Dom o
v Cfubllani 28. avgusta 1940
Lato 53 • Stev. 33
Obletnica
\ Dne 26. avgusta Ho vedno znamenit dan v zgodovini notranjega življenja naie države. Lansko leto 26. avgusta je bila napravljena sprava med Srbi in Hrvati in je tako prišlo do sporazuma j.ied dvema narodoma, ki govorita in pišeta isti jezik, ki pa sta po svoji zgodovini In veri motno ločena drug od drugega. Ta dan bo mejnik v razvoju naše države, ki bo mejil dobo od prevrata trajajočega centralizma od dob«, ko si bratski narodi v svoji novi državi sami po svoje urejajo svoje domače razmere. 26. avgusta 1939 js zadobil centralizem v naši državi smrtni udarec. Zmagalo je načelo federativno urejene države. Vsi, ki smo »e leta in leta borili proti pretiranemu centralizmu,. ki smo morali gledati njegove pogubne posledice, ki smo • strahom čakali, kaj bo iz te države, če jo bo centralizem naprej uničeval, vsi ti smo imeli na dar sklenjenega sporazuma med Hrvati ia Srbi vesel občutek, da jo napravljen ogromen korak naprej k pravilni ureditvi naša državo in tako za boljšo bodočnost vseh prebivalcev te države, tudi nas Slovencev.
Mnogo stvari te hitro pozabi. Kar je bilo nekaterim prod enim letom silno važno, to je danes po novih dogodkih v njihovem spominu malenkostna stvar, ali pa čisto pozabljena. Tako bo marsikdo tudi pozabil ntt velike boje, ki jih j« borila nekdanja Slovenska ljudska stranka za avtonomijo Slovenije in proti bel-grajskemu centralizmu. Volivne borbe L 1923, 1925 m 1927 so skoraj pozabljene. Pozabljeni imeni Paši« in Pribičevič, ki sta bila v gotovi dobi glavna stebra centralizma. Tudi marsikatero trpljenie in preganjanje iz tistih dob je že šlo v pozabljenje. Tak trenutek, ko obhajamo obletnico sporazuma, pa je umestno, da pokličemo sami sebi in drugim v spomin, da so bile naše vrste tiste, ki so dosledno vodile boj proti pretiranemu centralizmu in da torej prav naie vrste lahko gledajo v srbsko-hrvatskem sporazumu svojo zmago nad centralizmom.
Ko se je v začetku lanskega leta kmalu po izvrSenih volitvah 11. decembra 1938 začelo spet govoriti o nujni potrebi, da pride do sporazuma v uaii državi, so bili spet naši voditelji in naši poslanci tisti, ki so stali v prvih vrstah v borbi za sporazum proti centralizmu. V centralistični narodni skupščini so slovenski Poslanci z vso silo poudarili, da je treba tudi največjih žrtev, da pride končno do preureditve države. Poudarjali so, da naj bo konec tistega meglenega jugoslovanstva, ki ni pomenilo nič drugega kot oboževanje centralističnih nasilij i« da mora priti do pravega jugoslovanstva, t. j. do pravega medsebojnega spo-
razuma med jugoslovanskimi narodi Slovenci, Hrvati in Srbi.
Po padcu Stojadinovičeve vlade so se res začeli razgovori med zastopnikom vlade in zastopnikom hrvatskega naroda dr. V. Mačkom. Dolgo so ti razgovori trajali in marsikdo je mislil, da bodo brezuspešni. Toda zunanjepolitične razmere so vedno bolj kazale Hrvatom in Srbom pravo pot k skupni rešitvi, ki je v edinosti in slogi. Tako je po prizadevanju treznih činiteljev med Hrvati in po prizadevanju najvišjih krogov v naši državi, zlasti Nj. kr. Vil. princa Pavla, prišlo končno do sporazuma, ki jo bil objavljen 26. avgusta. Ustanovljena je bila banovina Hrvatska, ki je dobila toliko samostojnosti, da more svoje domače politične razmere sama urejati in da more sama voditi svoj kulturni in gospodarski razvoj. Hrvatje so dosegli, da je bila ustanovljena sorazmerno velika hrvatska banovina, saj je segla daleč preko mej nekdanje Hrvatska in si je pridružila mnogo okrajev v Bosni. V njenem okviru je ostalo tudi mnogo pravoslavnih Srbov.
Za marsikatere kraje v državi m za marsikatere ljudi je pomenil sporazum razočaranje. Mnogo Hrvatov je Se ostalo pod Srbi, še več Srbov pod Hrvati. Vsi ti so morali doprinesti žrtve za sporazum in za skupno jugoslovansko državo. Mnogo so morali doprinesti tudi tisti, ki so vedno želeli, naj bi ostala Bosna in Hercegovina enotna. Prav tako je bi! za srbski ponos težek prehod iz nekdanje resnične nadvlade nad vso državo, k delitvi oblasti z drugimi.
Zelo težek je bil sporazum tudi za nas Slovence. Razpušiena je bila narodna saup-ščina, četudi ni bilo za to nobene stvarne potrebe, skupščina; ki je bila komaj nekaj me-lecev prej izvoljena in so tako Slovenci izgubili svoje zastopstvo v Belgradu, nc da bi
zato dobili kako nadomestilo. Se težja jo biki seveda za slovenski narod, ki je toliko žrtve* val v boju proti centralizmu, da ni obenem! s Hrvati dobil samostojne slovenske banovine« Res so uredbe 26. avgusta govorile, da se cio* rejo po zgledu hrvatske banovine ustanoviti tudi druge banovine in je bilo to mišljena predvsem za Slovenijo, vendar se nihče nI mogel ubraniti občutku, da smo bili zapostav« ljeai v svojih političnih pravicah za Hrvata* Je že resnica, da nas je »nanj kot Hrvatov ht da nismo tako v neposrednem stiku s Srbi kof oni, toda kadar je beseda o pravici, ne mortt govoriti ne razdalja, ne bližina, še manj p< večje ali manjše število. Tako smo Slovenci doprinesli k sporarumu zelo težko žrtev, ki jo je ves narod bridko občutil. Imeli smo upa« nje, da bo čas to rano zacelil, toda prišle s<S zunanjepolitične homatije in danes se ne go« vori o izpolnitvi naše srčne želje slovenska banovine po vzorcu hrvatske banovine. Pred« sedmk vlade je na seji senatorjev, ki pripa« dajo Jugoslovanski radikalni zaje Anici, svoto« časno izjavil, da ne bi niti najmanj moč ia veličina t« države tipela, če bi Sli dalj« pot poti 26. avgusta in izvršili preuredbo držav* tudi v drugih krajih.
Kljub vsemu gledamo še vedno na dast 26. avgusta kot na velik dan, ki je rešil sata državo. Prav tako gledamo na sporazum mea Hrvati in Srbi kot nc delo, ki so ga priprav« ljali naii voditelji in kot na učinek borbe, k! jo je vodil z drugimi tudi ves naš slovenski narod. Zmaga nad zastarelim centralizmom j* tudi naša zmaga. Vse, kar smo kdaj dosegi^ smo dosegli le z bojem, delom in trudom. Ni« česar nam nikdar ni dal nihče samo iz dobrot^ vse smo 3i morali sami priboriti in pridelati« Zato po tej zmagi nad centralizmom trdnal j upamo, da bo nadaljnje naše delo nadaljnja! naša borba in nadaljnja naša vztrajnost pri« vedla do tega, da bomo dosegli tudi tisti kooS« ni cilj, ki smo ga obe desetletji po prevrat«! imeli pred očmi, t. j. samostojna Slovenija, j v
Rešite nas, potapljamo se!
Skoro vsak dan beremo, da je pristojna oblast dovolila tvrdki X, Y, Z - in tako dalje, vrsta gre že skoro v neskončnost da sme zvišati cene blagu... Tako raste draginja iz samega usmiljenja iz dneva v dan. Zato se mi zdi, da je opravičena prošnja iz vrste nas malih: »Prosimo nehajte!« Žepi ve-lekapitalistov, veletrgovcev, velepodjetnikov in vseh drugih, ki začenjajo svoj naslov z >ve-
dobivajo pa »luknje«. Zlasti tisti to čutijo, kae terim so gospodje pri »kaši« pratiko nekanj zamečkali in je sedaj v dnevih splošne zonodfl ne morejo najti.
Gospodje, ki imate cene v rokah, ali n« čutite, da boste a svojim ravnanjem maleg<| človeka popolnoma uničili in upropastili. Ka* koli delaš, delaj previdno in glej na konea, smo se včasih učili v šoli. Pa ne za šolo, an*» pak za življenje smo se tega učili. Kdor f

razredov, ki so navezani na mesečne i lače, i
(Nadaljevan!« na prihodnji strani spodafl
Belgrajski časopisi o Sokolu
Ija vrhovno vodstvo vseh frama.onskib bratov tako drugod, kakor v Jugoslaviji, kjer so sedaj framasonske tajne lože prepovedane., dejansko pa delujejo dalje.
Ta tudi druge tajne mednarodne organizacije, pravijo belgrajski sokoli, fmaj-> v jugoslovanskem Sokolu svoj prostor delovanja. Francijo ia pravi, da bi se kaj podobne«« kar se je ves čas poznalo na ovirali, ki so se B^ik' igoditi tudi nam. ako Iraraasoostvu slavljaie nacionalnim ciljem in duhu ter uaej-n» *&>p:iuo * vso odločnostjo na prste.	strovanju onih sokolov, ki so hoteli delan %
Odkril belgijskih listov, ki nam ka- pravem narodnem duhu. Tajne temne sile so fekv, kako je »Sokol kraljevine Jugoslavije sokoistvo gnale v protinarodno. seveda proti-
V sadnjrea tesu ro »čeli nekateri belgijski listi telo ostro pisali proti Sokolu. Poudarjajo, da je Sokol popolnoma v irama-soiiskih rokah in podpira vsestrttNlm framasonske rije. ki so državi smrtnonevarni. Bel-graj>ko časopisje trdi. da je mednarodno pro-skaidarstvo uničito Cehoslovaš&o, Potjsko in
okužen od {.-asnasotistva, pomenijo veliko za-doK-euje :a pa za vse krščanske in narodne ljudi, ki so ves čas opozarjali na verskim. nar>J-(tt. apelom neprijazne;;« in naravnost sevretnega dui* jugosloveuskega sokolstva. Zdaj vi iinv\ da je še veliko več res, kakor sejo mi trdili, d» je namreč sokolsho po og<wcai vt^ini svojih organisacij ali iup kar ndinjano framasonihu, ki je tajna organizacija vseh breacot-ikov sveta in ima svoje vodstvo v irj<wčflutvu.
B^Jgrajska tuja, torej najbolj imenitna jcg*.»>lo venskega sokolstva; se pritožuje, da so r« najvažnejša mesta v vodstvu ia v pmtrctresi odboru sokolsk<>ga »Sa-reu< v Kikah Itamasoiskih bratov, ki sledijo ukaaooi in navoiilom mednarodne organizacije in oteiuj»;o in preprečujejo narodno delovanje sokolstva, bakrlno bi moralo biti po svojih pravilih in nacionalnem iria-čaju, ki so nm ga dali ustanovitelji Belgrajski sokol se naravnost boji katastrofalnih po-
kršfansko smer in te sile imajo svoje vod stvo v inozemstvu, kar pomeni da jim nUo mar jugoslovanski narodni in driavai interni ampak zasledujejo tuje koristi. V korist teh elementov in njihovih mednarodnih ciljev se je izpod kopala krščanska vera in nravstvo jugoslovanskih narodov, da bi lažje vladali nad njimi tuji politični in socialni vpliv. Od 23 žup »Savestat Sokola kraljevine Jugoslavije jih je 20 v rokah framasonov.
Tako je potrjeno, kar smo vedno trdili in kar so pribili jugoslovanski škofje v svojem pastirskem listu, da v ideologiji in delovanju >Sokola kraljevine Jugoslavtjec veje protiverskš in protikrščanski duh. radi česar je takrat >Saveit škofe klical pred sodišče, danes pa aara srbske sokolske feipe same tazkrivajo, da v sokolstva vlada fr-tmasonski duh in da je treba narodu in njegovemu mi-čaju sovraiiieca tujega duha pognati tja. odkoder je prišel. kjer ga pa tudi ne marajo več. In tako je tudi z vsemi dragimi medna-
.v uo.u«uv.-i	nuw.tivia«uiu j.v * "v.. »Ja t^av J v. i uui *	ui uplini uicunv-
sledk a narod. & bi se trpelo dalj«, da daje j rodnimi duhovi, ki »e šopirijo v Sokolu kra-}»S«sSoY«»8kemuSokolu smernice Veliki uri- J Ij^vir.e Jugoslavije, kskor toSi belgijska so-est v Parita, saj je mano, da le^ta predstav- ' kolska iupa.
Po bojiščih
5"» aem fA-c-aajiVitc« božiča s* je obseg aesaš&ih krtalskih napadov n« Anglijo aifStt^3co isiasjSal le. da se jih nt v-ato totško letal kakor napadov v prt»ti
C3j Wh napadov s« bita spe! prislaai-Sf*. kiališSa in fekanfeka krHSTa. A.^leško je TAdaljevaki mje vsakouočee po-»»d S«aSj» ia aaa od Sem«je zased Hej?j pa so Mli v prepleza tedau napadi sesnšk? oborožene sile na rame sks-pa« tJjOTSidh laiij. ki pksvejo pod aa&ito laiij .lutcra;?). Tudi aesišie vojae fctdje, pi«d>K'iu notonii čolni, » se ho-V četrtek popaS&ae pa je
prvič poseglo v napad« ua Anglijo tudi fe
topništvo, ki so ga Ketnri postavili ob francoski obal!, ki leži nasproti angleški obali. Nentški topovi so obstreljevali utrdbe angleškega Doverja in trrrrvr^fce ladje, ki plovejo po Rokavskem pr^hu.
V »veii z cemJio-JsgteSkimi boji je tre-i ba o tt. <- r,i 11 tudi iijavo prodsednika angleške j vlade, ki jo je dal zadnji torek o položaja na {	Menil je. da je AttgKja sedaj ie «lo-
| v^j moJsa. dovolj oborofena tudi da ne bo samo vrdTila napada, ampak da bo mogla J tudi presti k r^šnapasja. Dodal pa je. da~se S Ar^tija v poln: meri Mveda. da jo čakajo š<?
ne® ali dbSlsiefB b|s m oSogst^i, tesa v^ pfUMgiti. ©ad takim uare<j:te
krii
Zastari vas bccs Sic^^iko, pa ve^a. da je Ae s* t» cial peveijao nfžati: V-ji taco^ee is	v^V, katerf^m a/netjjajc a
iEj?Ts>sa	bpje saraiaa po uaj-
vaS^ik c*®a&. f.roia^a as vse pe	^
mIl- Pa »»	>a*jieai<et ea»e dkAaj
Mvajviš^a«. M<fl»ia ga ei pod hai^ <«»» k t k« xaai tk» \anmk«	nemi jati.
■£«4 bo jiefcpi." da je te Msan*«*! a ja vsaisžasj* rfswi<*. Pač! sw. ea Mferijpna. ki »a je smal Ssto firt\:sr» n&its » stoa^Mrta naa^aii.*	Ti^i sao-
so >t43dsta a«»d;\tsj<. Va **
f
wSatl da vsi .v^e-t Ov* ia	sa^,
c*i — iapabe.
Ye»e» p*, da od iarobe ni dobro S.-a. »•ti Kmet ks prodajja vse po »aajvišjii« ^ sažs. je »vamak Deiav«« šn obrtnik, k; kttpa-Šeto vse po >rajoUjth< cenah, sta	Ti-
sti. u sup»K vse po najvišjih cenah ui n!0-
...	MedK le-h tvsevi ne ^
nu. Zoper uespamet se pa aasteoj t v,* br«wS. smo se tadi včasih uCili. ko ^ v »tssU ~ s^Saj ji« pravijo >Uast^ie< — fcprcj ko fao Je t Usiasfce šole bodili
*	>Nehajte, odaehti-
|	N> ^	od sas^a ^
govo-
strašne preizkušnje. Nemški tisk temu ru ni posvetil mnogo pozornosti in je |eV^j "rtaI, da Nemčija to izjavo vzame na aw" ter da bo bodočao»t pokazala, kdo j« prav.	-	*
S« iMijattfko-engletkem bojiifu te bi] delovanje v zraku m na morju nianj fij,viJ t<xta na suhem so bili veliki doj^dkl lui ' jansko	ie ves teden napadalo an?v
ške psostojsnke v Sredozenakr-m morju, mL «ko letalstvo pa s« je bolj ude-jstvovalo <An» Abfsinije. Na morju je prišlo enkrat do poda med angleškimi ladjami in skupino jta. lijanskih bombnikov. V ancle«ki Somaliji w so Italijani svojo ofenzivo končali i ^o ter to angleško kolonijo, ki meri skoraj dv« tretjini Jngoslavije, zasedli. Angleži, ki s> imeli v Somaliji, kakor poročajo Italijan1 20000 vojakov, so se morali umakniti ii d^! it.'le in svojo vojsko nšiti na ladje ter jo od-peljati Italija je sedaj prišla prav ob vhod v Kdeče morje. Takoj po zrnati je objavil! splošno blokado vseh angieikih obai v a. hodnem Sredozetn^kem morju, v Edečen morju in ob vsej vzhodni ofcaii Afrike. V Ri. mu pa govorijo, da bo Italija začela i v> jaikimi operacijami večjega obsega na dni-g^ra bojišču. Vojašii strokovnjaki mislijo, di bo sedaj napad veljal angleškemu Sudanu, ki naj bi ga Italija napadla u* Abesinije ia ii I-ibije hkrati ter a» angleške postojanke t Egiptu, lo sta vojno pristanišče v Aleksandri ji in Sueški prekop.
Volne priprave & Eglpk
Ate**, 27. »*ysf?a. {TrasatrocVin-ofal It Kaira paračaj«. da m m> »Jeraj »krralr t nfpi trasssfc ^o^ke irtr. V** da« ta «tk«jali it Kaira niinprasi oUrfti * taaki ia Kfi F*® Pmt S»«rfn ia haeagi. \t* M njatno «tkai> M ■H^ta. »d koder b« tshk« kraatk	ftt
C tir pa m Mikai* W prav Uit* tadi sa tifojAi ■tej«.
t| tfTS^^IMKrti 99 VI (N!1® i
mcnairili
<>bi'» starti »i assji tako 4» »h»»»ti ttime* jt«4 aaasin. V msi t tem prihajaj* l»<!i ii latlui p*r*y>U. 4a j« tteraj diB»iu sekaj Ijsdi priseli v Kairo ia fi»W»»itili preti tes«. da H »e	M« p«mjsic aa
87 nr»^» ca T ran*««:: Kp-.il P«4 fnor«!^; ta Katra	da f
» ae&ij Eaaiaiih inSauii ^apka pr««ji«s « ItiMskik tr^.vkik ladij. »«i dnuti« j» k«^ 23 ladij, ti inaajo <kapa« |t?J» t»« Krr m n« »e bdj« po-»»K' siia.i M «rtf*i*e	K
jeta^ da jih je riada kapiJa sa prr»aiaa}9 W *k*ri	HMVfa.	v mjaUkra «>« f
•e letesnijke fTvg* a«sadw*ao u»»«'«t p« iful-kiaii aapadi
Atrar. iT. avrsstta. Trasars^^^ta! P«« pare^a: (tska^splt ara^ai* *fc»«-.iiiik tarški aradai krap. da »»jisa* ».k f ^
h«e iUlKMnti * »padajMa del« •»»rja. T« p*trjajr #rt4i**m itpf*. i* j» kila klin as l»H%a wr«dr,» »tap^i«* " sk«raj t-ij	p^kisiti	,vstti,J"
»mprti . Cariarsd aK m odšli « >«»ja »kr«i|» ta ivtiia« Mgiauij*.
S»Sxri r»i* f, miiiapil m:«, da ki l»ik,J".!! »Ud« raaširil a* v*» ea-.pl-ke >»	V,>, arvarin« n Irp j» '»"r^
i«	»iarfv leU ia <" "
'U«Sr «twaW "i*	fZ.
da b«	tU* r»«awt-;	*. "V"
"raraik fasiS, š» bat;	Vbi> Jfj
parUaaeat«	r»?n. ki
**■ »» '*jai pton»w	s» S
»•> tlW.f.
1»<W. 35 a«p*ath. »ea^r	1°%
»i sU«k«»aiak »Datij	P-^- "Lj.
treJia raiaea') v Uii*jh» itali^ti" JP^ «a »aairtlfe« trfsši. Craiaa	.•"Sjil
* KMUS ia atatMatli kraim h
\ v	Koali. * **
» >*/»» olieaMfj«.
KAJ JE NOVEGA
Spokorno romanje h Kraljici miru na Kurešček
V nefteljo, dne 1. septembra, nameravajo ljubljanske in okoliške župnije romati na Kurešček k' Mariji, Kraljici miru. Dvojen namen ima to romanje:
1.	Da se Kraljici miru zahvalimo za do-srdanj.> nslišanje gorečih prošenj vseh vernikov Škofije, ki so tako stanodtno prosili Njo, da nam ohrani mir. Uslišala nas jc. Žc eno leto divja vojna po Evropi, nnm pa je bilo pri-zanešeno. Iskrena zahvala Materi božji!
2.	Da se še znnaprej priporočamo Kraljici miru, -Ja bo po Njeni priprošnji našemu narodu ia naši državi ohranjen ..lir, red in svoboda. To so veliki in dragoceni darovi božji.
*
Procesije
Pobožnost na Kureščku bo romanje v polnem pomenu besede. Udeleženci pojdejo v zi;?iw>. ito cerkev Kral!ice miru v procesijah — in je žeija, da pojdejo v procesijah vsi I
Prva procesija se bo zvrstila na Kurešček že pred deveto uro izpred znamenja nad vasjo Zapotok. Udeležijo se je romarji od Sv. Vida, z Roba, Velikih Lašč, Turjaka, Skocjana in iz sosednjih župnij.
Druga procesija se bo prav tako malo pred deveto uro začela. pomikati iz vasi Rogatca nad Zelimljami. Udeieže se je poleg domačinov iz Rogatca in Visokega romarji iz Žellinelj in od St. Jurja ter oni Ljubljančani, ki se pripeljejo v Zelimlje b prvim avtobusom in naraeravejo odtod iti naravnost na Kurešček.
2elja Je, da bi obe procesiji dospeli na Kurešček okoli devete ure ali vsaj do pol de.neti!:. Udeleženci naj se v tem oziru ravnajo po navodilih svojih dušnih pastirjev.
Glavna procesija, ki jo vodi sam prevzv. gospod Skof dr. Oregorij Rožman, se bo zvrstila na Golem. Udeleže se je Ljubljančani in romarji iz bližnje ljubljanske okolice, lžanci, Tomišljani iu Goljani Procesija pojde med
DOMACE NOVICE
d Gradbeni minister dr. Krek je podpisal
odlok, s katerim je odobril nabavo drobnih kock za graditev ceste skozi Novo mesto od Žabje vasi skozi mesto do železniške postaje Novo mesto v znesku 2,141.627 din. Z drugim odlokom je gradbeni minister dr. Krek odobril gradnjo cestišča s testnim obrambnim trakom za moderno cesto, za katero je odobren kredit 3 milijone 229.734 dinarjev.
d Jugoslovanska vlada }e imela ob obletnic.! -por^zuma s Hrvat: v Zagrebu slovesno sejo. Oo tej priliki so izdali uredbo o enotni krušni moki, ceni pšenice in prisilni oddaji odvišne moke.
d Pomagajte! V naši tekstilni industriji dela približno 20 tisoč delavcev. Sedaj je že velik Jtl lega delavstvu brezposeln. Ce po-
Zato hočemo z vso gorečnostjo prositi Marijo, da nas usliši in obvaruje vsega hudega. Z velikim zaupanjem bomo prosili. Da bo naša molitev bolj guiovo uslišana, ji pridružimo še pokoro. Itomanje bodi izraz in dokaz spokor-nega duha; zaradi tega ne bo nedeljski izlet, marveč resno in spokorno romanje v molitvi in zatajevanju.
Vabim vse vernike ljubljanskih in okoliških župnij, da se tega romanja v molitvi in spokornosti obilno udeleže.
V Ljubljani, 25. avgusta 1940.
t Oregorij Rozman, škof.
molitvijo in petjem z Goreniega Golega proti
Kureščku, tako da dospe pred cerkev	malo
pred 10. Udeleženci drugih procesij jo	bodo pričakali na hribčku pred cerkvijo.
Pobožnost na Kureščku
se prične že ob 9. Takrat bo v cerkvi prva sveta maša. Drugo sv. mašo ob 10 daruje v cerkvi, pred oltarjem Kraljice miru prevzvi-šeni gospod Skof; istočasno bo sv. maša tudi v kapeli za glavnim oltarjem, tako da ji bodo lahko prisostvovali vsi oni verniki, ki bodo morali ostati na prostem.
Po sv. maši bo imel prevzv. g. škof s stopnišča pred stranskimi vrati nagovor na zbrane vernike. Po govoru se prenese Najsvetejše v kapelico za glavnim oltarjem, kjer bodo najprej pete litanije in molitve za mir, za tem pa blagoslov z Najsvetejšim. Predvidoma bo po končani pobožnosti še ena sveta maša.
Pri vseh sv. mašah bo ljudsko petje; želeti |e, da pojo vsi navzoči. Pripominjamo, da se pobožnosti na Kureščka vrše ob vsakem vremenu.
Verniki od blizu in daleč so prav toplo vabljeni, da v čim večjem številu poromajo na to našo staro in znamenito božjo pot Kraljice miru na Kurešček.
mislimo, so po tovarnah zaposleni večinoma družinski očetje in skrbniki in redniki družin, tedaj lahko rečemo, da grozi največja beda približno 50.000 do 80.000 prebivalcem Slovenije, kar je že izredno visok odstotek.
d Posebno izvozno družbo, ki bo delovala samo na Hrvatskem, dobi Zagreb. Vodila bo popolnoma samostojno izvozno in uvozno trgovino na Hrvatskem, Podobna ustanova je zlasti v današnjih dneh nujna tudi za Slovenijo, zakaj sedanje razmere postajajo nevzdržne.
d LeiaSnjt Ljubljanski relesejem bo prirejen kot 47. razstavna prireditev. Trajal bo od 31. avgusta do 9. septembra. Obeta se nam več bogatih gospodarskih in drugih poseb. nih razstav. V splošnem delu bodo razstavljeni izdelki naslednjih industrijskih in obrtnih strok: Strojne in kovinske industrije, ti-
ri Šolska objava. Starši, ki nameravate svojega sina ali hčerko vpisati v katero koli trgovsko strokovno šolo, pišite po nov pro-spekt tudi na: Cristofov učni zavod, Ljublja/-na, Domobranska cesta 15. Zavod v enem šolskem letu pripravlja svoje učence-nke za raznovrstno pisarniško službo. Ker je zavod znan po svojih odličnih uspehih, po svoji so-lidnosti in zmerni šolnini, ga najtopleje priporočamo. Največji in najmodernejši te vrsto v državi!
ne mehanike, radio in elektrotehnika, raz. svetljava in kurjava, vozovi, motorna kolesa, lesna industrija, usnje in konfekcija tekstilna industrija, krznarstvo, kemična industrija in fotografija, papir in pisarniške po. trebščine. Dobro bo zasedena živilska industrija, lep oddelek bo imelo stavbarstvo, kakor tudi glasbila, nmogo bo razstavljene fine keramike, bižuterije, slekla in porcelana, obetajo se nam pa tudi razne privlačne novosti. Posebne, zaključene razslave bodo naslednje: Obširna bo pohištvena razstava. Ma- • la obrt bo zastopana tako dobro, da bo tvorila že sama lepo obrtno razstavo. Posebno pozornost bo zbujala razstava o obrambi pred letalskimi napadi, kjer bo ponazorjena aktivna in pasivna obramba. Pri organizaciji te razstave sodelujejo: Zaščitni urad mest. nega poglavarstva v Ljubljani, ministrstvo vojske in mornarice, banska uprava Državni higienski zavod in Gasilska zajednica. Posebnost bo razstava pod naslovom »Zobna tehnika«, ki jo priredi Društvo zobnih tehnikov ob svoji 30-lelnicl. Zveza gospodinj bo priredila aktualno razstavo pod naslovom »Naša vsakdanja prehranj*«. Mimo tega. bodo prirejene še razstave: Cvetja in zelenjadi — Vrlnarski odsek SVD v Ljubljani. Motor-| na in brezmotorna letala ter modeli — ljubljanski Aeroklub »Naš« krtlac. Perutnina, golobi, kunci — Društvo »Rejec malih živali« v Ljubljani. Turizem - Zvezi za tujski promet v Ljubljani in v Mariboru. Likovna umetnost. Dne 8. septembra bo tekmovanje jsgoslov. harmonikarjev, Razstavljalci imajo prevozne in trošarlnske olajšave. Na naših železnicah imajo obiskovalci velesejma brez. plačen povratek. Na postaji morajo kupiti razen vozovnice še rumeno železniško izkazni' oo za din 2. Vozne olajšave veljajo za dopo-tovanje od 26. avgusta do 9. septembra, za povratek od 31. avgusta do 14. septembra. Tudi letos bo imel velosejem prostrano zabavišče. Obljubljajo nam posebno zanimivost, večerne predstave »Tolega teatra«.
d Če bo le vedno res. Uprava mesta Bel-grada je smatrala -a potrebno, da vsled vsakodnevnih poročil podrejenih organov o stanju morale na cestah in v parkih izda v interesu javne morale na podlagi čl. 66 in 71 zakona o notranji upravi naslednji odlok: Prepovedano je na javnih mestih obnašati se nepristojno, zagrešiti dejanja, kj žalijo javno moralo in izzivajo javno pohujšanje. Kdor se bo pregrešil proti temu odloku, So kaznovan od din 10 do 1000. V primeru, da ne plača, bo zaprt, do 20 dni. Odlok stopi v veljavo 3 dni po objavi v »Službenih noviaali«.
d Žitni silosi za Slovenijo, Šest žitnih skladišč, vsako za 300 vagonov pšenice, dobi Slovenija. Skladišča bodo zgrajena po enotnih načrtih, ki so že izdelani. Skladišča bodo pritlične zgradbe, dolge po 36 m in široke po 11 metrov. Streha bo navadna slemenska m krita
„AU osebno pozna ženina (nevesto)?4'
Zelo važno ie tole vprašanje v zapisniku ženinov in nevest. In pa ie pripomba zraven, če je zmota izključena. Potrebno je, da ženin pozna svojo nevesto in da nevesta pozna svo-fega ženina. Pa ne samo po zunanje, po boji, po pisanju, po obnašanju, pač pa da ga ali jo pozna, kakšna sta do Boga, do svojih staršev, kakšna do drugih domačih, kakšna sta do sosedov. Ali sta mirna, krotka, ali morda prepirljiva in razdražljiva. Ali je ženin znan pretepač, nevesta jezična in opravlfiva? Ali obi-sknjeta rada božjo službo? Ali je ženin pijanec? Seveda slepa ljubezen pravi in govori: »Ni pijanec, samo vesel je rad. Kdo bi mu to branili« — Vi ne veste, kako človek ieii in privošči našim zakoncem, da bi se koraka v .zakonsko življenje nikdar ne kesalL Da bi se med seboj že pred zakonom dobro poznali. Pa ne na cestah grešnega znanja, ne v brlogih ponočevanja, pač pa da bi drug drugega dobro poznali v zvestobi do Boga in do Cerkve in cerkve. Ženin, ki bo Bogu zvest, bo tndi svoji nevesti in ženi zvest. Kjer je doma zvestoba, tam je tndi doma veselje in tam blizu je tndi zadovoljnost.
k opeko. V notranjosti skladišča bodo lesene pregrade v dveh nadstropjih, V teh pregradah bo nasuto žito, za katero to prostora za celih 50 vagonov. Vsako skladišče bo veljalo 300 do 400.000 din. Vzporedno s to akcijo bo tudi banovina skušala pripraviti čim več zalog, tako za zimo kot tudi za pomlad.
d Koruzo kupujemo v tujini Pristojne oblasti so stopile v stik « sovjetskim trgovskim odposlanstvom zaradi nabave koruze v Bes-arabiji in severni Bukovini.
d Dokler bodo predpisane maksimalne cene, ne bo na trgu blaga«, piše ".Trgovski list« z ozirom na vedno večje pomanjkanje najvažnejših življenjskih potrebščin.
d Glavni tajnik HSS dr, Krnjevič je na zboru v Bjelovaru povedal, da se plačujejo konji v Medjimurju po 3 do 4 tisoč dinarjev, Izvažajo pa po 7 do 8 tisoč. Vagon drv se plača po 2000 din, nato pa izvoz v Italijo po 3500 ' idinarjev.
d Dva očenaša napisal na korjino zrno. Nekemu uaredniku v Sarajevu se je posrečilo, 'da je napisal na koruzno zruo cel očenaš. Ko J« arhivski uradnik Dragoljub 3rezančič o tem slišal, se je jel tudi vaditi v mal: pisavi in se mu je končno posrečilo, da je na koruzino zrno napisal kar dva očenaša. Zrno ima povr-šine šest kvadratnih milimetrov.
d V Zagreba se je kruh poceni!. Banska oblast je vzela ponovno v pretres vprašanje novih cen kruha v Zagrebu. Z ukazom bana dr. Subašiča je bilo odrejeno, da se cene kruha r Zagrebu ne povišajo, temveč celo zjižajo za 50 par pri ko<>u.
d Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno Golico, ki jo doseže z nar. »Franz-Josetovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini Prava »Franz-Joselova« voda deluje milo, prijetno, naglo to zanesljivo.
Ozt ne. 8. to. SMM/tt. d Mišja nadloga. Te dni so nekatere vasi V Hercegovini obiskale ogromne množice potujočih miši, Jki povzročajo veliko škodo po shrambah. Vsi poskusi, da bi miši uničili ali prepodili, so bili dosiej zastonj, ker vdirajo
vedno nove miši skozi špranje iu luknje v shrambe, kjer uničujejo poljske pridelke in živila.
d Četrtinska vožnja je dovoljena vsem, ki
se bodo udeležili odkritja spomenika kralju Aleksandru dne 6. septembra v Ljubljani.
d Nad Ljubljano se je 22. avgusta zlilo 38 milijonov hI vode.
d Pri zaprtju ali pri motnjah t prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Josel« voda.
d Mikavne »Septemberske napovedi« pošilja brezplačno uprava >Po božjem sve-tu<, Ljubljana. Sporočite svoj naslovi
,d Sprejem mladeničev v Strojno mornariško šolo v starosti od 15 in pol do 18 in pol let in v Strokovno mornariško šolo v starosti od 16 do 18 let. Rok za prijavo je do 31. avgusta t. 1. Vsa tozadevna pojasnila dobite pismeno ali ustmeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v pok,, Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložite kolek za 10 din.
d V kmetijsko gospodinjski šoli Uhogiu šolskih sester de Notre Dame v Št. Jerneju se bo pričel letos redni pouk I. oktobra 1940. Tečaj bo trajal do 31. marca 1911. Pogoje za sprejem daje vodstvo.
d Dr. Krekova gospodinjska šola (enoletna), Ljubljana VII. vpisujp učenke od 15. septembra dalje do začetka šole 1. oktobra. Vpišejo se lahko osebno ali pa po pošti s tem, da izpolnijo tiskano prijavo, ki jo na željo s prospektom vred dobijo v zavodu. — Učiteljska gospodinjska šola letos nima I. letnika.
d Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani, zadruga z neomejenim jamstvom, bo od 2. septembra 1940 dalje izplačevala vse one hranilne vloge, ki dne 1. marca 1935 niso presegale zneska od din 10.000 Vse nedvignjene vloge se prenesejo 31. decembra 1940 na novi račun, kjer se bodo obrestovale po normalni obrestni meri.
d V tadnjem času so strokovnjaki zelo izboljšali, pa tudi na novo obdelali predavanja za učenje pri Dopisni trgovski Soli v Ljubljani, ki se nahaja sedaj v svojih novih prostorih na Kongresnem trgu 16/11 (poleg uršulinske cerkve). Tako so odpravili vse morebitne nedostatke dopisnega pouka. Zato se lahko odslej naučiš pri tej šoli potom
dopisovanja doma hitro in poceni tuje jezike (nemščino, italijanščino, franoožčino itd.), pa tudi gospodarske in trgovske predmete (tr. govinstvo, korespondenco, knjigovodstvo, pravo, stenografijo itd.). Pri tej šoli ni nika-ke omejitve glede izobrazbe in starosti in je zato dostopna in priporočljiva vsem. Pišite po prospekt!
CVIČEK
pravi dolenjski dobite v
Centralni vlnavnl « UnbHanl.
p Obletnica sporazuma med Srbi in Hrvati V nedeljo 25. in ponedeljek 26. avgusta so se razvijali v Zagrebu pomembni dogodki, ko so proslavljali eno leto sporazuma med Srbi in Hrvati, ki je bil lani na pobudo in s pomočjo državniške modrosti kneza namestnika Pavla v korist celokupne države podpisan nu Bledu.
Tudi oba slovenska ministra, med njima voditelj Slovencev dr, Anton Korošec, sta se udeležila zagrebških praznikov, da s svojo osebno udeležbo izpovesta stališče Slovencev, ki srbsko-hrvaški sporazum kot dragocen prispevek k ureditvi države iskreno pozdravlja, ker ga jc vseh 20 let povojne zgodovine tudi iskreno želel, a ki pri tej priložnosti tudi glasno izpoveduje svojo željo, da ne smemo ostati na pol poti, ampak nadaljevati notranjo ureditev države v smislu blejskega sporazuma, tako da bodo ludi Slovenci in Srbi dobili v skupni državi isto samoupravo, ki so jo Hrvati dosegli lani z iskrenim sodelovanjem Slovencev in Srbov.
n Velika letalska nesreča. Oni četrtek je letalo, ki vzdržuje zvezo med Zagrebom in Splitom nenadoma izginilo. Letalo je vodil Rus pilot Strižev3ki. Na letalu so bili sledeči potniki: Švicar dr. Waldhausen s soprogo, tajnik francoskega poslar.išlva v Belgradu Mou-rice Peyregue, zagrebški odveinik dr. Vranič s soprogo, zagrebški tovarnar Albert Herlman, iuf Mira Rechnitzer iz Zagreba ter Slovenka Vida Otoničar. Dne 24. avgusta so našli letalo na vrhu planine Velebita popolnoma razbito, potniki pa so ležali vsi mrtvi. Letalo je zadelo v vrh Velebita in se raztreščilo. Zanimivo je omeniti, da je vodil letalo pri letalski nesreči blizu Ljubljane 1932 Rus Jarošeako, pri letalski nesreči L 1936 v okolici Ljubljane zopet Rus Nikitin.
Da ne ho olja manjkalo
V Belgradu je bil ono soboto pri kmetijskem ministrstvu posvet o pomanjkanju olja pri nas, katerega je sklicalo ravnateljstvo za proučevanje in organizaicjo prehrane.
Na sestanku je bilo ugotovljeno, da ?e bo drugo leto še bolj čutilo pomanjkanje olja, če ne bomo pravočasno poskrbeli za zadostno proizvodnjo. Predvsem je treba gledati na to, da se poveča površina, posejana z oljno repico, na 12.000 do 15.000 kat. oralov. Nadalje naj se kot za ricinus odredi obvezna gojitev repičnega semena na veleposestvih. Pro-ducenti naj bi dobili za repico 5 din čistih franko odkupni magacin prvega kupca. Tudi bo uvedena propaganda na nakup bučnega semena, za katerega je bila določena cena na 4 din čistih za producenta. Proučijo naj se tudi možnosti uvoza potrebnih surovin iz drugih držav. V bodoče se bo proizvajalo eamo ene vrste olja v državi, ki bo imelo enotno
ceno. Zaenkrat bo samo pakiranje različno, v kratkem pa bo predpisano tudi enotno pakiranje v steklenicah in sodih.
Ni pa važno eamo vprašanje jedilnega olja. temveč tudi olja za izdelavo firneža in sličnih mazil. V ta namen naj se predvsem goji laneno seme. Tudi bo zaradi tega povišana cena Ianenega semena, ki bo zna Sala 6 do 7 din čistih za producenta. Tudi naj Priv. izvozna družba razdeli dovolj semena za lan.
Sestanek je obravnava! tudi vprašanje preskrbe industrije mila s surovinami. V ta namen naj bi se začelo izkoriščati tudi olje iz koruze, koščic raznega sadja, bukovega in hrastovega žira itd.
Končno je sestanek ugotovil, da je te ukrepe treba podvzeti takoj, da bi počenši z novim pridelkom semena sončnic v septembru imeli zadostne količine olja v državi.
RAZGLED PO SVETU
MEHIKA
s Zadnja žrtev Ljeninove garde. Na bivšega diktatorja Sovjetske Rusije in zadnjega člana stare revolucionarne Ljeninove garde je bil v Mehiki pretekli teden napravljen atentat, ki se je končal s smrtnim izidom. V Trocki jevo stanovanje se je namreč pod nekim lažnjivim imenom in pod prijateljsko krinko vtihotapil nek francoski komunist, ter je Leona Trockega v spanju s kladivom napadel. Zadal mu je nekaj ?ilnih udarcev po glavi in po ramenih. Trocki je po kosilu legel k počitku in takrat v hiši ni bilo nikjer ljudi, tako da je napadalec mogel svoje delo mirno opraviti. Morilec je po atentatu hotel pobegniti, toda bii je še prijet in odpeljan na policijo, kjer je izpovedal, da se piše Franck Jacques, česar mu policija ni verjela, češ da je to izposojeno ime. Komunisti nam. rec imajo navado, da hodijo okrog vedno pod različnimi imeni, ki jih po potrebi menjajo. Trockega, ki so ga našli v spalnici nezavestnega, ker je izgubil veliko krvi, »o hitro odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so dejali, da so rane smrtonosne. Trocki je že po nekaj urah izdihnil. Leon Trocki, po poreklu Jud, je bil prvi sol>ojevnik Ljeninov in je Trockemu pripisovati glavni uspeh boljevi-ške revolucije v Rusiji.
DROBNE
25 sovjetskih divizij je zbranih na finski meji.
Zbor slovaške Hlinkove stranko bo 29. septembra v Kužomberoku.
kancler Hitler je poslal Mussoliniju čestitke zaradi uspeha italijanske vojske v Afriki.
Anglija je napovedala zaporo vseh angleških obal v Sredozemlju.
Vse angleške vojne silo so bile iz soma-lijske Berbere pripeljane v angleško trdnjavo Aden.
Angleški minister Sinclair je izjavil, da so Angleži od 8. do 20. avgusta sestrelili 701 nemško letalo, izgubili pa sami 192 letal.
Nemški topovi streljajo s francoske obale v Anglijo.
800 francoskih letal is Alžirijo, Maroka in Tunisa se je vrnilo v Francijo in so sedaj Nemcem na razpolago.
7 milijonov vagonov kornze čaka v Južni Afriki na izvoz; primanjkuje angleških paroikov.
Italijanski listi pišejo, da gre Amerika »kljub odporu ogromne večine prebivalstva« čedalje bolj po poti, ki vodi do udeležbe v evropski vojni.
Ogromna ležišča železne rude so našli na polotoku Kola v severni Rusiji.
Sovjetska vlada je baje zahtevala, naj Turčija dovoli ruskemu vojnemu brodovju. prehod skozi Dardanele.
Obrambno zvezo sta sklenili Kanada in Združeno države.
Nova Francija bo predvsem poljedelska država, je izjavil francoski maršal Petain.
Za 5 milijonov funtov orožja in strelji-va so izgubili in potrošili Angleži v juliju.
Ameriški krogi, z ozironi na potek letalskih bitk v Angliji, presojajo položaj Anglije boljše, kakor pred tedni.
150 generalov je upokojila francoska vlada.
Francozi «0 se t angleški Somaliji bojevali proti Italijanom, trdi italijansko časopisje,
Važen sestanek vodilnih generalov rdeče vojske je bil 21. avgusta v Moskvi.
V Berlinu trdijo, da bosta Nemčija in Italije uničili angleško cesarstvo prej. kakor bo mogla Amerika odločilno poseči vmes.
Pod vaško Sipo
Potem pa še tole: Nekaj kratkočasila je bila svoj čas fantovska pesem na vasi. Ali nimam več pravih ušes, ali pa naši fantje ne znajo več prepevati. Zakaj to, kar se marsikje prodaja pod imenom fantovske pesmi, je po vsebini kvanta, umazanost in bedarija, po glasu pa hujše kakor tuljenje volkov in šakalov. Fantovska pesem je na žalost umrla, kvanta in alkohol sta jo pokopala. Zakaj tisti podrg-njeni in okajeni glasovi prihajajo in morajo prihajati samo iz ust, ki srnrde po alkoholu.
Samovzgoja
Nemalokrat slišimo ali pa beremo v sedanjih dneh besedo o samovzgoji. Malo čudna je v našem jeziku ta skovanka. Zato mnogi niti ne vedo ne, kako bi sami sebe vzgajali. Včasih smo to malo bolj po svoje povedali, da moramo sami nase držati.
Mi moramo sami na svojo čast držati, potem se bo reklo, da držimo sami nase. Če je fantu vseeno, kaj ljudje o njem mislijo in govore, če mu je vseeno, aii je raztrgan ali razcapan, če. se pred svetom ponaša s svojo pi-
V španskem Madrida je umrl toleškt nadškof, primas Španije, 72-letni kardinal Gomay Thomas.
Časopisje piše o bližajoči se ofenzivi italijanskega maršala Grazianija proti angio. škim postojankam v Egiptu.
Nemčija je začela z novimi hudimi letalskimi napadi na južno Anglijo.
4000 letalskih motorjev jo naročila pri
Fordu ameriška vlada.
Nove oficirske uniforme, ki jasno označujejo čin oficirja, je dobila ruska prmada,
Čeifiinsha voznima
za odkritje spomenika Viteškemu kralja
Aleksandru I. Zedinitelju r Ljubljani.
Radi kratkega roka morajo občine javiti odboru za odkritje spomenika že do 29. avgusta t. I. število potrebnih legitimacij. Zato naj* nihče ne odlaša s prijavo, ker se zamudnikom ne bo moglo več izdajati legitimacij. l)a olajša1 občinstvu možnost kupovanja teh izkaznic, je odbor iste razposlal v večjih krajih tudi za -stopnikom »Putnika«.
V	Ljubljani, Kranju, na Jeseuicah in na Bledu, v Mariboru, rtuju in Celju more torejl vsakdo dobiti izkaznice za četrtinsko vožnjo o priliki odkriija si>omeriika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani iako v občinskih pisarnah kakor tudi pri biletarnicah' »Putnika«.	i
V	informacijo interesentom iz Betgrada in' Zugreba se objavlja, da bodo poslane izkaznica tudi biletarnicam »Putnika« v teh krajih, ker velja popust izven Slovenije le iz postaj nrt progi Belgrad—Zagreb—Ljubljana. Udeleženci, iz ostalih krajev izven Slovenije morajo kupiti do priključne postaje na glavni običajno vo-/., v n i c i.	Odbor.
n Dne S. septembra sej»o i.a Rakovniku f,
Ljubljani spet sio*esn<T~]5raznovaia obletnica posvetitve Marijinega svetišča. Letos bo imela ta pobožuost (»soben značaj: Popoldne bo velika procesija s kipom Marije Pomočnice, kil se je udeleži izključno mladina od 6 do H. leta. Procesijo lx> vodil sam prevzv. škof dr. Oe-gorij Rozman. Vse pobožnosti tega dne imajo namen, da nam od Boga izprosijo in ohranijo: tako zaželjeni mir.
janostjo in svojo razuzdanostjo: tak fant nase nič ne drži. Marsikateremu dekletu je vseeno, kakšna je, kako je oblečena in počes?.na, vseeno, aii ji rečejo lajdra ali vlačuga in nočna vešča, vseeno ji je, kdaj in kje se s kom pogovarja; taka dekle je sama sebe zavrgla, nič ji ni mar, kaj domači ali drugi o njej mislijo in govore, sama nase nič ne da in nič ne drži. Gospodar, ki sam nase nič ne drži, mu je vseeno, kaj in kako raste žito na njegovi njivi, ali je na njej plevel ali trava, ali je lepo pognojena in razorana, ali je taka, kakor bi jo bile vrane skupaj znosile, gospodar, kateremu je vseeno, kakšna je njegova živina, ali rejena ali se ji rebra vidijo in otipljejo, kateremu je vseeno, kakšen je njegov dom, raztrgan in razcapan, da mu dežnica skozi stieho sili, je že samega sebe zavrgel, sam nase nič več ne drži, nikoli ni skrbel za svojo lastno vzgojo, sosedje so nad njim in nad njegovim gospodarjenjem že davno naredili križ, je mož brez lastne volje. To naredi, kar mu drugi velevajo, tam stoji, kamor ga drugi postavijo. Ta spada v vrsto tistih, ki niso nikdar znali sami zase skrbeti, sami sebe vzgajati. Ali gospodinja, ki ima otroke vse zanemarjene, take kakor strašila v koruzi, taka gospodinja ni nikoli vedela, kaj je samovzgoja. Nc zahtevamo, da
bi bili njeni otroci vsi v samih čipkah, vsi v, »špicah« in v svili, taki pa vendar morajo biti,; da se smejo pred ljudmi na cesti pokazati.
Tako smo vam v podobi pokazali ljudi brez lastne vzgoje, ljudi, ki nič nase ne drže, ki jim za lastno čast ni nič mar.
S takimi ljudmi je največji križ na teci božjem svetu. Naduti so, domišljavi so, to ho-, čejo, da bi jih vse častilo in hvalilo, tega pa ne vidijo, da nimajo na sebi nič takega, kar. bi jih delalo časti in povzdigovanja vredne. Morda tudi nastopajo kakor rojeni gizdalini, ali glava jim je prazna in puhla. Na svojo zunanjost so nekaj držali, pozabili pa so — irt takih srečavamo danes na naši zemlji na milijone, — da obleka ne naredi človeka, ampak da to dela človeka, kar ima v glavi. Mislili so svojčas, da jih bo bogastvo delalo slavne trt veljavne, pa so zaklade duha zametavali m sedaj nimajo kakor tisti Ribničan: ko robo vso, proda, nej gnarja, nej blaga ...
Vzgajati samega sebe je trdo delo, pa delo, ki je vsakemu potrebno, kdor hoče v človeški družbi kaj veljati in vsaj malo vloge! igrati. Brez lastne vzgoje smo to, kar je svet brez ljubezni, kakor brneč bron in kakor zvoneč zvonec...	(M* prihodnjič).'
S*
d Porivamo rentsžke ta ircf« povratnik«
la Nemčije, naj s« »berejo dne 6. septembra ob 8 zjutraj v Ljubljani pri »Starem Tišierm Lončar j v Koknlvorski ulici, da s« nchsležirao v p^ebni skupini odkritja spomenika kralja Aleksandra I. - I.indič Ivan in Pavk Bolha, zastopnik« w«jtfa)skih Slovencev.
Kraij Peter si
Prisnnk. Frktoov Motri je stil ob Jelepai-čkea draga in nepremično zijat na i™ Mimo jwide sosed Peter ia ga vpraša: »Kaj sijrf v Sce, Uot' ?< Motri se previdno turr :n SB&epeče: »Sila) sem, da jt iapan poslal d»JM« pst teJegrala svojease rms »ei etoSsi. Se5aj Stikam. kdaj bo ienar nauksi! po £ci.t
i *i> *»ik drit GrvgSo Oetko»lč in
predsednik viade dr. Maček «e spreta jata c&eafe.
iij'-.
Petek, 30, a»g.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7-15 Plošče — 12 Plošče
N}. kralj, Vk, kači MMCiafli Pavle, M 1« oarravil qmatai sasd Hrrsti be SibL
Radio Ljubljana
Četrtek, 29. avg.: 7 Jutranji pozdrav — 7 05
Napovedi, poročila — 7.15 Pl-jAČ- — 12 Ploičo
_ 12.3« Polotila. objave — 13 Napoved, __
15.02 B»d. orkester — 14 Poročila — 19 Napo. Tedi, poročila - »9.20 Nac. ura - 19.40 Objave
20 Deset minut zabave — 20.10 SloveniTiua za Slovcnce (dr. Kolarič) — 20.50 Veseli trio — 21.15 Plošče — 22 Napovedi, poročila — 22 15 Radij'ki orkester.
anji pozdri
PloSče —
12.30 Poročila, objaie — 15 Napovedi — 15.02 Rad. orkester - 14 Pornei!« — 14.10 Tedenski pregled i ujskoprometne rvpze — 19 Na-povtli, poročila -- 1920 Nac ura — 19.40 I jave — 20 Za planince —• 20 !0 Vzgojna posvetovalnica (Vida Periuh) — 2D.30 Pevski in orkestralni koncert — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Samospevi.
Sobota, 51. avg.: 7 Jutranji pozdrav — :.05 Napovedi, poročila — 7.15 Ploiče — 10 Prenos otvoritve ljubljanskega veJeseima — !2 Plosa
—	12.50 Poročila, objate — 15 Napovedi — 1502 P lov če — 14 Poročila — 17 Otročka ura (\fileva Boltar-lkmar) — 17.30 Ploič* — 17.50 Pregled sporeda — IS Rsd. orkester — i«.40 Ob UX>-letnici božje poti St. Kri/ pri B« h v<Kiah (B. Orell — 19 Napovedi poročila — !9.J0 Nac. ura
—	19.40 Objave — 20 Zunanjepolitični prejrled (dr. A. Kuhar) — 20.30 Pisan večer — 22 Napo-Tcdi, po rotila — 22.15 Rad. orkester.
Nedelja, i. sept.: 8 juuanjš pozdrav — S 15 Kvartet trobil — 9 Napovedi poročila — 9 i5 Prenos cerkv, gla«!«- iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor —- 10 Pe«»ki in ki»»ir. koncert — It Prenos promenad koncert« *<•;. jpodbe — !2 Ploiče -- 1230 Objave — 13 Napovedi — 1302 Rad, orkesier — lt>3« Fantje, v Baše vr«ie! flv. Martelancl —- 17 kmet. oza: Oskrba prašičev (Hiadnik Jakobi — 17.50 Pod lip« Na«io-anije sa ve i. Kvartet se*!er Stritar ia Avgust — to Napovedi, po-očil« — l<s 20 ra — 19 40 Objave — 2» Kou ert Primorskega prosvet. droštra »Sloga« iz Kranja —• 21 Rad orkester — 22 Napo« odi »oručila — 22.15 PreKt»s.
Ponedeljek. 2. sept.: 7 Jauoaji pozdrav — 74» Napovedi poročila — 715 Plniče — 12 Plošče — 12 30 Poročila, objave — <" Napovedi — 1"/C Rar orkester — 14 Poročila — W Napovedi. poročila — 19.20 Nac. nra — i*M> Objata
—	20 lz<*ijfE<ki količek — 20 10 ljudsko zdravje t Sloveniji: l miraaje dojenčkov; idr Ivo Pire* — 20 v> Pev«ki k«»«een »LjuMian. zvona« 2!.!1« Presos — 22 Napovedi, poročita — 2JL15 Raidii. orke-ser.
Torek. \ eepL: 7 Jatranjj porrirar — 7 0* Napovedi, poročila — 7.i5 Ptotfe — 12 PWče 1230 Poročila objave — t3 Napovedi — 15.02 Slovenci šepeti — 14 Poročita — 19 Napovedi, poročila — 1920 Noe. ara — I »40 Objave — 20 Gospodar navodila (D. Poiočsikj — 20.10 Vzgoja k diviplini io rratodi (prof. Bojci — »30 Plošče - 21 Rsd. orkester — 22 Napovedi, poročna — 22.15 Narodne in maetae pe*n>i ob spremljavi citer poje *tefks Koreačanova
Sred«, 4. sept: 7 Juirewjj poidrav — 7.0* Napovedi, poročilo — 7 15 Plošče — 12 Plo«č«
—	ti.Vt Poročila, objave — 13 Napovedi - 13 02 Puet harmonik (brata Malgaj) — 14 Poročili« — 1S,V> Mladin nra: O letenju v velikih višinah (Janko Čolnar) — 1R.45 Piošče — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — tO.« Objave — 20 <0 O postanku in raivoju fotocrafije (Oskar Koejančič) — 20 50 Koncert pmlKe 40. pp. Triglavskega — 22 Napovedi poročila — 22.15 Sr»-mel-kvartet »Murnček«.
Teta; »No, Tonček, »ti imaš r#A tvojo novo srajco?«
Tonček) »No, ie. to»ia, »cit««« reči j«, ki W jih bolj potrebovali.«
Mesto Aden, vaiaa »ugisik« trdnjav* pri vhoda v Rdefe morje.
Lupine kakava zoper rahitls. Angleiki medici-nec prof. E. W. Knapp je odkril, da vsebujejo lupine kakava zelo mnogo vitamina D, ki je važen posebno kot zaSčitni ia zdravilni pripomoček zoper rahitia. Poskusi, pri katerih so živali krmili s temi lupinami, so med drugim pokazali, da vsebuje kravje mleko tudi pozimi toliko vitamina D Kakor poleti, Ce dobi žival dva iunta lupin v svojo krmo. Tako bi imelo lahko tudi zimsko maslo prav toliko antirahl-tičnih »novi kakor polet-
Edlna senatorka. V se-
natski zbornici Združenih držav je sedaj samo ena senatorica, in sicer Hat-tie Caraway iz Arkansa-ta, ki je bila zadnjič ponovno izvoljena za iest-letno dobo.

v i	■
ri
a«
-T^t > J , i
mim^^m


-■V "... a*- ,-

Ostanki Lomb^k«, H j* sta»o<lav« ca tla.
italijanski padalci iz Ubije.
Bolezen, ki seje grozo. Razna zdravniška društva so ugotovila, da je gobavost, ki jo mi poznamo tako rekoč samo iz sv. pisma, danes precej razširjena po vsem svetu in pc naj-kulturnejših državah. V Parizu se prav tako lahko nalezeš gobavosti kakor v katerem kole zanemarjenem kraju Vzhoda. Zato je bil letos v Kairu velik mednarodni kongres, kjer so proučevali, kako zaustaviti gobavost, za katero do sedaj še nimajo učinkovitih zdravil; pač jo lahko omeje in olajšajo, popolnoma ozdraviti pa je ne morejo. Tudi za bolnike je danes zelo dobro preskrbljeno, da niso več izobčenci ČSlove.5ke družbe, kakor se je to dogajalo vsa sioletja do najnovejših časov.
Optik je svojega vajenca takole poučeval « načinu prodaje očal.
>Ko si stranka izbere primerna očala m vpraša po ceni, rečeš: »Petnajst dm£yev<, nato prenehaš in, stranko opazuješ, kdaj trene z očmi Ce se to ne zgodi, dostaviš: Sevala, to ie samo okvir, leča stane še nadnlnja dva kovača. Tu eopet opazuješ, in če tu<h še edaj ne trene z očesom, rečeš: ,vsaka «
IM"-*.............." ttkme pogled na dirkriBč*. - NemSd voja* * borijo za prvenstvo v veslanj
y Rnkeleban pri Berlka »o m vršil« »^^^'prog* r GrSnan pri Berlina.
Strm S.
,VOXQUTR<- ds* 2». «.;ru;'-a 1940.
tStev. 35.
PO DOMOVINI
Čujte čajte, vi pijanci!
Prr?.	N i.l--t-- ii. r»i :•- k. i: biT*
rcBisra je jsmsI juaau ti a. mafc«i č:S«fe '-"i ni.-r-ici k. «	t	* ru-j:	žce-
nn» 7* TCi-či u i jzmpiii.cc:. fre ui m- cil \i Krtini Jt ti t>iir ir-mar« žrrji a; mi ir kupZ. KaaeUrfi t « no. wnu£ii ETir-i;. sr It zutfir vuriii tu. mu ži: * (• jsttirtu. .1 *pr klirru- SS6«* a, iizruir »prode la mejjri n irn. ' k. »: « h/mt nii. Buran m m zrn brni. <* i* iuU IVoSie « č"!}!!« a rtuini. Iitttau sum inimnr jr-rc: iuiam nnt. i rn-^. 5 tc^s-r tpniir	L t-II L nuAsai
i nr murniopc. rp-uri. tu -.i- limfi ncrr t*, ib-iu it ker n mnpe. vrasti sr- pi »ni Mdu.- ii n?B<ipv* tk: i Ii. Nt: <!•: nt n vedet: C^r II iuo. »t -'Kina 2iupa. 0£ ianuimr oiuru-j-nf nt kr»»T K eaei jnešciarM-« sumi I kiiGuu« jr-iw»w. m sen.
limiti «t»7«i fcn* moi tij t pršenja w j*nn.'.tri Kir muiuiru^ *.jt*i . z r-vi sinma. Lir si uu
' t t r	v si.Vrij krp.t: prašička. di bi gi
;	3 »s iražaei imela z.iNt.o. Moi» poilj« na
m ra. M:i piidi ra krp: Kir pa <« mori vsili it;.-- i niit- !« r« t. i:t!t gre t g-jittlno. 7ta. tu trčij ti« p* ii zip. « cek<» priiička-V :. *•' Vr E- Ii c-1'.i :. di t: :m«i u vožnjo po ieja- Fti i n:ri! i U>i-: glivo ko!ovrititi r-; :: ias. £ c- i i ri>ri« r: i iiili prijazen rpre-•Uan. V« -niti te jrrrili ; :zmi jesti uukt-Inair.
Tf*t$ dMtai M:i Te :i;ru.i za ea pot Žena
fi pzpcaEi :a prrreT«	»oŠ sa petroleja,
itr' ••« lefci rri?.~ci': Di -- '.rdi toliko denarja, ii * .314. ii krp. Prodala e preišnii djB ne-i: tr .i.- Hai prit čer reki- or d«no». toda b-« asi a. ir«	S: htda. t« t« bila jtd
i^-i^ir.i 3 is t Lreii it: ti^dij »pat Za ijja-r -T 't r-i
Četrti ifačzj. Uaiki leb :e b.U izvrat&a udaa
r.i S&iii	iaei utororjeaii nekaj
naj i'<m ri trojo up-DTjfeo Nereda j« ilo »t« M - -4 s.i	t. Niic'ki' fi t 2? i-tror. Pa ne ie
i.'.: t trot aet-ec-j. Kc-io e buo krefi ia k!«t-I rja i
fr raznih krajev
<■ iMJ jiiimuu.	i i.iM i	: * : i -r
iii.i iia^tmiiiujeait taa * -	rr»: !eio
« ii.",: r : t : :'i' i-T:.- 15 i ' cjd. i■ "st: 77 ju .:.:.!■ r - ii l :., f! jt r:. I 2ar..rs_rt i-j D -'"r pri i Pn^Tfcri riše
it. 3 r:viso
M p>r Tr.~ ;u:r: i - i t»	u •	r.i Gcč«; p sr.'i: — i
taaE ra Kotjicš ia ra Deii ?r. mi: o-b dejtrnikik M «cia iievi': tivzof-Js tako!« od K—TCk kolikor je pač moj'.-Ce pistirie obvestiti: pri mali ob nedeljah pi k = ie;o M paniki cavadoo cad 150 naelei-n*kov. Tisti, ki so zraven, pa navadno pripovedujejo, da lih mora mnogo ie zunaj kapele ostati. Zr.amer;e. da :e kapela ie v prvih letrb premajhaa. Pa smo ime.'; lakrat ko smo jo slavili, pomisleke, kdaj bo kapela pr: tei velikosti polna! Pofeg pa-itirfev pndefo k maiaa tudi mnogi tujci-turisti in
I--.'r.i:'tL K.» V o iejw> pa biti pri sv. mait na talit	* i?h Iz pod^aib itevilk lahko vsak rrrii.Ji, da i« biia euisa kipela aa Veidci pla-r.^: pjtrebaa ra da jaso io prav za priv it pre-pczao pKKttav.li Ejto težavo pa opazujejo vii. ki r m o raoEer« v niiih hr bih in planinah: do-::r.i, ki perd« v soboUs ali pred praznikom tja asiievat, E:na primernega prostora za prenofiičt. Kadar bomo z združenimi močmi mogli ie ta nedo-stitek odpraviti, potem bomo imeli na Veliki planin mc-ebiti ie enkrat toliko maJ kakor jih imamo doslej. Preprrlani smo, da bo (sarsikak duhovnik rad prišel v naio gorsko samoto iskat zrah-ljanega zdravja io spremembe zraka Obenem pa izrsiamo svojo zahvalo vsem gospodoaa duhovnikom. zlasti članom Aiiaie-vega kluba, ki nas pridco obisksiejo in prinašajo našim planinam zares pn-vo nedeljo. — -Mimogrede povedano sta se leto« I na Pianini ponesrečila tudi dva turisti oz. izlet-
nika. Fd«n, Krovitin Alojzij, ja za poikodbami umrl v ljubljanski bolniteici, drugi Ceplak, te men. di ostal pri iivljenru. Ponesrečila »ta ae pi 0(, skoro ni istem mestu. Velika planina ni nevarna zdi ss pi nam, da je brepecsoje po planinkah tam ;ori ie nekiterega neslo v <rob.
DoU pri Liti jI Ts
dni je umrla 76-let-na fc/ilji ia tigovk« Poglajen Joieli. p0. ko.oa je bila tvejti naročnica >Domolju-bovi«, od kar je izhajal in dosmrtni ;ij Mohorjev* druibe. ti-U je zelo marijiva io si je fe v zgodnji mii-dosti s svoimi rokami prislužila toliko, da je kupila nekaj ieni-l^iča a postavila hi-io. v kiteri je odprli malo trgovino z me-iaoim blagom. Ostala je «crafca ie živela akupsi , svojo miterjo. ki je bili revoa vdova po cerkvtnia b dočakala . tir os t 96 let Zelo rada je hodila v c«rk«v ia skrbela zi njeno olepiiro. V mlido«ti je bili tudi čez 20 let cerkvena pevka in prav rada je p»jpi:ala mui.one. Nai ji bo Bog obilen plačnik!
Sv. Jakob ob Savi Di «e tmrde ž« več let !-a-jaioče slabe b>!»ke razmere v nai: (ari, »ta »e občinski in krj-'e-rn iolaii odbor odločili zidali novo iolsko ooiiopje. ki bo italo med -.astmi Plali in Dragonelj. Prvi javni pismena ponudbena licitacija ra to oovo iolo bo na din 30 avgunSi 1'MO b U dopoldne v Drtgomlra. Rtipiiua «o zidioii, težaiki, terovski m kleparska dela in stHovod, Natančna potisnila in ponudbani pripccnočlti »e dobe med itridnmi nj«ri v prostorih ljudske Joie v Sv. Jakobu ob Sari Pesek, apno, aiini opeki iti ccuaj lesi :e r.i sUr^iču že pripnvliaiega ir jih podietnTt odkupi po jnevnih cenah Vabijo se p:i-jetoiki, ki «i /i ra«f»»»."!a dela tinjzufo, da te licitacije udeleže.
T t živ Ti teilesi je pripetila ca državni cesti Pristava—Trtii težka ivtcntobiktii oet-eis kate,-« frlev je postala cela drožrii, mož. žena m njun« hčerkica Po cesti ie prtvoti! toreari avto lastnika Kovači Jožeta u Tržiča, ki gi |t vod:! r.!«;.it io-fer Šoferju ie odpovedal vo'mi Avto ;« zc-kiil rit ceste in pn tem se vso s:!o zade! ru cent: stoječo družino mojstra Jermani Aniona iz Tržiča. Jertnan ;«
' SI
Gospod Volodijovski
Titeti «o b:!' ze'o rti. ko k je fok-.v=-reiec mriev. rjiaj hil j» izsed prrii vitezov v io;-isk IjuioTlsde.	»->
še dra^rara. amo :e *: rr->: ' oa m soofei odg*>% ar tati. ke: e kri curkonna !iia u aje^. :spos!EC pi K ;s LSL&i esop ivjdiJ
T^es p, atiri; taiit: A Utoni m p> spod-:>ca i! iljlskias.
>1* »i^sa --'»ase	r vij«li,c je r->
voru	«."rB!-;.r->rii >-i	M
l*»j* preži«. ibrii ejegoro t
»Ne ho se reč rodil dit* uk ^b-j-ir je rekei setš
»To je bil Sf.-i. ki je isiel r tots Hrep«-jor« največjo moč v ro*ik< je cjliiii mL vitez. »•> pr5»m ie pri::'-,;! ;.>!>.• ob
pa popoiaoan sjlačii s 13jo EdsK>ie rospeal Podbrpteita z L:itc rs it t saoei itd. kriljeval toda ta je bil pr>J Z!«-i»era abit,
v*L L P? ^ Bn b'!	,|tar	s.«; v
roitafc. brii,.>ne Novoviejskis
_ »Velika, velika izfaU.i sr- rovorili draei. »Samo v starih časih se rodili tak: vitezu« Ko so tako počastili spomin lokostreica. to s!i na nasip. Volodijovski je !akoj poslai b eo?po,iu generalu in škofu sla 2 obresiiSom, da se je upad posrečil: mine so uničea«. pod-kopntki pa pobiti Z Telikim rtraenjein so sprejeli v uje^iu to novico, tola — kd" Hi bil to pričakoval? — s prikrito nevoljo. general :a tudi »kof sta bila mneaja. da ti trenotol triumfi ne re?ijo mesta. arr.paV «amo še boli ranJraiijo grozne«a leva. korist-.i bi mosrh bit: <amn t rt m primeru, fe bi « kljub rsevi tetin posoditi glede predaje, 23:0 sta 5*
•	udi oba poglavitna napeljevalca sklenila dalje voditi porajanja,
T--da ne eo*podu Volodij iv<,kemu ne Ke-
- TJ »i prišlo niti za trenutek aa miss-1. da bi uridse vesti ki sta jih poslala, utegnile iai-?!- rroij tak*eo zaključek ra posledico. Bila s"s marveč rotova. da se v-eli se<ta; trdno epsaje sodj v najbolj omahljivi srca in se v rwt rirriarae novo veselje, da bi sc srdito cpirili >OTra/:.iin. Zak i j mesta ni bilo mo-poee ;iolastiSi se. Se »i bil prej rrad zarzet. Aio te je So rej rrad r.» ^rao upiral, ampak ;e povrks ie uspešno tiapadal. niso imeli oble-zt.iif' najrrMi;-'« potieS? rateiati «e k poga-;tvj«nu i. 1 * i.-, je bSo .»o v r»hgi, smod-ta£; ipraia r«sa tera je bilo treba samo
*	* »**	it i&rr. pjr-'»re v m^stn.
'r.tir v- ie pvitev? obleganje, je bila to Mi u malega viteza in za K »».Lata. >	cttu tako trdno opala, da
<■.«'.t z.-fi-iro ko?o iz teh turških klešč in prav t*lia	izpeljeta najdražji glavi.
»je nekaj naskokov.« je dijai mali vitez, >:a i3k.>r je Boj; v nebesih, zenhe Turki veselje is 9» bodo hoteli z trladom prisiliti Pa ta. rfej. je žive?« dovolj. Sicer pa je že sep-teniaer pred nami: čez dva meseca se prične ae/erje in mraz, njihovo vojašlvo pa ni preveč strjeno. Naj Se enkrat poš:eno prezebejo. pa tudi o^^lL«
.. >Mno?o jih je doma iz etijopskih pokra-nn.« je od?.jvoril Ketlinc. »ali drueih takib kjer raste poper, in o prvem mrazu, kadar pride, bodo vsi trdi Dva meseca r/držimo ludi V tajslabsem primeru, če bi naskakovali Tudi si je nemogoče misliti, da ne bi prišla nobena pomoč. Navsezadnje se Ijudovlada zbudi; pa čeprav bi govpod hetmaa nc zhral vtlike vojske, z D3paaainins." oddelki te pritiskal na 1 nrke.«
_ »Setling, kar zdi se mi. da Se ni odbila D3-a zadnja tira'«
»To je v ho/j,h rokah, toda tudi meni se tako zdi, da ne bo prišlo do lega «
»Gotovo bo še kdo padel kakor gosj*.! Mušalski, Ka j hočemo, se pač oe da pomagali! Ssrašno mi je škoda gespoda Mušalske^a, čeprav je padel kot vile?'«
>t-og daj. da bi tudi mi ne	«amo
ni- takoj, zakaj povem ti, Mihael, da bi mi bilo žal... za Kriišo«
»Da, in meni za lašo... No, delava pošteno. pa jc tuili usmiljenje nad nama. T-Ao nekako veselo mi je pri srcu! Treba bo tudi jutri kaj posebnega izvrši1'.'«
»Turki so naredili na okopih lesene zaslone iz tramov. Omislil $Hn si sredstvo, katero s« uporablja za zažiganje ladij: cunje se že namakajo v smoli in upam. da jutri dopoldne požge m vsa ta dela«
»Ha,« je dejal mali vitez, »torej napravim jaz izpad. Pri požaru se itak narc«!i zmeda, poleg tega pa jim ne pride ni misel, da bi bil podnevi kak i/pad moeoč. Jutri utegne biti še boljše kakor danes. Ketlin».. «
Tako sla se razgovarjala prijatelja, ki jima je> bilo srce navdušeno, potem pa sta šla k počitku, ker sta bila zelo utruj»na. Toda mali vitez 5o tri ure ni spal. ko ga je zbudil stražmojster Lušnja. >Go,*pod poveljnik, novice!« je rekel. >haj.>< je zaklical budni vojak in skočil r tremilku kvišku.
»Gospod Mušalski je prišel!« »Za Boga, kaj poveš!«
»Tako je I Stal sein pri vneli, pa zaslišifi kako nekdo z druee strani po na'e kliče: ,N« streljaj, jat sem I' Pogledam, kar vidim pospoda MuJalskega, kj ue je vrni! preoblečen kot janifar.« »Hvala llogu!« je rekel mali vitez, ln skočil je, da pozdravi lokoslrclca. 2e se Je danilo. Gospod Mušalski ie stal na tej struni nasipa v beli čepici in luskiuastem oklepu, pravemu janifnrju (aho podoben, da bi človek skora) svojim očem ne verjel. Ko je zagledal malega vi-
dobil težke pofkodbe, žena je obležala kakih 50 in od kraja nesreče nezavestna, 3-letna hčerka pa s prebilo lobanjo. Prepeljali so vse tri v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je hčerka podlegla, gospa Jer-maoova pa je Se vedno v nevarnosti.
St, Vid pri Stični V mlačvi tr.io. Namlatili po ne bomo veliko. Nek gospodar je vsejal 15 mernikov pšenice. V kaičo jo je pa spavil samo 21 mernikov. In to naj bo za setev in ea kruh! — Otava ju sicer lepa, a spraviti je ni mogoče. Eden dan je lep. drugi dan pa vedno dežuje. Marsikje eo travniki ie zaliti. Zaradi hudega viharja je koruza kar v tleh, tudi ajda, ki je tabo lepo kazala, je pova-ljena.
Trboje pri Kranln. Ta teden praznuje 60-let-n-co svojega življenja ugledni uiož Jernej Novak, Vnet za vse dobro in krščansko je podpiral vse naje naprave in ustanove, Deluje po vseh naših organizacijah, je član občinskega odbora, mlekarskega in čebelarskega diuštva. Kot ncualraien pristaš našega voditelja je moral pod prejšnjim režimom marsikaj prestati. Gonili so ga vklenjenega s starejšim sinom. Bog ga živi še mnoga leta zdravega in čilega v podporo domače hiše in družine, v blagor domovine m čast Cerkve
Vranja peč pri Kamniku. Pretekli teden ano doživeli strašne naiive, ki sa razdrli pola. Koliko bo spet dela in opravka, da bodo »pet taka, kot so bilo prej Na polje je vodo nanesla polno kamenja ki peAa Take velike katastrofe ne pomnimo.
Velesovo. Na Mali šmaren 8. septembra je vsako leto tu večji romarski shod. Duhovno opravilo ob 6 in ob 10 in obakrat darovanje za cerkev. Na predvečer in ejutraj je dovolj prilike za sv. »poved. Popoldne ob po! 3 cerkveni govor g. dr. Alojzija Kuharja, nato se bo vršila 6!ove«na procesija 6 starodavnem Marijinim kipom. K procesiji fo še posebej vabljene Marijine družbe — člani fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Vsi udeleženci teh poboinosti naj bi »e strnili v eno mogočno armado molilcev, ki bo Marijo vnovič in zaupno prosila, da obvaruje našo domovino vojnih grozot in izprosi pri Bogu čimprej praviOni mir med evropskimi narodi. Dne 22. avgusta j« umrla v Adergasu Katarina Maček roj. Čebulj v 76. letu starosti Pokojna je bila cadiija nečakinja misijonarja Jan. Čebulja, ki je bil vnet sodelavec škofa Krki Barage v Ameriki. — Rajni naj podeli Vsemogočni ta njeno lepo življenje večno plačilo, prizadetim sorodnikom pa naše aoialjel
Medija — Izlake. Dne 5. avgusta t. I. je umrl Franc Grošelj, po domače Derganijski oče. Pokojnik j« bil 25 let ključar tukajšnje
teza, je skočil k nJemu In začela sta se radostno
pozdravljati.
>Mi smo te že objokovali, gospodi« je zakiical Volodijovskl.
Med tem Je prihitelo nekaj drugih častnikov, mod njimi tudi ketling. Vsi eo biti silno presenečeni, potem pa so začeli na vse pretege izpra-fevatl lokosticlca, kako je prišlo do tega, da se je po turško preoblekel. Pa pa je povzel besedo in tako-le pravil:
»Ko sem se vrača!, sem se prevrni! Čez mrtvega janičarja in udaril z glavo ob ležečo kroglo; toda čeprav sem Imel čapko z žico prešito, sem se vendar takoj onesvestil, pač ker mi je bila glava še od tistega udarca, ki sem ga bi! dobil od Hamdlla, preveč občutljiva za vsakršno poškodbo. Ko Be torej zopet zavem, ti ležim na ubitem janičarju kakor na postelji. Potlpljem glavo, malo boli me. rog mi pa vendar ni zrasel. Snel sem čapko, dež mi je bučo ohladil; mislim si: dobra je tal Tedaj mi pade v glavo: kaj, ko bi temu janičarju vzel vso njegovo opremo in bi šel preoblečen med Turke? Saj govorim po turško tako dobro kakor po poljsko in nihče me po govorici ne spozna, po obrazu pa tudi ni mogoče razločiti janičarja. Pojdem, pa bom poslušal, kaj govore. Sem ter tja me je obšel strah, ker mi je bilo v spominu nekdanje suženjstvo, kljub temu sem šel. Noč je bila temna, komaj se je tu pa tam nekoliko svetilo, pa vam povem, gospodje, da sem med nji.nl tako hodil kakor med svojimi. Mnogo jih je ležalo v prekritih rovih; Sel sem tudi tja. Ta in oni me vpraša: ,Kaj se še vlačiš okoli? jaz pa na to: ,Ker se mi ne dš spati!' Tudi drugi, ki so se spravili skupaj, so se razgovarjali o obleganju. Zelo so pobiti. Na lastna ušesa sem slišal, kako so se pritoževali nad našim tu navzočim hreptjovskim poveljnikom. (Tu se je gospod Mušalski priklonil Volodijovskemu.) Ponavljam njih ipsissima verba (besede doslovno), saj )e sovražnikova graja zanj največja poheala. ,Dokler bo', so govorili, ,ta mali pes — tako so pasji
Nemščino, italijanščino in esperanfo
■ v	Jezikovna dopisna šola, St. V d 72 nad Ljubljano.
Učnina nizka. - Uspeh zagotovljen. - Zahtevajte prospekt! - Priložite znamko za odgovor.
duhovnijske cerkve. V njegovo hišo so imeli dostop le katolišk, časopisi. Naj mu Bog bogato poplača njegovo delo, ki ga je storil v čast božjo! Drugi dan pa je božja dekla smrt odpeljala v večnost Špa-novo mamo Bila je globoko verna in vneta članica Marijine družbe. Bog ji daj večni miri — Dne 20. avgusta pa je po kratki bolezni ugasnila lučka življenja, malemu ministrantu naše ceikve Edi—tu Jenko. Tako rad je imel Jezusa, da ga je vsaki dan »prejel v svoje srce. Gotovo mu je Jezus njegovo otroško ljubezen poplačal, ter ga uvrsUl med svoje božje izvoljence.
Lučine nad ftkofjo Loko. 40 letnico organi-stovske in cerkovniške službe obhaja letos, v splošno zadovoljstvo vseli faranov, Dolinar Janez. oče pok. Dolinarja Rudolfa. Po načelu: »Moli in delaj« je jubilant z ženo pošteno zrc-
Novi grobovi
m Umrli so: v Ptuju veletrgovec Milan Vuga, v Mariboru trgovec in hišni posestnik Anton Tkalec, v Bohinju član drž. opere v Ljubljani France Kavčič, v Borovnici finančni preglednik v p. Andrej Dolenc, v Naklem pri Kranju mati odvetniškega pripravnika Ana Benedičič, v Kolovcu industrijalec Feliks Stare, v Trnovem pri Ilir. Bistrici Jožefa Zaje roj. Mlakar, v Rajhenburgu Pavla Solina roj. Ravljen, v Zg. Gameljnah trgovec Ivan Bizant. — V Ljubljani so umrli: žena posestnika Marija Loboda roj. Galič, Ivan Baznik, soproga inšpektorja v p. Amalija Lavrič, trgovec in posestnik Josip Rus, oiicial drž. železnic v p. Jožef Petrič, Minka Zrinšek, vdovna Potokar roj. Anžič, redovnica M. Anunciata Dostal, Vita Otoničar in trgovka Marija Česnik.
Naj počivajo v mirul
bratje imenovali tebe. gospod — ,dokler bo ta mali pes grad branil, ga nikoli ne zavzamemo.' Drug spet pravi: ,Njega se krogla ln železo ne prime, a smrt veje od njega na ljudi kakor kuga.' Tu so začeli vsi skupaj tožiti: ,Samo mi se bijemo,' pravijo, .drugo vojaštvo pa ne dela nič; džaniak si greje trebuhe na soncu, Tatarji ropajo, spahiji se vlačijo po bazarju. Nam govori padi-Sah: ,Moje milj ovčlce,' toda vidi se, da mu nismo preveč mili, ko so nas privedli sem v klavnico. Vzdržali bomo,' pravijo, ,a ne dolgo, potem pa se vrnemo * lločiin in če ne dobimo dopusta, utegnejo navsezadnje pasti tudi nekatere imenitne glave.'«
»Ali slišite, gospodje?« je kriknil Volodijov-ski. »Ce 6e janičarji upro, se sultan takoj prestraši in odneha od obleganja.«
»Kakor mi je Bog mil, iako govorim čisto resnico!« je dejal gospod Mušalski. »Janičarji se kaj lahko upro in že sedaj je silno mrmranje med njimi. Mislim, da poskusijo še eden aH dva naskoka, potem pa pokažejo zobe svojemu agi, kajmnkanu, da, samemu sultanu.«
»Tako bok so vzkliknili častniki.
»Naj poskusijo tudi še dvajset naskokov, pripravljeni smole so govorili drugi	_
In začeli so s sabljami rožljati, z iskrečuni se očmi gledati na okope in glasno dihati. Ko je mali vitez to slišal, je v navdušenju Šepnil Ke-tlingu:
»Nov Zbaraž! Nov Zbaraž!«
Toda gospod Mušalski je zopet povzel besedo:
»To je, kar sem slišal. Zal mi je bilo, da sem moral oditi, saj bi bil lahko še več slišal, toda bal s»m se, da me dan zajame. Sel sem torej k okopom, s katerih niso streljali, da bi se v mraku splazil skozi nje. Gledam, prav tam ni nobenih rednih straž, samo janičarji se kupoma vlačijo okoli kakor povsod. Približam se velikemu topu, nihče ne zakliče. Gospod poveljnik pa ve, da sem pred odhodom vzel s seboj zagozde za topove. Potisnem brž eno v zažigalno luknjo —
di! m vzgojil svojih 10 otrok Vse življenje je moral veliko trpeti, jx>sebno pa še zadnja leta, ko mil je smrt ugrabila kar troje otrok: nuj-prej Rudolfa, potem pa še eno hčerko in enega sina. Pa kljub vsem bridkostim in težavam je nnš jubilant vedno veder in vesel. Bog ga živi še mnogo let! — V sredo, 21. avgusta, smo pokopali najstarejšega farana 94 letnega Luz-narja Antona, po domače starega Selevca. Bil je mož stare korenine, ki je ljubil Boga in bil nadvse vdan Cerkvi, kateri ie tudi nud 40 let zvesto služil kot cerkveni ključar. Naj počiva v Bogu!
Vače, Po 12 letnem trpljenju je zaspala za vedno Končar Frančiška iz Vač. Pravlako se ie preselila v boljši svet Hribarjeva Mica iz Vač. Naj počivata v miru! — 25. avgusta >=in<i bi a go.siovili Gasilski dom. S tem domom se Vače lahko postavljajo, saj obsega [»leg obširnega prostora za orodje še troje stanovanj, vsako |K) dve sobi.
škocijan pri Mokronogu. Oni dan so imeli v Škocjami imenitno poroko. Poročila se je Hočevar Francka, doma iz Dobru,ške vasi, s policijskim stražnikom Smintičem iz Zagreba. Poroka se .je izvršila s slovesnostjo, kot se na deželi malokdaj vidi. Posebnost je bila zlasti ta, da sta bila za priči primarij Zakladnt bolnice v Zagrebu dr A Gottlieb in senator ter j>od-predsednik 11SS inž A. Košutič. Z njima je bilo še mnogo zagrebške gospode. Vsi sc se prav dobro počutili med nami. — OjKizarjamo na veliko tombolo, ki bo pri nas v nedeljo. 15. septembra. Motorno kolo, ki bo prvi dobitek, že imamo. Krasno je. Marsikdo si ca želi zagotoviti s tem, ida kupi po več tombolskih kart. Pri-liitite zato z vseh strani v škocjan Karle so samo po 2 din. Začetek ob 14 j>opoldn»
Kopanj in Račna. Zadnje tedne se oglaša tudi pri nas meningitis Nekaj oseb so pii nas odpeljali v bolnišnico, a se jim je zdravje izboljšalo. Ker je bolezen nalezljiva in smrtnonevarna, treba pri prvih sumljivih znakih takoj zdravniške pomoči, — Na Veliki Šmaren imamo pri nas žerfnanje in romarski shod. Letos je prlžlo počastit kopanjsko Marijo izredno veliko ljudstva iz bližpje in daljne
ne gre; zakaj če hočeS, da gre noter, moraš s kladivom udariti po njej. Ker pa mi je Gospod Bog dal nekaj moči v rokah — saj ste že tudi, gospodje, marsikrat videli moje j>03kuse — pri-iisuem lep6 z dlanjo, malo je zaškrtalo, pa je šla zagozda noter po ogorek!... Zelo sem se razveselil! ...«
»Za božjo voljo, to si storil, gospod? Veliki top si zagozdil?« so spraševali od vseii strani.
»Storil sem to in Se drugo; ker je namreč gladko šlo, mi je bilo zopet žal, da bi odšel, pa sem jo ubral k drugemu topu. Malo me -roka boli, toda zagozde so šle notar Ic
»Gos)>odje«, je zakiical Volodijovski, »nihče ni tu izvrši! večje reči, nihče se ni pokril s tako slavo! Vivat gospod Mušalski!«
»Vivat, vivat!« so ponovili častuiki.
Za častniki so začeli kričati vojaki. Culi so te krike Turki v okopih in se pres:.-aš:li — in tembolj jim je upadel pogum; lokostrelec pa se je, poln radosti, klanjal častnikom in jnn kazal svojo mogočno, lopati podobno dlan, na kateri je bilo videti dve sinji lisi, ter govoril:
»Pri moji veri, resnica! Tu imate, gospodje, spričevalo!«
»Verjamemo!« so klicali vsi. »Hvala Bogu, da si se srečno vrnil!«
>Preplazi'l sem se skozi tramovje,« je odvrnil lokostrelec. »Rad bi bil ta dela zažgal, pa nisem imel s čim.«	•
»Veš kaj, Mihael,« je zakiical Ketling, »moje cunje so gotove. Bom pa jaz mislil na to tramovje. Naj vedo, da prvi napadeni«!«
»Začni, začni!« je kriknil Volodijovskl.
Sam pa je skočil v orožarno in poslal novo vest v mesto.	..... . ...
.Gospod Mušalski ni bil pri izpadu ubit, ampak se je vrnil. Botem ko je dva velika topa zagozdil. Bil je med janičarji, ki se nameravajo upreti. Čez. eno uro zapalimo tramovje in ce bo poleg tega mogoče napraviti izpad, ga na-pravim.	(Dal,e pnhodnpi).
Naše mladinske organizacije
Da je slovenski narod kljub težkim krizam, ki mu jih je naprtila zgodovina, ostal veren, katoliški narod, se iina zato zahvaliti v veliki meri katoliškim mladinskim organizacijam, ki so zlasti v novejšem času budno pazile nad doraščajočim narodom, ki so ga vodile vedno v tisti smeri naše tradicije, ki je bila edino pravilna. Ce gledamo delo Orla, moramo priznati, da je prav iz njega zraslo mnogo mož, ki so zrasli prav iz orlovske organizacije. šele tedaj, ko nam je bil Orel nasilno vzet, biuj čutili, kolikšnega pomena je taka organizacija za narod in kolikšen greh je bil, greh. ne nad organzacijo, ampak greh nad narodom samim, ko so onemogočili, da bi med narodom vršil svoje plodonosno delo. Danes nismo ostali brez mladinskih organizacij. Delo, ki ga je vršil svoje čase Orel, nadaljuje času in razmeram primerno Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekliških krožkov. Obe organizaciji sta sicer še mladi in ni bilo lahko zgrabiti in nadaljevati delo, ki je počivalo sedem let, vendar moramo reči, da sta obe organizaciji povsod dobro vpeljani in da tudi dosezata cilje in polet prejšnjega Orla.
Vse vrste nasprotnikov so danes na delu s podvojenimi silami. Vse čuti, da v svetu nastaja nek preobrat, da hitimo novim časom nasproti. Vsak je prepričan, da bo prihodnji čas v mnogoeem različen od sedanjega in naravna stvar je, da bo ostal in ukazoval tisti, ki se bo za težke ure najbolj pripravil. Ne bo odločala zgolj zunanja moč, niti ne bo odločilno število in množica, odločala bo za trajno le ideja. Kdor bo duhovno močnejši, ta bo nosil prapor bodočnosti. Sila in število premoti le za hip, trajna je notranja moč, zmaga ideja. Naše mladinske organizacije so prav zato našle pot med narod, ker nosijo visoko Idejo krščanstva in prav zato žanjejo tudi uspeh. Ne da se vsega doseči čez noč, a tisto, kar dosežejo ideje, tako prekvasijo, da obstane in da pečat stoletjem.
Nikakor ne moremo reči, da so naše mladinske organizacije zajele vso doraščajočo mladino. Lahko pa trdimo, da je tisti del mladine, ki se zbira v naših organizacijah, že tako velik, da z njim mora vsakdo računati. Tudi bi bilo napačno, če bi stremeli samo za čim
večjim Številom, kajti potem bi bilo težko delo, težko bi bilo reči, da je to nekaj elitnega, nekaj prečiščenega, med zrno bi zašle pleve in vse bi hiralo.
Eno je, kar našim organizacijam daje posebnega poudarka. Izobrazba. Ne samo organizacija, ne samo število, ampak tudi notranja prekvasitev mladega človeka. Prav zato vse druge naše organizacije ne obstanejo in ne morejo ustvariti ničesar drugega, ostajajo zgolj pri zunanjostih, ker ne sežejo v bistvo človeka, ker ne priznajo večnostnih vrednot, ainpak se zadovolje s praznimi, enodnevnimi gesli, kakor narod, država, svoboda, človečan-stvo, narava itd. Vse to je premalo, da bi moglo oblikovati celega človeka.
Ce smo si odkriti, je preteklo leto že obstojal strah, da bodo tudi naše organizacije
Ajdov cvet
Duhti na polju ajdov cvet, smejoč se v beli dan; hiti v slovo še sonce gret, ker mrak {e že hladan.
Ti naših njiv poslednji kras, čebelic sladki roj; pogodu ti je pozni čas in naš slovenski kraj.
Nai ded (e nekdaj tod oral ie zate v davnih dneh, kfer U uspevaš, f« ostal
s teboj m svojih tleh.
O ka) oh tebi je prebil vikarjev in nezgod, zatiran od sovrainih sil, od takrat i« aai rod!
Obvaruj slane I« Nebo in da) ti bojno rast« naj večno tvoja zemlja bo Slovencem svet« last!
• Pripovedujejo, da »o ajdo zanesli v naše kraje že stari Slovani, ki so bili ajdje alj pogani. Sejali so jo na svojih pohodih. Kje« je obrodila, tam so se ustavili in naselili
okolice. Malo spoštovanja do naiega največjega praznika pa kažejo naii gostilničarji, ki na ta dan prirejajo pleae. Kaže, da je dovolj denarja, ie več pa lahkomiselnosti. Potem pa tožima nad hudimi časi.t
Raka pH Krikem. Nič kaj prijetna čuvstva ne navdajajo človeka, ko čita po iaoopiaju, da je v zalogah ie zadostna množina jedilnega olja, dočim lja v trgovinah že dalj časa ni dobiti. Da je s tem kmetsko ljudstvo, ki mu dostikrat primanjkuje druge zabele, ali pa vtled obilnega dela nima čaaa za kuho, ima pa v to dobo na izbiro za z oljem pri-pravtjenih okusnih jestvin močno prizadeto si vsakdo lahko misli. Da tudi sladkorja ni preveč, naii ljudje ze ne čutijo toliko, saj žive skromno kot se pač da. Prav bati pa se je, da bo sedaj, ko »e
kTvati^oleir^ eaie'° V tr*"Vi0ah pnmaBi-
Metlika. Slabo vreme imamo tudi pri nas, tako fla m mogoče posuiiti otave katera je letos lepa Krompir 2e gnije. Koruza je zelena. V«e bi rabilo toplega sonca. V nedeljo 8 septembra pa vsi v Metliko na velik Belokrajnski festival. Vožnia ie znižana za 75%. Pridite, ne bo vam žali
Sv Avgušti.i v Halozah. Kakor običajno Vsako leto, bo tudi letos na angeljsko nedeljo pri bv. Avguštinu v Halozah romarski shod. Spored prosčenja je sledeč: v soboto, 31. avg. sv- n"»ša, ob 16 se začne spovedovanje
ob 18 kratka prid«ga, nato slovesne večernice in molitve za mir. V nedeljo, 1 septembra: ob 6 sv. maša, ob 7 sv. maša s pridigo, ob 9 tiha sv. maša. ob 10 pridiga in slovesna sv. maša. Na svidenje pri Sv Avguštinu v Halozah, ki je ena najlepših izletnik točk v Halozah I
Sv. Andraž y Halozah. Za prihodnje leto preti Haložanom veliko pomanjkanje, ker je ozimina skoraj popolnoma uničena radi rje, ki letos posebno v Halozah obvladuje Ne vemo pa, kaj še pride na koruzo in ajdo. To je torej prvo, drugo in glavno pa je to, da letos ne bo nič vina in sadja, kar je naš glavni pridelek, za katerega izkupiček Haložan preživlja in oblači družino, plačuje davke in druge dolgove, v katere je čez glavo zakopan. Če bo šlo tako naprej, haloški vinogradnik mora propasti.
Slov. Koalice. Huda draginja nas pod Pohorjem zelo tare. Bojazen hude stiske pa z draginjo vred veča ie »laba letina, ki je menda ie slabša kakor je bila ona leta 1926. Samo takrat ie ni bilo krize m tudi ne vojne. - Vse vrste r.eprilik nas obiskujejo. le dni sta zaradi hudih nalivov Dr a v iti ia io Be-zma prestopili struge ter preplavili irnogo nji/ in travnikov, kjer sta napravili veliko škodo. - Na naii meščanski Soli bo odprt septembra tretji razred. drugo leto bo pa že popolna. Ta je za ves slo-venjekoojiškt oieraj velika pridobitev.
zašle in so začele zgubljati zgolj v zunanji), stih. Vse preveč je bilo raznih prireditev taborov, telovadnih nastopov in Škodljivega vandranja od nedelje do nedelje, iz kraja v kraj. Jasno je, da je do neke mere tudi to koristno in eelo nujno potrebno, da se mladina pokaže tudi na zunaj, da se uveljavi pred svetom. Kakor je to resnica, je pa resnica tudi, da bi preveč tega škodovalo.
Letos gre delo v naših organizacijah v drugo smer. Morda so razmere sam« k temu pripomogle, mnogo pa seveda zdravo spoznanje in živa potreba po notranjem delu. Notra-nja utrditev in poglobitev. To delo se sicer ne vidi, se ne pokaže toliko v javnost, a zahteva že mnogo več truda in dobre volje. Nekateri so postaii celo tako naivni, da trdijo, da fantovska in dekliška organizacija pojemata, da nimata več toliko moči, da bi si upali pred javnost. To je smešno. Tudi idejni delovni načrt vodstev je v letošnjem letu predvideval pogiobilveno tlelo obeli organizacij. Ponosni smo lahko, da je delo, ki je nasilno prestalo za sedem let, spet živo, spel dejavno in da z mladinskimi organizacijami danes nudimo narodu to, kar smo mu nekoč.
Ko se polagoma bližamo spet novi sezoni, ko se odpirajo domovi in dvorane, ko se spet zbira mladina k delu na svoje sestanke, je potrebno poudariti dvoje: Naj ne bo našega človeka, ki bi ne bil v mladinski organizaciji Naj ne bo staršev, ki bi imeli še kake predsodke in bi ne puščali otrok v fantovsko ali dekliško organizacijo. Rastemo in se množimo in potrebno Je, da združimo krog sebe vse, kar je voljno živeti, se krepiti duhovno in telesno. Druga stvar pa se tiče predvsem vodstva odsekov in krožkov: Peljite na globoko! Prekvasite svoje ljudi s krščanskimi idejami, dajte jinp zdrave izobrazbe in zdrs-vega pogleda na vse, kar se v svetu dogaja. Le telesno zdrava in duhovno močna mladina, bo zmožna dvigniti prapor bodočnosti 1
Ježice. Na Ježici sta se srečala, prav mil' sta se spogledala 28. t. m.: Abraham in č. g. župnik Janes P u cel j. Kaj sta ae zmenila, ne vemo. Vemo pa, da je bil g. župnik v dijaških letih Bogomil Gorenjko, ker je Janez in iz Gorenje vasi pri Ribnici doma. Prav pridno je polnil mladinske liste s pesmicami in povesti-tami (Vrtec. AngelčeTs, Zvonček, Orlič iu dr.), tudi pr. Domu in Svetu in v MUdiki so ga radi vdel.. Bolj znan pa je kot odlifien prevajalec v Mohorjevi družbi (Krivičen vinsr, Mutasti greh in dr), v Slovencu (Pevček. Podkorniški gospod), da ne omenjamo manjših del, ki jih je obito. O njem bi mogli povedati tudi listi Kres, Vigred, Domoljub, Bogoljub in Glasnik presv. Srca Jezusovega in še drugi. Ko je po-kaplanoval v šmarjeti in na Blokah, je šel zupnikovat k Sv. Vidu nad Cerknioo, kjer js Vidovcem v cerkvi naslikal »kmetska nebesa«: vaškega župnika sv. Janeza Vinneva, kmetovalca sv. Izidorja, deklo sv. Notburgo in pasti-rteo sv. Bernardko. Uvedel je v faro tudi kalo-liške časopise in knjige. Vidovska »sapica«. ki ii drugje pravijo burja, ga je zaneslu na Je/ico. kjer imajo Posavci kar štiri svetnike in eno svetnico, da jih varujejo: sv. Kancija, sv. Kan-cijana, sv. Kancijanilo in učitelja sv. Prota. Ljubljana rine na Ježico, Ježica v Ljubljano, hiše in hišice rastejo, farna cerkev postane premajhna za svetniško družino in verne Po-savce. »Dajmo jo razrinitik je dejal g. župnik. In so jo. Načrta in stavbne umetnosti mu sicer niso naredili njegovi rojaki, o katerih gre glaS; da so cerkev razrinili. pač pa je vse to naredil učeni gospod iz Ljubljane. Posavci so dali t veselim srcem in odprto roke najpotrebnejši material: denar in je bilo potem vse drugo na-vrženo. Danes so ponosni na svojo razširjeno cerkev. Ima g. župnik še marsikaj na umu, da bo koristil Cerkvi in narodu. Daj mu, doli« Bog, zdravja in še mnogo plodnih le*-
Iz Churchillovega govora
Dne 20. avgusta je v angleškem parlamentu govoril predsednik angleške vlade Churchill o dosedanjem poteku vojne in o položaju Anglije. V svojem govoru jo med drugim izvajal:
Sedanja vojna Je prav za prav nadaljevanje zadnje vojne, ki jo je Anglija pred 25 leti morala voditi z Nemčijo. V zadnji vojni se je borilo na milijone ljudi in smo na primer v prvem letu zgubili 3(55.000 mož, v so-danji vojni pa znaša šlevilo naših mrtvih, ranjenih in ujetih šele 92.000. Na enega mrtvega ali ranjenega vojaka v sedanji vojni pride pet mrtvih ali ranjenih v zadnji vojni. Da-naš.ije klanje je le majhen del klanja v svetovni vojni. Toda posledice sedanje vojne so za usodo narodov hujše od vsega, kar se je dosedaj v zgodovini moglo kakšnemu narodu pripetiti. Prav lako je v sedanji vojni vse ljudstvo zapleteno v vojno in fronte so dar.es povsod. Fronta teče danes sredi vasi in mest in skozi tovarne, ln delavci so r*av ,ako vo~ jaki, kakor oni, ki nosijo vojaško uniformo.
Za Nemčijo je sedtu položaj tak, da je razpršena po vsej Evropi. Zato se moramo skrbno, načrtno in na poseben način pripravljati na vojno, ki nas čaka v letu 1941 in 1942. Dve, tri leta, to ni dolga doba. Še krajša pa je ta doba v življenju narodov. Ne mislim na to, da se bo v bodoče Anglija morala samo braniti. Pot do zmage morda ne bo dolga, toda za enkrat ne smemo s tem računati.
Še ostreje bomo izvajali blokado ne samo Nemčije, ampak tudi Italije in Francije in vseh drugih držav, ki so prišle pod nemško zasedbo. Nikakor ne bomo dopustili, da bi kdo vozil živež v dežele, ki so pod nemškim nadzorstvom. Mnogo živežnih pridelkov se namreč lahko uporablja za izdelavo razstreliv, krompir pa uporabljajo za pridobivanje alkohola, ki ga potrebujejo za motorni bencin. Mnoge potrebščine za izdelovanje letal se pridobivajo iz mleka.
Naša vlada je na oblasti šele četrt leta. Toda koliko hudih nesreč smo že morah ugo-
toviti. Nizozemska je zasedena, mesto Rotter-dam p» je porušeno. Belgija je zasedena in poražena in naša vojska, ki je bila v Belgiji, je morala pustiti tam vso svojo opremo. Naša zavezniška Francija je izločena iz boja. Italija nam je napovedala vojno. V Vlchyju je vlada, ki lahko vsak trenutek postane naša sovražnica,- Vsa evropska obala od severa do španske meje je pod nemško oblastjo. Nemška letalska sila, ki je številčno toliko močnejša od naše, je prišla čisto blizu naših otokov. Sovražna letala so samo nekaj minut oddaljena od naše obale.
Angleško državo čakajo najbrž še večje preizkušnje, toda noben Anglež ne bi mogel prenesti končnega poraza. Mi smo svojo armado iz nič ustvarili, čez Atlantik pa srno že pripeljali ogromne količine orožja. Naše tovarne delajo lako kakor nikdar poprej.
Naše brodovje je dar.es močnejše kot pa v začetku vojne. Upam, da nam bodo naši ameriški prijatelji pravočasno poslali potrelv-ne ladje, da bomo izpolnili razliko med bro-dovjem iz leta 1929 in 3912. Svetovna morja so n.im odprta, delovanje podmornic pa je omejeno. Magnetne mine so premakne, naše trgovinsko brodovje pa je po enem letu vojne večje, kakor ob izbruhu vojne.
Ljudje, varujte se nepotrebnih pravd
Trgovec z vln.im Cen« je kupil od gostilni čarja Toneta kravo za dogovorjeno kupnino 1700 dinarjev. Kupnina naj bi se bila poravnala ria ta način, da bi One dobavil Tonetu vino. i>Mje kravo odgnal in takoj naslednjega dne poslal lo-neti- gotovo količino vina za dogovorjeno ceno 1210 din, ostanek na kupnini za kravo bi poravnal pozneje bodisi z vinom cli pa z gotovino. Cez pel dni je Cene poslal Tonetu pismo, v katerem pravi, da bo naslednjega dne kravo nazaj postavil češ da nima dovolj mleka, nakar je Tone takoj tudi pismeno odgovoril, da krave ne ir.a a S z izjavo, da on jamči samo k zdravje krave, kakor postava v,leva, nikakor pa ne za to, če krava nI m I e k a ri c a. Prihodnji dan je Ce-netov hlapec res prignal kravo na 'Jone ovo dvo-rlšče in rekel Tonetu, da mora kravo nazaj vzet, snel je vrv, pustil kravo na dvorišču in odšel. Tone je pobral llžolovko in nadrevil kravo; a je zbežala in se zatekla v hlev nekega posestnika v vas Ta posestnik je pozval tako Ceneta kakor [udi Toneta™ a naj pride ta ali oni po kravo pa nobeden nI hotel tega storiti Zupan e Odredil da naj krava ostane do nadaljnjega v tujem hlevu, Ui posestnik naj jo pa krmi. Kraviijedajala bo 2-3 litre mleka na dan. Ker se nihče ni ztno-
nU ia ltravo, jo je župa.stvo na drazM jrodalo
za 1000 dift n s lem zneskom krilo stroške, ki bo nastali s krmljenjem pod tujo streho, tako da
iG kCleSrintn pS Cene toži. Toneta na
vračilo zneska 1210 din, to je. vrednost vina, kar "rega je dal Tonetu na račun kupnine za kravo. V tožbi ie trdil, da le bil opravičen razrušit, pogodbo r, kravo vrniii, češ da je bila krava kupona amo na poskušajo in ker krava ni
imela 8-10 litrov in'eka na dan, za kar je prodajalec ob sklepu pogodbe jamčil. Razvila so je nato dolga pravda, ki je trajala eno leto. Cene ni mcgfl dokazati, da bi bil kupil k>'avo samo na poskušnjo in tudi ne, da bi bil prodajalec jamčil za količino mleka. Dokazalo se je sicer, da jo Cene iskal miekarico. da pa so prodajalec in druge navzoče osebe rekle, da ta Krava za sedaj še ne bo imela veliko mleka, ker je šele po prvem teleiu, da pa bo imela po drugem teletu obilo mleka. Na podlagi tega je Cene izgubil. Izid te pravde je bil pa takle: Krava v vrednosti 1700 din je sama sebe pojedla; Cene ie bil ob vino v vrednosti 12l0 din, razen tega jo moral plačati okrog 8000 din stroškov; končno je"bil tudi Tone prikrajšan na kupnini za 490 din, kajti on je prodal kravo za 1700 din, dobil pa je vira le za 1210 din; če bi bil Tone na podlagi te sodbe tožil Cenet.; še za 480 din, bi bil tožbo gotovo dobil; tožiti se mu pa n ljubilo menda je kot gostilničar pri vinu dovolj zasluzil, da ni
lmel^škode. zanjmjvo je pa to> Uar sta pri razpravi izpovedala izvedenca, od katerih je bil eden posestnik, drugi pa živinozdravnik in vendar sta se njuni mnenji strinjali. Običajna krava nileka-rica i"na navadno na dan 8-10 litrov mlekače lina krava manj mleka a pa vsaj Se po 8 litrov na dan, potem je še toliko vredna da e krma poplačana; če ima pa 5« maniinleka, je le Se £ mesarja. Krava po prvem teletu ima »»Plto^
a skmsb«
ln ostane prejšnja količina mleka.	^
KLOBUK!, ČEVLJI, NOGAVICE, ROKAVICE, KRAVATE, ROBCI, DEŽNIKI
V	NAJNOVEJŠIH VZORCiH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NA/NIŽJIH CENAH
CENIK ZASTONJ
NAJVEČIA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
Od 31,a*g. do 9. sept.
Ljubljanski v^sejem
Razstava industrijskih ia obrtniških izdelkov.
Posvhae rajnriavei Pohištvo. Mala obrt. Turizem. Motorna in jadralna letala. Zaščita pred napadi iz zraka. Zobna tehnika. Naša vsakdanja prehrana. Cvetje in povrtnina. Perutnina, kunci, golobi. Likovna umetnost
Zabavišče — Toti teater. Tekma harmonikarjev 8. sept. Žrebanje daril ia obiskovalce.
Polovična voinina na ieleiniei in pnmikih. Ki postajni blagajni kupite rumeno ielet-niško izkaznico za din 2.—.
Čas Je zlato!
Ne odlagajte z nakupom TUR-FAN mlina. Današnje visoke cene žitu fn moki Vam dajo misliti, kako veliko dobička in koristi nudi domač mlin. TURFAN mlin melje vsa žita v razno moko, izdeluje ješprenj in kašo. Interesenti, pišite po brezplačna navodila I
Štefan TurnSelc
Ljubljana, poštni predal št. 86
Ljubljanski velesejem Vas vabil
Blizu glavnega vhoda razstavljam najboljše
stroje m orodje za poljedelstvo
mlatilnice, slamoreznice, čistilnike za žito, reporeznice, pluge, brane i. t. d. i. t. d.
Želesnina Fr. Stuplca < Ljubljana
Ci o s p o s v e t s k a cesta štev. 1
Itloštova esenca Mostin
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena I stekl. za 150 litrov din 20 -, no pošti din 40"—, 2 steklenici po pošti din 66-—. 8 steklenice po pošti din 85'—.
Prodaja drogerija SteHt, Ljubljana, Židovska al. 1
Na deželi pa zahtevajte Mostin pri Vašem trgovcu
ali zadrugi.
GAMA
OnojnICn« frpstk« brzoparilnlkl Štedilniki
novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, UMetna garancija, najnižja oene, izdelaj*
»odriaj Ciril, Ig 147 pri l/sMJmI
f	BAC^k voščine, rošičke od rši
^H/VtUlIll V VsHell, (secale carnutum) kupuje po najvišji dnevni ceni Bnlc rronlo, farmaceutski zavod, nima.
Kadar potrebujete
GONILNE JERMENE
Ž ASE .u MLINSKE POTREBŠČINE
obiščite t vrti ko
PR. BRCAH. LJUBLJANA
Kolodvorska ulica JS,
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, katere bi naredil kdorkoli na mojo ime. — Pepea Abunar, Ljubljana, Borutova 10.

Kov redlfnS prafek
»REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si labko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. fl din. po pošti 17 din, 8 zav. po pošti 29 din, 4 zav. po poŠti 35 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Rfi .iln se dobi samo t gornjo sliko.
Prodaja drogerila Kant. Ljubljana. Žldovika »1.1.
Ka deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu ali zadrugi.
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
zadruga s neomejenim jamstvom
Ljubljana. Miklolifeva cesta 6
ir lastni palači
obrestuje hranilne vloge
najugodneje
Nore in atar* rloge,
ki so v celoti vsak
čas izplačljive obrestuje po 4/.J proti odpovedi po 5%
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica alt oje prosti r za enkrat Din 5-~. Naročniki »Doniotiubi« plačajo saino polovico, ako kupujejo krnj tijske potrebščine ali prodaiajo svoje pridelka ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomoto! kov ali vajencev tn narobe.
Mlad kmetski fant
se takoj »prejme za opravljanje gov. ttvl-11 e. Plača po dogovoru. Tisti, kl cita motati, Ima prednost ln vlSJo plačo. Plemena ponudbo upravi Domoljuba pod St. 12.648.
Krojaškega vajenci
z vso oskrbo v hist takoj sprejmem. Lovro Vrta« Dupljo St. 28, Gorenjsko.
Hlapca in deklo
takoj sprejme Martin Rotar, Jožica 21 pri Ljubljeni.
Ročno brizgalno
na fltlrlh kolesih, stoto dobro ohranjeno, usodno proda Gasilska četa Petrova vas, iu-pa Črnomelj.
Dve služkinji
za vsa dela sprejmk Julija Florjančlč, gostilno, Dravlje 28T.
Kravo
dobro mtekartco, a I. teličkom, proda Peter Kode, Skrjančevo 11, Radomlje.
Kolarskega pomočnika
takoj sprejme .^oslp Vrhovnik, sploSno kolarstvo, Na Jami IS. StražiSče-Kranj.
Več ževlj. pomočnikov
takoj sprejmemo za stalno. Qr|lo A Comp. čevljarstvo,. Novo mesto.
Motorno žago
na bencin alt posamezno prodam. Janez Brezar, Prlmskovo St. Kranj.
Kozolec
dobro ohranjen, a Šestimi okni (Stantl) — ugodno naprodaj. Vprašati: P e r u S e k Alojz, Sevnica.
Razprodaja
moSklh in tonskih koles odličnih znamk po znižanih conah pri Prano Podobnik, trg., Rudnik 18J, Ljubljana (poteg gasllsk. doma).
Travnik
»S.000 m», it, drtaval cesti, 20 minut od |i0. lodvora, prodam. Nt. slov v upravi .Domo-ljuba« pod 12.31».
Majhno posestvo
blizu cerkve na Do-lonjskem. kupim. Ponudbe upravi .Domoljuba« pod .Posestvo« 12.3(8.
Smrekove storžt
kupim. Prosim ponu* be. SuSa Stare, Mengeš.
Smrekovo smolo
surovo, kupim. Kdor Je ne zna obirat, mu pridem na dom pokazat. Zagoro, TrbovlJ« II. St. 100.
Staro železo
kupuje na drobno tn cele vagon* želesnlna Fr. Stuplca. Ljubljana Oosposvetska cesta 1.
Kmečko dekle
nad 25 let, sprejmem sa pomot) v gostilni ln vsa hifSnA delu. — Naslov v upravi .Domoljuba« pnd 12.671.
Moške obleki
perilo ln vsa oblatil* po priznano nliklh cenah e! nshavlt« prt Preskerju - Sv. Petrs cesta 14 — Ljubljana.
Telico
1 leto staro, pinegav. rodovno prve vrste od miekartce, prodam. — Skaručim 15.
Ržene rožičke
vsako množino, kupujemo po n a J v lt J 'b dnevnih cenah. Salu«, d. d., Ljubljana, Clga-letova ulica SL t sil MengeS.
Vajenca
za torbarsko obrt takoj sprejmem. Mora biti la najbližje okolice Domžal. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod 12.625.
Ročno stiskalnico
za sadje proda Jane* Ravnik, posestnik. »• Ljubno, p. Podnart.
»Domoljub« stane JU din n celo leto, xa IgMssntm	„ . .	---
ia reklamacije p, »prava »Domoljoba«. - Oalaal se MMftSnaTo'™ IlSfiS^Hf*	■!»«»• .Domoljaba«, naročnino, laserst«