Leto XV., St. 18.
Poitnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, 25. septembra 1928.
V organizaciji Jo aol,
Ikor moli — toliko pravico.
AM5TERPAJ4
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Gradišče Stev. 2
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhafa 10. in 25. dne v me*
secu.
Stane posamezna Številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za čla* ne izvod po 1.— Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti iranklra-ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poltnine proste.
Strokovno organizira* no delavstvo množi svoje vrste.
{Iz polletnega poročila Strokovne komisije za Slovenijo.)
Odkar se je vršil letos v februarju kongres Strokovne komisije za Slovenijo, se je delavstvo zavedlo še bolje, da treba pomnožiti in okrepiti svoje bojne vrste. Dasi je na potu mnogo zaprek, mnogo kontraagitacij, dasi se kapitalizem po svojih agentih trudi na vso moč, da bi odvrnil de-, lavstvo od vstopa v razredno-bojev-ne organizacije in ga pritegnil v svoje žolte in druge tem podobne organizacije ali kjer bi ga držal bolje sigurno v rokah, pa da se sploh ne organizira, se delavstvo krepko ustavlja in stopa v razredno-bojevne organizacije.
Tako sta se tekom tega polleta u-stanovili dve novi organizaciji in sicer »Organizacija dimnikarjev za Slovenijo« im »Organizacija strojnikov in, kurjačev za Slovenijo«.
»Savez Metalskih Radnika« krepko množi svoje vrste in prodira v vse delavnice in obrate, sklepa dobre kolektivne pogodbe ter ustanavlja nove podružnice in vrši borbo, kakor jo mora vršiti sploh razredno bojevna organizacija.
»Zveza živilskih delavcev« je isto-tako narastku in organizirala mesarske pomočnike ter druge v nekaterih obratih, kjer dosedaj organizacije sploh še 'bilo ni.
»Osrednje društvo lesnih delavcev« istotako postavlja organizacije v obratih, kjer dosedaj niso bile in vrši sestanke s tapetniki in stavbeniki.
»Osrednje društvo oblačilnih delavcev« je organizacija, ki je vodila mezdni boj uspešno in pomnožila svoje članstvo.
»Monopolski delavci« korak za korakom prodirajo v vrste nezavednih delavk in delavcev in kakor pričajo sestanki, je delo sicer trdo, a rodi uspehe.
»Zveza Rudarjev Jugoslavije« se veča. Ustanovili je med tem dve podružnici po 56 in 74 članov ter tudi v drugih podružnicah narašča. Delo med rudarji . je težavno. Spiritizem in šundliteratura, ki se širi med to ma-so najbolje zkoriščanih, je postal tako vpliven, da treba postaviti tudi proti temu svoje moči.
»Splošna delavska zveza Jugoslavije« (Ors) stoji trdno in so se v mnogih podružnicah člani pomnožili, Stavka steklarjev je pa dala še večjo odporno silo.
»Privatni nameščenci« stalno svoje vrste množijo. Akcije za osemurnih in za odpiranje in zapiranje trgovin in obratov so bile na višku in sodelovale so pri tem vse druge organizacije,
»Ujedinjeni Savez Železničarjev« pa je svoje vrste pomnožil zelo in njegove akcije proti redukcijam so izzvale v kapitalističnih krogih nezadovoljstvo. Z za plen jevamjem pisem, s šikaniranjem predsednikov in tajnikov podružnic se trudijo ustrašiti delavstvo in funkcijonarie. Doživljajo pa baš nasprotno. Vrste se množe.
Na kongresu v februarju letošnjega leta je Strokovna komisija štela 5633 članov. Sedaj, 1. julija 1928 šteje 6963 članov. Torej narast za 1330 članov. In to ni malenkost, povdarja-mo, ako se vzame v obzir težave, s katerimi je imel Tačunati novoizvoljeni odbor.
Vi drugi polovici, torej od 1. julija tl. naprej, so pa še razveseljivejši uspehi in prihodnji plenum, ki bo razpravljal o tem, bo konštatiral, d’a
Stavka žičarjev pri KID. na Jesenicah
Je izbruhnila.
Žiiarji so nastopili zoper krivice In šikaniranje tako odloino in kompaktno, da so zmagali.
Vodstvo podjetja Je sprejelo njih zahteve in stavka Je prenehala.
Naj iivi organizirana borba I
Stavka steklarjev traja 2e čez 2 in pol
meseca.
Steklarji ne klonljo. Njih bojevnl duh je švrst. Zmagati morajo, ker noiejo biti sužnji.
Ker brivski pomoiniki niso hoteli podpisati, da bodo delali 10 ur, je bil vržen na cesto tajnik organizacije s. Gorenc poleg predsednika In blagajnika. Organizirano delavstvo odlolno protestira In klile: Ne boste nas, reakcionarji, zlomili. — Naj živi razredni'boji
sc je začelo delavsko strokovno gibanje zares konsolidirati, jačati in postajati faktor, s katerim bo buržu-azija imela računati. Vidno je, da razna zlobna ščuvanja raznovrstnih temnih elementov nimajo uspeha. Delavstvo ve in čuti, kakšni so tisti, ki — milo rečeno — opravljajo.
Strokovna komisija je vršila razne akcije, protestne shode v Mariboru, Ljubljani in v Celju, strokovne konference v Mariboru, Ptuju, Tr-boljah, Jesenicah in Celju. Volitve delavskih zaupnikov so pokazale, da so razredne organizacije med delavstvom' priznane, ker je večina' delavskih zaupnikov organiziranih v raz-redno-borbenih organizacijah, kar je ponos Strokovne komisije kot vrhovnega strokovnega foruma v Sloveniji. Poleg tega je bilo nešteto intervencij, protestov v vsakodnevni obliki, sestanki, kar ni mogoče vsega našteti, ker bi to zavzelo preveč prostora. In vse te intervencije so bile izvršene v korist prizadetih delav-cev-članov. Sestanki so razpravljali o potrebi strokovnih organizacij in širili zavednost delavcev.
Plenum je sklenil1 poleg drugih važ-
nih sklepov pozvati vse sodruge, posebno intelektualce, ki so za konstruktivno delo in hočejo, da bi se proletarijat priboril tudi vsakdanje pravice in da si iste očuva, da se v svojih prostih urah posvetijo delu krepitve strokovnih organizacij in vzgoje delavstva,
Vse Strokovni komisiji priključene zveze pa naj še bolj aktivno in energično delajo za povzdigo in razširjenje svojih organizacij. Treba imeti pri vsem tem jasno sliko pred seboj, da je Strokovna komisija zbor delegatov -f unkcijonarjev posameznih zvez in obratno. Ti delegati-funkcijonarji morajo s svojim delom in s svojo odločnostjo dati Strokovni komisiji avtoritativno moč v taki meri, da se sklep Strokovne komisije mora smatrati kot zakon in izvesti brez obotavljanja. Tako bodo strokovne organizacije stale pred kapitalisti, t. j. pred Zvezo industrijalcev silnejša bojevna moč. Članstvo strokovnih organizacij pa mora svoje funkcijonarje, sodruge, ki jih je. izvolilo, braniti pred1 vsakimi lažmi in obrekovanji, ker s tem brani moč in u-gled svoje organizacije.
VajeniSko
Vkljub zakonu o zaščiti delavcev, ki določa, da je delovni čas vajenca in vajenke osemurnik, da je nočno delo prepovedano, da se sme vajenca in vajenko porabljati samo za delo, katerega se uči, je vprašanje vajencev in vajenk in njih zaščite odprto. Zakon o zaščiti delavcev se naravnost tepta in ni oblasti v državi, ki bi mogla, oziroma hotela dati vsaj v tem pogledu avtoriteto temu zakonu.
Vajenci in vajenke stopijo v uk. Mojster jih uporablja kot »deklo za vse«. Delajo delo, za katero so stopili v uk. A poleg tega in večkrat glavno je pa drugo, ki ga daje mojster temu otroku. Domača dela vseh vrst mora opravljati. Vsa hlapčevska dela mora vršiti. Vajenke morajo prati perilo. In tako dalje.
Če damo take izkoriščevalce in izkoriščevalke otrok obrtnemu sodišču, so seve obsojene, to je res, čeravno se navadno izgovarjajo: »Jaz sem se tudi tako učil; jaz sem morala tudi vse tako delati, pa še naj moj vajenec in vajenka.« Inšpektor dela, če se mu naznani tako zlorabljanje, tudi kaznuje. In to je vse. In mirna
vprašanje.
Bosna. Ali posledice? Tak mojster in taka mojstrovka nato naravnost svojega vajenca in vajenko šikanirata na vsemogoče načine, samo da mu vzameta korajžo o izmozgavanju svojih mladih moči komu pripovedovati. Ali to še je »sreča«, če tako delajo. Navadno pa mojster ali moj-strovka takega vajenca in vajenko, radi katerih sta kaznovana, kratko-malo vržeta iz pouka. Ga ne marata več. S tem seve povzročita položaj, ki je naravnost kričeč, ker stariši hočejo otroka nekaj dati naučiti, a sedaj je vržen na cesto in učna doba je pretrgana'.
aZ take zločine, drugače ne moremo imenovati tako početje, ni oblasti, ni zakona.
Pač, je. Ali ta zakon si moramo mi delavci ustvariti sami. Svoje organizacije moramo tako razširiti in pomnožiti povsod in v vseh strokah, da mojster in mojstrovka čutita1, da je tu mioč, ki ji bo stala na prstih.
Vajeniške šole hočejo zopet upe-ljati v nedeljo. S tem hočejo vajencu in vajenki vzeti še tisti nedeljski počitek, ki ga ima še dosedaj. Celi te-
den naj dela od jutra do večera in še pozno v noč, a v nedeljo naj obiskuje obrtno šolo.
Proti temu odločno protestiramo in Strokovna komisija bo tu ukrenila odločne korake, da se ta želja gotovih gospodov ne izvede.
Vajenci se imajo učiti v delavnikih, a nedeljski počitek morajo uživati popolnoma. Če gre kakemu ravnatelju šole za to, da bi dobil radi nedeljskega pouka postranski zaslužek, in to krije seveda pod izgovorom, da drugače ni prostora in učnih moči na razpolago, mu povemo, da mu ne sme in ne more tektnjti iz nedolžnih otročkih teles izmozgan zaslužek.	*v
" K vsemu temu povemo še enkrat, da moramo narediti enkrat konec takemu izkoriščavanju. Zato naj organizirani sodrugi in sodružice vajence in vajenke vodijo v oranizacijo, naj z njimi sodružno postopajo in jih ščitijo. Poleg tega pa pozovejo vsakega še neorganiziranega delavca in delavko, da se organizira.
Ker v tem je naša moč. To čutimo vsako uro. In v naši moči je potem zboljšanje našega položaja in zaščita našega naraščaja, vajencev in vajenk.
Ig. Mihevc:
Kriza v lesni industriji.
O krizi v lesni indtostriji se vedno več govori in piše. Govorijo in pišejo o krizi seveda tisti, ki jb lahko prenašajo. To so posestniki velikih gozdov in pa lesni trgovci, oziroma ljudje z večjim kapitalom, ki gozdove eksploa tirajo, bodisi občinske, državne ali pa zasebne.
Naša država je jako bogata na gozdovih. Gozdno bogastvo Jugoslavije obsega po uradni statistiki 7,039.583 h zemlje ali 30.5°/<, cele površine. Državna last gozdov sama obsega okrog 3,619.566 h ali 47.7°/o vseh gozdov. Občinam pripada 1,442.566 h ali 19'Vn, zasebniki pa posedujejo 2,523.606 h, to je 33.37«. Ako bi to bogastvo gozdov posedovala kaka druga država, na pr. Italija, tedaj bi Mussolini prav-gotovo ne uganjal ekspanzivne politike in italijanska trgovinska bilanca bi bila aktivna. Pri nas je pa Trgovinska bilanca pasivna in vedno bolj lezemo v dolgove, zlasti pri sedanjem režimu 1
Zakaj to? Prečani očitajo Srbijan-cem, da so monopolizirali državno upravo, in ne samo, da so jo monopolizirali, temveč, da jo tudi slabo u-pravljajo. In res je, da so Srbijanci monopolizirali upravo, res je tudi, da jo slabo upravljajo, res pa je tudi, da so srbski kapitalisti, dokler so bili sami, izmozgavali svoje seljake; so pa prišli do prepričanja odkar obstoji Jugoslavija, da je dobro in še več nese, če se izmozgava tudi prečanski proletarijat. Zaradi1 pohlepnosti toraj bogata buržuazija ne pusti prečanov k državni upravi in vplivu v državi. Imeli smo res še več prečanskih ministrov in imamo sedaj celo ministrskega predsednika. Vsi ti pa niso imeli ničesar bistvenega odločevati, najmanj pa v gospodarstvu, ker edino to nekaj nese, le tu se da zaraditi.
Pendreki na primer, nič ne neso. Socijalna politika tudi ne in taka ministrstva so imeli prečani v rokah. Da je temu tako, nami najbolj dokazuje ravno lesna industrija. Danes, ko se srbska in prečamska buržuazija krega, čeprav ima Slovenec predsedstvo vlade v rokah, vendar srbijanski ministri ne dajo Slovencem vagonov za izvažanje lesa na razpolago, čeprav je to v veliko škodo države. Naš namen
ni, da bi slovenske kapitaliste in agente zagovarjali, ali tu gre za lesne delavce, ki se Jih vsled pomanjkanja dela odpušča, da ostanejo brez zaslužka. Za to nam gre, gospodje!
Tudi proletarijat se bo zavedal svoje pravice in poslal drugačne zastopnike v narodno skupščino. Takrat pa ne bomo govorili samo o tem ali se slovenski lesni industriji da vagone na razpolago ali ne, da se jo ovira na celi črti. Govorili bomo takrat o lesni industriji v pravem pomenu besede o nje organizaciji in reorganizaciji? Danes lesna industrija sploh ne zasluži tega imena, danes pri nas ni lesne industrije, temveč imamo le nekaj eksploaterjev gozdov. Do danes ni že nikomur prišlo na um, da bi organiziral eksport za lesne pollabri-kate v Italijo, Grčijo, Španijo, kamor izvažajo naš neobdelani les, namesto, da bi zaposlili našega delavca, ki je navezan na zaslužek.
Primeren pregovor pravi: Politični filistri stremijo za tistim ciljem, ki se ga lahko jutri dopoldan doseže. Mislec, realni politik pa dela na cilje, ki so celo onkraj njegovega življenja in dostikrat tudi za one cilje, ki so sto in sto let za njegovim Življenjem in ustvarja s tem boljšo bodočnost za človeštvo. Takih politikov in gospodarjev pa v vrstah naše domače meščanske družbe ni!
Lesni delavci! Ne bomo tu govorili o krizi v mizarski stroki, ki je precej dolgo trajala, ki se je šele zadnje leto nekoliko ublažila in se trenutno mizarska obrt nahaja v razmeroma dobri konjunkturi, ki bazira na pospešenem stavbinstvu. V interesu trajnih dobrih gospodarskih posledic v lesni industriji pa more biti le razširjena in izpopolnjena industrija lesnih produktov.
Kriza v vrstah lesnih delavcev pa je še ena, zelo občutna kriza, ki so je pa delavci sami krivi. Pred nekaj leti ste si izvojevali tarifne pogodbe po Vaših delavnicah. Tedaj ste mislili, da bo ta pogodba z delodajalci kakor bi bila s sedmimi žeblji pribita in zK-mang in s sedmimi pečati zapečatena.
Mislili ste, no sedaj ne rabimo več strokovne organizacije. Saj imamo dogovor in mož beseda velja večno. Da, Vi ste tako mislili. Vaši delodajalci pa so drugače računali, in sicer tako-le: Potrpimo, nad uspehom se bodo preobjedli in brez skrbi bodo, pa bodo začeli 'kazati hrbet svoji organizaciji. Delavci so že tako malomarni.
Delodajalci so imeli prav. Vaša solidarnosti je jela pešati in prerekali ste se v svoji organizaciji zaradi praznih besed.
Imeli ste krizo v organizaciji. In za njo je prišla žalostna posledica delavske nesloge.
Vaši zaslužki so se začeli tajati, ker niste imeli več odpora, ste molčali in trpeli. Z zadovoljstvom pa kon-štatiramo, da je ta kriza v organizaciji popravljena, da organizacija rase in z njo vzorna delavska solidarnost med lesnimi delavci. Lesni delavci imajo resen namen, da vstvarjajo na poti, ki so jo zopet nastopili. Le eno geslo naj velja, kakor za vse stroke tudi za lesne delavce:
Naprej po poti delavske solidarnosti k uspehom!
Herman Hartumg, mizarski pomočnik, lep, visok mlad človek, je 29. avgusta 1868 otvoril prvo delavsko zborovanje pred 60. leti in mu tudi predsedoval. In drugi predsednik na tem kongresu je bil zopet mizarski pomočnik Blazinič, ki je razvil prvo rdečo zastavo, kateri je bila kumica gospa Friedlaenderjeva, sestra Lassalleova. Ta mizarski pomočnik je ob razvitju zastave rekel:
»Na naših prsih in naših ustih, naj bo človečanska rdeča zastava. Naj nam preti, kar hoče, vsemu moramo znati kljubovati: pod' to zastavo poj-demo vsi za enega in eden za vse, ali zmagamo ali podležemo.« Besede tega mizarskega pomočnika pred 60. leti naj sežejo globoko v srca vsemu proletarijatu, ki danes robota v lesni stroki. Tedaj še le bodo krize odpravljene, ki Vas danes tarejo. Zato pogum in neomahljiva solidarnost na 1 poti trpljenja do okrepitve Vaše moči, do zmage in boljše bodočnosti.
J. Arh:
Vprašanje rešitve starostnega zavarovanja rudarskega in plavZarskega delavstva v Slovenili
To vprašanje, katero je eno izmed najbolj važnih socijalnih vprašanj v državi, osobito pa v Sloveniji, kjer je bilo to zavarovanje že predvideno z rudarskim zakonom iz leta 1854 in ki je prišlo praktično v življenje še le z zakonom o bratovskih skladnicah iz leta 1889, je postalo po prevratu iz leta 1918 eno izmed najbolj perečih vprašanj za vso rudarsko in plavžarsko delavstvo.
To je privedlo to zavarovanje delavstva vsled tega, ker je na eni strani bilo prisiljeno, da je iz prihankov gotovine tega zavarovanja dalo za
IX. Redni obtnl zbor1 Osrednjega druitva oblačilnih delavcev za Slovenijo
se je vršil v soboto, dne 8. septembra t. 1., v »Ljudskem domu« v Mariboru. Ob pol 10. uri dopoldne otvori predsednik občni zbor. Pozdravi navzoče delegate, posebno pa zastopnika avstrijskih krojačev s. A. Schwarza iz Graza, s. N. Živkoviča iz Zagreba in s. A. Čeha, tajnika Delavske zbornice, kot zastopnika Strokovne komisije. Zastopane so bile vse tri podružnice iz Maribora, Celja in Ljubljane po svojih delegatih.
Predsednik se uvodoma spomni med letom umrlih in sicer ss. Jonke in Škofa, kar navzoči počastijo stoje. Sodrug Schwarz iz Graza pozdravi občni zbor v imenu centrale, kakor tudi graške podružnice krojačev, ter opisuje težave, katere imajo avstrijski krojači v boju za svoj obstanek, ter nam sporoča žalostno vest, da je bivši njihov tajnik kateri je tudi našim krojačem poznan, s. Mihael Kozel, dne 5. itm. preminul, kar vzamejo navzoči z »Slava mu«-klici na znanje.
S. Živkovič iz Zagreba pozdravlja občni zbor ter nam poroča o razmerah v Zagrebu. Sodr. A. Čeh pa izroči pozdrave vsega mariborskega delavstva in Strokovne komisije, ter želi občnemu zboru popolen uspeh. Predlagani dnevni red se sprejme. Zapisnik zadnjega občnega zbora se odobri. Pri poročilu odbora poroča predsednik o težko-čah ki jih je imel centralni odbor v svojem delovanju vsled velike brezposelnosti članstva in nedostopnosti v posamezne kraje, kjer naj bi se ustanovile podružnice, oziroma vplačilnice. Poskušalo se bo s tem v bodočnosti. Iz tajniškega poročila vidimo, da je
vojno posojilo bivše Avstro-Ogrske 4,100.00 zlatih kron. Na drugi strani pa je vsled devalacije denarne vrednosti izgubilo na svoji vrednosti, kljub temu da so bile dajatve po prejšnih pravilih razmeroma nizke in je aktiva aktiva znašala 9 milijonov zlatih kron, se je potem, ko se je v naši državi zamenjalo 4 krone za 1 dinar, privedlo to zavarovanje ob vsako gospodarsko podlago.
Vsa borba prizadetega delavstva, da se to zavarovanje uredi času in potrebam delavstva primerno, je bila zastonj in to kljub temu, da, ko je
organizacija na članih precej napredovala, ter da se je posrečilo v njo pritegniti tudi konfekcijonarje tako v' Ljubljani kakor tudi v Mariboru. Tajništvo je stalo v stalnih stikih s Strokovno komisijo, z URSSJ, Delavsko zbornico, posameznimi bratskimi organizacijami na jugu, kakor tudi z drugimi strokovnimi organizacijami priključenimi Strok, komisiji. Letos so se naročili krojaški strokovni listi iz Berlina in Dunaja, da tajništvo črpa iz njih pooročila o gibanju naše stroke v sosednjih državah. Izdelala se je statistika plač iz skoro vseh držav Evrope, kar je dalo posebno obilo posla. Tajništvo je redno pošiljalo za Ust »Delavec« dopise, le žal, da posamezne podružnice k tem dopisom ničesar ne prispevajo ter se apelira, da se to v bodoče čim več stori. Poročilo tajnika se vzame na znanje.
Blagajnik prečita prvo trimesečni račun in nato pa celoletni obračun, katerega so prejeli vsi delegati. Blagajniško poročilo nam kaže, da je organizacija kljub velikanski brezposelnosti in izdajanju veliko podpor prejela in izkazala več prebitka v zadnjih 10. mesecih, kot lani celo leto. Članskih prispevkov je bilo vplačanih preko 1000 Din več, brezposelnih znamk se je izdalo črez 500. Članstvo je naraščalo in zopet padalo, kakor je bila sezija. Kontrola izjavi, da so računi, blagajna in knjige v najlepšem redu ter predlaga blagajniku kot celokunnemu odboru absolutorij, kar občni zbor soglasm-sprejme.
Poročila podružnic: Prvi poda poročilo za mariborsko podružnico s. Hojnik. Podružnica je to jubilejno leto marljivo delovala, tako, da je dvignila svoje članstvo iz 42 na 75. Članski sestanki so bili trije, kar bi jih bilo lahko več. Organizirala se je na novo konfekcijska tvrdka »Maros«, kjer je zaposlenih 30—40 krojačev in šivilj. Sedaj se
v letu 1922 izšel zakon o zavaorvanju delavcev, kateri izrecno določa, da se imajo po predpisih tega zakona u-rediti v preteku 6 mesecev vsa ostala zavarovanja spadajoča pod ta zakon. V letu 1923 je takratni minister za rude in šume odredil, da se to vprašanje reši še le z letom 1925. Tako je delavstvo kakor tudi podjetja v dobi največje inflacije in draginje plačevalo skoro nič za to zavarovanje in ki je koncem leta 1922 znašalo njegovo premoženje komaj 3,078.293 Din in ki se je dvignilo do konca leta 1924 na 4,081.045 Din.
S 1. januarjem leta 1925 pa je stopil nenadoma v veljavo takozvani dr. Žerjavov »Pravilnik«, kateri popolnoma na novo regulira prispevke in dajatve. Mi se tukaj ne bomo spuščali v upravno in tehnično stran tega pravilnika, Iker je to storila že delavska delegacija, zastopana v glavnem upravnem odboru bratovske skladnice, temveč se hočemo strogo držati samo finančne strani istega. Prvo kar se je pokazalo nepravilno pri uveljavljanju tega pravilnika, je bilo to, da izloča iz svojih ugodnosti vse one upokojence, vdove in sirote, ki so bili upokojeni pred 1. januarjem leta' 1925. Drugo pa, da tudi za tiste, ki bodo upokojeni po 1. januarja 1925 nima zakonitim prispevkom, napram dajatvam finančne podlage.
Prvo leto se je sicer pokazal prebitek v iznosu Din 6,445.508. Ali ko se je v tem in prihodnjem letu upokojilo večje število rudarjev z pridobljenimi pravicami, pred veljavnostjo tega pravilnika, se je že do konca leta 1927 pokazal deficit v iznosu Din 750.000.
To je dalo povod generalni direkciji ministrstva za rude in šume v Beogradu, da se je poslužila od podjetnikov stavljenega predloga1 v odvo-jenem mišljenju projektirane uredbe čl. 119, ter odredila da se v Sloveniji zviša delovna doba od 30 na 40 let, Var znači1 21.50°/0 znižanje obstoječih pokojnin. To se pravi, da rudar, ki je imel po prejšnji določbi v II. kategoriji z 30 leti službene dobe pravioo do Din 800 mesečne pokojnine, se mu je ista znižala na Din 628. A poleg tega se je mesečni prispevek za to zavarovanje zvišal od 5 na 7°/0 zavarovane mezde. Ta odredba je stopila v veljavo z 1. februarjem 1928 leta. S tem je menda mislil minister za rude in šume sanirati bratovske skladnice v Sloveniji. V koliko pa se mu je to posrečilo, pa hočemo v naslednjem točno z številkami dokazati.
V letu 1923 je bilo polnopravnih članov pokojninskega zavarovanja v Sloveniji 17.444 z 9.850 ženami in z 17.360 otroci, skupno 26.940 oseb. Do konca leta 1927 pa je bilo zavarovanih članov še samo 13.890 z 7.475 ženami in 15.517 otroci, skupno 23.002 oseb. V letu 1928 pa se je do konca julija mesca, zopet znižalo število članov
poskuša, da se pri tej tvrdki vpelje tarifa, obratni zaupniki so se takoj izvolili, kakor jih je predlagala organizacija. Podružnica praznuje 9. tm. svojo 30-letnico obstoja in z njo član s. Anton Kocbek svoj 30-letni jubilej kot član in ustanovitelj. Poročilo se vzame na znanje.
Za podružnico Celje poroča s. Butalla. Poročilo celjske podružnice je vsako leto bolj žalostno. Članstvo, katerega je vpisanih 16, ne plačuje redno svojih prispevkov, za kar jim dajejo vzgled že sami funkcijonarji, kateri so razvem treh vsi v zaostanku s svojimi prispevki. Je seveda v prvi vrsti krivda tudi v tem, da podružnica nima svojega društvenega lokala, kjer bi se člani sestajali in plačevali svoje prispevke. Upamo pa, da bo vsaj v tem pogledu z otvoritvijo doma Delavske zbornice šlo na bolje, kjer se bodo v tem domu koncentrirale vse razredne strokovne organizacije, ter dajale druga drugi vspodbudo za delovanje. Vendar pa^ ije iz blagajniškega iporočila razvidno, da je tudi celjska podružnica napredovala od lanskega leta. Po daljši debati in spodbudi za boljše delovanje, sprejme občni zbor poročilo na znanje.	T	,
Za Ljubljano poda poročilo s. Jeko . Vršili so se redni mesečni sestanka m seje. Podružnica je izvršila v tej penjo ve akciji v eni delavnici. Prvi sluča-j se ie izvršil z izprtjem nekega pomočnika, kateri se m pokoril disciplini delavnice. Drugi slučaj pa se je izvršil nekaj pozneje v isti delavnici m je bil s prvim tudi nekoliko v zvezi. Tvrdka je hotela zaupniku delavnice znižati urno plačo za 20 odstotkov ter s tem kršiti kolektivno pogodbo. Organizacija, oziroma nje člani so se temu energično uprli, ter solidarno stopili v protestno stavko. Stavkalo je 12 pomočnikov 24 ur in s posredovanjem Delavske zbornice ter paritetne komisije
TISK
7.-21. OKTOBRA SZ
od 13.890 na 12.792, To znači, da se število zavarovancev znižava letno za 4.44°/o- V tem ko je število upokojencev, vdov in sirot, ki pokojnino prejemajo znašalo leta 1923, upokojencev 1.558, vdov 1.378 in 910 sirot, kar znaša skupaj 3.846 oseb, znaša koncem leta 1927 in do julija 1928 število upokojencev 2.231, vdov 1.410 in 909 sirot, skupaj 4.550 oseb. To znači, da je odstotni letni prirastek upokojencev 6°/oi vdov 0.37% in število sirot ostaja enako.
Razvidno iz navedenega, gre ta Statistika od leta 1923 do konca julija 1928. Če bi pa vzeli za podlago razmerje novoupokojencev od leta 1925 pa do sedaj, bi znašal letni prirastek upokojencev 21.87°/0. Vendar upamo, da z ozirom na to, da so bile v letu 1926 silno velike redukcije rudarjev v Sloveniji in da je bilo s tem v zvezi preveliko število predčasno upokojenih, da se bo to v prihodnjih letih nekoliko ustavilo. Vendar iz stroge objektivnosti, vzamemo najnižjo, to je 6°/0 mero. Računati pa moramo tudi s tem, da bo rudarsko delavstvo, vsled vojnih posledic, slabe prehrane in prenapornega dela, predčasno onemoglo, bo s tem ta odstotek prekoračen, kar bo naše spodaj navedene račune na škodo zavarovancev izpre-menilo.
Pa preidimo k številkam samim. Vse premoženje starostnega zavarovanja bratovskih skladnic Slovenije je znašalo koncem leta 1927 Din 10,137.313. Zavarovalni prispevek od 12.792 članov in podjetij, po Tj0 od zavarovane mezde znaša letno Din 8,882.304. Temu nasproti pa pridejo v letu 1928 izdatki za pokojnine sta-roupokojencev, vdov in sirot Din 155.266, pokojnine novoupokojencev, vdov in sirot Din 8,294.484, upravni in drugi stroški Din 177.646, znašajo skupni izdatki Din 8,627,396. Ostane v letu 1928 z dosedaj vštevšimi upokojenci, letni prebitek v znesku Din 254.908. Ako se pa bo v tem letu še koga upokojilo (kar bo gotovo), se bo ta prebitek še zmanjšal. Pri tem je treba takoj povdariti, da če tudi bi se to ravnovesje vzdržalo, še ni nobenega kapitalnega kritja, za one zavarovance, ki še čakajo svoje nadeje.
(Konec prihodnjič.)
stavko zaključilo s popolnim uspehom. Na novo se je organizirala kompaktno konfekcijska delavnica D. Schwab in so se z isto vršila dva sestanka vsled razmer v delavnici. Pri tej tvrdki preje ni bilo nikakega razločka med dnevom in nočjo. Kakor v plavžu je šlo delo vedo naprej, vendar ne v 3 šihtih, •temveč le v eni. S pomočjo Inšpekcije dela se je ta stvar uredila in 8-umd dan sedaj še nekako obstoji. Članstvo podružnice se je v teh 10 mesecih dvignilo od 82 na 120, vendar pa je še več pomočnikov, kateri samo uživajo sadove organizacije, za njo se pa ne zmenijo. Tudi te bo treba prepeljati v delokrog zavednih. Brezposelnost v podružnici. je letos tako velika, kot še nobeno leto po vojni. V debato so posegli še ss. Nič, Smerajc, Gorjup in Skuk, nakar se je poročilo sprejelo. Sledi volitev novega odbora.
Izvoljen je bil z vzklikom sledeči odbor: Predsednik s. Anton Prezelj, I. podpreds. s. Ivan Hojnik, Maribor; II. podpreds. s. Rudolf Nič; tajnik s. Anton Gorjup; namestnik s, Angrcj Smerajc; blagajnik s. Ivan Skuk; namestnik s. Lovro J ek ovc; odborniki: ss. Ivan Rottar, Ivan Žagar, Albin Tavčar, Alojzij Janežič, Anton Pančur, Matija Kahrnar. Kontrola: ss. Rudolf Piskar, Franc Popek, Franc Kmetič, Franjo Vogrin, Maribor.
Širši odbor: Ljubljana: s. Lado Breceljnik; Celje:	s.	Jakob	Butalla;	Maribor: s.
i Karl Pocajt.	.
Ob 12. uri j>rekine predsednik obem 1 zbor ter ga preloži na 2. uro popoldne.
Nadaljevanje občnega zbora se prične i ob 2. uri. Na dnevnem redu je točka: Naš j položaj. Pri tej točki se poda obširen referat, tako glede zaupniškega zbora, vajencev, agitacije in podrobnega dela za razširjenje organizacije. Sklenilo se je pritegniti članstvo za kulturno, gospodarsko organizacijo, ter za politične delavske organizacije. Na-
Na kakšen naiin hočejo brivski mojstri priboriti si 10-urni delavnik.
Ker širijo brivski mojstri vesti, in to so tudi v deputaciji pri vel. županu izjavili, da so briv. pomočniki v Ljubljani za 10-urni delavnik, izjavljam, kot tajnik »Društva briv.-vlaisulj. delavcev v Ljubljani« sledeče:
Kmalu potem, ko je izdal veliki župan ljubljanske oblasti naredbo o odpiranju in zapiranju obratov, so se skoraj vsak dan zglaševale deputacije briv. mojstrov pri velikem županstvu, ter zahtevali, da se jim dovoli 10-urni delavnik, ker so itak pomočniki tudi za njega. Veliki župan pa jim je dejal, da on nima ničesar proti temu, če so res pomočniki sami voljni delati 10 ur dinevno. Rekel je, da jim dovoli takoj podaljšanje delovnega časa, samo od pomočnikov naj mu prineso pismeni pristanek.
Tedaj pride pa najmučneje za gospode mojstre. Kako priti do sporazuma s pomočniki za 10-umik? Res je prišel njihov načelnik gospod Dorčec, takoj tisto opoldne in lovil po cestah posamezne pomočnike ter jim dopovedoval, kako »koristno« bi bilo za našo obrt, če bi se delalo 10 ur na dan. Sodirugi pa so mu dali lep nasvet naj se raje obme na organizacijo, ako hoče imeti kaj od nas.
Ko ni mogel posameznikov pridobiti, se je obrnil na mene in še na par sodrugov, češ, da naj mi predstavljamo briv. pomočnike, ne pa kot organizacijo, ker jo oni ne priznavajo.
(Res čudne pojme ima ta gospod o organizaciji.) Mi pa smo mu povedali, da nam je nemogoče zastopati brivske pomočnike izven organizacije, katere vodilni funkcijonarji smo mi. Končno pa se je tudi s tem sprijaznil, ko je videl da ne gre drugače.
Želje njegove se mu pa le niso izpolnile. Pri tej priliki nam je tudi dejal, da ako ne bomo pristali na 10-urni delavnik, naj vemo, da ima on potom svoje zadruge tako moč, da nas bodo morali poedinj gospodarji odpustiti iz službe, ker bodo morali podpisati menice na par tisoč Din, katere v slučaju, da nas iz službe ne odpuste, oni iz-
gube in zapadejo v korist mojstrskega fonda za onemogle.
Razume se, da nas tudi s temi grožnjami ni pridobil za svoje namene. Ko so gospodje od zadruge videli, da le ne bo iz tega nič, so sklenili in izdali na svojo roko neki »delavni red« ter zahtevali od svojih pomočnikov in pomočnic, da istega podpišejo. Pri tem so se posluževali različnih načinov pridobivanja podpisov. Večina pomočnikov je pa te »delav. rede« zavrnila in jih ni hotela podpisati. Dobili so v celi Ljubljani le okrog 6 podpisov, od teh sta pa že dva svoje podpise preklicala.
Ker so tudi tukaj doživeli neuspeh, so se spravili nad organizacijo, oziroma na njeno vodstvo. Sodruga, ki voda predsedniške posle je gospodar brez povoda šikaniral, da si je moral poiskati drugo službo, ker ni mogel tega več prenašati. Pred 10 dnevi je dobil blagajnik brez razloga odpoved na 14 dni. V soboto, dne 15. tm. sem pa prišel še jaz na vrsto. Ko sem vprašal šefinjo za razlog, radi česa sem dobil odpoved, mi je rekla, da tega mi ni dolžna povedati. Čisto razumljivo je, da če sta morala na cesto predsednik in blagajnik, mora priti za njima še tajnik.
Pričeli so s terorjem, da se maščujejo, ker nismo hoteli njim lizati pete. Značilno za njihovo podlo delo pa je to, da je inicijator tega njihovega početja Ivan Dorčec, oni Dorčec, ki je bil še pred par leti naš sodrug in tajnik naše organizacije, bil preganjan in bojkotiran od mojstrov, ter radi tega par mesecev zdrževan od denarja organizacije in ljubljanskih brivskih pomočnikov. Danes pa je on gospod, ki ima svojo brivnico in se prav nič ne sramuje igrati tako odurno vlogo. On je kriv vseh odpovedi in šikan, ki so jih deležni funkcijonarji organizacije brivskih delavcev, zlasti pa je moja odpoved njegovo delo. Predobro poznam mojo šefinjo, da bi mi ona odpovedala iz lastne inicijative. Gospoda Dorčecia pa poživljam, da me toži,
če smatra, da ni to resnično. Lahko mu pred sodiščem dokazemž, da pišem resnico. In končno gosp. Dorčec, Vi, ki ste smatrali za tako koristno, da ste nagovorili mojo delodajalko, da mi je službo odpovedala, čemu ste pa pred približno dvema mesecema nagovarjali gdč. Evo, naj zapusti Fet-tich-ov salon in pride k vtam službovati. Ali ste s tem mislili ščititi interese moje šefinje?
Da pa onemogočijo vseh, ki so in ki še bodo vrženi na cesto, ponovno uposlitev v Ljubljani, je gospoda o-krog zadruge razposlala vsem svojim najzaupljivejšim članom sledeči tajni medsebojni dogovor, ki ga radi svojega provokatprskega značaja v celoti priobčujem in ki se glasi:
Dogovor.
Podpisani brivski in frizerski mojstri v Ljubljani se v svrho medsebojnega sporazuma zavežejo s častno besedo in v korist starostnega sklada zadruge brivcev, frizerjev in lastničarjev v Ljubljani podpisati in izročiti častnemu sudu odprto menico za znesek Din 1000 (entisoč) in ga pooblaščajo, da iztirja menico, če prelomijo oziroma kršijo sledeči dogovor;
1. Nedeljski počitek v brivnicah in frizerskih podjetjih hočejo obdržati tudi v slučaju, če bi bilo nedeljsko delo tudi dovoljeno.
2. Tedenske mezde pomožnega osobja ne prekoračiti in prizaati le določeno mezdo, ki jo predpisuje delovni red.
3. Pomočnike oziroma pomočnice ne sprejemati od podpisanih kolegov ne da bi se poprej tovariša medsebojno dogovorila.
4. Držati se določenih cen za moško in žensko postrežbo, kakor tudi, da se za striženje las računa ob sobotah in dnevih pred prazniki in na praznike brez izjeme dvojna cena.
5. Pomožnemu osobju ne dovoljevati plačanega dopusta.
6. Odpraviti mesečni abonma ali mesečne karte za moško in žensko postrežbo oziroma novih abonentov ne sprejemati.
7. V slučaju kršenja navedenih predpisov ima pravico izvoljeni častni sud, obstoječ iz treh članov in enega namestnika, da po
• zaslišanju podpisanca kaznuje z globo do 1000 Din.
8. Morebitne spremembe pričujočega dogovora se izvrše sporazumno z vsemi podpisane!.
9. Ustanovi se poseben klub brivskih in frizerskih mojstrov, ki naj ima nalogo prirejati prijateljske sestanke poučna predavanja in razne druge strokovne prireditve za člane kluba.
Za člane kluba se sprejmejo le oni, &3 podpišejo ta dogovor. Klub vodi poseben odbor.
10.	Dogovor izgubi veljavo, če glasuje za njegovo ukinitev tri četrtine članov, ki so ga podpisali.
Komentar pa na) si čitatelji slami napravijo,	M.	Gorenc.
Draga zdravila plačujete? Boljše je paziti, da bolezen sploh ne pride v hišo. Proč s škodljivci! Namesto prave kave pijte »Žiko«! Ime »Žika« zadostuje. Napišite to ime v nakupovalne knjižico in dobiti morate pravo »Žiko« v rdečih zavitkih.
Ljubljanski stavbenik g. Ogrin je govoril.
Dne 2. septembra tl. je sklicala v Ljubljano Zveza obrtnih zadrug shod, na katerem je zahtevala uveidbo deseturnega delavnika. Ta shod je pozdravil tudi klerikalec g. Ogrin kot zastopnik Trgovske in obrtne zbornice. Obrtniki ga niso hoteli poslušati, ker je zagovarjal osemurni delavnik, čes, da je njegova stranka sprejela v program že na1 prvem katoliškem shodu leta 1900. osemurni delavnik.
G. Ogrin je na tem shodu govoril za osemurni delavnik očividno samo iz političnih vzrokov, ker je shod obrtnikov imel demokratsko lice. Toda nas to ne sme motiti. G. Ogrin sam je stavbenik, industrijalec, ki še do\ danes v svojih obratih ni uvedel osemurnega delavnika, dasi ga ima v svojem političnem programu že 28 let zato, da z njim dela zase in za svojo politično stranko reklamo. V praksi, v svojih obratih, kjer ga nihče ne ovira, izvajati programske zahteve svoje stranke, pa tega ne stori. Nasprotno, kakor smo informirani, v njegovih obratih sploh niso uvedene najboljše delovne razmere in je marsikaj, kar bi morali grajati.
Delavstvu naj bo to dejstvo nov dokaz, kako neresne so besede kapitalističnih reprezentantov in kako neresne so sodjalnopolitične zaditeve v programih meščanskih politič. strank.
Vedeli smo to že, ali če to pove javno funkcijonar javne korporacije, je pa treba to tudi zabeležiti s posebnim poudarkom.
STROKOVNI VESTNIK.
		
		i&!
kovinarji.
Stavka žičarjev pri KID na Jesenicah.
V četrtek 13, t. m. je nenadoma popoldne izbruhnila stavka v Žičami zaposlenega delavstva vseh treh izmen.
V oddelku žičame je uveden svojevrstni akord, pri katerem delavec nikdar ne ve, kaj da je zaslužil. Ta akord je označen v predvojnih kro-1 nah, nakar {»množiš in dobiš jugoslovanske krone, te krone moraš potem deliti, da dobiš to izraženo v dinarjih, katero vsoto pa moraš zopet pomnožiti z sumo izdelanega materi- I
jala tistega dne, na kar se ti šele pokaže, kaj si ta dan zaslužil.
Tako bi potreboval pri tem načinu akorda vsalc žičar svojega knjigovodjo, ki bi mu zaračunaval njegov zaslužek. Razven tega pa je bila določena tudi višina, tako da ni smel noben delavec zaslužiti več kakor 20°/0 na svojo temeljno plačo. Naravno je bilo, da je nevolja žičarjev naraščala od dne do dne, ter iskala prilike, da izbruhne na dan.
Tako se je ta nevolja začela obračati proti preddelavcu Kalanu, ki je s tem, da se prikupi svojim višjim, r,a nekvalificiran način šikaniral podre-
jene mu delavce. Nekaterim je grozil; druge zapostavljal, vsi pa so delali njega odgovornega, da prejemajo premajhen zaslužek. Tako je prikipeia stvar do vrhunca in žičarji so, ne da bi obvestili svoje zaupnike, obkolili g. Kalana ter ga pozvali, da mora zapustiti svoje mesto. Kalan se je res odstranil, ali vodstvo je hotelo da ostane. Tako so vsi žičarji solidarno izjavili, ako Kalan lahko ostane, da bodo oni zapustili tovarno.
In res. Žičarji so pokazali jeseniškim delavcem vzor solidarnega nastopa. Zmagovit je bil njihov nastop. Vodstvo podjetja je sprejelo njihove
zahteve, s katerimi so zahtevali preiskavo proti (preddelavcu Kalanu.
Razven tega pa dobe tudi revizijo akordnega sistema. Jeseniški žičarji so s tem korakom zopet započeli biti avantgarda jeseniškega proletarijata.
Jeseničani! Žičarji so Vam pokazali pot, organizirane borbe.
Posnemajte jih. V organizacijo!
RUDARJI.
Rudarskemu delavstvu Trboveljske družbe v vednost.
Že zadnjič smo poročali o neznosnih šikanah Trboveljske družbe, katere izvaja nad svojim delavstvom.
dalje se je naročilo vsem podružnicam, da v članstvu vzgajajo solidarnost, da se bodo ob priliki velikih akcij delavskih organizacij kompaktno udeleževali itd. Po večji debati, v katero so posegli ss. Čeh, Hojnik, Smerajc in Nič se je sprejela naslednja resolucija, katera daje vsem društvenim funk- . cijonarjem navodila za nadaljne delovanje.
Resolucija k točki naš položaj.
Glavni pogoj za napredek strokovne organizacije je, mladinski naraščaj jn izvežban kader zaupnikov. Občni zbor sklene:
1. Podružničnim odborom se nalaga, da si ustanovijo močan kader zaupnikov in sicer po vseh delavnicah. Posebno pa je treba dobiti zaupnike v delavnicah, kjer do danes organizacija še ne obstoja. Ker take delavnice so nam v slučaju mezdnih gibanj najbolj nevarne.
2. Kakor organizacija zaupnikov, tako je tudi vazna organizacija vajencev. Zaupniki naj prevzamejo nalogo, da organizirajo vse vajence v svojih delavnicah. Vajencem je potreba povedati, da se bodo tudi oni, ko postanejo pomočniki morali boriti za svoj obstoj, roselbno pa je treba vajence in mlajše pomočnike odvračati od meščanskih kulturnih, telovadnih in športnih društev, ter jih privesti v »Delavsko telovadno in športno društvo .Svoboda'«, kjer se lahko udejstvujejo v vseh panogah športa.
3. Opaža se veliko pomanjkanje društvenih funkcijonarjev. Občni zbori le s težavo sestavijo svoje odbore z odborniki, ki bi bili zmožni voditi svoje funkcije v interesu organizacije. Zatoraj naj podružnice večkrat priredijo predavanja o pomenu in nalogah strokovne organizacije, na katere naj se povabijo kot referenti stari voditelji strokovnega gibanja. Posamezne mlade in spo-
sobne sodruge naj se po možnosti pritegne k podrobnemu delu v organizaciji.
Izboljšanje našega položaja pa ni mogoče izvesti le potom strokovnih organizacij, temveč v zvezd z gospodarskimi in političnimi organizacijami.
Vsak mezdni boj v času težke gospodarske krize ima uspeh, če ima .močno hrbtenico v gospodarski zadružni organizaciji. Gospodarsko zadružne organizacije so dolžne, da v slučaju mezdnega boja priskočijo na pomoč strokovnim organizacijam s svojimi dajatvami. Seveda le v tem slučaju, če so člani strokovnih, tudi otbenem člani konzumnih organizacij.
Zato priporoča občni zbor svojim članom, da pristopijo k »Konzumnemu društvu za Slovenijo«.
Kakor za gospodarske, istotako velja to za delavske politične organizacije. Strokovna organizacija sama kot taka, si ne more izvojevati moderno socijalno zakonodajo, (osemurni delavnik, starostno zavarovanje, zaščita vajencev itd.), moderen obrtni zakon, ki bi ga tako potrebovali in druge take zakone. Zato so poklicane delavske politične organizacije da s svojim močnim zastopstvom potom parlamentarnih delegacij izvojujejo, kar strokovne organizacije same ne morejo. Občni zbor poživlja svoje članstvo, da stopi v delavske politične organizacije in da se potom njih bojuje za boljši socijalni napredek.
Nadalje priporoča občni zbor, da se vse članstvo ob prilikah raznih akcij političnih organizacij, kakor protestni shodi, demonstracije, manifestacije, eventualni generalni štrajki itd. udeležujejo vsi člani, da pokažejo s tem enodušnost z ostalim proletarijatom.
Za točko naš položaj se je obravnavala tudi tarifna politika. Da je bil ta del dnev-
nega reda najbolj važen, .se je videlo iz tega, ker se je vršila najdaljša debata in so nekateri sodrugi posegali večkrat v njo. Najbolj pereče je pač vprašanje konfekcije in iste po meri, za kar se pomočniki najbolj iz-koriščavajo. Stavili so se sledeči zaključki: v konfekciji naij se vpeljejo tedensko plače. Pri krojačih ipo meri naj bode enotna tarifa za celo Slovenijo na podlagi tedenskih plač. Uredi naj se vprašanje dopustov itd. Sprejela se je tudi tozadevna resolucija soglasno.
Nadaljna točka je 'volitev delegatov za kongres URSSJ, kateri je sklican za 14. in 15. oktobra t. 1. Sklene se kongresa udeležiti, ter je predlagan kandidat s. Prezelj in s. Hojnik. Ista se izvolita soglasno.
Pri zadnji točiti »Razno« pride na vrsto zopet »Ujedinjenje«. S. predsednik pojasni v prvi vrsti organizacije, katere hočejo izvesti ujedinjenje in koliko imajo iste članstva. Med S t o j il jko vič evo in Nurikičevo grupo je prišlo na konferenci 30. junija do ujedinjenja. Izvolil se je novi odbor, ustanovil nov Savez z imenom »Ujedinijeni Sa-vez Šivačko Odečnih Radnika-ca za Jugoslavijo« s sedežem v Beogradu. Toda že naslednji dan je Nurikičeva grupa izjvaila, da ujedinjenja ne prizna in vsi podpisani te grupe so svoje podpise preklicali potom izjav. Sedaj hočejo zopet imeti novo konferenco in stvar ne pride nikoli do zaključka. K tej stvari se je vnela precejšnja debata. S, Živkovič pledira kljub tem razmeram za ujedinjenje. S, Čeh opozarja, da naj se pri tem vprašanju previdno ravna, da ne bode članstvo imelo poslabšanja svojega položaja vsled tega. Sprejme se soglasno sledeči sklep.
IX. Redni občni zbor Osrednjega društva oblačilnih delavcev za Slovenijo ponovno povdarja potrebo ujedinjenja z vsemi krojaškimi organizacijami Jugoslavije. Ujedinje-
nje mora sloneti na resničnem medsebojnem sporazumu in nikakem diktatu in preglasovanju. Biti mora na federativni podlagi. Organizacija naij bo razdeljena na posamezna področja (Delav. zbornic), katera naj vsaka zase dela na popolnoma avtonomen delokorg. Delovanje istega mora biti v skladu z drugimi področji. Ime organizacije je lahko za vsako področje različno, ali pa enotno.
Centralni odbor se .pooblašča, da lahko v smislu gornjega sklepa vodi pregovore z bratskimi organizacijami glede ujedinjenja pismeno. Osebno se centralni odbor ne udeležuje konferenc v tem vprašanju vsled financijske strani. Le ako sklicatelji za take konference financirajo našo delegacijo v naprej, se je lahko udeležb Ujedinjenje mora biti popolno in ne delno, ter stopi v veljavo, kadar ga občni zbor ali članstvo potom referenduma odobri. Dokler pa se ujedinjenje ne izvede, naj centralni odbor stoji v stalnih prijateljskih stikih z vsemi krojaškimi
i organizacijami Jugoslavije.
Nadalje poroča predsednik o izplačevanju potnih podpor in pravic do njih. Sklene se: kadar član prejme potovalno podporo v eni podružnici, ima pravico do iste v isti podružnici zopet po preteku 6 mesecev. Sklene se: Pravilnik je dosedaj dovolil le 13 brezplačnih tednov letno, občni zbor odobri, da se ta rok podaljša, dokler traja bolezen ali brezposelnost ne po lastni krivdi. Pravico do podpore ima itak vsakdo po zopet vplačanih 52 tednih. Za dvig društvene imo-vine se sklenejo isti predpisi, kakor je bilo to do sedaj. Ker se nihče več ni oglasil k besedi, je predsednik ob pol 7. uri zvečer zaključil občni zbor, z apelom na vse sodruge, da gredo z podvojenimi močmi na delo za organizacijo.
Delu čast in oblast!
Stran 4
»DELAVEC«
25. septembra 1928
Zadnje čase pa je začelo vodstvo rudnika Hrastnik uvajati nov sistem nedeljskega dela, kateri je v ostrem nasprotju z obstoječo socijalno zaščito delavstva. Poživlja se moštvo na nedeljsko delo v jamo k vzdrževalnim delom. Praviloma1 bi se moralo to delavstvo odškodovati z gospodsko dnino in 50'7„no doki ajdo ,za preko-časno delo. Ali pa postaviti akordne postavke tako visoko, da bi mogel priti rudar na pravilen zaslužek. A podjetje pa nastrotno vzame tukaj v poštev samo akordne postavke vzdrževanja, ki so v zvezi v odkopom. Tako na ta način zasluži rudar 15 do 40 Din na šiht in še-le na zasluženo vsoto dobi 50“/,, doplače. To se pravi, ako zasluži v nedeljo Din 20 in 50°/„ povišek, dobi samo Din 30, namesto da bi dobil najmanj Din 40 in 50°/o doklado je Din 60. Zatorej vsi tisti rudarji rudnika Hrastnik, ki ste s tem prizadeti, pošljite Vaše zaslužne listke pri prihodnji plačilni perijodi takoj na vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije v Zagorju v nadaljno postopanje.
Nadalje se dogaja prt tem rudniku, da obratno vodstvo kliče posamezne nasadbe v pisarno, kjer se morajo zavezati z lastnoročnim' podpisom, da bodo izvršile večjo storitev (Mebrleistung); kaj se to pravi nii treba razlagati, ker to vedo rudarji sami najbolje kaj to pomeni.
Zatorej rudarji rudnika Hrastnik in ostalih, kjer bi se hotelo to prakticirati, ne vdajte se in nikdar ne podpišite svoje lastne smrtne obsodbe. Zakaj ako ste to podpisali in/ potem tega izvesti ne morete, Vas ima podjetje pravico kaznovati vsled premale storitve ali pa odpustiti kot manjvrednega delavca.
Vsak slučaj pa, ki bi se eventuelno še zahtevalo podpis od Vas, pa takoj naznanite na vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije v Zagorju ob Savi, katero bo potem spravilo celo zadevo pred kompetentne forume.
Vsi rudarji pa v organizacijo ZRJ, v borbo za Vaš obstanek in pravice.
Vodstvo ZRJ v Zagorju.
[
Žrtve dela.
letos ne bo vršila, vendar bi bil mnenja, da 1 bi balo lepo napraviti zabavo samo za mi- [ zarje, in bi bilo vsem mizarjem možno se na zadnji dan starega leta medseboj zabavati, j
POZOR!
Vsem lesnim delavcem ljubljanske po- j družnice sporočamo, da se vrše vsak dan po delu v društvenem prostoru razgovori o položaju in razmerah, ki vladajo v Ljubljani. Pozivamo vse, da se teh razgovorov v čim večjem številu udeležujete.	ODBOR.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Štrajk steklarjev. Že več kakor dva in pol meseca traja štrajk steklarjev v Zagorju, Hrastniku, Sv. Križu in Straži. V Paračinu pa celo tri meseca. Steklarji; so stopili v stavko, ker jih je podjetje v to prisililo. Če bi tega ne storili, bili bi postavljeni na stopnjo brezpravnih hlapcev. Kljub dolgotranji stavki, kljub trdovratnosti g. Abela, je situacija stavkajočih sveža in neupogljiva. Štrajkbreherjev ni in to je v tem boju dokaz, da se steklarji vsi, prav vsi 'zavedajo, da je zboljšanje ali poslabšanje v njihovih rokah. Steklarji prejemajo redno podporo od Opčeg Radničkog Šaveza Jugoslavije, ki vodi ta štrajk z vzorno pomočjo podružnic tega Saveza.
Tudi Strokovna komisija je odobrila podporno akcijo za stavkajoče steklarje in kljub težkemu položaju delavstva, ki mora računati z vsakim dinarjem, ga desetkrat prej obrniti, preden ga izda, je že dosedaj nabrala lepe zneske.
Tako je daroval »Ujedinjeni Savez železničarjev« 545 Din in je sedaj zopet nakazal 5000 Din.
Lesni delavci so nabrali . . . 967.— Din Organizacija stroj, in kurjačev .	56.— »
Monopolci .....................162.— »
Rudarji Zabukovca.............. 400.
Trbovlje
Senovo
Kočevje
Črna
Leše
Hrastnik
304.-
558,—
27.—
238.—
400.—
632,—
Dne 14, septembra t. 1. se je pri rudniku Leše smrtno ponesrečil naš sodr. Henrik Topler. V jami ga je zadela ročka dvigala tako nesrečno v glavo, da mu je isto Tisto zmečkalo, kar je imelo za posledico takojšnjo smrt.
Pogreb pokojnika se je vršil v nedeljo, dne 16. sept., ob sodelovanju pevskega društva »Svoboda« in godbe kovinarjev iz Gu-štanja.
V	pondeljek, dne 17. sept., pa je po kratki a težki bolezni v 37. letu starosti preminul naš sodrug in tajnik ZRJ podružnica Zagorje, Alojzij Dolanc, zaposlen pri Trboveljski družbi v Zagorju kot strojnik. Pokojni zapušča vdovo z 1 otrokom.
Sodruga! Iztrgala vaju je kruta 'usoda prerano iz naše srede. Vzela je zemlja, kar je njeno. Ali sodruga, zagotavljamo vama ob svežem grobu, da ideje, za katero sta se vidva tako iskreno borila, pa nam je ne bo vzela zemlja, ker je nesmrtna. Ostali bodo nadaljevali započeto delo naprej, naprej do zmage, da bo delavski razred ne samo nosil svoje žrtve na žrivenik dela, temveč bo ludi smel uživati sadove istega.
Iz tega vidika želimo, Ja vama ie n rn-Ija lahka, vajin duh med nami, a vajinim družinama pa naše iskreno sožalje.
Vodstvo ZRJ v Zagorju.
LESNI DELAVCI.
Mizarji.
Polletni občni zbor podružnice ljubljanskih mizarjev se je vršil 28. avgusta t. 1., katerega se je udeležilo malo število ljubljanskih mizarjev kljub veliki agitaciji s strani podružničnega odbora. Z žalostjo moramo povdariti, da se ljubljanski mizarji vedno manj in manj zanimajo zia svojo strok >vno organizacijo in to tem manj, kolikor boli bi jo oni potrebovali.
Po poročilu ss. predsednika, tajnika in blagajnika, se je razvila debata o agitaciji. Sodr. Erjavec je povdarjal, da so se vsi funk-cijonarji potrudili po svojih močeh, da bi se organizacija vpostaviila po vseh ljubljanskih mizarskih delavnicah, in to se je tudi v nekaterih delavnicah posrečilo, a na žalost ne povsod. Uspeh torej ni bil tako povoljen, kakor je bilo pričakovati.
S. Černe, povdarja, da bi bilo nujno potrebno, da se tudi v Št. Vidu začne enkrat^ z agitacijo pri mizarjih ter skušati upostaviti tudi v Št. Vidu podružnico lesnih delavcev. Na ta način hi lahko prišli tudi do vajencev, ter jim omilili nekoliko njihov bedni položaj. Mnenja je, da bi se tam lahko upostavil močan kader vajencev. Mnogi ostali sodrugi so se s. Černetom strinjali in odobravali njegovo mnenje.
Pri raznoterostih je omenil s. Dermasti-ja glede Silvestrove veselice le toliko, da se
Skupaj 9289.— Din
Poleg tega so rudarji dali svoje prispevke nabiralcem iz vrst steklarjev samih. Druge organizacijo pa še niso poslale, a pošljejo v kratkem svoje prispevke.
Iz tega je torej razvidna solidarnost vsega organiziranega delavstva v boju, ki ga bijejo steklarji.
Pregovori, ki so se vršili v Hrastniku
3.	t. m. na poziv Oblastne Inšpekcije dela v Ljubljani so ostali brez pozitivnega rezultata. Drugi pregovori, ki so se vršili 13. t. m., so istotako bili brezuspešni. In to kaže, da si je g. Abel, lastnik vseh steklarn uspel zasi-gurati domače tržišče ne glede na to, da že dva in pol meseca ničesar ne producira in da so že vsa skladišča bila po prvem mesecu stavke prazna. In uspel si je zasigurati domače tržišče s tem, ker uvaža steklo iz svojih steklarn, ki jih ima izven države. Vlada, ki hi morala ta uvoz preprečiti, ako bi ji bilo kaj do domače industrije in do delavstva, mirno gleda in zopet odkrito priznava, da ji ni za delavstvo prav nič, ker je to proletarški razred.
To si bodo vsi steklarji in drugo delavstvo dobro zapomnili. Iz tega zopet vsi dobro vidijo, da treba strniti delavske vrste v čim močnejšo falango, da treba vse, kar še ni organizirano, stopiti v organizacijo. Ker le organizirana moč je mogoča, da zlomi trdovratnost lastnikov vseh tovarn.
Stavkajočim steklarjem pa naše priznanje in za vzpodbudo naj jim bo, da je ves proletarijat z njimi.
2IVILCI.
Mesarji.
V drugih državah imajo mesarski pomočniki iste privilegije, isto socijalno zaščito kot ostali delavci, ker imajo tudi svoje strokovne organizacije tako močne kot ostale
' stroke.
V glavnem imajo zakonito določen delovni čas, kakor tudi nedeljski počitek in potom kolektivnih pogodb določeno pla čo itd.
A pri nas? Glasom zakona nam je določen 9-urnik, delamo pa po 12 do 16 ur dnevno; pa ni treba misliti samo da v klavnici, o ne, tudi na vrtu, pa še kje drugje tudi.
Nedeljski počitek, kateri mora trajati najmanj 36 neprekinjenih ur,' traja nam v nedeljah od 12. do 17. ure, nekaterim šele od 17. ure do pondeljka zjutraj do 4. ure Torej mesto 36 samo 10 do 16 ur.
Plače o joj, tud Din 300 na mesec. Tak je torej položaj pri nas, potem se pa še čudijo gospodje, da se predrznemu mesarski pomočniki upostaviti svojo strokovno organizacijo.
Mi se pa prav dobro zavedamo, da si zamoremo zboljšati mizerni položaj le potom strokovne organizacije, katero smo si upostavili in jo bomo' znali tudi voditi, ako-ravno to komu ni po volji.
Naša parola je:
Vsak mesarski pomočnik mora biti član naše razredne strokovne organizacije. Kdor ni z nami je proti nam!
Odlok, ki je samo na papirju.
»Mestni magistrat ljubljanski je izdal razglas z dne 14. decembra 1927 s katerim obvešča, da se mora dati obvezno pregledati glede odprte tuberkuloze med drugim tudi vso osobje v pekarnah, ki izdeluje živ-ljenske potrebščine; Potrdila o pregledih izdajajo brezplačno mestni, občinski in srezki zdravniki okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Potrdila se morajo vsakih 6 mesecev obnoviti. Nihče se brez teh listin ne sme zaposliti, kajti mestni fizikat bo počenši z novim letom (to je 1. jan. 1928) ugotovil, če imajo delavci taka potrdila.
Razglas pravi, da bo, kdor prekrši ta predpis kaznovan v denarju do Din 3000 ali z zaporom do enega meseca.
Tako se glasi Tazglas mestnega magistrata ljubljanskega iz lanskega leta. Ta odlok je bil popolnoma na mestu, a žal je sedaj res samo na mestu, to jc na papirju, dasi je centrala ZŽDJ v Ljubljani dne 18. julija 1928 pismeno opomnila mestni fizikat, naj glasom razglasa ukrene potrebne korake, da se taki sklepi tudi izvajajo.
Vendar se do danes iz neznanega vzroka v tem pogledu ni ničesar storilo.
Kje tiči vzrok?
Se li gotovi krogi bojijo rezultata po pregledu — in ipa krivici, v prvi vrsti nočno delo in izkoriščanje delavcev v delovnem času posebno vajencev.
Gospodje, ne le interes delavstva, tudi Vaš interes je, da je delavstvo zdravo.
Zato zahtevamo od delavskih občinskih zastopnikov, da nemudoma ugotove:
1. zakaj se odloki izdani od mestnega magistrata, kateri so važni za vse občinstvo dosledno ne izvajajo in
2. da delajo na to, da se gornji odlok takoj uveljavi in prične mestni fizikat vršiti dolžnosti za katere je določen.
Podružnica pekov v Ljubljani vabi na svojo vinsko trgatev, katero priredi v nedeljo, dne 7. oktobra pri »Levu«, Gosposvetska cesta.
Kdor bi se sodružno zabaval rad, naj pride v pekovski vinograd!
MONOPOLCI.
Tobačna tovarna.
Mnogo se nam obeta sedaj, ko »Slovenec« tako blagoslavlja tobačno delavstvo. Bojazen imamo, da ne ostane zopet samo pri obljubah, čeravno je zapisal »Slovenec«, da so že dejanja tukaj. Mnogo nam škoduje tako pisanje v časopisju, da smo že dosegli boljše plače in druge ugodnosti, v resnici pa tobačni delavec nima nič od tega, tako, da se že v naprej sliši, kako bodo trgovci, ko pride Novo leto, privili vijake svojih cen na naše, še bolj bedno stanje.
Lahko navedemo slučaje, ki zadenejo dve tretjini delavstva. Za 5 delovnih dni se dohi 172 Din. S tem preživljaj 4 osebe kakor hočeš. Mar se vam ne smilijo ljudje, ki umirajo prezgodaj v tem zaduhlem tuberkuloznem smradu cele tovarne, mar se vam ne smilijo ljudje, ki hodijo s palico v roki na delo v tovarno. Vprašamo tudi tem potom g. dr. Korošca, zakaj se ni zadnjič vsaj malo na svoje lastne oči prepričal, ko je bil v Ljubljani, da bi natančno videl bedne, skoraj onemogle delavce, ki hirajo od dne do dne. Zakaj, če se zahteva pošteno delati, sc mora tudi pošteno plačati, da ne bodo popadali od onemoglosti na tla. Javnosti pa ponovno povemo, da naj najstrožje obsoja tako postopanje monopolne uprave, ki davi ljudi, mesto da bi zboljšala vsaj malo mize-ren položaj. Mi naravnost gladujemo poleg težkih milijard, ki jih nosimo v čebelnjak monopolske uprave. Pozivamo vas delavci in delavke, bodite disciplinirani in ne dajte si niti pikice več vzeti svojih pravic. Ne strašite se več. Delavci, delavke vsi na plan, pokažite da smo se naveličali stradati in hirati in nočemo več buržuaziji. pustiti, da nas še bolj izstrada. Javnosti, ki je radovedna, koliko zasluži delavec tobačne tovarne, povemo, da neoženjen ali oženjen brez otrok na teden 184.50 Din. oženjen z 1 otrokom 201.50 Din, z dvema otrokoma 219.50 in za tri otroke 237.— Din na teden.
Če se s takim zaslužkom da živeti, naj nam odgovori.
OBLAČILNI DELAVCI.
Proslava tridesetletnice krojaške organizacije.
Osrednje društvo krojačev za Slovenijo je proslavilo na najdostojnejši način svojo tridesetletnico. Vršil se je občni zbor organizacije in zelo animirana veselica.
Po pozdravu delavskega pev. društva »Frohsinn« je otvoril predsednik Osred. društva s. Prezelj občni zbor in pozdravil navzoče delegate. Po izčrpanem poročilu o delovanju Osred. društva, iz katerega je bilo razvidno, da se je kljub strašni gospodarski krizi v krojaški stroki, organizacija ne le vzdržala, temveč po številu članstva še napredovala, kar dokazuje, da dobivajo krojaški pomočniki čim več razumevanja in zaupanja v svojo organizacijo. Poročilo predsednika se je sprejelo z zadovoljstvom na znanje. Centralni blagajnik s. Skuk je podal podrobno in natančno poročilo o stanju centralne blagajne ter o izdatkih podpor, ki nudi organizacija svojim članom.
Od strani »Reichsverband der Schneider Oesterreichs« ter podruž. krojačev Graz, je s. Schwarz, kot delegat prisrčno pozdravil vsoje tovariše ter jim želel pri njihovem važnem posvetovanju poln uspeh. Ob enem je prinesel zadnje pozdrave od starega Hkn* šenega boritelja, ki so ga vsi starejši krojači Slovenije dobro poznali, kot njihovega bivšega pokrajinskega tajnika v stari Avstriji, s. Kozla, ki so ga pred par dnevi izročili materi zemlji. V znak sožalja so se vsi na-zvoči dvignili. V imenu Strokovne komisije in Delavske zbornice je pozdravil obč. zbor s. Čeh ter želel organizaciji veliko uspeha Kot zastopnik bratske organizacije iz Zagreba je pozdravil zbdr s. Živkovič.
Izvolil se je nato novi centralni odbor pri čemer so se izvolili skoraj vsi Prei /J" funkcijonarji. Ponovno je bil izvo jen predsednika centralnega odbora izkušeni organizator s. Prezelj, za njegovega namestnika pa s. Hojnik, dolgoletni predsednik podružnice Maribor. Pri popoldanskem nadaljevanju se je razpravljajo o »Tarifni politiki«, dne 9. septembra pa se ,e vršila na vrtu »Ljudskega doma« v Mariboru proslava 301etnega obstoja organizacije krojačev v Mariboru. Organizacija je bila ustanovljena meseca decembra 1896.
Proslavo je otvoril predsednik podruž-nice s. Hojnik ter pozdravil navzoče dele-
gate iz Graz-a, Celovca, Zagreba ter mariborskih podružnic. Podal je lepo zgodovino te organizacije, ki je privedla krojaške pomočnike iz srednjeveških razmer v današnje svobodnejše stanje. Da je organizacija krojačev bila dobro fundirana, dokazuje dejstvo, da je kljub vsem pritiskom s strani podjetnikov in tudi oblasti, neprestano napredovala in po 30. letih stoji tu neomajna ter gre z vsem razredno zavednim proletariatom svojemu končnemu cilju nasproti.
S.	Eržen kot slavnostni govornik je v slovenskem in nemškem jeziku orisal zgodovino strokovnih organizacij ter njenih bojev in ciljev. Spominjal se je onih borcev, ki so morali toliko žrtvovati; da so vgladili pot za razvoj. Njegov jasen in točen govor je napravil na navzoče globok vtis.
Čestitke in pozdrave so prinesli ss. Sch>varz od Avstrijskega Reichsverbanda krojačev in podruž. Graz, s. Živkovič od bratske organizacije iz Zagreba, s. čeh v imenu Delavske zbornice in Krajev. Med-strokovnega Odbora v Mariboru, s. Kramberger v imenu podr. SDZJ v Mariboru, s. Dudi od podr. pekov v Mariboru, s, Beigot od podr. pivovarjev v Mariboru, s. Bonšek v imenu podruž. usnjarskih delavcev v Mariboru, s. Janžek od podruž. lesnih delavcev. Nadalje predsednik Osred. društva krojačev s. Prezelj in s. Nič, predsednik podr. krojačev v Ljubljani, ki so želeli organizaciji na-aaljnega razmaha in novih uspehov. Čestitalo se je obenem jubilantom, ki so po 20 in 30 let opravljali požrtvovalno organizacijsko delo. Podelile so se častne diplome naslednjim sodrugom: A. Kocbeku, katerega je podružnica krojačev v' Ljubljani imenbvala za častnega člana, Hojniku, Otrokarju, Vogrinu, Skamlecu, Novšaku, Rožmanu, Kokolu, All-majerju, Orešniku in Čorku.
Popoldan se je vršila veselica, na kateri je svirala godba železniških delavcev in uslužbencev, del. pevsko društvo »Frohsinn« in pevski odsek »Svoboda«. Koncert je bil prav dobro obiskan ter je zabava trajala do noči, nakar so se ljubljanski gostje in sodrugi poslovili od mariborčanov.
t Mihael Kozel.
V	petek, dne 7. t. m. so v Grazu pokopali s. Mihaela Kozel v starosti 50 let. Rojen je bil v okolici Ptuja. Izučil se je krojaške -obrti. Ko je bil prost, je pristopil k krojaški strokovni organizaciji, kjer se je že takoj v začetku udejstvoval kot funkcijonar. bil je dober govornik. Centrala na Dunaju mu je poverila tajništvo za južne kraje; Štajersko, Kranjsko, Koroško in Primorsko. Vsi ljubljanski starejši pomočniki, kot mojstri ga poznajo. Pred vojno leta 1908 in 1911 je vodil prvo in drugo stavko krojačev v Ljubljani z dobrim uspehom. Da se je postavila 1. tarifa v Ljubljani je njegova zasluga. Rav-o tako je bil poznat v Mariboru, katere je večkrat obiskoval in referiral na njihovih sestankih. Zadnja leta pa je bil kot uradnik Okrajne bolniške blagajne v Grazu, Slava njegovemu spominu!
Iz tovarne »Maros«.
Zadnjič smo poročali o mogočnem nastopu g. Fabjančiča. Ko je prečital dotični dopis, je letal po* tovarni, kakor petelin po gnoju in hotel po vsej sili zvedeti, kdo je pač tako drzen, da se upa njegovo visokost dati v časopis. Danes moramo poročati, da mu je zopet začel rasti greben in je pred nekaj dnevi hotel pomočnike, kar na lepem brez odpovedi zagnati na cesto. Seveda se mu ni posrečilo, vsled) odpora tovarišev, G. Fabjančič, opozarjamo Vas, opustite enkrat za vselej vse šikane napram delavstvu! Spomnite se pregovora »Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sotncc«, ker se mu zna stopiti in ga obliti. To velja tudi za Vas. 5-Pika,
Izprtje konfekcijskih krojačev v Nemčiji se je pomnožilo.
K prejšnjim 22.000 konfekcijskim krojačem, katere je Zveza tovarnarjev iziprla, je prišteti zopet 15.000' krojačev, kateri so na novo izprti. Vsled tega jim grozi Zveza z disciplinarnimi globami v znesku do 20.000 Mark. Delavstvo vztraja v boju dokler ne zmaga.
RAZNO.
Uljttdno vprašanje.
V	Strokovno komisijo so zadnje dni začeli prihajati brezposelni in zahetvajo podporo.
Govore:
»Delavska zbornica je strokovnim organizacijam nakazala za brezposelne podpore
29.000 Din.«
»Ni res sodrug!« pravimo. _
Brezposelni gleda. Je«« je. Nato reče:
»Nočete dati. Sami hočete porabiti ta denar. Jaz pa gladujem.«
Dokazujemo mu, da ie v zmoti, in bi mu radi dali, ako bi imeli, a on odgovori:
»Saj mi je rekel Tome, da ste dobili.«
»Kedaj je rekel.«
»Ta mv »Zvezdi« sva se srečala pred par dnevi in je rekel, da ste dobili sedaj
29.000 Din,«
Za tem pride drugi. Govori isto.
»Moj kolega mi je pravil, da mu je to govoril Tome.«
In tako dalje. Torej bo res.
Ker pa strokovne organizacije do danes niso dobile od Delavske zbornice nika-kih brezposelnih podpor prosimo, da nam Delavska zhomica sporoči, katerim strokovnim organizacijam je nakazala 29.000 Din, ako je sploh nakazala, da lahko sodrugom, ki s takimi trditvami prihajajo po podpore pokažemo, da jih je nekdo nalagal in se z njih bede dela norce. Pripominjamo samo še to, da če bi to bilo res, bi lome prišel prvi po brzposelno podporo ter bi je ne jemal pri podružnici Zveze živilcev več kakor mu pripada.
V	imenu Strokovne komisije kot oblastnega odbora Z. D. B. Z. J. izdala in urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. Tisk Ljudske tiskarne v Manboru.