— p. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 315759 Ano (Leto) VIII (3) No. (štev.) 23 BUENOS AIRES. 8. JUNIJA (JUNIO) “ESLOVENIA LIBRE’ 1950 - Ano del Libertador General San Martin - 1950 §3 c p g' E Z "O m , Na seji zah. poveljnikov je francoski strokovnjak Monnet razlagal do podrob¬ nosti Schumanov načrt o združitvi inte¬ resov nemške in francoske težke indus¬ trije. — Zah. poveljniki so ponovno za¬ htevali od sovjetov izvedbo svobodnih volitev v vsej Nemčiji. Izreden uspeh Franje Golobove Gospa Golobova je s svojim koncertom v ponedeljek 5. junija t. 1. zvečer v gledališču Odeon, ki je eno največjih in najelitnejših gledališč v Buenos Airesu za kon¬ certne nastope, dosegla izreden uspeh. Že sestava koncertnega sporeda, o katerem smo poročali v zadnji številki našega lista, je tudi pri velikih dnevnikih v Bue¬ nos Airesu zbudila pozornost. V napovedih koncerta so označevali spored kot “edinstveno izbran”, “spored velike odgovornosti” itd. Na koncertni večer se je zbralo v gledališču številno občinstvo, med katerimi je bilo več uglednih osebnosti iz argentinskega kultur¬ nega in glasbenega življenja. Ra¬ zumljivo je, da je bilo navzočih veliko število Slovencev, tako sta¬ ro kot novonaseljencev, in jim ni bila ovira ne oddaljenost, ne poz¬ na ura. S tem so pokazali kultur¬ no zrelost in so se zavedali po¬ membnosti dogodka, ko slovenska umetnica, ki si je v Evropi prido¬ bila mednarodni sloves, v Buenos Airesu, kjer nastopajo najslav- j nejši svetovni umetniki, prvič sto-! pa pred tukajšnjo javnost s sa¬ mostojnim koncertom. Že po prvih treh točkah spore¬ da, od katerih je zlasti Bachova Kantata v pevsko-tehničnem ozi¬ ru izredno zahtevna, je ga Golobo¬ va ne le utrdila svoj dosedanji slo¬ ves, ampak pokazala, da se od na¬ stopa do nastopa spopolnjuje. Ni¬ mamo namena pisati ocene kon¬ certa. To je naloga posebnega po¬ ročevalca za prilogo Svobodne Slovenije, ki bo izšla koncem t.m. Povemo le to, da je ga Golobova v opernih arijah razvila vse svoje svojstvene glasovne in dramatič¬ ne sposobnosti. Ko pa je v drugem delu sporeda izvajala pesmi Bu- charda, Schuberta, Borodina, Ške¬ rjanca, de Falle in Respighija, pa je prišla do izraza njena edinstve¬ na interpretacija, izredna obsež¬ nost glasu ter mojstersko izraža¬ nje stila. Občinstvo je vsako pesem in a- j rij o poslušalo z naravnost sveča- ! nim dojemanjem in ob koncu vsa¬ ke pesmi nagradilo umetnico z navdušenim aplauzom. Ko je bil skoro poldrugo urni spored kon¬ čan, se nihče ni dvignil s sedeža. Vsi so vztrajno ploskali dalje in s tem naravnost prisilili pevko, da jim je zapela še več pesmi, med temi tudi prelepo slovensko na¬ rodno “Ko ptičica sem pevala”. Vse pesmi in arije je pela v o- riginalnem jeziku (kasteljansko, italijansko, francosko, nemško, ru¬ sko in slovensko). Prejela je šte¬ vilne šopke. Mojstersko je spremljal pevko ,na klavirju pianist in skladatelj prof. Jože Osana. Daši sam pred¬ vsem solist, se je znal vživeti v vlogo spremljevalca in do potako- sti slediti in podpirati vse izrazne skale pevkinega prednašanja. Dosedaj izišle kritike tukajšnjih velikih dnevnikov poudarjajo e- dinstveno lepoto pevkinega glasu in njeno mojstersko dovršeno šolo. ARGENTINA četrto obletnico vlade predsednika generala Perona in sedmo obletnico revolucije dne 4. junija 1943 je spre¬ mljala vrsta slovesnosti v Capitalu in notranjosti republike. Predsednik general Peron je prejš¬ njo soboto obiskal vojaško akademi¬ jo, v kateri se je zbralo 2.500 čast¬ nikov in podčastnikov. Vsi so mu čestitali k napredovanju in mu izro¬ čili kopijo sablje, kakršno je nosil Osvoboditelj general San Martin. Predsednik gral Peron še je za da¬ rilo in izraze vdanosti zahvalil z go¬ vorom, v katerem je povdarjal vrli¬ ne, ki morajo odlikovati pravega vo¬ jaka v službi domovini. Dejal je, da je danes lahko Argentina ponosna na svojo narodno vojsko. Eva Peron, soproga predsednika republike grala Perona, se je prejš¬ nji petek podala na obisk v severne argentinske province. Na vseh večjih postajah do Tucumana so bile zbrane množice naroda in so ji prirejale nav¬ dušene sprejeme. V Tucumanu je Eva Peron prisostvovala med drugimi prireditvami tudi slavnosti zaprisege novega guvernerja te province Fer- nanda Piedre Riera. Odprla je tudi več socialnih zavodov, ki jih je zgra¬ dila Socialna ustanova Maria Eva Peron. Iz Tucumana se je Eva Peron podala v Jujuy, kjer so jo prav tako navdušeno sprejeli. Tudi tu je odprla več zdravstvenih domov in mladin¬ skih okrevališč, Manuel Belgrano ustvaritelj arg. narodne zastave je v bojih za argen¬ tinsko narodno osvoboditev igral va¬ žno vlogo. Spada med najlepše po¬ stave argentinske narodne zgodovi¬ ne. Z generalom San Martinom ga je vezalo trajno iskreno prijateljstvo. Stoosemdeseto obletnico njegovega rojstva (3. junija 1770) so slavili po vsej republiki. “Banderola de Comando del Gene¬ ral San Martin”, verna kopija zasta¬ ve generala San Martina in njegove andske vojske, bo odslej vihrala po¬ leg narodne zastave ob velikih držav¬ nih praznikih na vseh večjih vojaških poveljniških enotah. To zastavo bodo smeli izobesiti ob sledečih drž. pra¬ znikih; 18. jan. obletnica začetka andskega pohoda, 3. februarja — obletnica bitke pri San Lorenzu, 25. februarja — obletnica rojstva San Martina, 5. aprila — obletnica bitke pri Maipu, 14. aprila — dan obeh Amerik, 1., maja — delavski praznik, 25. maja — obletnica majske revo¬ lucije, 20. junija — dan zastave, 9. julija — obletnica proglasitve poli¬ tične neodvisnosti in 17. avgusta — obletnica Osvoboditeljeve smrti. Le¬ tos jo bodo prvič izobesili 17. avgu¬ sta. Yapeyu se bo v bodoče imenoval 27. argent. pehotni polk. Ta ukaz je izdalo vojno min. v počastitev grala San Martina. Kakor znano je Yape- yu rojstno mesto Velikega Osvobodi¬ telja. General Bertollo, šef buenoaireške zvezne policije, že 3 leta neumorno vrši to svojo službo. Prejšnji ponede¬ ljek je prestolniško polic, osebje pri¬ redilo v počastitev svojega šefa več slavnosti, ki so se zaključile s skup¬ nim banketom. Dr. Roberto Area, minister za na¬ rodno gospodarstvo, je pred dnevi govoril preko radia vsem argentin¬ skim poljedelcem. Pozival jih je, naj v novem letu zasejejo še večjo povr¬ šine z žitom in s tem povečajo letni žitni pridelek.. Vlada bo s krediti podprla vsako tako akcijo. Fin. ministrstvo je opozorilo jav¬ nost, da so se v prometu pojavili no¬ vi ponarejeni bankovci po 100 pesov. Ponarejene bankovce je mogoče spo¬ znati po tem, da so izdelani iz tanj¬ šega in bolj gladkega papirja kot pravi, rdeče-rumena barva pa je med- lejša. Slabo sta izdelani tudi sliki ge¬ nerala Belgrana in San Martina. Šte¬ vilke so nesorazmerno velike in gro¬ be. Na drugi strani bankovca ima ne¬ bo zelo medle oblake, številka 100 pod ovalno sliko je pri ponarejenih bankovcih nekoliko nižja kot pri pra¬ vih. Vse uslužbenstvo trgovske stroke je dobilo znatno zvišanje prejekov. Poviški prejemkov se gibljejo med 10 in 90 pesi mesečno, razen tega pa morajo vsi dobiti ob koncu leta dvoj¬ ni aguinaldo (2 trinajsti plači). Narodni kongres je sprejel ostav¬ ke, ki jih je podalo 20 radikalnih po¬ slancev. Buenos Aires, 8. VI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice iz Slovenije^ Slovenci v Argentini “Predsednik v gostilni-tajnik pa ni 1 kompetenten”. Prav tako se gredo do¬ ma “oblast” sedanji komunisti in njiho¬ vi priskledniki. To trditev potrjuje sa¬ mo njihovo glasilo v Ljubljani z na¬ slednjo zanimivo zgodbico: “Petindvajsetega prejšnjega meseca sva sd zglasili 9 tov. B. O. iz Ljubljane na Krajevnem odboru St. Rupert na Do¬ lenjskem, kamor naju je napotilo po¬ verjeništvo za delo okraja Trebnje, da bi zbrali podatke o odvisni delovni si¬ li na področju tega krajevnega odbora. Zahtevali sva, da nam krajevni odbor da na razpolago seznam razpoložljive •delovne sile. Predsednik odbora je sa¬ mo nekaj zamomljal in odšel. Tako sva čakali precej časa. Ko pa le ni bilo no¬ benega odziva na najino zahtevo, taj¬ nik se je namreč izgovarjal, da ni kom¬ petenten, da bi izdal spisek, je neki to¬ variš vendarle šel iskat predsednika. To¬ da vrnil se je brez njega in povedal, da je predsednik v gostilni. Šele okrog 3, ure popoldne, to je po petih urah ča¬ kanja, sva končno dobili spisek, ki nam ga je izstavil neki tovariš. Ta spisek pa je vseboval matere z malimi otroki, ki so bile same pri hiši, dočim so njihovi možje že zaposleni, nadalje' take,, ki so že več kot pol leta zaposleni itd. Iz vsega tega se vidi brezdušen odnos predsednika tega krajevnega odbora do uradnih dolžnosti in pa tudi velik nered V delu odbora”. Novo področje za prostovoljno delo so doma iznašli tudi za teden cestnega premeta, namreč prostovoljno priprav¬ ljanje gramoza za posipavanje cest. Ko¬ munisti so tudi tokrat poudarjali” da mora biti vse to delo opravljeno po na¬ činu socialističnega tekmovanja naj¬ boljših delovnih kolektivov in tudi posa¬ meznikov iz raznih delovnih skupin. V Dubrovniku je tamošnje gledališče uprizorilo Cankarjevo dramo: “Kralj na Betajnovi.” Dramo je režiral Peter Ma- lec. Listi pravijo, da je uprizoritev u- spela. Ljubljana ima danes 9 kinematogra¬ fov. Eden se še iz nedavnih časov, ko so bili sovjeti še na Titovi srčni strani, imenuje “Moskva.” Ostali so pa: ‘‘Slo¬ ga”, “Triglav”, Kino šiška, kino Lito¬ stroj, kino Št. Vid, kino Vevče, kino Kozarje, ostali so pa klupski. Proračun okr. ljudskega odbora na Je¬ senicah in proračuni za krajevne ljud¬ ske odbore znašajo skupno 72.495.000 din; 19 milijonov bo šlo za soc. skrbstvo, 15 milijonov za upravne stroške (5% manj kot lani), prosveta bo stala 14, družbeni standard 5,360.000, kapitalna izgradnja pa 2,766.000 — Upravni stro¬ ški so torej drugi največji izdatek v proračunu. Srečni “ljudski” prebival¬ ci, ki morajo tako bogato plačevati komunistične valpte! Zgodovinsko društvo za Slovenijo je objavilo drugi in tretji letnik "Zgodo¬ vinskega časopisa” z naslednjo vsebino: Bogo Grafenauer “Slovenski kmet v le¬ tu 1848, Vasilij Melik” Frankfurtske volitve 1848 na Slovenskem”, Milko Kos”. O nekaterih nalogah slovenskega zgodovinopisja V “Zapiskih” so ob¬ javljena še razna druga zgodovinska po¬ ročila v zaglavju “knjižna poročila” pa ocene raznih del. V Poljčanah so pred časom dobili tekstilno blago za garantirano preskrbo. Prodaja je bila napovedana za 14. mar¬ ca. Poslovodja pa ni začel deliti blaga, dokler mu niso na poverjeništvu za trgovino in preskrbo namignili, komu, naj prodaja. Referent za trgovino in preskrbo je zahteval blago sa sebe, če¬ prav je pred njim čakalo več prav tako upravičenih potrošnikov. Poslovodja mu je seveda kot sebi nadrejenemu prodal blago. — Kom. enakopravnost v prak¬ si! V Poljčanah imajo tudi svojo “okraj¬ no ljudsko menzo”. Z njo pa abonenti niso zadovoljni, ker je hrano občutno podražila, obrokov pa nič povečala ali zboljšala. K zajtrku ali kosilu dostikrat sploh ni kruha, obroki sami so pa zelo pičli. Kuhinjsko osebje je skrajno ma¬ lomarno ..•in svojim izbrancem- postreže kar v kuhinji in seveda tudi z izdatnej¬ šimi obroki. Iz načrta v načrt. Ljb. komunistična vlada je ustanovila gospodarski svet kot svoj .organ za “koordinacijo poslov gos¬ pod. resorov LRS”. Za predsednika je imenovan Sergej Kraigher, njegovi člani pa so: predsedniki sveta za predeloval¬ no industrijo, za blagovni promet, za kmet. in gozdarstvo, za energetiko in ekstraktivno industrijo, za lokalno go¬ spodarstvo, predsednik planske komisije ter ministri za finance, za gradnje in delo. stočasno so ustanovili tudi komi¬ teje za lokalno industrijo, za komunal¬ ne zadeve, za vodno gospodarstvo in gen. direkcije za kovinsko predelovalno industrijo in elektroindustrijo, za kemič¬ no industrijo, za prehranbeno industrijo, za lesno industrijo, za elektrogospodar¬ stvo, za tekstilno in usnjarsko industrijo in za rudarstvo. Umrli so: Janez Ciber, biv. načelnik hranilnice v Mateni pri Igu, Matija La¬ vrenčič v Vipavi, Matevž Zadravec, pek. mojster v Celju, Marija Hartman, v Krškem, Anton Grk, Peter Šifrer, Franc Korošec v Gornji Radgoni, Jožefa Ke- nig, Planina pri Rakeku, Stanko Veber, Željko Hudohmet v Laškem, Ivan Za¬ kotnik v Klečah, Franc Osel v Skaručni, Marija Plestenjak v Ljb., Ivan Lakner v Črnomlju, Ludvik Bizjak v Ponovičah, Ivan Barbič v Ljb., Josip Badalič, polic, nadstražnik v p. v Ljb., Martin Fortuna prof. na Jesenicah, Jože Kajč v Mari¬ boru, Rudi Tihec, Mimi Gregorka, Julka Guštin, roj. Rupnik v Kranju, Terezija Črnologar v Ljb., Marija Pikel, roj. Ka- lister v Postojni, Dolar Franc, Rednak Alojz, Kerin Jože in Ledinek Miha, ru¬ darji, ki so se smrtno ponesrečili v Ve¬ lenju, Nežka Lavrič, roj. Maležič, Ljb., Frančiška Goršič, v Dobrem polju, Ja¬ dviga dr. Marnova, roj. Erzin na Viču, Ivan Selan v Dravljah, Franjo Golob, v Ljb., Svetlanka Rigler v Ljb., Dragica Štajer v Ljb., Josipina Soba, roj. Zupan¬ čič, Ljb., Janez Kramarič v Ljb., Karel Buenos Aires OBČNI ZBOR SIO V nedeljo 4. junija so se člani SIO dra zbrali na svoj drugi redni občni zbor. Iz poročil odbornikov je bilo mo¬ goče razbrati, da je delo igralske dru¬ žine v preteklem poslovnem letu bilo ži¬ vahno in obširno in je SIO z večino svojih uprizoritev dosegel lepe uspe¬ he, ki so članom lahko močna vzpodbu¬ da k nadalnjemu delu. Udeležba je po- zala, da zanimanje za oder stalno nara¬ šča, saj šteje družina danes skoraj še enkrat toliko članov kot leto osorej. Program za novo leto je že izbran in je predlog o nekaterih izboljšanjih na¬ letel pri navzočih na veliko odobravanje. Po poročilih so dosed. odborniki podali ostavke in je nadalnje vodstvo občnega zbora prevzel nadzorni odbor, ki je iz¬ vedel tudi volitve. V novi odbor so bili izvoljeni: Stanko Jerebič, predsednik; Franc Oblak, podpredsednik, Cveta Ger- mek, tajnica, Majda Brandstetter, bla¬ gajničarka, Janez Špeh, igr. vodstvo, Vinko Petkovšek, tehnično vodstvo, An¬ drej Oman, gospodar in Zofka Vomber- gar, arhivarka. Mesta ostalih odborni¬ kov so zasedli: Ema Blejec, Jože Urh, Janez Krištof, Franc Klemenc in Izidor Kostrevc. Rosario V soboto 24. maja nas je prijetno pre¬ senetil s svojim obiskom g. Hladnik. Seveda smo se takoj zmenili, da bomo imeli naslednjega dne mašo pri šolskih sestrah v ulicj Cordoba 1646. Prav lepo število se nas je zbralo pri njej, novih in starih slov. naseljencev, (jeprav nis¬ mo imeli poprej nobene vaje, smo kar dobro zapeli. Po svoji stari navadi je Piki, šol. uprav, v p. Ljb., Franc Lavtar v Ljb., Katarina Karič, Ljb., Rudolf Bohinc, Ljb., Alojzij Glavnik, Ljb., Ma¬ rija Kristan v Šmartnem in Vida Maca¬ rol, šol. uprav, v Dutovljah. Msgr. Zink — umrl. Na Opčinah pri Trstu je umrl tamošnji župnik Msgr. An¬ drej Zink, star 80 let. Bil je sin ugledne slovenske tržaške družine. Kot duhov¬ nik je najprej deloval v Skednju, natp. pa v Dekanih, Pomjanu in na Lokvi pri Trstu; leta 1902 je prišel k Sv. Vincen¬ ciju v Trst, 10 let pozneje pa je postal župnik na Opčinah. Lani je bil upo¬ kojen in je v zadnjem času živel v Treb¬ čah. Od Poncija do Pilata. Pos. Cene iz Motnika je prinesel v Kamnik, 25 km da¬ leč, 14 kg masti obvezne oddaje. V okraj, magazinu so ga poslali na odkupno pod¬ jetje “Mleko”, od tu na Kmet. zadrugo, kjer so ga spet odslovili. Tako je Cene prenašal mast po Kamniku od 8. do 14. ure. Šele popoldne se mu je s posredo¬ vanjem “ljudskih oblasti” posrečilo od¬ dati mast na Kmetijski zadrugi. • Za ta¬ vanje in ponujanje Obvezne oddaje masti po Kamniku je porabil več, kakor pa za hojo iz Motnika v Kamnik. V Sloveniji so 15. maja začeli v vseh okrajnih, letoviških in industrijskih sre¬ diščih (vseh takih krajev je 80) popi¬ sovati stanovanja. g. Hladnik obiskoval Slovence po vseh mestnih okrajih. Popoldne smo se zbra¬ li v gostoljubni hiši znane slov. druži •ne Čuk. Domača gospa nam je vsem pripravila okusen prigrizek. V prijet¬ nem pogovoru nam je minil prehitro po¬ poldan. G. Hladnik nam je podal sliko razmer in napredka med argent. Sloven¬ ci. Poudarjal je potrebo, da smo tudi še naprej složni. Omenjal je novo nastaja¬ joče slov. naselje v Lanusu in svoje no¬ vo duhovniško mesto v tem kraju. G. Hladniku se je za obisk zahvalil Zoran Pristovec. V imenu vseh zbranih mu je izrekel tudi toplo zahvalo za vse kar je za Slovence storil v Argentini, posebno za nove slov. naseljence, ko jim je pomagal, da so lahko prišli sem. Zdravko. Mendozu Naš pevski zbor se je zopet postavil. Dne 7. maja je pel Foersterjevo latin¬ sko mašo sv. Cecilije v mestni župni cerkvi, ki jo oskrbujejo menihi špan¬ skega reda misionarjev - Sinov Srca Marijinega. Tako smo doprinesli svoj delež tudi mi k slovesnostim, ki so bile tu ob proglasitvi blaženim ustanovite¬ lja tega reda Antona Marije Clareta. Cerkev je bila polna mendoških domači¬ nov. V redovni hiši teh patrov službuje kot hišnik in cerkovnik tudi naš istrski rojak gl Jože Jurčič. Za nedeljo 21. maja pa je predstojnik tega reda znova povabil naš pevski zbor na Challao. Za velikim mestnim par¬ kom, že sredi predkordiljerskega gruš¬ ča, med katerim raste značilno grmiče¬ vje jarilla in bodičasti kaktus, se na gričku dviga masivna kapelica lurške Matere božje. Pri maši smo peli najlep¬ še slovenske Marijine pesmi. Argen¬ tinci so zavzeti poslušali. Po maši smo bili vsi pevci v cerkve¬ ni hiši bogato pogoščeni. V prijetni dru¬ žbi patra direktorja smo zapeli več na¬ ših narodnih pesni. Čeprav ni razumel nobene besede, nam je zatrjeval, da ču¬ ti, kaj pojemo, posebno, ko je zadonela “Gor čez izaro...”. Povedali smo mu, kako so slov. kraji posejani z Marijini¬ mi cerkvami, kako jo narod časti in se ji je ves posvetil. Pred odhodom je imel direktor na nas še nagovor v cerkvi v kasteljanščini, nato je pa podelil bla¬ goslov vsem, ki živimo tu v Argentini in vsem tistim, ki trpe pod kom. nasi¬ ljem doma. Nedeljski izlet pevskega zbora na Challao je bil izredno lep dogodek. E- den od naših staronaseljencev je zado¬ voljen priznal, da že 25 let ni bil tako vesel. SPET O SLOVENSKI GLASBI Morda bo vse, ki zasledujejo slovensko glasbeno življenje, zanimalo, da je ob 'priliki za¬ četka tukajšnje glasbene sezo¬ ne, izšla izredna številka morda ne najbolj popularnega, a prav gotovo najresnejšega tukajšnje¬ ga glasbenega glasila “BUE¬ NOS AIRES MUSICAL” (2. maja 1950, št. 71). V tej šte¬ vilki nam je že poznani argen¬ tinski skladatelj in muzikolog JUAN CARLOS PAZ spet ob¬ javil nov članak “PRESENCIA Y JUSTIFICACION DE LA MUSIČA ACTUAL”. Med dru¬ gim pravi: “La mušica contem- poranea de jerarquia mdxima ha abandonado, especialmente en los casos de Strawinsky, Schoenberg — en su produccion metafisica —, Anton Webern Hindemith, Alois Haba, SLAV¬ KO OSTERC, el dima literario, extramusical, confesional, que planeo sobre el gran siglo ro- mdntico, renovado a la vez to- do el material tecnico.” V istem članku pravi kasneje, kako ato- nalizem počasi pridobiva, kako je prešel v najmodernejše ten¬ dence, . . . “las que ya deman- dan, para proseguir su continui- dad, el cultivo de los cuartos y de los sextos de tono, conforme a los postulados de las eseuelas de Praga y de Ljubiana.” OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini ing. Raj¬ ka in Ančke šalehar v La Cumbre so 28. maja dobili sinčka. Čestitamo! f Antonija Pečenko. V Kranju je 15. aprila umrla Antonija Pečenko, roj. Vidmar. Doma je bila iz Rihenberka, zadnja leta je pa živela v Kranju s hčerko Poldo in sinovoma Vladkom in Albinom. Dočakala je starost 78 let. Na domu v Rihenberku žalujeta za njo hčerki Kristina in Olga z družinama, v Buenos Airesu pa sin Silvan Pečenko z družino, znan v slovenski paternalski družbi kot eden glavnih pevcev in jav¬ nih delavcev. Naj počiva v miru, pre¬ ostalim naše sožalje! Slovenski zgodovinarji so imeli letos svoj 6. kongres. Zbrali so se v zgodo¬ vinskem mestu Laško, zaključili so ga pa s skupnim izletom po zgodovinskih krajih. Obiskali so tudi Titov Kumro¬ vec. Zgodovino obiskanih krajev je iz¬ letniški skupini razlagal prof. dr. Strm¬ šek, umetnosti zgodovinar dr. France Šijanec pa arhitektonske in slikovne značilnosti ogledanih cerkva. SLOVENSKO - KASTELJANSKI SLOVAR Samo 200 izvodov ga imamo še pa 15 pesov. Zato pohitite, da ga boste še dobili po tej ceni. Slovensko - kasteljanski slovar je najlepše darilo, pa tudi stvar¬ na pomoč, da bo čim prej lahko izšel Kasteljansko - slovenski slovar. Kupite ga lahko v pisarni Društva Slovencev na Victor Martinez 50 ali pa v Lanusu', Juramento 1780. HUGO WAST 22. IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM “Katero?” ‘‘Tisto, ki ga opisuje z besedami: ‘In zvezde neba bodo pale na zemljo kakor figovo drevo pusti pasti svoje sadove, kadar zedene vanjo vihar...” “Oznanilo množičnih odpadov od Bo¬ ga, ali ne?” “Da, in to znamenje je v soglasju s tem stavkom iz 8 poglavja: ‘In pala bo zvezda, in tretjina morske vode bo po¬ stala žaltava.” Zakrament posvečenja, duhovništvo, je božje olje, ki pade v du¬ šo za vse življenje. Odpadništvo, ki za¬ vrže to milost, bo vrglo iz tira ves svet. Odpadništvo duhovnika je hujše, kakor padec jutranje zvezde.” S temi žalostnimi besedami sta se ločila oba prijatelja. Bilo je že pozno. Samostanski zvonec je .vabil k molitvi. In Padilla je odložil za drugič drugi del svojih zaupnih pomenkov, ki naj bi se nanašali na Ivano Tabor. OSMO POGLAVJE POBEG ZADNJIH REDOVNIH NOVINCEV Kadar je kdo opazoval brata Panfila, • si je gotovo rekel: ‘‘Tega sem pa že ne¬ kje videl” dasi ga še nikdar ni. Kajti ta siva senca, ta brezmesna rumenka¬ sta lica, te sanjave oči, ki so se blestele izpod sršastih vek kot dve kresnički, zamotani med resje, te stisnjene in brez¬ krvne ustnice, ukrivljen hrbet, zanosne roke, pepelnata brada, nikdar ne skrb¬ no poglajena, velika kuta, sandale..., vse to so bile stvari, ki si jih mogel tistikrat neštetokrat videti na ' slikah Zurbarana ali Ribera; kdor je zato pri¬ šel s tem fratrom zakristanom vkup, je vedno imel vtis, da ga že od zdavnaj pozna. Vstopil je v samostan, da bi stregel patrom pri sveti masi, že z desetimi le¬ ti; zdaj je živel torej že šestdeset let v samostanu, zaposlen s svojimi prepro¬ stimi vsakodnevnimi opravki, ki so po¬ stajali tem težji in tem manj je čutil moči, čim manj je bilo teh, katerim naj bi pomagal. Ko je vstopil leta 1920, potem ko sta mu umrla oče in mati, so mu predlaga¬ li, naj bi se lotil učenja, da bi postal mašnik; toda iz same skromnosti je hotel ostati samo zakristan. Ko je bila tako zadovoljena njegova ambicija na svetu in je svoje upanje u- piral v nebesa, bi bil na! svetu popolno¬ ma srečen, če bi ne imel pred očmi po¬ časno hiranje svojega reda, ki ga je ljubil kot svojo mater. Spominjal se je časov, ko on in še kakšnih štirih, pet laikovi nikakor ni bilo dovolj, da bi mo¬ gli opraviti vse pri svetih mašah kak¬ šnih dvajset redovnih očetov ter so za ministriranje morali klicati samostan¬ ske novince, včasih tudi že študente fi¬ lozofije in celo bogoslovce. Prišla pa je satanska ura in nad člo¬ veštvo je padel oblak brezplodnega pe¬ pela, ki je uničil večino duhovniških poklicev. Trideset let. Štirideset let. Drug za drugim so zapirali samostani svoja vrata. V letu 1978, ko so napredni duhovi praznovali drugo obletnico Voltairjeve smrti, (poveličanje, ki mu je nesrečni slavljenec prisostvoval s strahotnim smehom iz globočine večnosti), se je vršila v gregorjanskem samostanu ona že omenjena slovesnost, ko je v njem sprejelo sveto posvečeje sedem duhov¬ nikov. Od teh sedmih jih v L 1990 ni o- stalo v samostanu več kot eden sam edi¬ ni: pater Simon Somaripa. Drugih šest so postali “ustavni du¬ hovniki”, kakor so rekli tistim meni¬ hom, ki so šli iz samostana na faro za¬ radi mastne mesečne plače, ki jo je da¬ jala vlada, misleč istočasno služiti Bo¬ gu in režimu. Oskrbovali so fare, ki so jih pustili prazne svetni duhovniki in menihi, katere so pognali v času pre¬ ganjanja, brali so maše in delili zakra¬ mente, dasi je Sveta Stolica prepoveda¬ la take posle, ki se opravljajo za hrb¬ tom škofov ter je izobčila te “ustavne duhovnike”. Ko je zdaj brat Panfilo sklepal svo¬ je račune, je videl, da ima v samosta¬ nu samo dva patra, ki bereta sveto ma¬ šo ter štiri novince v koru, ki so na tem, da bodo posvečeni ter kakšnega pol ducata služabnikov, izmed katerih sta bila le dva poklicna laična samo¬ stanska brata. Brat Panfilo je ljubil svoje štiri bo¬ goslovce kot sinove ter jim je stregel z ljubeznijo, v kolikor so kakšno než¬ nost dopuščala stroga samostanska pra¬ vila ter jim je tudi marsikaj spregledal. S kakšno nestrpnostjo je pričakoval dneva njihovega posvečenja, ki bi jih za vedno privezalo na sveto Cerkev! Brat Panfilo je rad dolge ure prekle- čal pred Najvetejšim v molitvi, proseč naj ne dopusti, da bi usahnil red ;toda zdi se, da Gospod ni bil pripravljen po¬ slušati njegovo molitev. Neko noč se je dvignil ob pol polnoči kot ponavadi in se napotil k zvoniku k svojemu zvoncu, s katerim je budil sa¬ mostansko družino. Ni ga našel. Svetlo¬ ba z neba je prav jasno razsvetljevala prostor, da, videl je lahko celo luknjo v stropu, skozi katero je prej visela vrv. V mraku prejšnjega dne je on sam še zvonil s tem zvoncem v zvoniku in dal samostanu znamenje za počitek. Če bi se vrv odtrgala sama, bi jo pač na¬ šel na tleh, ali kot visečo kačo kje na stopnicah v zvonik. Ker vsega tega ni opazil, je posumil, da mu je pač kdo izmed redovnih no¬ vincev napravil slab dovtip in odrezal vrv ter jo skril. Ni vredno izgubljati časa z iskanjem. Začel je torej tekati od celice k celici, da bi zbudil s svojim glasom družinico novincev. V prvi ce¬ lici ni bilo treba zbuditi nikogar: na¬ šel je vrata na stežaj odprta in brez ‘gospodarja’. Prična za ležanje je bila mrzla. Lahko to, kajti brat Palemon, ki stanuje v tej celici, je najboljši sa¬ mostanski dijak in ima) navado ustaja- ti predčasno, da bi lahko v bogati in lepi knjižnici ujel še nekaj trenutkov za učenje; zato se brat Panfilo ni vzne¬ miril. Drugo celico je imel brat Nilamon, največji zaspanec, kar jih je poznal brat Panfilo. Skoraj vselej je potem, ko mu je že trkal na vrata, moral še priti na zaj in ga enkrat ali dvakrat potresti za ramena, da ga je spravil pokoncu. To¬ krat ga ni bilo treba buditi. Tudi njego¬ va celica je bila odprta in ležišče že hladno. “S^eta Marija Pompejska!” je vzkliknil zakristan in se prekrižal. “Kaj naj to pomeni ? ” Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 8. VI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SLOVENCI PO SVETU Avstrija '‘Koroška Kronika”, ki jo je od leta 1045 dalje izdajala Britanska obvešče¬ valna služba, je ob koneu meseca apri¬ la t. 1. prenehala izhajati. Naročniki te¬ ga lista, ki so plačali naročnino za ce¬ lo leto, so od prvega maja dalje začeli dobivati namesto “Koroške kronike” list ‘‘Naš tednik”, ki se sedaj imenuje “Naš tednik-Kronika”. Kanada Med kanadskimi novonaseljenci je že¬ lj znana Batawa v Ontariu. Batawa je komaj deset let stara industrijska na¬ selbina, kakršnih je mnogo posebno na kanadskem zapadu. Središče naselbine je tovarna, okrog pa so postavljene stanovanjske hišice s cerkvijo in drugi¬ mi javnimi poslopji. V Batawi je velika in moderna tovar¬ na za izdelovanje čevljev. Lastpik je znani češki industrijalec Tomaž Bata. Njegova je tovarna in njegova je vas z teč kot 150 stanovanjskimi hišami, ka- tc-liško in protestantsko cerkvijo, kat. ljudsko šolo, dvorano, trgovino in res¬ tavracijo. Tu živi in si služi svoj kruh okrog 400 delavcev in delavk. Z otroci vred ima naselbina nad 600 prebivalcev. Med njimi je največ Čehov, nekaj Poljakov, Ukrajincev, Kanadčanov in 53 Sloven¬ cev. Za Slovence, posebno za mlade za¬ konce je Batawa res privlačna, ker je V njej mogoče razmeroma lahko dobiti stanovanje in povrhu še poceni. Druga velika ugodnost pa je tudi v tem, da je batawsko naselje še najbolj podobno naši slov. vasi. Sosed od soseda ni odda¬ ljen več kot 5 minut in ob nedeljah ter Večerih se človeku zdi, kot da bi bil kje doma. Batawčani imajo močan pevski zbor in obetajoči telovadni krožek. Oboji so se pred javnostjo že postatvili in so že¬ li splošno priznanje. Med seboj imajo mladega češkega duhovnika, ki se veli¬ ko trudi tudi za Slovence in njihov dušni blagor. Vsako nedeljo sta dve ma¬ ši: ena za Kanadčane, druga pa za Če¬ he, Slovence in ostale narodnosti s slo¬ venskim petjem. Španija ....Prav pridno študiramo in se pri¬ pravljamo na izpite in zato ne utegne¬ mo vedno ustreči vsem željam po red¬ nem dopisovanju. Ker že ravno omenjamo študiranje, naj povemo še razveseljiv dogodek, ki se je pripetil enemu naših študentov, ko se je prijavil za izpit. Po prijavi sta profesor in študent pričela razgovor in beseda je sledila besedi, dokler ni štu¬ dent v drobnih odtenkih profesorju pri¬ kazal, kako prav za prav študent-be- g'unec v emigraciji brez zadostnih sred¬ stev študira. Na profesorja so študen¬ tove besede tako ugodno vplivale, da ga je povabil s seboj v knjigarno in mu kupil iz svojega 6 knjig, ki jih bo rabil za naslednje izpite. Nekaj dni zatem sta se srečala študent in profesor na cesti in spet sta po prvih besedah sku¬ pno Zavila — to pot v kavarno na cafe con cognae... Redki so takšni primeri, pa zato vredni, da jih omenimo. Lep pozdrav Slovencem po širnem svetu od slovenskih študentov v Špa¬ niji. Avstralija Voščilo: Po naključju smo izvedeli, da sta se v Londonu nedavno tega, po¬ ročila gdč. Ankal Žebot in g. Lavrenčič. V tretji celici ista zgodba, da o če¬ trti ne govorimo več. Ves obupan in v težki slutnji, da so ti štirje bogoslovci storili isto, kot dru¬ gi ,ki so ušli iz samostana in obesili ha- bit na klin, je tekel oznanit žalostno novico očetu Placidu in ne predstojniku očetu Simonu, do katerega ni imel takš¬ nega zaupanja. V tem pa je odkril ob steni, ki ima okno na cesto, lestvico navzdol. Sklonil se je skoz okno in videl vrv svojega zvonca pripeto na zadnji železni klin pri oknu in visečo na ulico posvetnega sve¬ ta. “Tu so torej ušli! Palemon! Filemon! Nilamon! Pantaleon! Kam ste šli, ne¬ srečni fantje?’’ V srcu je čutil strašno bolečino in z njo je zbudil očeta Placida ter mu izdal strašno novico. i Stari pater je pogledal za sledjo u- bežnikov in spoznal, da so pač ušli. Dru¬ gega ni mislil.*Naroeil je zakristanu, da sporoči vse očetu superiorju, sam pa se je zaprl v celico. Razgalil si je hrbet in potegnil težek bič s tremi vrvmi in tre¬ mi vozli, v katerih so bile svinčene krogle ter se z njimi udarjal čez de¬ vetindevetdeset let stari hrbet, da bi bil Bog usmiljen s temi ubežniki, v kate¬ rih se dopolnjuje žalostna pritožba Je- hcvina: ‘ Zapustili me bodo, ki so stu¬ denec žive vode, da bi kopali zase raz¬ bite vodnjake, ki ne vzdrže vode.” Končal je prvo vrsto svojega bičanja, nato prenehal za par minut in začel Vsi prijatelji in znaci iz Avstralije is¬ kreno čestitamo mlademu paru in želi¬ mo zakoncema veliko božjega blagoslo¬ va. Koncem preteklega meseca smo imeli v Pcnrithu, okoliškem mestu Sydneya, prvi sestanek krajevne organizacije Združenih narodov. Kot predavatelj je bil povabljen direktor Hostela za “No- vo-Australjance” polkovnik Jarvie, ki je predaval o delovanju UNRRA-e v Ev¬ ropi. Med svojim predavanjem se je po¬ drobno bavil z brezpravnim položajem protikomunističnih beguncev v prvih povojnih letih v Avstriji in predvsem na Koroškem. V preprostih besedah je na svojstvem način orisal položaj takrat¬ nega Spittalskega taborišča in poudaril svojo veliko privrženost do slovenskih beguncev, ki so bili kljub lakoti in mra¬ zu sposobni vzdrževati svoje otroške vrtce ljudsko šolo in gimnazijo in to na tako visoki višini, da se takih šol tudi v Avstraliji ne bi sramovali. Za polkovnikom Jarviem je spregovo¬ rila njegova gospa soproga, ki je pred¬ vsem povdarila potrebo po pomoči za Dežne plašče, površnike, obleke (po meri in konfekcija) lahko dobite pro¬ ti plačilu v desetih mesečnih obrokih. Podrobnejša navodila daje vsako ne¬ deljo in praznik pred mašo na Bel- grano, nato pa na Victor Mratinez 50 Viktor Gliha Mlada Slovenka, redna in vljudna, išče sobo brez pohištva in brez oskr¬ be pri boljši družini v centru ali bližnji okolici z dobrimi zvezami. Ponudbe na VIDA Tel. 60-4999 Vajenca sprejme takoj slovenska strojno-mehanična delavnica B. Seljak DEL PARAISO 259 Tel. 757-0504 Santos Lugares PAKETE razpošilja v domovino Alojz Novljan MAIPU 450 Tel. 31-3531 Buenos Aires Razglednice slovenskih krajev dobite pri ALOJZU NOVLJANU Maipu 450 Buenos Aires 1IARILA Zdravila, streptomicin, kava, čaj, sladkor, vse vrste živil. IZ BUENOS AIRESA pošiljamo zdravila, posteljnino, svilene nogavi¬ ce, svileno perilo, moške srajce itd. V vseh količinah. P AN E T H y Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 znova, tokrat s prošnjo naj bi se Gospod usmilil njega samega in tistih, ki so imeli oblast nad njimi, pa niso znali va¬ rovati vinograda, ki jim ga je zaupala Previdnost božja: “Postavili so me za varuha vinogradov: svojega vinograda nisem varoval! “kakor poje Nevesta v Pesmi nad pesmimi. Končal je, poljubil okrvavljeni bič in ga spet obesil za vrata. Vrgel je obla¬ čilo nad stepeno meso in pazil, da bi no¬ bena kaplja krvi ne omadeževala nje¬ govega belega pasu, nato si privezal pas in šel tja, kjer ga je že čakal nes¬ rečni zakristan, da bi mu stregel pri sveti maši. Oblekel se je v sveta mašna oblačila in se napotil k oltarju, med potjo je vi¬ del spovednico očeta superiorja, oblega¬ no od spovedancev, in med njimi Ivano Tabor, z njeno rdečo prevezo čez čelo. Kaj dela spet tukaj, saj ni katoličan¬ ka? Vsaj oče Placid ni imel nobenih spo¬ ročil, da bi se spreobrnila. Bral je sveto mašo in molil za te šti¬ ri blazneže: Palemona, Filemona, Nila- mona in Pantaleona, ki so bolj domišlja¬ vi kakor osel gorjanca, zapustili so sve¬ te jasli in zbežali v puščavo. Potem, ko je opravil zahvalno pomaš- no molitev, je prosil zakristana, naj ga opozori, kadar bo oče Simon nehal spo¬ vedovati in bi ga lahko sprejel; nato pa je šel v svojo celico, kjer je imel radijski sprejemnik in ga nastavil na valove va¬ tikanske oddajne postaje. To mu je bilo edino sredstvo za infor¬ macije, kaj se godi po svetu, kajti vse druge radijske postaje so oddajale v es¬ perantu, katerega on ni razumel. Poslušal je trenutek. Njegove misli so bile še vse za ubežnimi bogoslovci, ki so šli na pot odpadništva. Nagloma je začel poslušati novice. Člo- veštvo-se zdi-je pi-išlo na prag Apokalip¬ se. Svet je postal ogromen kotel, kjer Macbethove čarovnice kuhajo najstraš¬ nejšo godlo strahotnih zablod. V zadnjih štirih, petih letih so narodi pripravljali strahotno vojsko, ki bi jo mogla naj¬ manjša iskra razvneti po tolikih mrz¬ ličnih pripravah; ta naj bi ne bila sa¬ mo vesoljna svetovna vojna, kajti niti mrzla Groenlandija, niti vroča Lineria bi ne bili izvzeti iz nje, temveč tudi zad¬ nja, ki bi uničila vso kulturo, vso lepo¬ to in sleherno čustvo. Zato so ljudje povsod gledali zname¬ nja, naznanjajoča zadnjo katastrofo. Te noči sta dve poročili vzbudili za¬ nimanje patra Placida. Pi’vo: vatikans¬ ka postaja je rekla, da je papež bolan. Sveti Oče, Pastir Angelski! Vsaka naj¬ manjša bolehnost tega stoletnega starč¬ ka je vznemirjala vernike. Nezasede- nost papeškega prestola bi predstavlja¬ la veliko nevarnost zaradi namer vlada¬ rjev in kraljev, ki bi se želeli vmešati v volitve r.ovega papeža. Druga novi¬ ca pa je bila ta, da se je na Kavkazu pojavil mlad princ, ki pravi, da izhaja iz Davidovega rodu in je določen, da bo ob¬ novil tempelj in prestol Izraelov. dobro prehrano in vzgojo begunskih ot¬ rok. Tudi ona je izrazila svoje veliko priznanje slovenskim beguncem v Spit- talu, s katerimi ji je bilo v veliko se- selje delati. Avstralci so ob