i , Nainovejša porožfia. nraduo paročilo. thmaj, 14. lebruarju. Vzhodno bojišC«. Armada generala-feldniarša.la pl, M a c k o n s e n a: Nobenlh posebnih dogodkov. Armada generalnega polkovnika nadvojvode J o ž e I a: Južno od B e k a s (Valeputna-cesta) smo odbili ve6 ruskih sunkov. Ob cesti Valepu|tna so naše čete z naskokom zavzele rusko postojanko, za katere je napravil sovražnik pozneje brezvspegne mofine protisunke, da bi jo zopet nazaj pridobii. Vjetih je bilo 23 Castnikov in 1200 mož ter vplenjenih 12 strojnih pugk, 6 metačev nun in 2 topova, Italijansko in albansko bojišfie: Nobenih posebnih dogodkov. ,.... ^ _.L.._ ,.,.. M--;-t^fr-^_-gTrf|M[HM| Iz nemškega poročila. Na francoskem bojišču nadaljuje sovražnik na severnem bregu Ancre po STditi artilerijski predpripravi svoje napade z močnimi inlanterijskimi Cetami. Boj se je vso noč na celi Ironti do Samme nadaljeval z izredno srditostjo. Na macedonskem bojišču so bili itali janski napadi na vigine vzhodno od Paralovega v kolenu Crne brez vspeha. Naši zavzeli državni kolodvor pri Gorici. Dodatno k poročilu o boiih dne 9. iebruarja pred Gorico se še poroča, da so naše čete tega dne z naskokom zavzele gorlškl državnl kolodvor, ki leži samo pol kilometra vzhodno od Gorice. Dne 10. lebruarja so ga naši sicer za nekoliko časa zopet izpraznili, a nato zopet zavzeli in ga kljub srditim napadom obdržali v posesti. Naši so tako svojo črto pomaknili tik do mesta in že s pugkinimi streli z lahkoto obvladujejo mesto. Borba za goriške vzbodne predmestne postojanke se nadaljuje z veliko resnostjo. Zavzeli smo tudi ve6 strelsMh jarkov med krajema Tivoli in Sv, Marko. Naša artilerija je z zatvornim ognjem prizadjala Labom ogromne izgube, Italijansko bojišče ¦- najvažnejša fronta. »Ugledni italijanski general in zborni poveljnik Marazzi. ki je s svojim zborom zasedel svoj čas Gorico, je izjavil, da se naj avstrijske armade nikar ne podcenjuje, Marazzi pravi, da je italijansko bojiš^e za getverosporazum najvažnejša napadalna frontn. Krvavi napadi margala Joilre Franciji niso prinesli odločitve. Na ruski Ironti se ne more pričakovati uspeha. O Balkanu pa se že sedaj lahko reče. da ]e za Cetverosporazum izgubljen. Na zahodu bo odlo_ilua bitka. Svicarski vojagki strokovnjaki so mnenja, da zbirajo Angleži na zahodnem delu francoske ironte proti Nemcem vedno nove rezerve in da lmajo Angleži in Francozi tam zbranih že najmanj 354 milijona mož. Ta armada je baje pripravljena, da v spomladi z odloSilnim sunkom predere nemgko bojno ftrto in tako privede sedanjo vojsko do odločitve. V Parizu in Londonu so prepričani, da bo koncem letošnjega poletja priglo do konca vojske. V desetih dneh potopljenih 200.000 ton. Parigki list ,,Figaro" poroča, da so P-3olni od 1. do 10, februarja potopili že 58 8etverosporazumovib trgovskih in 32 nevtralnih trgovskih ladij. Poro8ilo iz Berolina pravi, da ]e samo 1 P-6oln potopil v Atlantskem Oceanu v enem dnevu 10 ladij, ki so bile obložene z žitom, soljo in premogom» Skupno se je potopilo od 1. do 10. februarja ladij z 200.000 tonami, Koliko ladij so že F-Čolni potopili? Anglegki admiral Beresford je izjavil, da je bilo od pričetka vojske do sedaj po P-čolnih potopljpnih 4 milijone ton anglpških ladij. 3 mil. ton so z novimi ladjami že nadomestili Lord Lytton je pa rekel med drugim: Angli a opravlja na morju policijsko službo, dočim igra Nemčlja vlogo morskega roparja. Cene za les. Zveza velikih avstrijskih lesnib trgovin na Dunaju je sklenila sledeče lesne cone, ki so veljavne za kubiCni meter do preklica: Hlodi (jelov, smrekov in borov les) 50—55 K, hlodi (bukov in hrastov les 95—110 K, hrastove, bukove, sploh deto^le deske iz trdega lesa do 240 K, Otesani ali ogiati žagan les (smreka, jelka, bor) 60—90 K, bukov, hrastov les 230-250 K. Za Stajersko deželo so doloCene sledeče lesne cene: Mehkl hlodi neotesani 45—55 K, oglati ali otesani mehki hlodi 75—100 K. trde deske 130-190 K. Nove cene za sladker. Vlada je dolo&la nove cene za nadrobno prodajo sladkorja. Do 1. aprita so cene za 1 v pri kg nižje kot po 1. aprilu. Mariborsko glavarsfvo je določilo za občine v neposredjiji mariborski okolici sledefie cene: Z!a sladkor v velikib grudah do 1. aprila 1 K 24 v za 1 kg, po 1. aprilu 1 v vefi; za grude s 5 kg do 1. aprila 1 K 25 v, po 1. aprilu 1 v več; za male grudice do 1* april_ 1 K 20 v, po 1. aprilu 1 K 27 v; sladkor v kookah v zaboju do 1, aprila 1 K 30 v, po 1. aprilu 1 v veC; kocke v zavoju do 1. aprila 1 K 28 v, po 1. aprilu 1 v veft; sladkorna moka do 1. aprila 1 K 29 V, po 1. aprilu 1 v več; kristalni sladkor do 1. aprila 1 K 27 v, po 1. aprilu 1 v več. Za občine ob žqleznici in ki so od Maribora oddaljene samo nekaj Mlometrov, so cene prl vseh vrstah za 1 v pri kilogramu višje; v zelo oddaljenib občinah pa smejo trgovci rafiunati 3 v več kot v Mariboru in v okolici. Natan5nejši seznam obfiin je razviden na lepakih, katere mora vsak trgovec imeti v svoji Sta«uni javna nabite. S0OO metepsklh stotov olja iz sadnih pe_k. V Nemčiji so leta 1916 zbrali 120.000 ton sadnih pegk, iz katerih so napravili do 5000 meterskih stotov ali 5000 hektolitrov izbornega jedilnega olja. Skoda, da gre v naših krajih vsako leto toliko sadnih pešk V izgubo! Gibanje m rair v Ameriki. Iz Londona porofcajo, da se v Ameriki vrši ži- vahno giban.;e za mir. K rojstnemu dnevu bivgo.rpredsednika Združonih držav, Linkolna. se je v celi \ ildržavi vrgilo ve6je število sbodov za mir. |