo to društvo 20 letni jubilej praznovalo s svečano akademijo, ki bo 16. maja 1986 v kultumem domu v Mengšu, bo prav razstava Likovnega društva Petra Lobode Domžale posvećena temu jubileju. , V tem centru so zaposleni invalidi iz občin Domžale in Kamnik. Ti so delavnice za kooperacijska dela za združeno delo in obrtnike. Poleg tega tu delajo tuđi izdelke lastnega programa, to je ročno tkanje na statvah in izdelujejo dekorativne tkanine, cekarje, razne montaže in pakiranje. Center, deluje v prostorih, ki jih je nekdaj upravljala tovarna Melodija Mengeš, Mengšani mu pa pravijo Ropretovina, ker je tu ustvarjal mengeški kipar Franc Ropret. Sedaj center deluje tu že osem let. Pohvaliti moramo izredno čistoćo tega centra, ki bi bila lahko vzor in zgled marsikateremu podjetju. Tu je zaposlenih 60 ljudi, od tega 9 strokovnih delavcev. Svoja dela v raznih tehnikah so tu razstavili člani Likovnega društva Petra Lobode Domžale: Danica Smrdel, Tone Tomažič, Drago Jerman, Milan Jeran, France Orehek, Bogdan Potnik, Vinko Božič, Ida Rebula, Matjaž Mauser, Mojca Vilar in Tone Ravnikar. Skupno je razstavljenih trideset del. To je že druga razstava članov Likovnega društva Petra Lobode Domžale v mesecu aprilu tega leta, kajti pred tem so imeli razstavo v tovarni Univerzale Domžale. S tem želijo likovno umetnost posredovati čim večjemu številu občanov. Tone Ravnikar »Ne hodi čez progo, je smrtno nevarno« — piše. Pa kaj zato? Mlađega »prometa« napis ne ovira. Morda le še vzpodbuja... Žeja je huda. Gostilna I'avovec je ustavila vo^iUu .^u ui/.ila... Pot do sodniške piščalke Z uvrstitVijo NK Domžale in njegovim uspešnim nastopom v slovenski nogome tni ligi, se je v naši regiji zelo povećalo zanimanje za nogometno igro. Pri Medobčinski nogometni zvezi Domžale - Kamnik imajo vsako leto več klubov oziroma sekcij za tekmovanje, zato je več tekem in tako je potrebnih še več sodnikov. Za napredek in kvaliteten razvoj nogometa so potrebni tuđi strokovno dobro podkovani sodniki, ki s svojimi odločitvami ne zavirajo igre ampak pripomorejo tuđi h kulturnemu odnosu do tega športa. Po osmih letih, odkar imamo za naše področje svoje Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Kam-rik-Domžale nam je končno le uspelo pridobiti v souporabo z NK Domžale klubski prostor za svojo dejavnost v Domu športnih organizacij v športnem parku ob kopališču v Domžalah. V naši organizaciji je sedaj 20 aktivnih sodnikov, vendar je za boljše sojenje potrebna še večja množičnost zato vabimo v svoje vrste nove člane, ki imajo veselje in si želijo pridobiti zadostno strokovno znanje za sojenje tekem. Oglasite se v naših prostorih ob ponedeljkih med 19. in 20. uro. ali pa sporočite svoje želje našim sodnikom po nogometnih tek-mah. Tečaj se prične konec maja v klubskih prostorih. Prijavijo se lahko tuđi dekleta oz. žene, ki jih sojenje nog. tekem veseli. Stane Benkovič 20 STRAN OBČINSKI POROČEVALEC