REPORTAŽA Je za miade Šiškarje miličniški poklic nezanimiv? Zgledna sodelovanje Siškarjev med kadeti sicer ni veli-ko, sodelovanje med šolo in kraja-ni pa je kljub temu uspešno in vse-stransko Pod samim vznožjem Smarne gore in Gr-made v Tacnu se v bujnem zelenju skriva Solski center Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Popotnika, ki zanj ne ve, malo pred koncem asfaltne poti na to opozori napisna tabla. Že pri vhodu te s prijaznim zdravo pozdravita milienika — kadeta in ti nato razložita vse potrebne podatke in infor-macije. Ko po položnem klancu prideš do vrha, na levi zagledaš jedilnico. malo nižje novozgrajeno telovadnico, na levi in desni pa dctnove in učilnice za gojence tega centra. • ŠC RSNZ zajema šolo za kadete, šolo za miličnike, ki je sedaj še v Ljubljani. šolo za dopolnilno izobraževanje, kmalu pa naj bi so mu pniključil še oddelek višje upravne šole, ki bo dajal kadre za vodstvena mesta na po-stajah milice. • Naš obisk je ito pot veljaL predvsem šoli za miličnike — kadete. O dejavnosti šole, pro-blamih, uspehih, načntih smo se pogovarjali z Milanom Novakom_ vodjem šole za milični-ke — kadete in pomočnikom ravnatelja SC RSNZ Darkom Maroltom. V jjaški rok v šoli... • V letošnjem šolskem letu imajo 580 di-jakov. Solanje traja štiri leta, po drugem in tretjem letniku pa gojenci pdhajajo na prakso na postaje milice širom ipo Sloveniji. Tako se seznanijo z delom miličnilkov na terenu, pri-dobljeno znanje pa jim mnogo pomaga tudi pri samem učnem pracesu. Po končanem šola-nju odidejo absolventi na postaje milice, kjer so šest -mesecev pripravniki, nato pa nastopi-jo redno delo miličnikov. V štirih letih šola-nja dijaki odslužijo 'tudi vojaški rok. zato je v učnem iprogramu precej snovi tudi s tega področja. Prav to je hil tudi eden izmed vzro-kov, da so šolanje podaljšall za eno leto, kajti prej je šolanje trajalo samo tri leta. Kadeti imajo vse šolanje brezplačno. prav tako oble-ko in oskrbo, pa tudi učne pripomočke dobijo zastonj, pripada pa jim tudi mesečna žepnina. • Ceprav so kadeti dapoldne pri rednih učraih urah, papoldae ,pa tri ure s pomočjo učiteljev in vzgojiiteljev utrjujejo pridoblje-no znanje in ,se pripravljajo za naslednji šol-Bki dan, pa jim vseeno ostane dovolj časa za razne aktivnosti. V njihovem SSD deluje kar 22 sekcij. Seveda je poudarek na borilnih športih, kot so judo, karate, rokoborba in dru-gi. venidar >pa imajo v novozgrajeni, sodobni telovadnici dobre možnosti tudi za ukvarjanje z drugimi športi. • »Naši športniki sodelujejo na raznih srodnješolskih prvenstvih, na prvenstvih mi-lice, pa tudi na nekaterih zveznih tekmova-njih. Za druge letnike prirejamo vsako leto desetdnevni tečaj smučanja, ostalim pa omo-gočimo smučanje v sobotah ,in nedeljah. Vsa-ko soboto in nedeljo kadeti lahko odidejo iz ceatra, idvakrat mesečno pa lahko odidejo tu-di domov,« nam je dejal tovardš Marolt. Miličnik, naš prijatelj ... Tudi za kufturo, razvedrilo je čas • »Zelo aktivna je likovna sekcija. ki je lansko leto pripravila v prostorih šole samo-stojno razstavo učencev, letos pa smo že imeli razstavi del Hinka Smrekarja in grafik Bo-židarja Jakca. Naši dijaki obiskujejo tudi predstave v Drami, Mestnem gledališču, operi. Posebno dobro je sodelovanje z Dramo, saj v predstavi Ukana nekateri naši dijaki sodelu-jejo kct statisti. Filmske predstave imamo en-krat tedensko v svojih prostorih. Letos smo imeli že dve predpremieri slovenskih filmov: Čudoviti prah Ln pa Povest o dobrih ljudeh, na katerih so se predstavili tud avtorji teh dveh filmov. Imamo pa tudi instrumentalni ansambel, 30-člansko bobnarsko sekcijo in pa pevski zbor, ki povsod, kjer nastopajo. žanje-jo priznanja. Predvsem za gojence višjih let-nikov prirejamo tudi družabne iplese v sode-lovanju z drugimi srednjimi šolami, predvsem medicinsko,« je svojo pripoved o dejavnosti kadetov nadaljeval tovariš Marolt. • Zanimalo nas je tudi, kako v SC RSNZ uresničujejo samoupravljanje. • Tovariš Novak nam je pojasnil, da ka-deti sodelujejo v vseh organih samouprav-ljanja. To pravico pa najbolj neposredno uresničujejo v koordinacijskem odboru. V njem so delegati iz posameznih razredov. pa tudi predsedniki in sekretarjd OO ZK, OO ZSMS, šolske ' skupnosti, kulturno-prosvetne-ga društva, marksistionega krožka, komisije za pomoč pri učenju. Na tem odboru do vseh problemov zavzamejo določena stališča, ki jih nato delegati posredujejo naprej v razredih. Kadeti imajo svoje zastopnike tudi na ocenje-valnih konferencah, pa tudi v svetu šole ima-jo kadeti enega delegata. Kadeti dobro so-delujejo tudi s krajevno skupnostjo Smartno— Tacen, saj imajo v mjihovi delegaciji kar dva svoja delegata. Seveda pa to sodelovanje pri-de do izraza še bolj pri organiziranju raznih proslav. Tako so organizirali skupno prosla-vo ob 30-letaici osvoboditve, ki je zelo dobro uspela. Kadati zelo dobro sodelujejo tudi z gimnazijo v Sentvidu, saj tudi z gimnazijci crganizirajo skupne proslave ali pa se srečajo na raznih prireditvah kulturnega in športne-ga značaja. Mladinska organizaoija zelo dob-ro sodeluje tudi OK ZSMS. saj so kadeti tudi člani raznih komisij pri tej koaferenci. Šiškarji v manjšini je od leta 1967 do letos vpisalo v to šolo vse-ga 21 Siškarjev. Za primer naj navedem, da se je iz Maribora vpisalo v rto šolo v teh letih kar 158 dijakov. Kakšen majhen interes vlada med mladimi iz Ijubljanjskega območja za poklic miličnika, nam pokaže podatek. da se je iz področja UJV Ljubljana, ki zajema 17 občin od Zasavja, Kočevja. Cerknice, Lo-gatca vpisalo v teh letih samo 332 dijakov. Ne vemo, zakaj je med mladimi tega območja ta-ko majhno zanimanje za ta odgovorni in te-žavni, pa kljub temu zanimivi poklic. Za sprejem v šolo morajo mladi izpolnjevati predvsem dva pogoja; biti morajo zdravstve-no sposobni dn imeti morajo dober učni uspeh. • Vsako leto 13. maja praznujejo organi varnosti svoj praznik. Tudi kadeti so ga pro-slavili s tem. da je bila posebna učna ura na-menjena za pogovor z menitorji o tem prazni-ku, imeli so tudii športno srečanje kadetov, rniličnikov — pripravnikov iz šole za milični-ke v Ljubljani, vojne policije in vojaških akademij. • Skušali smo opisati življenje v SC RSNZ. Upamo, da smo v tem vsaj delno uspeli in da se bo tudi med Siškarji našlo več takih, ki se bodo odločili za poklic miličaika in se vpisali v to šolo. Ta bo po dograditvi novega doma s 180 ležišoi lahko sprejela vse sposobne mla-dince. France Kmetič