486 ■ Proteus 84/9, 10 • Maj, junij 2022 487Spanje in epilepsija • MedicinaMedicina in farmacija • Hidrogeli kot sistemi za ciljno dostavo zdravilnih učinkovin ...
Tilen Kopač je mladi raziskovalec na Fakulteti za kemijo in kemijsko 
tehnologijo Univerze v Ljubljani ter doktorski študent na področju 
kemijskega inženirstva. Njegovo raziskovalno delo je osredotočeno na 
matematično modeliranje in razvoj novih hidrogelov za ciljno uporabo v 
biomedicinskih aplikacijah. 
Aleš Ručigaj je izredni profesor za področje kemijskega inženirstva 
na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. 
Raziskuje polimerne materiale s spominskim učinkom in transportne 
mehanizme sproščanja učinkovin iz hidrogelov.
Matjaž Krajnc je profesor za področje kemijskega inženirstva na 
Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in 
vodja programske skupine Kemijsko inženirstvo, ki vključuje preučevanje 
transportnih pojavov, trajnostnega razvoja ter načrtovanja naprednih in 
pametnih (biorazgradljivih) polimernih materialov.
Spanje in epilepsija
Martin Natlačen
Epilepsija je skupina živčnih motenj, ki so jo 
nekoč imenovali božjast, saj je prevladova-
lo prepričanje, da je bolnika med napadom 
obsedel hudič. Tudi sama beseda epilepsija 
izvira iz starogrškega glagola, ki pomeni 
mučiti, zgrabiti (Magiorkinis, Sidiropoulou, 
Diamantis, 2010). Danes vemo o vzrokih te 
raznolike bolezni precej več in ena od zani-
mivih povezav, ki smo jo odkrili, je poveza-
va s spanjem. Spanje in epilepsija sta tesno 
povezana, oba sta povezana s plastičnostjo 
možganov. Plastičnost možganov pomeni, 
da se moč povezave med nevroni, ta pa je 
odvisna od aktivnosti, ves čas spreminja. Ta 
mehanizem je temelj shranjevanja informacij 
v možganih (Halász, Bódizs, Ujma, Fabó, 
Szűcs, 2019).
Epileptični napad in epilepsija
Epileptični napad je pojav prehodnih zna-
kov in simptomov, ki so posledica prevelike 
ali preveč sinhronizirane dejavnosti nevro-
nov v možganih. Kakšni so ti simptomi, je 
odvisno od mesta izvora prevelike nevronske 
dejavnosti, smeri širjenja, razvitosti možga-
nov, morebitnih zdravil, ki jih bolnik jemlje, 
in številnih drugih dejavnikov. Kažejo se 
lahko na primer kot motnje čutne zazna-
ve, gibanja, spomina ali tudi avtonomnih 
funkcij - na primer potenja ali inkontinen-
ce (nezmožnosti zadrževanja seča ali blata) 
(Fisher, Boas, Blume, Elger, Genton, Lee, 
Engel, 2005). Epileptične napade lahko raz-
vrščamo na različne načine. Ločimo žarišč-
ne, ki se začnejo v eni možganski polovici, 
in splošne (generalizirane), ki se verjetno 
začnejo v globljih možganskih strukturah in 
se potem sočasno širijo v obe polovici mo-
žganov. Druga možna delitev je na prepro-
ste, kjer je zavest med napadom ohranjena, 
in kompleksne, kjer je zavest vsaj do neke 
mere motena (Lindsay, Bone, Fuller, Cal-
lander, 2010).
Ob epileptičnem napadu pride do motnje v 
normalnem delovanju nevronov. Ti postane-
jo preveč dejavni. Vzroke, zakaj do tega pri-
de, si bomo podrobneje ogledali na prime-
rih. Če pa pri bolniku iz različnih vzrokov 
pride do sprememb v nevronski strukturi ali 
v njihovih fizioloških procesih, te spremem-
Elektroencefalografske 
(EEG) meritve med 
spanjem. Vir: Steady 
Health, 2020: Nocturnal 
Seizures (Seizures During 
Sleep): Should I Be 
Treated For Epilepsy? 
https://www.steadyhealth.
com/medical-answers/
nocturnal-seizures-
seizures-during-sleep-
should-i-be-treated-for-
epilepsy. (20. 5. 2022.)
488 ■ Proteus 84/9, 10 • Maj, junij 2022 489Spanje in epilepsija • MedicinaMedicina • Spanje in epilepsija
be omogočajo epileptično preoblikovanje 
nevronov in nastopi epilepsija. To je živč-
na motnja, za katero je značilno povečano 
tveganje za nastanek epileptičnih napadov 
(Fisher, Boas, Blume, Elger, Genton, Lee, 
Engel, 2005).
Spanje in plastičnost možganov
Spanje je zoženo stanje zavesti, iz katere-
ga se človek lahko prebudi zaradi čutnega 
dražljaja (Ellenbogen, Jeffrey, Cartwright, 
Rosalind, Foulkes, David, Mograss, Melo-
dee, Dang-Vu, Thien Thanh, 2022). Po tem 
se spanje tudi loči od kome, ki je globoko 
A. Preprosti žariščni napad 
 Zavest je ohranjena
B. Kompleksni žariščni napad,  
 ki ga spremlja različna  
 stopnja izgube zavesti
C. Žariščni napadi, ki se  
 razvijejo v tonično/klonične 
 konvulzije
3. Nerazvrščeni napadi (včasih imamo premalo informacij za razvrščanje epileptičnih napadov).
1. Žariščni napadi (parcialni, povezani z mestom nastanka) 
Razvrstitev po mestu nastanka (čelni, senčni, temenski, zatilni reženj) in stopnji prizadetosti:
Izvor na skorji
Izvor na skorji
Izvor pod skorjo
Žariščna nepravilnost, ki jo kaže EEG
Žariščna  generalizirana 
nepravilnost, ki jo kaže EEG
Generalizirana nepravilnost, ki jo kaže EEG
2. Generalizirani napadi (konvulzivni ali nekonvulzivni). 
A. Absence (napadi s kratko izgubo zavesti)
B. Mioklonični napadi
C. Klonični napadi
D. Tonični napadi
E. Tonično-klonični napadi
F. Atonični napadi
Vrste epileptičnih napadov in njihov zapis na elektroencefalogramu (EEG). Vir: Lindsay, K., Bone, I., Fuller, G., 
2010: Neurology and neurosurgery illustrated. Churchill Livingstone. (29. 6. 2022).
stanje daljše nezavesti, iz katere se oseba 
ne more zbuditi in v kateri se ne odziva na 
bolečinske, svetlobne ali zvočne dražljaje 
(Weyhenmyeye, Gallman, 2007). Zanimivo 
je, da je spanje posledica dejavnosti v delih 
možganov, ki so odgovorni za spanje, in ne 
splošnega zmanjšanja draženja možganske 
skorje. Če te predele dražimo, lahko izvabi-
mo spanec, če pa so poškodovani, je spanje 
nemogoče (Lindsay, Bone, Fuller, Callan-
der, 2010).
Med spanjem se ciklično menjata dve ob-
dobji. Spanje REM (angleško rapid eye mo-
vement, hitro premikanje očes) zaznamujejo 
hitri gibi oči, trzanje mišic in nihanje tem-
perature, pritiska in srčnega utripa. V tem 
obdobju tudi sanjamo. Če se zbudimo, se 
sanj spomnimo. Spanje REM izvira iz re-
tikularne formacije v ponsu, ki je del mo-
žganskega debla. Drugo obdobje je spanje 
NREM (angleško non-rapid eye movement, 
nehitro premikanje očes). Zanj je značilna 
odsotnost gibov z očmi, nihanja temperatu-
re, tlaka in utripa, mišičnih krčev in sanj. 
Spanje NREM izvira iz jeder raphe, ki se 
nahajajo v ponsu in podaljšani hrbtenja-
či. Razlike med spanjem REM in NREM 
lahko razberemo tudi iz grafoelementov na 
elektroencefalogramu, zapisu naprave, ki se 
imenuje elektroencefalograf. Napravo upo-
rablja elektroencefalografija (kratica EEG). 
To je slikovna tehnika, ki meri električno 
dejavnost možganskih struktur skozi lasišče 
(skalp) z elektrodami na površju kože (Te-
plan, 2002). Grafoelementi so vzorci na ele-
ktroencefalogramu, ki jih lahko jasno razlo-
čimo od dejavnosti v ozadju (Kane, Acha-
rya, Benickzy, Caboclo, Finnigan, Kaplan, 
Shibasaki, Pressler, van Putten, 2017).
Spanje NREM zavzema približno 75 od-
stotkov časa spanja in je sestavljeno iz treh 
faz, pri tem je vsaka faza spanca globlja. V 
prvi fazi na elektroencefalogramu zaznamo 
valove theta. Drugo fazo zaznamujejo spal-
na vretena in K-kompleksi (Patel, Reddy, 
Araujo, 2022). Spalna vretena na elektro-
encefalogramu so posledica kratkih, močnih 
proženj akcijskega potenciala v nevronih 
Hipotalamus, 
hipokampus, amigdala 
ter retikularna 
formacija in pons v 
možganskem deblu 
sodelujejo pri spanju. 
Vir: Operative 
Neurosurgery, 2022: 
Hippocampus https://
operativeneurosurgery.
com/doku.
php?id=hippocampus. 
(29. 6. 2022.)
Prefrontalna 
skorja
Hipotalamus
Hipokampus
Mali možgani
Hipofiza
Amigdala
Možgansko deblo
488 ■ Proteus 84/9, 10 • Maj, junij 2022 489Spanje in epilepsija • MedicinaMedicina • Spanje in epilepsija
be omogočajo epileptično preoblikovanje 
nevronov in nastopi epilepsija. To je živč-
na motnja, za katero je značilno povečano 
tveganje za nastanek epileptičnih napadov 
(Fisher, Boas, Blume, Elger, Genton, Lee, 
Engel, 2005).
Spanje in plastičnost možganov
Spanje je zoženo stanje zavesti, iz katere-
ga se človek lahko prebudi zaradi čutnega 
dražljaja (Ellenbogen, Jeffrey, Cartwright, 
Rosalind, Foulkes, David, Mograss, Melo-
dee, Dang-Vu, Thien Thanh, 2022). Po tem 
se spanje tudi loči od kome, ki je globoko 
A. Preprosti žariščni napad 
 Zavest je ohranjena
B. Kompleksni žariščni napad,  
 ki ga spremlja različna  
 stopnja izgube zavesti
C. Žariščni napadi, ki se  
 razvijejo v tonično/klonične 
 konvulzije
3. Nerazvrščeni napadi (včasih imamo premalo informacij za razvrščanje epileptičnih napadov).
1. Žariščni napadi (parcialni, povezani z mestom nastanka) 
Razvrstitev po mestu nastanka (čelni, senčni, temenski, zatilni reženj) in stopnji prizadetosti:
Izvor na skorji
Izvor na skorji
Izvor pod skorjo
Žariščna nepravilnost, ki jo kaže EEG
Žariščna  generalizirana 
nepravilnost, ki jo kaže EEG
Generalizirana nepravilnost, ki jo kaže EEG
2. Generalizirani napadi (konvulzivni ali nekonvulzivni). 
A. Absence (napadi s kratko izgubo zavesti)
B. Mioklonični napadi
C. Klonični napadi
D. Tonični napadi
E. Tonično-klonični napadi
F. Atonični napadi
Vrste epileptičnih napadov in njihov zapis na elektroencefalogramu (EEG). Vir: Lindsay, K., Bone, I., Fuller, G., 
2010: Neurology and neurosurgery illustrated. Churchill Livingstone. (29. 6. 2022).
stanje daljše nezavesti, iz katere se oseba 
ne more zbuditi in v kateri se ne odziva na 
bolečinske, svetlobne ali zvočne dražljaje 
(Weyhenmyeye, Gallman, 2007). Zanimivo 
je, da je spanje posledica dejavnosti v delih 
možganov, ki so odgovorni za spanje, in ne 
splošnega zmanjšanja draženja možganske 
skorje. Če te predele dražimo, lahko izvabi-
mo spanec, če pa so poškodovani, je spanje 
nemogoče (Lindsay, Bone, Fuller, Callan-
der, 2010).
Med spanjem se ciklično menjata dve ob-
dobji. Spanje REM (angleško rapid eye mo-
vement, hitro premikanje očes) zaznamujejo 
hitri gibi oči, trzanje mišic in nihanje tem-
perature, pritiska in srčnega utripa. V tem 
obdobju tudi sanjamo. Če se zbudimo, se 
sanj spomnimo. Spanje REM izvira iz re-
tikularne formacije v ponsu, ki je del mo-
žganskega debla. Drugo obdobje je spanje 
NREM (angleško non-rapid eye movement, 
nehitro premikanje očes). Zanj je značilna 
odsotnost gibov z očmi, nihanja temperatu-
re, tlaka in utripa, mišičnih krčev in sanj. 
Spanje NREM izvira iz jeder raphe, ki se 
nahajajo v ponsu in podaljšani hrbtenja-
či. Razlike med spanjem REM in NREM 
lahko razberemo tudi iz grafoelementov na 
elektroencefalogramu, zapisu naprave, ki se 
imenuje elektroencefalograf. Napravo upo-
rablja elektroencefalografija (kratica EEG). 
To je slikovna tehnika, ki meri električno 
dejavnost možganskih struktur skozi lasišče 
(skalp) z elektrodami na površju kože (Te-
plan, 2002). Grafoelementi so vzorci na ele-
ktroencefalogramu, ki jih lahko jasno razlo-
čimo od dejavnosti v ozadju (Kane, Acha-
rya, Benickzy, Caboclo, Finnigan, Kaplan, 
Shibasaki, Pressler, van Putten, 2017).
Spanje NREM zavzema približno 75 od-
stotkov časa spanja in je sestavljeno iz treh 
faz, pri tem je vsaka faza spanca globlja. V 
prvi fazi na elektroencefalogramu zaznamo 
valove theta. Drugo fazo zaznamujejo spal-
na vretena in K-kompleksi (Patel, Reddy, 
Araujo, 2022). Spalna vretena na elektro-
encefalogramu so posledica kratkih, močnih 
proženj akcijskega potenciala v nevronih 
Hipotalamus, 
hipokampus, amigdala 
ter retikularna 
formacija in pons v 
možganskem deblu 
sodelujejo pri spanju. 
Vir: Operative 
Neurosurgery, 2022: 
Hippocampus https://
operativeneurosurgery.
com/doku.
php?id=hippocampus. 
(29. 6. 2022.)
Prefrontalna 
skorja
Hipotalamus
Hipokampus
Mali možgani
Hipofiza
Amigdala
Možgansko deblo
490 ■ Proteus 84/9, 10 • Maj, junij 2022 491Medicina • Spanje in epilepsija Spanje in epilepsija • Medicina
in imajo pomembno vlogo pri utrjevanju 
spomina. Izvirajo iz kortiko-talamičnega 
sistema. To je sistem nevronov, ki povezu-
jejo možgansko skorjo in talamus (Antony, 
Schönauer, Staresina, Cairney, 2019). K-
-kompleksi pa so visoki posamezni valovi 
delta, ki trajajo približno eno sekundo in so 
pomembni za ohranjanje spanja in tudi utr-
jevanje spomina (Gandhi, Emmady, 2021). 
Za tretjo, najglobljo fazo so značilni valovi 
delta, ki imajo najnižjo frekvenco in najviš-
jo amplitudo. Zanimivo pri tej fazi je, da je 
osebo v tem obdobju izjemno težko zbuditi, 
ko pa jo zbudimo, bo še približno pol ure 
občutila zmanjšano mentalno (duševno) spo-
sobnost. V tej fazi telo obnavlja tkiva, gra-
di kosti in mišice ter krepi imunski sistem 
(Patel, Reddy, Araujo, 2022). Po treh fazah 
spanja NREM je na vrsti spanje REM. Na 
elektroencefalogramu lahko vidimo valove 
beta, ki so podobni tistim med budnostjo. 
Možgani so med to stopnjo zelo dejavni.
Spanje ima pomembno vlogo pri plastič-
nosti možganov. Raziskave kažejo, da je 
najpomembnejša naloga spanja pri tvorbi 
spominov v njihovem utrjevanju. To se na-
naša na procesiranje spominskih sledi. Te 
se ponovno aktivirajo, analizirajo in vgra-
dijo v dolgoročni spomin. Deli možganov, 
ki so bili bolj dejavni med učenjem, se na-
mreč ponovno aktivirajo med spanjem, to 
pa omogoča krepitev povezav med nevroni 
in posledičnim utrjevanjem spomina. Ta 
proces lahko med drugim opazujemo tudi v 
hipokampusu. Ta je del možganov, ki ima 
pomembno vlogo v dolgoročnem spominu. 
Tudi grafoelementi, ki jih najdemo med 
spanjem NREM, so verjetno pomembni 
za plastičnost možganov. Spalna vretena in 
počasni valovi se namreč pojavljajo skladno 
z ritmičnimi vrhovi v možganski skorji in 
talamusu. Povezujemo jih s trajnimi spre-
membami vzdraženosti nevronov (Dang-Vu, 
Desseilles, Peigneux, Maquet, 2006). 
Različne faze spanja na elektroencefalogramu. 
Vir: Encyclopaedia Britanica, 2013: Sleep, https://www.britannica.com/science/sleep. (29. 6. 2022.)
Elektroencefalogram (EEG) prikazuje značilno možgansko valovanje med spanjem in budnostjo
Budnost (sproščeno stanje)
Faza 1 theta valovi (4-7 Hz)
Faza 2 
Faza 3 (spanje s počasnimi valovi) počasni valovi (0,5-2,0 Hz)
spalna vretena (11-15 Hz) K-kompleks
Epileptično preoblikovanje in vloga 
spanja
Povezavo med epilepsijo in spanjem sta prva 
opisovala že Aristotel in Hipokrat (Magi-
orkinis, Sidiropoulou, Diamantis, 2010). 
V 19. stoletju je Gowers opazil, da ima 
petina oseb z epilepsijo napade samo med 
spanjem, kasneje pa se je pokazalo, da se 
napadi pojavljajo večinoma med spanjem 
NREM (Gowers, 1885).  Čeprav je epilep-
sija zelo raznorodna motnja, pa v zadnjem 
času pri skoraj vseh oblikah epilepsije opa-
žamo podobni vzorec nastanka in razvoja 
bolezni. To podpira tudi odkritje visoko-
frekvenčnih epileptičnih oscilacij (angleško 
high-frequency oscillations, HFO) na elek-
troencefalogramu, ki bi lahko predstavljale 
splošno veljavni označevalec epilepsije (Fra-
uscher, Bartolomei, Kobayashi, Cimbalnik, 
van ’t Klooster, Rampp, Otsubo, Höller, 
Wu, Asano, Engel Jr., Kahane, Jacobs, Got-
man, 2017). Dolgoročna tvorba spomina in 
nastanek epilepsije (epileptogeneza) imata 
na delovanje nevronov podobne učinke. Pri 
tvorbi spomina ponavljajoče draženje ene-
ga nevrona povzroči dolgoročno okrepitev 
povezave z drugim nevronom in njegovega 
proženja, kar sproži nastanek engrama ozi-
roma spominskega vtisa (Buzsáki, 1986). V 
epileptičnih možganih močno draženje po-
gosto prav tako povzroča nastanek engramov 
ter kasnejša spontana proženja  akcijskih po-
tencialov in epileptične napade. Na ta način 
epilepsija spremeni delovanje možganskih 
sistemov in jih pogosto tudi prizadene. V 
novejših študijah epileptično delovanje mo-
žganov opisujejo predvsem kot preveliko 
in premočno delovanje oziroma iztirjenje 
normalnih možganskih funkcij plastičnosti 
(Halász, Bódizs, Ujma, Fabó, Szűcs, 2019). 
Spanje NREM olajša epileptični napad. V 
interiktalnem obdobju, torej obdobju med 
epileptičnimi napadi, se pri osebah z epilep-
sijo na elektroencefalogramu pojavljajo zna-
čilni ostri vrhovi ali kompleksi ostrih vrhov 
in počasnih valov. Imenujemo jih interiktal-
na epileptiformna proženja (angleško interic-
tal epileptiform discharges, IED). Pomanjkanje 
spanja po drugi strani še dodatno poveča ak-
tivacijo interiktalnih epileptiformnih proženj 
med obdobjem spanja, kar povzroča še večjo 
epileptično aktivnost. Navzočnost interik-
talnih epileptiformnih proženj je največja v 
začetnih spalnih ciklih in se zmanjšuje med 
vsakim sledečim spalnim ciklom. Ti vrho-
vi naj bi imeli škodljiv vpliv na spoznavni 
razvoj posameznika z epilepsijo, saj se po-
javljajo hkrati z električnimi pojavi, ki so 
pomembni za shranjevanje spomina in de-
lovanje drugih spoznavnih funkcij (Halász, 
Bódizs, Ujma, Fabó, Szűcs, 2019).
S spanjem povezane oblike epilepsij 
Nekatere oblike epilepsij so zelo tesno po-
vezane s spanjem, predvsem s spanjem 
NREM. V kakšni obliki se izrazijo, je od-
visno od tega, v katerem delu možganov 
prihaja do sprememb. Epilepsije z absenca-
mi so skupina epilepsij, za katere so značilni 
kratkotrajni napadi izgube zavesti s prene-
hanjem dejavnosti. Pojavljajo se predvsem 
pri otrocih, kjer se absence (kratkotrajni na-
padi) lahko pojavijo več kot stokrat na dan 
in znatno ovirajo vsakodnevne dejavnosti. 
Po napadu se bolnik vrne k izvajanju prej-
šnje aktivnosti (Crunelli, Leresche, 2002). 
Na elektroencefalogramu lahko pri absen-
cah opazimo značilne strukture, imenovane 
vrhovi trn-val. Njihov izvor je tako kot pri 
spalnih vretenih v kortiko-talamičnem sis-
temu. To kaže, da nastanejo vrhovi trn-val 
zaradi spremembe impulzov za aktivacijo 
spalnih vreten, do tega pa pride zaradi epi-
leptičnega iztirjenja procesov v kortiko-ta-
lamičnem sistemu (Bal, von Krosigk, Mc-
Cormick, 1995). Ali se bo izrazila normal-
na (spalno vreteno) ali bolezenska (trn-val) 
oblika, je odvisno od stopnje sinhronizacije 
med nevroni v kortiko-talamičnem sistemu. 
Zaradi nizkofrekvenčnega valovanja in pro-
dukcije spalnih vreten je kortiko-talamični 
sistem še posebej nagnjen k preoblikovanju 
in tvorbi vrhov trn-val (Halász, Bódizs, Uj-
ma, Fabó, Szűcs, 2019). 
490 ■ Proteus 84/9, 10 • Maj, junij 2022 491Medicina • Spanje in epilepsija Spanje in epilepsija • Medicina
in imajo pomembno vlogo pri utrjevanju 
spomina. Izvirajo iz kortiko-talamičnega 
sistema. To je sistem nevronov, ki povezu-
jejo možgansko skorjo in talamus (Antony, 
Schönauer, Staresina, Cairney, 2019). K-
-kompleksi pa so visoki posamezni valovi 
delta, ki trajajo približno eno sekundo in so 
pomembni za ohranjanje spanja in tudi utr-
jevanje spomina (Gandhi, Emmady, 2021). 
Za tretjo, najglobljo fazo so značilni valovi 
delta, ki imajo najnižjo frekvenco in najviš-
jo amplitudo. Zanimivo pri tej fazi je, da je 
osebo v tem obdobju izjemno težko zbuditi, 
ko pa jo zbudimo, bo še približno pol ure 
občutila zmanjšano mentalno (duševno) spo-
sobnost. V tej fazi telo obnavlja tkiva, gra-
di kosti in mišice ter krepi imunski sistem 
(Patel, Reddy, Araujo, 2022). Po treh fazah 
spanja NREM je na vrsti spanje REM. Na 
elektroencefalogramu lahko vidimo valove 
beta, ki so podobni tistim med budnostjo. 
Možgani so med to stopnjo zelo dejavni.
Spanje ima pomembno vlogo pri plastič-
nosti možganov. Raziskave kažejo, da je 
najpomembnejša naloga spanja pri tvorbi 
spominov v njihovem utrjevanju. To se na-
naša na procesiranje spominskih sledi. Te 
se ponovno aktivirajo, analizirajo in vgra-
dijo v dolgoročni spomin. Deli možganov, 
ki so bili bolj dejavni med učenjem, se na-
mreč ponovno aktivirajo med spanjem, to 
pa omogoča krepitev povezav med nevroni 
in posledičnim utrjevanjem spomina. Ta 
proces lahko med drugim opazujemo tudi v 
hipokampusu. Ta je del možganov, ki ima 
pomembno vlogo v dolgoročnem spominu. 
Tudi grafoelementi, ki jih najdemo med 
spanjem NREM, so verjetno pomembni 
za plastičnost možganov. Spalna vretena in 
počasni valovi se namreč pojavljajo skladno 
z ritmičnimi vrhovi v možganski skorji in 
talamusu. Povezujemo jih s trajnimi spre-
membami vzdraženosti nevronov (Dang-Vu, 
Desseilles, Peigneux, Maquet, 2006). 
Različne faze spanja na elektroencefalogramu. 
Vir: Encyclopaedia Britanica, 2013: Sleep, https://www.britannica.com/science/sleep. (29. 6. 2022.)
Elektroencefalogram (EEG) prikazuje značilno možgansko valovanje med spanjem in budnostjo
Budnost (sproščeno stanje)
Faza 1 theta valovi (4-7 Hz)
Faza 2 
Faza 3 (spanje s počasnimi valovi) počasni valovi (0,5-2,0 Hz)
spalna vretena (11-15 Hz) K-kompleks
Epileptično preoblikovanje in vloga 
spanja
Povezavo med epilepsijo in spanjem sta prva 
opisovala že Aristotel in Hipokrat (Magi-
orkinis, Sidiropoulou, Diamantis, 2010). 
V 19. stoletju je Gowers opazil, da ima 
petina oseb z epilepsijo napade samo med 
spanjem, kasneje pa se je pokazalo, da se 
napadi pojavljajo večinoma med spanjem 
NREM (Gowers, 1885).  Čeprav je epilep-
sija zelo raznorodna motnja, pa v zadnjem 
času pri skoraj vseh oblikah epilepsije opa-
žamo podobni vzorec nastanka in razvoja 
bolezni. To podpira tudi odkritje visoko-
frekvenčnih epileptičnih oscilacij (angleško 
high-frequency oscillations, HFO) na elek-
troencefalogramu, ki bi lahko predstavljale 
splošno veljavni označevalec epilepsije (Fra-
uscher, Bartolomei, Kobayashi, Cimbalnik, 
van ’t Klooster, Rampp, Otsubo, Höller, 
Wu, Asano, Engel Jr., Kahane, Jacobs, Got-
man, 2017). Dolgoročna tvorba spomina in 
nastanek epilepsije (epileptogeneza) imata 
na delovanje nevronov podobne učinke. Pri 
tvorbi spomina ponavljajoče draženje ene-
ga nevrona povzroči dolgoročno okrepitev 
povezave z drugim nevronom in njegovega 
proženja, kar sproži nastanek engrama ozi-
roma spominskega vtisa (Buzsáki, 1986). V 
epileptičnih možganih močno draženje po-
gosto prav tako povzroča nastanek engramov 
ter kasnejša spontana proženja  akcijskih po-
tencialov in epileptične napade. Na ta način 
epilepsija spremeni delovanje možganskih 
sistemov in jih pogosto tudi prizadene. V 
novejših študijah epileptično delovanje mo-
žganov opisujejo predvsem kot preveliko 
in premočno delovanje oziroma iztirjenje 
normalnih možganskih funkcij plastičnosti 
(Halász, Bódizs, Ujma, Fabó, Szűcs, 2019). 
Spanje NREM olajša epileptični napad. V 
interiktalnem obdobju, torej obdobju med 
epileptičnimi napadi, se pri osebah z epilep-
sijo na elektroencefalogramu pojavljajo zna-
čilni ostri vrhovi ali kompleksi ostrih vrhov 
in počasnih valov. Imenujemo jih interiktal-
na epileptiformna proženja (angleško interic-
tal epileptiform discharges, IED). Pomanjkanje 
spanja po drugi strani še dodatno poveča ak-
tivacijo interiktalnih epileptiformnih proženj 
med obdobjem spanja, kar povzroča še večjo 
epileptično aktivnost. Navzočnost interik-
talnih epileptiformnih proženj je največja v 
začetnih spalnih ciklih in se zmanjšuje med 
vsakim sledečim spalnim ciklom. Ti vrho-
vi naj bi imeli škodljiv vpliv na spoznavni 
razvoj posameznika z epilepsijo, saj se po-
javljajo hkrati z električnimi pojavi, ki so 
pomembni za shranjevanje spomina in de-
lovanje drugih spoznavnih funkcij (Halász, 
Bódizs, Ujma, Fabó, Szűcs, 2019).
S spanjem povezane oblike epilepsij 
Nekatere oblike epilepsij so zelo tesno po-
vezane s spanjem, predvsem s spanjem 
NREM. V kakšni obliki se izrazijo, je od-
visno od tega, v katerem delu možganov 
prihaja do sprememb. Epilepsije z absenca-
mi so skupina epilepsij, za katere so značilni 
kratkotrajni napadi izgube zavesti s prene-
hanjem dejavnosti. Pojavljajo se predvsem 
pri otrocih, kjer se absence (kratkotrajni na-
padi) lahko pojavijo več kot stokrat na dan 
in znatno ovirajo vsakodnevne dejavnosti. 
Po napadu se bolnik vrne k izvajanju prej-
šnje aktivnosti (Crunelli, Leresche, 2002). 
Na elektroencefalogramu lahko pri absen-
cah opazimo značilne strukture, imenovane 
vrhovi trn-val. Njihov izvor je tako kot pri 
spalnih vretenih v kortiko-talamičnem sis-
temu. To kaže, da nastanejo vrhovi trn-val 
zaradi spremembe impulzov za aktivacijo 
spalnih vreten, do tega pa pride zaradi epi-
leptičnega iztirjenja procesov v kortiko-ta-
lamičnem sistemu (Bal, von Krosigk, Mc-
Cormick, 1995). Ali se bo izrazila normal-
na (spalno vreteno) ali bolezenska (trn-val) 
oblika, je odvisno od stopnje sinhronizacije 
med nevroni v kortiko-talamičnem sistemu. 
Zaradi nizkofrekvenčnega valovanja in pro-
dukcije spalnih vreten je kortiko-talamični 
sistem še posebej nagnjen k preoblikovanju 
in tvorbi vrhov trn-val (Halász, Bódizs, Uj-
ma, Fabó, Szűcs, 2019). 
492 ■ Proteus 84/9, 10 • Maj, junij 2022 493Medicina • Spanje in epilepsija Spanje in epilepsija • Medicina
Še ena oblika epilepsije, kjer ima ključno 
vlogo spanje, je meziotemporalna epilep-
sija (angleško mesial temporal lobe epilepsy, 
MTLE). Napadi zajamejo medialne struk-
ture senčnega (temporalnega) režnja. Naj-
pogosteje izvirajo v hipokampusu, ki je 
pomemben za utrditev spomina. Bolniki 
imajo lahko avre (kratkotrajna subjektivna 
doživetja) - to so simptomi, ki se pojavlja-
jo tik pred napadom -, deja vu ali občutek, 
da smo že doživeli stvari se nam dogajajo 
prvič, občutke panike, strahu in slabost. 
Pri kompleksnih napadih ima lahko bolnik 
zastrt pogled, se ne zaveda okolice ali je 
zmeden. Pogosti so kompulzivni gibi rok in 
tleskanje z ustnicami (Nayak, Bandyopad-
hyay, 2022). Za hipokampus so na elektro-
encefalogramu značilni ostri valovi in vrete-
na (angleško sharp waves and ripples, SPW-
-R), ki so pomembni pri spominski funkciji 
(Buzsáki, 1989). So podobni epileptičnim 
vrhovom pri interiktalnih epileptoformnih 
proženjih, le da so krajši in imajo nekoliko 
nižjo amplitudo (Buzsáki, 2015). To kaže, 
zakaj je hipokampus najpogostejši izvor na-
padov v možganih. Poskusi na živalih ka-
žejo, da povečano spreminjanje ostrih valov 
v interiktalnih epileptoformnih proženjih 
moti utrjevanje spomina v senčno-čelnem 
režnju. (Gelinas, Khodagholy, Thesen, De-
vinsky, Buzsáki, 2016). To je verjetno razlog 
za motnje v spominu in morda tudi za iz-
gubo stika z resničnostjo med napadom pri 
bolnikih z meziotemporalno epilepsijo.
Spanje vpliva tudi na pojav epilepsij z iz-
vorom v perisilvičnem predelu možganov, 
ki ima pomembno vlogo pri govoru, branju/
pisanju in delavnem spominu (Catani, Jo-
nes, 2005). Zaradi svoje vloge pri človeškem 
sporazumevanju je ta predel kritičen pri ra-
zvojnih napakah. Epilepsije, ki izvirajo iz 
tega predela, sodijo v skupino epilepsij, ime-
novanih idiopatske fokalne otroške epilepsi-
je. Na elektroencefalogramu pri teh stanjih 
pogosto najdemo značilne strukture, naj-
pogosteje centrotemporalne vrhove (CTS), 
ki izvirajo iz spodnjega dela precentralne 
vijuge v čelnem in temenskem režnju mo-
žganov (Halász, Kelemen, Rosdy, Rásonyi, 
Clemens, Szűcs, 2019). 
Čeprav imajo te sindrome večinoma za be-
nigne, pa se pojavljajo številni primeri, ko 
bolniki razvijejo konkretno izgubo govornih 
sposobnosti in splošno usihanje duševnega 
(mentalnega) stanja. Med spanjem NREM 
interiktalna epileptiformna proženja pre-
plavijo možgansko skorjo, kar povzroči 
električni status epilepticus med spanjem 
(angleško electrical status epilepticus in sleep, 
ESES). To je oblika epilepsije, ki se ka-
že z različnimi tipi epileptičnih napadov, 
vedênjskimi motnjami in značilnim vzorcem 
vztrajajočih vrhov in valov na elektroence-
falogramu med spanjem NREM (Brazzo, 
Carmela, Fasce, Papalia, Balottin, Veggi-
otti, 2012). Na elektroencefalogramu lahko 
vidimo skoraj stalno proženje kompleksov 
trn-val, bolnik pa doživi zastoj v duševnem 
razvoju in ponavljajoče, generalizirane epi-
leptične napade (Tassinari, Rubboli, Volpi, 
Meletti, d’Orsi, Franca, Sabetta, Riguzzi, 
Gardella, Zaniboni, Michelucci, 2000).  
Za razliko od prej opisanih poti nastan-
ka epilepsije tu ne gre za bolezensko spre-
membo določene spalne oscilacije, pač pa so 
centrotemporalni vrhovi posledica specifične 
napake v perisilvičnem predelu možganov 
(Halász, Szűcs, 2020). Centrotemporalne 
vrhove lahko najdemo tudi pri otrocih z av-
tizmom (bolezenska zaprtost vase; razvojna 
motnja v delovanju nekaterih sistemov osre-
dnjega živčevja, ki se kaže s pomanjkljivo 
socialno odzivnostjo, zoženimi zanimanji in 
stereotipnimi dejavnostmi) in ADHD (an-
gleško attention deficit hyperactivity disorder, 
motnja aktivnosti in pozornosti).
Vse bolj se zdi, da so te bolezni morda le 
fenotipske različice istih genskih mutacij, 
kar pomeni, da se kljub enakemu genskemu 
zapisu te mutacije različno izrazijo (Halász, 
Bódizs, Ujma, Fabó, Szűcs 2019). Tako je 
tu vzrok verjetno nepravilni razvoj mreže 
perisilvičnega korteksa, ki se pokaže kot 
centrotemporalni vrhovi. Centrotemporalni 
vrhovi se lahko razvijejo v idiopatske fokal-
ne otroške epilepsije, te pa lahko napredu-
jejo naprej v difuzne encefalopatije, kot je 
električni status epilepticus med spanjem 
(Halász, Szűcs, 2020). Tako imajo zanke in 
oscilacije spanja NREM pomembno vlogo v 
epileptičnem preoblikovanju in tvorijo jasno 
povezavo med spanjem in epilepsijo.
Zaključek
Spanje in epilepsija sta tesno povezana, 
saj oba sodelujeta pri procesu plastičnosti. 
Spanje ta proces spodbuja, epilepsija pa ga 
moti. Pri epilepsijah, ki so močno poveza-
ne s spanjem, pride do epileptičnega preo-
blikovanja v nekaterih zankah in oscilacijah 
spanja NREM, ki so posebej pomembne za 
plastičnost spanja, posledica pa so vzorci 
duševne prizadetosti, ki lahko kot pri mezi-
otemporalni epilepsiji prizadenejo samo spo-
min, lahko pa so obširnejši, kot se to kaže 
pri perisilvičnih sindromih. Lahko so spo-
znavne funkcije tudi nedotaknjene kot pri 
absencah. Spanje NREM spodbuja epilep-
tične pojave, ti pa potem motijo spanje. To 
sproži začarani krog, ki vsako noč povzroča 
spremembe v možganski funkciji, še posebej 
v obdobju razvoja, in v delih možganov, ki 
sodelujejo pri plastičnosti.
Slovarček:
Akcijski potencial. Kratkotrajni prehodni 
preobrat   membranskega potenciala  vzdra-
žene  celice. Zmožnost celice, da sproži ak-
cijski potencial, je osnovna lastnost vzdra-
žnih celic (živčnih in mišičnih celic), ki 
omogoča prenos impulza po živčnih celicah 
ter krčenje mišičja (Guyton 2011).
Izvor epilepsij v perisilvičnem območju. Vir: Seizure, European Journal of Epilepsy, 2019: Perisylvian epileptic 
network revisited, https://www.seizure-journal.com/article/S1059-1311%2818%2930500-4/fulltext. (29. 6. 2022.)
Perisilvična epileptična mreža
Insula
Arkuatni snop
Brocovo območje
Angularni girus
Wernickejevo območjeRolandska epilepsija
Panayiotopoulosov sindrom
492 ■ Proteus 84/9, 10 • Maj, junij 2022 493Medicina • Spanje in epilepsija Spanje in epilepsija • Medicina
Še ena oblika epilepsije, kjer ima ključno 
vlogo spanje, je meziotemporalna epilep-
sija (angleško mesial temporal lobe epilepsy, 
MTLE). Napadi zajamejo medialne struk-
ture senčnega (temporalnega) režnja. Naj-
pogosteje izvirajo v hipokampusu, ki je 
pomemben za utrditev spomina. Bolniki 
imajo lahko avre (kratkotrajna subjektivna 
doživetja) - to so simptomi, ki se pojavlja-
jo tik pred napadom -, deja vu ali občutek, 
da smo že doživeli stvari se nam dogajajo 
prvič, občutke panike, strahu in slabost. 
Pri kompleksnih napadih ima lahko bolnik 
zastrt pogled, se ne zaveda okolice ali je 
zmeden. Pogosti so kompulzivni gibi rok in 
tleskanje z ustnicami (Nayak, Bandyopad-
hyay, 2022). Za hipokampus so na elektro-
encefalogramu značilni ostri valovi in vrete-
na (angleško sharp waves and ripples, SPW-
-R), ki so pomembni pri spominski funkciji 
(Buzsáki, 1989). So podobni epileptičnim 
vrhovom pri interiktalnih epileptoformnih 
proženjih, le da so krajši in imajo nekoliko 
nižjo amplitudo (Buzsáki, 2015). To kaže, 
zakaj je hipokampus najpogostejši izvor na-
padov v možganih. Poskusi na živalih ka-
žejo, da povečano spreminjanje ostrih valov 
v interiktalnih epileptoformnih proženjih 
moti utrjevanje spomina v senčno-čelnem 
režnju. (Gelinas, Khodagholy, Thesen, De-
vinsky, Buzsáki, 2016). To je verjetno razlog 
za motnje v spominu in morda tudi za iz-
gubo stika z resničnostjo med napadom pri 
bolnikih z meziotemporalno epilepsijo.
Spanje vpliva tudi na pojav epilepsij z iz-
vorom v perisilvičnem predelu možganov, 
ki ima pomembno vlogo pri govoru, branju/
pisanju in delavnem spominu (Catani, Jo-
nes, 2005). Zaradi svoje vloge pri človeškem 
sporazumevanju je ta predel kritičen pri ra-
zvojnih napakah. Epilepsije, ki izvirajo iz 
tega predela, sodijo v skupino epilepsij, ime-
novanih idiopatske fokalne otroške epilepsi-
je. Na elektroencefalogramu pri teh stanjih 
pogosto najdemo značilne strukture, naj-
pogosteje centrotemporalne vrhove (CTS), 
ki izvirajo iz spodnjega dela precentralne 
vijuge v čelnem in temenskem režnju mo-
žganov (Halász, Kelemen, Rosdy, Rásonyi, 
Clemens, Szűcs, 2019). 
Čeprav imajo te sindrome večinoma za be-
nigne, pa se pojavljajo številni primeri, ko 
bolniki razvijejo konkretno izgubo govornih 
sposobnosti in splošno usihanje duševnega 
(mentalnega) stanja. Med spanjem NREM 
interiktalna epileptiformna proženja pre-
plavijo možgansko skorjo, kar povzroči 
električni status epilepticus med spanjem 
(angleško electrical status epilepticus in sleep, 
ESES). To je oblika epilepsije, ki se ka-
že z različnimi tipi epileptičnih napadov, 
vedênjskimi motnjami in značilnim vzorcem 
vztrajajočih vrhov in valov na elektroence-
falogramu med spanjem NREM (Brazzo, 
Carmela, Fasce, Papalia, Balottin, Veggi-
otti, 2012). Na elektroencefalogramu lahko 
vidimo skoraj stalno proženje kompleksov 
trn-val, bolnik pa doživi zastoj v duševnem 
razvoju in ponavljajoče, generalizirane epi-
leptične napade (Tassinari, Rubboli, Volpi, 
Meletti, d’Orsi, Franca, Sabetta, Riguzzi, 
Gardella, Zaniboni, Michelucci, 2000).  
Za razliko od prej opisanih poti nastan-
ka epilepsije tu ne gre za bolezensko spre-
membo določene spalne oscilacije, pač pa so 
centrotemporalni vrhovi posledica specifične 
napake v perisilvičnem predelu možganov 
(Halász, Szűcs, 2020). Centrotemporalne 
vrhove lahko najdemo tudi pri otrocih z av-
tizmom (bolezenska zaprtost vase; razvojna 
motnja v delovanju nekaterih sistemov osre-
dnjega živčevja, ki se kaže s pomanjkljivo 
socialno odzivnostjo, zoženimi zanimanji in 
stereotipnimi dejavnostmi) in ADHD (an-
gleško attention deficit hyperactivity disorder, 
motnja aktivnosti in pozornosti).
Vse bolj se zdi, da so te bolezni morda le 
fenotipske različice istih genskih mutacij, 
kar pomeni, da se kljub enakemu genskemu 
zapisu te mutacije različno izrazijo (Halász, 
Bódizs, Ujma, Fabó, Szűcs 2019). Tako je 
tu vzrok verjetno nepravilni razvoj mreže 
perisilvičnega korteksa, ki se pokaže kot 
centrotemporalni vrhovi. Centrotemporalni 
vrhovi se lahko razvijejo v idiopatske fokal-
ne otroške epilepsije, te pa lahko napredu-
jejo naprej v difuzne encefalopatije, kot je 
električni status epilepticus med spanjem 
(Halász, Szűcs, 2020). Tako imajo zanke in 
oscilacije spanja NREM pomembno vlogo v 
epileptičnem preoblikovanju in tvorijo jasno 
povezavo med spanjem in epilepsijo.
Zaključek
Spanje in epilepsija sta tesno povezana, 
saj oba sodelujeta pri procesu plastičnosti. 
Spanje ta proces spodbuja, epilepsija pa ga 
moti. Pri epilepsijah, ki so močno poveza-
ne s spanjem, pride do epileptičnega preo-
blikovanja v nekaterih zankah in oscilacijah 
spanja NREM, ki so posebej pomembne za 
plastičnost spanja, posledica pa so vzorci 
duševne prizadetosti, ki lahko kot pri mezi-
otemporalni epilepsiji prizadenejo samo spo-
min, lahko pa so obširnejši, kot se to kaže 
pri perisilvičnih sindromih. Lahko so spo-
znavne funkcije tudi nedotaknjene kot pri 
absencah. Spanje NREM spodbuja epilep-
tične pojave, ti pa potem motijo spanje. To 
sproži začarani krog, ki vsako noč povzroča 
spremembe v možganski funkciji, še posebej 
v obdobju razvoja, in v delih možganov, ki 
sodelujejo pri plastičnosti.
Slovarček:
Akcijski potencial. Kratkotrajni prehodni 
preobrat   membranskega potenciala  vzdra-
žene  celice. Zmožnost celice, da sproži ak-
cijski potencial, je osnovna lastnost vzdra-
žnih celic (živčnih in mišičnih celic), ki 
omogoča prenos impulza po živčnih celicah 
ter krčenje mišičja (Guyton 2011).
Izvor epilepsij v perisilvičnem območju. Vir: Seizure, European Journal of Epilepsy, 2019: Perisylvian epileptic 
network revisited, https://www.seizure-journal.com/article/S1059-1311%2818%2930500-4/fulltext. (29. 6. 2022.)
Perisilvična epileptična mreža
Insula
Arkuatni snop
Brocovo območje
Angularni girus
Wernickejevo območjeRolandska epilepsija
Panayiotopoulosov sindrom
494 ■ Proteus 84/9, 10 • Maj, junij 2022 495Medicina • Spanje in epilepsija Spanje in epilepsija • Medicina
Ob zadnjem slovesu slovenskega odonatologa akademika Boštjana Kiaute • V spomin
Encefalopatija. Kakršna koli možganska 
bolezen ali motnja, ki povzroča osebnostne 
motnje in nevrološke simptome (Slovenski 
medicinski slovar).
Epileptiformno proženje. Ritmični mož-
ganski valovi, ki jih povezujemo z epilepsijo 
(Takeoka, 2022).
Jedra raphe. Skupina možganskih jeder, ki 
se nahajajo v možganskem deblu in imajo 
med drugim pomembno vlogo pri uravna-
vanju spalnega cikla in bolečine (Walker, 
Tadi, 2022).
Retikularna formacija. Skupina nevronov 
v možganskem deblu, ki prenaša čutne in 
gibalne signale med hrbtenjačo in možga-
ni. Sodeluje pri nadzoru avtonomnih funk-
cij, mišičnih ref leksov in ohranjanju zavesti 
(Bailey, Regina 2020).
Viri:
Antony, J. W., Schönauer, M., Staresina, B., P., 
Cairney, S. A., 2019: Sleep Spindles and Memory 
Reprocessing. Trends Neurosciences, 42 (1): 1-3.
Bailey, R., 2020: Divisions of the Brain: Forebrain, 
Midbrain, Hindbrain. Dostopno na: https://www.
thoughtco.com/divisions-of-the-brain-4032899.
Bal, T., von Krosigk, M., McCormick, D. A., 1995: Role 
of the ferret perigeniculate nucleus in the generation of 
synchronized oscillations in vitro. Journal of Physiology, 
483: 665–685.
Brazzo, D., Carmela Pera, M., Fasce, M., Papalia, 
G., Balottin, U., Veggiotti, P., 2012: Epileptic 
Encephalopathies with Status Epilepticus during Sleep: 
New Techniques for Understanding Pathophysiology and 
Therapeutic Options. Epilepsy Research and Treatment.
Buzsáki, G., 1986: Hippocampal sharp waves: their 
origin and significance. Brain Reserach, 398: 242–252.
Buzsáki, G., 2015: Hippocampal sharp wave-ripple: 
A cognitive biomarker for episodic memory and 
planning. Hippocampus, 25 (10).
Catani, M., Jones, D. K., Ffytche, D.  H., 2005: 
Perisylvian language networks of the human brain. 
Annales of Neurology, 57: 8-16
Crunelli, V., Leresche, N., 2002: Childhood absence 
epilepsy: Genes, channels, neurons and networks. Nature 
Reviews Neuroscience, 3: 371–382. 
Dang-Vu, T. T., Desseilles, M., Peigneux, P., 
Maquet,  P., 2006: A role for sleep in brain 
plasticity. Pediatric Rehabilitation, 9 (2): 98-118. 
Fisher, R. S., Boas, W. v. E., Blume, W., Elger, C., 
Genton, P., Lee, P., Engel Jr., J., 2005: Epileptic 
Seizures and Epilepsy: Definitions Proposed by the 
International League Against Epilepsy (ILAE) and the 
International Bureau for Epilepsy (IBE). Epilepsia, 46: 
470-472.
Frauscher, B., Bartolomei, F., Kobayashi, K., Cimbalnik, 
J., van ’t Klooster, M. A., Rampp, S., Otsubo, H., 
Höller, Y., Wu, J. Y., Asano, E., Engel, Jr., J., Kahane, 
P., Jacobs, J., Gotman, J., 2017: High-frequency 
oscillations: the state of clinical research. Epilepsia, 58: 
1316–1329. 
Halász, P., Bódizs, R., Ujma, P. P., Fabó, D., Szűcs, 
A., 2019: Strong relationship between NREM sleep, 
epilepsy and plastic functions - A conceptual review on 
the neurophysiology background. Epilepsy research, 150: 
95–105.
Halász, P., Szűcs, A., 2020: Sleep and Epilepsy Link by 
Plasticity. Frontiers in neurology, 11: 911.
Hall, J. E., Guyton, A. C., 2011: Textbook of Medical 
Physiology (12th ed.). Philadelphia, Pennsylvania: 
Saunders Elsevier.
Gandhi, M. H., Emmady, P. D., 2021: Physiology, K 
Complex. StatPearls [Internet]. Treasure Island, Florida: 
StatPearls Publishing.
Gelinas, J., Khodagholy, D., Thesen, T.,  in sod., 
2016: Interictal epileptiform discharges induce 
hippocampal–cortical coupling in temporal lobe 
epilepsy. Nature Medicine, 22: 641–648
Gowers, W. R., 1885: Epilepsy and Other Chronic 
Convulsive Diseases. Their Causes, Simptoms and 
Treatment. New York: William Wood & Company, str. 
255.
Horita, H., Uchida, E., Maekawa, K., 1991:  Circadian 
rhythm of regular spike-wave discharges in childhood 
absence epilepsy. Brain and Development, 13: 200–202.
Kane, N., Acharya, J., Benickzy, S., Caboclo, L., 
Finnigan, S., Kaplan, P. W., Shibasaki, H., Pressler, 
R., van Putten, M., 2017: A revised glossary of terms 
most commonly used by clinical electroencephalographers 
and updated proposal for the report format of the EEG 
findings. Revision 2017. Clinical neurophysiology 
practice, 2: 170–185.
Kolektivno avtorsko delo učiteljev in sodelavcev 
Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, 2014: 
Slovenski medicinski slovar. Tretja izdaja. Ljubljana: 
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Lindsay, K. W., Bone, I., Fuller, G., Callander, 
R., 2010: Neurology and neurosurgery illustrated. 
Edinburgh: Churchill Livingstone.
Magiorkinis, E., Sidiropoulou, K., Diamantis, A., 2010: 
Hallmarks in the history of epilepsy: epilepsy in antiquity. 
Epilepsy & Behavior, 17 (1): 103–108.
Nayak, C. S., Bandyopadhyay, S., 2022: Mesial 
Temporal Lobe Epilepsy. StatPearls [Internet]. Treasure 
Island, Florida: StatPearls Publishing.
Patel, A. K., Reddy, V., Araujo, J. F., 2022: Physiology, 
Sleep Stages. StatPearls [Internet]. Treasure Island, 
Florida: StatPearls Publishing. 
Tassinari, C. A., Rubboli, G., Volpi, L., Meletti, S., 
d‘Orsi, G., Franca, M., Sabetta, A. R., 
Riguzzi, P., Gardella, E., Zaniboni, A., Michelucci, R., 
2000: Encephalopathy with electrical status epilepticus 
during slow sleep or ESES syndrome including the 
acquired aphasia. Clinical neurophysiology: Official 
Journal of the International Federation of Clinical 
Neurophysiology, 111, Suppl. 2: S94–S102.
Takeoka, M., 2022: Epileptic and epileptiform 
encephalopathies clinical presentation: History, physical 
examination, Complications. Dostopno na: https://
emedicine.medscape.com/article/1179970-clinical.
Teplan, M., 2002: Fundamentals of EEG 
measurement. Measurement science review, 2 (2): 1-11.
Walker, E. P., Tadi, P., 2022: Neuroanatomy, Nucleus 
Raphe. [Updated 2022 May 8.] In: StatPearls [Internet]. 
Treasure Island, Florida: StatPearls Publishing. Dostopno 
na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK544359/.
Weyhenmyeye, J. A., Gallman, E. A., 2007: Rapid 
Review Neuroscience, E-Book, 1st Ed. Philadelphia: 
Mosby/Elsevier, 177–179. 
Martin Natlačen je študent 5. letnika Medicinske fakultete na Univerzi 
v Ljubljani. Poleg tega trenutno piše tudi Prešernovo nalogo o spanju in 
duševnem zdravju študentov medicine med študijem.
Ob zadnjem slovesu slovenskega 
odonatologa akademika Boštjana Kiaute
Matija Gogala
26. marca letos je v starosti 85 let na kliniki 
v Utrechtu zaradi srčnega zastoja preminil 
profesor Boštjan (po nizozemsko Bastiaan) 
Kiauta. Bil je svetovno znani specialist za 
kačje pastirje, ki jim je namenil vse svo-
je življenje. In to od tistega dne leta 1952, 
ko sva se v mali delovni sobici Kiautovega 
stanovanja ob pregledovanju Kosovega vo-
dnika po muzeju odločila, da si izbereva za 
zbiranje manj popularne skupine žuželk. To 
so bili po Boštjanovi izbiri kačji pastirji in 
po moji kljunate žuželke (stenice in škrža-
di). Temu izboru sva ostala zvesta z manj-
šimi odstopanji do danes. Bila sva namreč 
že od mladih let sošolca na Vadnici. Ta šo-
la je bila na Resljevi cesti v Ljubljani. Tu-
di pozneje, na takratni Klasični gimnaziji, 
sva bila sošolca, vsaj na nižji gimnaziji, ki 
je takrat trajala do tretjega letnika. Pozne-
je pa se je Boštjan odločil za angleščino in 
posledično za paralelko. To je trajalo do so-
šolčeve izključitve iz te ustanove zaradi po-
litičnih razlogov. Kljub temu se je pozneje 
uspel vpisati na 2. državno gimnazijo, kjer 
je z enoletno zamudo maturiral. Seveda se 
je nato vpisal na študij biologije, ki je takrat 
494 ■ Proteus 84/9, 10 • Maj, junij 2022 495Medicina • Spanje in epilepsija Spanje in epilepsija • Medicina
Ob zadnjem slovesu slovenskega odonatologa akademika Boštjana Kiaute • V spomin
Encefalopatija. Kakršna koli možganska 
bolezen ali motnja, ki povzroča osebnostne 
motnje in nevrološke simptome (Slovenski 
medicinski slovar).
Epileptiformno proženje. Ritmični mož-
ganski valovi, ki jih povezujemo z epilepsijo 
(Takeoka, 2022).
Jedra raphe. Skupina možganskih jeder, ki 
se nahajajo v možganskem deblu in imajo 
med drugim pomembno vlogo pri uravna-
vanju spalnega cikla in bolečine (Walker, 
Tadi, 2022).
Retikularna formacija. Skupina nevronov 
v možganskem deblu, ki prenaša čutne in 
gibalne signale med hrbtenjačo in možga-
ni. Sodeluje pri nadzoru avtonomnih funk-
cij, mišičnih ref leksov in ohranjanju zavesti 
(Bailey, Regina 2020).
Viri:
Antony, J. W., Schönauer, M., Staresina, B., P., 
Cairney, S. A., 2019: Sleep Spindles and Memory 
Reprocessing. Trends Neurosciences, 42 (1): 1-3.
Bailey, R., 2020: Divisions of the Brain: Forebrain, 
Midbrain, Hindbrain. Dostopno na: https://www.
thoughtco.com/divisions-of-the-brain-4032899.
Bal, T., von Krosigk, M., McCormick, D. A., 1995: Role 
of the ferret perigeniculate nucleus in the generation of 
synchronized oscillations in vitro. Journal of Physiology, 
483: 665–685.
Brazzo, D., Carmela Pera, M., Fasce, M., Papalia, 
G., Balottin, U., Veggiotti, P., 2012: Epileptic 
Encephalopathies with Status Epilepticus during Sleep: 
New Techniques for Understanding Pathophysiology and 
Therapeutic Options. Epilepsy Research and Treatment.
Buzsáki, G., 1986: Hippocampal sharp waves: their 
origin and significance. Brain Reserach, 398: 242–252.
Buzsáki, G., 2015: Hippocampal sharp wave-ripple: 
A cognitive biomarker for episodic memory and 
planning. Hippocampus, 25 (10).
Catani, M., Jones, D. K., Ffytche, D.  H., 2005: 
Perisylvian language networks of the human brain. 
Annales of Neurology, 57: 8-16
Crunelli, V., Leresche, N., 2002: Childhood absence 
epilepsy: Genes, channels, neurons and networks. Nature 
Reviews Neuroscience, 3: 371–382. 
Dang-Vu, T. T., Desseilles, M., Peigneux, P., 
Maquet,  P., 2006: A role for sleep in brain 
plasticity. Pediatric Rehabilitation, 9 (2): 98-118. 
Fisher, R. S., Boas, W. v. E., Blume, W., Elger, C., 
Genton, P., Lee, P., Engel Jr., J., 2005: Epileptic 
Seizures and Epilepsy: Definitions Proposed by the 
International League Against Epilepsy (ILAE) and the 
International Bureau for Epilepsy (IBE). Epilepsia, 46: 
470-472.
Frauscher, B., Bartolomei, F., Kobayashi, K., Cimbalnik, 
J., van ’t Klooster, M. A., Rampp, S., Otsubo, H., 
Höller, Y., Wu, J. Y., Asano, E., Engel, Jr., J., Kahane, 
P., Jacobs, J., Gotman, J., 2017: High-frequency 
oscillations: the state of clinical research. Epilepsia, 58: 
1316–1329. 
Halász, P., Bódizs, R., Ujma, P. P., Fabó, D., Szűcs, 
A., 2019: Strong relationship between NREM sleep, 
epilepsy and plastic functions - A conceptual review on 
the neurophysiology background. Epilepsy research, 150: 
95–105.
Halász, P., Szűcs, A., 2020: Sleep and Epilepsy Link by 
Plasticity. Frontiers in neurology, 11: 911.
Hall, J. E., Guyton, A. C., 2011: Textbook of Medical 
Physiology (12th ed.). Philadelphia, Pennsylvania: 
Saunders Elsevier.
Gandhi, M. H., Emmady, P. D., 2021: Physiology, K 
Complex. StatPearls [Internet]. Treasure Island, Florida: 
StatPearls Publishing.
Gelinas, J., Khodagholy, D., Thesen, T.,  in sod., 
2016: Interictal epileptiform discharges induce 
hippocampal–cortical coupling in temporal lobe 
epilepsy. Nature Medicine, 22: 641–648
Gowers, W. R., 1885: Epilepsy and Other Chronic 
Convulsive Diseases. Their Causes, Simptoms and 
Treatment. New York: William Wood & Company, str. 
255.
Horita, H., Uchida, E., Maekawa, K., 1991:  Circadian 
rhythm of regular spike-wave discharges in childhood 
absence epilepsy. Brain and Development, 13: 200–202.
Kane, N., Acharya, J., Benickzy, S., Caboclo, L., 
Finnigan, S., Kaplan, P. W., Shibasaki, H., Pressler, 
R., van Putten, M., 2017: A revised glossary of terms 
most commonly used by clinical electroencephalographers 
and updated proposal for the report format of the EEG 
findings. Revision 2017. Clinical neurophysiology 
practice, 2: 170–185.
Kolektivno avtorsko delo učiteljev in sodelavcev 
Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, 2014: 
Slovenski medicinski slovar. Tretja izdaja. Ljubljana: 
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Lindsay, K. W., Bone, I., Fuller, G., Callander, 
R., 2010: Neurology and neurosurgery illustrated. 
Edinburgh: Churchill Livingstone.
Magiorkinis, E., Sidiropoulou, K., Diamantis, A., 2010: 
Hallmarks in the history of epilepsy: epilepsy in antiquity. 
Epilepsy & Behavior, 17 (1): 103–108.
Nayak, C. S., Bandyopadhyay, S., 2022: Mesial 
Temporal Lobe Epilepsy. StatPearls [Internet]. Treasure 
Island, Florida: StatPearls Publishing.
Patel, A. K., Reddy, V., Araujo, J. F., 2022: Physiology, 
Sleep Stages. StatPearls [Internet]. Treasure Island, 
Florida: StatPearls Publishing. 
Tassinari, C. A., Rubboli, G., Volpi, L., Meletti, S., 
d‘Orsi, G., Franca, M., Sabetta, A. R., 
Riguzzi, P., Gardella, E., Zaniboni, A., Michelucci, R., 
2000: Encephalopathy with electrical status epilepticus 
during slow sleep or ESES syndrome including the 
acquired aphasia. Clinical neurophysiology: Official 
Journal of the International Federation of Clinical 
Neurophysiology, 111, Suppl. 2: S94–S102.
Takeoka, M., 2022: Epileptic and epileptiform 
encephalopathies clinical presentation: History, physical 
examination, Complications. Dostopno na: https://
emedicine.medscape.com/article/1179970-clinical.
Teplan, M., 2002: Fundamentals of EEG 
measurement. Measurement science review, 2 (2): 1-11.
Walker, E. P., Tadi, P., 2022: Neuroanatomy, Nucleus 
Raphe. [Updated 2022 May 8.] In: StatPearls [Internet]. 
Treasure Island, Florida: StatPearls Publishing. Dostopno 
na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK544359/.
Weyhenmyeye, J. A., Gallman, E. A., 2007: Rapid 
Review Neuroscience, E-Book, 1st Ed. Philadelphia: 
Mosby/Elsevier, 177–179. 
Martin Natlačen je študent 5. letnika Medicinske fakultete na Univerzi 
v Ljubljani. Poleg tega trenutno piše tudi Prešernovo nalogo o spanju in 
duševnem zdravju študentov medicine med študijem.
Ob zadnjem slovesu slovenskega 
odonatologa akademika Boštjana Kiaute
Matija Gogala
26. marca letos je v starosti 85 let na kliniki 
v Utrechtu zaradi srčnega zastoja preminil 
profesor Boštjan (po nizozemsko Bastiaan) 
Kiauta. Bil je svetovno znani specialist za 
kačje pastirje, ki jim je namenil vse svo-
je življenje. In to od tistega dne leta 1952, 
ko sva se v mali delovni sobici Kiautovega 
stanovanja ob pregledovanju Kosovega vo-
dnika po muzeju odločila, da si izbereva za 
zbiranje manj popularne skupine žuželk. To 
so bili po Boštjanovi izbiri kačji pastirji in 
po moji kljunate žuželke (stenice in škrža-
di). Temu izboru sva ostala zvesta z manj-
šimi odstopanji do danes. Bila sva namreč 
že od mladih let sošolca na Vadnici. Ta šo-
la je bila na Resljevi cesti v Ljubljani. Tu-
di pozneje, na takratni Klasični gimnaziji, 
sva bila sošolca, vsaj na nižji gimnaziji, ki 
je takrat trajala do tretjega letnika. Pozne-
je pa se je Boštjan odločil za angleščino in 
posledično za paralelko. To je trajalo do so-
šolčeve izključitve iz te ustanove zaradi po-
litičnih razlogov. Kljub temu se je pozneje 
uspel vpisati na 2. državno gimnazijo, kjer 
je z enoletno zamudo maturiral. Seveda se 
je nato vpisal na študij biologije, ki je takrat