MM/ BRESTOV i_XX □hznrnk i i IXDI__EXTI X/ XX letnik iv 31. OKTOBER 1970 ŠTEVILKA 37 Sergej Kraigher NA BRESTU Predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher je skupaj s predsedni kom gospodarskega zbora Tonetom Boletom 20. oktobra obiskal Brest. To je bil prvi obisk najvišjega predstavnika republike Pri nas. Odzval se je povabilu, ki mu ga je posredovalo politično vodstvo občine. Med svojim celodnevnim bivanjem v naši občini je obiskal tudi Brest in Kovinoplastiko. Predstavniki Bresta so ga seznanili s končano modernizacijo in perspektivnim razvojem podjetja. Po ogledu Tovarne ivernih Plošč in tovarne pohištva v Cerknici se je v razgovoru še posebej zanimal, kako posluje podjetje, kakšni so samoupravni odnosi, kako se uresničujejo načela gospodarske reforme, kaj predvidevamo na področju integracije, o nagrajevanju strokovnjakov, o kadrovski zasedbi in drugih problemih. Po obisku Bresta si je ogledal voj a in potrebnosti priprav dolgoročnega razvoja komune ter ob oblikah integracijskega povezovanja izven občine in republike v gospodarskem in upravno-poli-tičnem smislu. Tovariš Kraigher je ugotovil, da je cerkniška občina v povojnem obdobju dosegla zelo velike uspehe, kar se zlasti kaže v zaposlenosti in ustvarjanju narodnega dohodka. To, kar je bilo ustvarjenega, je temelj, na katerem je mogoč še hitrejši razvoj. Na to področje pa bo potrebno pritegniti še več znanosti, več pove-vanja z domačimi in tujimi strokovnjaki. Tako je ta obisk izzvenel v priznanje doseženim uspehom, istočasno pa napotek za prihodnje delo. Sergej Kraigher v spremstvu vodilnih delavcev Bresta v TP Cerknica Diploma in zlata skrinja. Beogradu še Kovinoplastiko. Popoldne je imel sestanek s Političnim aktivom in gospodarstveniki občine. Njegov prispevek v tej razpravi se je nanašal pred-ysern na področje zunanje-poli-tlčnih dogajanj, na predvidene spremembe političnega sistema v odnosih med federacijo in republikami ter na krajevno in občinsko samoupravo. Pri tem se je zadržal zlasti ob vprašanjih raz- Niso se še dobro zaprla vrata zagrebškega velesejma, že je bil pred nami beograjski sejem pohištva. Priprave na ta sejem so tekle več mesecev, saj je bilo treba uskladiti vrsto zadev, zlasti ko je bilo sklenjeno, da bo v enem paviljonu razstavljalo devet proizvajalcev iz Slovenije pod skupnim nazivom. To skupino sestavljajo Alples iiz Železnikov, Brest, Dekorativna-Ljubljana, Javor iz Pivke, Lesonit iz Ilirske Bistrice, Marles iz Maribora, Meblo iz Nove Gorice, Oprema iz Izole in Stol iz Kamnika. Torej skupina pohištvenikov proizvajalcev tvo-riv za pohištvo.Vse to so res podjetja, ki so že ustvarila sloves na domačem in tujem trgu. Beograjski sejem pohištva je bil odprt 23. oktobra. Dan prej je bil paviljon pripravljen. Komisija, ki daje priznanja, se pravi, Zlate ključe in skrinje, je začela ^Pominski posnetek: predsedniki dosedanjih delavskih svetov Bresta po končani svečani seji CDS ob Proslavi 20-Ietnice samoupravljanja z delom, pa tudi 27 novinarjev si je ogledalo razstavljene izdelke, potem ko je bila tiskovna konferenca, ki jo je organiziralo teh devet podjetij skupaj z revijo NAŠ DOM iz Maribora. Na tiskovni konferenci, katere se je proti vsem pričakovanjem udeležilo 27 od trideset povabljenih novinarjev, sta bila tudi dva naša predstavnika. Na konferenci je tekla beseda predvsem o oblikovanju, manj pa o izdelkih, plasmaju in tržišču. Posebno je novinarje zanimalo, kako je s sodelovanjem z gradbenimi in projektantskimi organizacijami. Vsak novinar je dobil vnaprej pripravljene podatke o podjetju in celotno prospektno gradivo. Po konferenci so si ogledali paviljon in dali mnoga priznanja izdelkom, ureditvi in napredku. Kljub temu da ostala razstava še ni bila odprta, je bilo videti, da so se tudi druga podjetja dobro pripravila. Predvsem je poudarek na mogočih dnevnih sobah in tapeciranih izdelkov. Kaže, da bomo kmalu imeli nacionalni stil pohištva — tisti mednarodni, Konec na 3. strani V četrto leto Na zadnjem sklicu uredniškega odbora me je doletela dolžnost, da napišem priložnostni članek ob 3. obletnici izhajanja Brestovega Obzornika. S tem sem že nakazal princip dela uredniškega odbora, kajti tudi izdaja našega lista je povezana z določeno tehnologijo dela. Tako mora uredniški odbor pristopiti k izdaji vsake številke organizirano in z določeno vsebinsko kreativnostjo. Zavedamo se, da z izdajo lista ustvarjamo tudi javno mnenje. To pa pomeni, da mora biti naše delo v skladu s poslovno politiko podjetja in z ostalimi smotri organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij našega podjetja. Da, 36 številk je za nami. Stopamo v četrto leto izhajanja. Danes lahko rečemo, da je Brestov Obzornik dokončno shodil. Morda izzveni naša majhna slovesnost neskromna, vendar se v uredništvu veselimo vsake nove številke ali Brestovčka, kot ga in-kognito imenujemo člani uredni- štva. Veselimo se je, ker vemo, da smo zopet uspešno opravili svojo dolžnost, kot delavec svoje delo. Zadovoljni smo, ko beremo svoja zapažanja, ugotovitve in razmišljanja o naši ustvarjalnosti v podjetju in izven njega, v tiskani besedi. V kolektivu smo ustvarili novo vez, ki daje možnosti za čim boljše medsebojne odnose in s tem prispeva k vedno večji ustvarjalnosti zaposlenih. V naše glasilo je doslej pisalo nad 100 sodelavcev. Lepa številka, ni ji kaj reči, saj predstavlja kar 7 "U vseh zaposlenih. Vseeno pa ugotavljamo, da obstajajo možnosti razširitve kroga sodelavcev in s tem tudi vsebinske popestritve glasila. Priznamo, da je morda težko prijeti za svinčnik, vendar bodite brez pomislekov. Obzornik ima svojega lektorja in ni bojazni, da bo vsebina tudi primerno slovnično obdelana. Pogosto nam bo dobrodošla tudi ideja. Ce bo po-Konec na 2. strani samoupravljanja Predsednik CDS inž. Drago Mazij govoril na svečani seji Samoupravljanje — pogoj prihodnjega razvoja SVEČANA SEJA CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA OB DVAJSETLETNICI SAMOUPRAVLJANJA V PODJETJU V okviru praznovanja dvajsetletnice samoupravljanja v podjetju je bila 30. septembra svečana seja delavskega sveta. Na seji so bili tudi predstavniki občinske skupiščine in družbe-no-političnih organizacij, vsi dosedanji predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij v podjetju. Bilo je to lepo in prijetno srečanje, srečanje s posebnim nadihom slovesnosti. Na seji so se srečali tisti, ki so pred dvajsetimi leti zaorali ledino in v težkih pogojih prevzeli v upravljanje podjetje, in tisti, ki morda šele leto ali dve sklepajo samoupravne dogovore v dobro in čim hitrejši napredek kolektiva. Po pozdravnem nagovoru je sedanji predsednik centralnega sveta ing. Mazij orisal razvojno pot podjetja in se posebej zaustavil ob pomembnejših prelomnicah na tej poti. Velike proizvodne možnosti odpira rekonstrukcija proizvodnih naprav in objektov, ki gre h koncu. To pa zahteva tudi sodobnejše in bolj organizirane metode v proizvodnji in raziskavi tržišča. Posebej je poudaril, da tolikšni proizvodni uspehi ne bi bili mogoči brez razvejanega sistema samoupravljanja, ki postaja v novih pogojih tudi vsebinsko in strokovno čedalje bolj poglobljeno. Kolektiv je v imenu družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine pozdravil Janez Pakiž, predsednik občinskega sindikalnega sveta. V svojem nagovoru je poudaril pomen Bresta za širšo občinsko skupnost in dejal, da vsi občani čutijo z njegovim utripom. Posebej je omenil, da terjajo sodobni pogoji za gospodarjenje še večjo samoupravno odgovornost in izrazil prepričanje, da bodo Brestovci tudi v prihodnje kos vsem družbenim in ekonomskim zahtevam, kot so jim bili dosedaj v plodnem dvajsetletnem samoupravnem obdobju. Na svečani seji je spregovoril tudi glavni direktor tov. Jože Lesar, ki je dvajset let svojega dela povezal z razvojem podjetja. Tudi on je orisal prehojeno pot in se zaustavil tudi ob težavah, ki jih je bilo treba premagati, da je Brest postal to, kar je danes. Poudaril je, da je mogoče strmo napredovati le ob nenehnem obvladovanju težav, ki jih poraja nagli razvoj. Brez tega se Brest ne bi mogel iz majhnega kolektiva razviti v moderno, sodobno organizirano proizvodnjo. Zato smo se tudi lotili obsežne rekonstrukcije proizvodnjih naprav in objektov. Vendar pa se nikoli ne smemo zadovoljiti s tem, kar smo dosegli in kar imamo. Ne smemo se samo prilagajati tržišču, ampak tudi sooblikovati. Ne smemo se zapirati v svoj ozki krog, am- pak se aktivno vključevati v sodobne gospodarske tokove. Uvajati moramo sodobno vodenje proizvodnje, moderne metode v raziskovanju tržišča in se vključevati v integracijske procese. Le tako bomo lahko kos zahtevam sodobnih gospodarskih gibanj. Ob koncu se je zahvalil samoupravnim organom preteklega dvajsetletnega obdobja za dragoceno pomoč pri oblikovanju poslovne politike podjetja in sodelovanje ter dejal, da se je v teh dvajsetih letih tako navezal na podjetje in na trmaste, a vztrajne notranjske ljudi, da se bo vse življenje čutil Brestovca. Nato so vsem dosedanjim predsednikom delavskih svetov in u-pravnih svetov podelili skromna spominska darila, posebna delegacija pa je nesla na grob enega izmed nekdanjih predsednikov upravnega odbora, preminulega Janeza Kebeta, spominski venec. V imenu nagrajencev se je zahvalil eden izmed prvih predsednikov delavskega sveta, tovariš Andrej Šega. Spomnil se je težkih, a uspešnih let, tovarištva in samopremagovanja, s katerim so gradili in širili podjetje. Izrazil je tudi zaupanje mlajšim, da bodo še v naprej uspešno vodili podjetje. Ob tem pomembnem jubileju se je vsem v zavesti še enkrat izostrilo prepričanje, da je postalo samoupravljanje resnična vsebina našega življenja in dela ter pogoj za prihodnji razvoj. Za to gre zahvala vsem tistim, ki so v teh dvajsetih letih delovali v najrazličnejših samoupravnih organih, sedanjim in prihodnjim generacijam na narekuje dolg — razvijati, izpopolnjevati in strokovno bogatiti delovanje samoupravnega sistema. B. Levec SPREJEM UPOKOJENCEV V okviru praznovanja dvajsetletnice samoupravljanja je bil 1. oktobra sprejem za upokojence Bresta. Po evidencah kadrovskega sektorja smo razposlali nad 240 vabil. Upokojenci so si takega srečanja želeli, kar dokazuje velik obisk. Skoraj dvesto jih je prišlo iz vseh krajev naše občine, pa tudi od drugod, kljub slabemu vremenu. V imenu podjetja je upokojence v novi delavski restavraciji pozdravil pomočnik glavnega direktorja ing. Dušan Trotovšek, nato pa so si pod vodstvom mladih tehnologov ogledali proizvodnjo v Iverki in Tovarni pohištva Cerknica. Po ogledu so se upokojenci spet zbrali v delavski restavraciji, kjer jim je govoril o proizvodnih uspehih in naporih kolektiva predsednik koordinacijskega odbora sindikatov Bresta Alojz Otoničar, pevski zbor pa jim je zapel nekaj pesmi. Ob tej priložnosti so dobili upokojenci knjižna darila. Zadovoljstvo ob srečanju, ki se je nadaljevalo ob pogovorih, obujanju spominov in pesmi, je obogatil še nastop zabavnega ansambla Staliktiti, tako da so se mnogi tudi zavrteli. Vzdušje je bilo ves čas sprejema zelo prijetno, v pogovorih pa so izražali upokojenci zadovoljstvo nad sprejemom in presenečenje nad rastjo in razvojem Bresta. Podobnih srečanj si upokojenci še želijo. Nekaj vtisov: Marija Puntar, poročena Igrič-nik, je prišla na srečanje iz Hrastnika. Na Brestu je delala štirinajst let — do leta 1961. S se- boj je pripeljala tudi moža — upokojenega rudarja, da bi mu pokazala, kje je toliko časa živela in delala. »Neverjetno, kaj ste naredili! Tovarne ne poznam več. Ponosna sem in vesela, da bo tudi moj mož videl, kje sem delala. Prisrčna zahvala in mnogo uspehov želim kolektivu. To je eden izmed mojih najlepših dnevov.« Podobno so povedale upokojenke iz Dolenje vasi, Matevž Drobnič iz Grahovega, Mirko Podgornik iz Cerknice, Andrej Šega iz Cerknice, Anica Petrovič iz Begunj in drugi. S srečanjem so bili zadovoljni, želijo pa si, da bi se vsako leto spet srečali. F. Sterle SVET ENOTE SKS KONSTITUIRAN Na volitvah, ki so bile 28. septembra 1970, so bili v svet enote skupnih strokovnih služb izvoljeni naslednji kandidati: Za člane: Zdravko Zabukovec, Brane Mišič, Janez Lavrenčič, Jože Frank, Ivan Škrlj, Janez Kovačič. Za namestnike: Marija Udovič, Joža Urbas, Stanka Mekinda, Janez Otoničar, Joža Žurga, Rado Udovič. Na prvi seji je bil za predsednika sveta izvoljen Zdravko Zabukovec, za njegovega namestnika pa Ivan Škrlj. V četrto leto Nadaljevanje s 1. strani membna za širši krog bralcev, jo bomo vsekakor skušali obdelati in objaviti. Lahko rečemo, da bolj ali manj uspešno »pokrivamo« vse važnejše poslovne dogodke v podjetju in družbeno politična dogajanja v podjetju in izven njega. Sami pa ste lahko opazili, da nam primanjkuje konkretnih zanimivosti z delovnih mest v proizvodnji in satirično-humori-stičnih sestavkov. Tudi s tega področij nam bodo dobrodošle tudi ideje, ki jih bomo skušali z našimi humoristi oziroma karikaturisti uresničiti. Vsekakor bo treba posvetiti v prihodnje zabavnemu žanru več pozornosti, če nočemo, da bomo še naprej poslušali očitke, da je časopis preresen in preveč podoben uradnemu listu. Seveda ima uredniški odbor tudi svoje načrte za nopestritev glasila. Reči moram, da so na vsakem sestanku novi predlogi. Na teh sestankih, ki so, mimogrede povedano, zelo sproščeni, tudi ne manjka satiričnih osti. Morda je to tudi razlog, da je eden od sodelavcev dejal, da mu od sestankov niso odveč samo sestanki uredniškega odbora, kjer po- gosto zelo parlamentarno obdelujemo posamezne probleme, ki jih nakazujemo z vsebino sestavkov, za katere zadolžujemo posamezne sodelavce. Težave nastanejo z realizacijo naših zamisli, kajti vedeti je treba, da smo v uredniškem odboru sami amaterji, ki imamo svoja delovna mesta. No, kljub temu predvidevamo v prihodnje naše glasilo vsaj delno popestriti. Uredniški odbor pa bo skušal realizirati tudi številko ustnega časopisa Brestovega obzornika, povezano z zabavnim programom. Vprašanje je le, kdaj in kako nam bo uspelo. Člani uredništva zatrjujemo, da nam je zaradi izdajanja glasila mesec za polovico krajši, ustni časopis pa nam ga lahko še bolj skrči. Vsekakor pričakujemo, da bo ustni časopis realiziran pred četrto obletnico časopisa. Z današnjo številko stopamo torej v četrto leto neprekinjenega mesečnega izhajanja Brestovega Obzornika. To priliko izkoriščam, da se v imenu uredniškega odbora zahvalim za dosedanje sodelovanje vsem sodelavcem našega lista in jih vabim k še tesnejšemu sodelovanju v prihodnje. Urednik Upokojenci Bresta so bili ugodno presenečeni nad gostoljubnim sprejemom in izbranim programom ob 20-letnici samoupravljanja Diploma in zlata skrinja v Beogradu Nadaljevanje s 1. strani ki je všeč morda nordijskim ali turskim potrošnikom. Kje je toliko dnevni sob, da bodo šle vse v promet? Naj na kratko opišem naš paviljon. Ne bi hotel pisati, koliko časa je bilo potrebnega za postavitev, koliko ljudi je sodelovalo pri tem in podobno. Bilo je mnogo jeze in pripravljanja, ker ni oila posebej dobavljena raster se-stavljivka. Toda to je minilo — naj se več ne ponovi. Paviljon je zares lep. Težko je opisati občutek, ko v zatemnjenem prostoru vidiš zdaj modro, zdaj vijoličasto, zdaj rdečo svetlobo, ki Pada na naše izdelke in pri tem vsak izdelek pričara gledalcu svojo mičnost. Od glavnega vhoda na desno se beli Y-90 garnitura. Bogata je in ni ji kaj reči. Sledi skupina več Barbar — tako bi poenostavil dnevno sobo in jedilnico, zdaj omaro, zdaj bogat regal, zelen, rdeč, macesnov. Niso zastonj novinarji spraševali, kako sodelujemo z gradbeniki. »Sanje«, je dejala novinarka iz RTV Beograd, »vendar za moj žep to ni«. Za čigav? Za izvoz? Kam? Pustimo sanje in pojdimo dalje. Bel pod z napisi BREST pohištvo lepo deluje in se sklada s hostesami v lepih hlačah in z rjavimi šali, ki dajejo objektu še lepšo Podobo. Že samo pri naši TAMARI, ki sramežljivo modificirana z dvojno omaro stoji prav spredaj kot bi govorila: poglejte, tudi jaz sem na prodaj, cenejša od Barbare, Polone in še najbližja jugoslovanskemu potrošniku, ki ljubi omaro nadvse. Polona s posteljo je privlačen izdelek. Posebno všeč je bila zato, ker jo bomo prodajali po delih. In že sem slišal: »Kje pa je °mara?« Res se bo treba pogovoriti s projektanti zgradb, naj delajo več ugrajenih omar. Že smo pri Clavdiji. Lepo delujejo na novo izdelani fotelji. Naj bralci ne zamerijo, če je katera »d razstavljenih devic pozabljena. Škoda da niso dobavili raster garniture, potem bi bil ambient lepši. Če se sedaj še enkrat ozrem po ysern paviljonu, če pogledam našo razstavo, vidim, da je dopadljiva, saj imajo razstavljeni izdelki tak prostor, da lahko živijo, da so poudarjeni. Skratka, dosegli smo tak stil razstavljanja, ki je zna eilen za tovrstne razstave v svetu. Kako pa je z ostalimi? Meblo je pokazal svoj standardni sestavljeni program. Ne bi bil Meblo, če bi poleg paviljona postavil 2unaj plastičnega šotora z velikim Opisom MEBLO DESIGEN. Tu le kaj videti. Vrsto regalov z barvnimi rešit-Vami. Vse deluje mogočno, lepo, Praktično. In trg? Marles je pokazal program, ki srno ga menda videli že v Zagrebu. Izdelki so lepi, funkcionalni r~7 res dela Marles najlepše kuhinje v državi. Stol je pokazal pisarniški prodam miz in stolov v svojem značilnem slogu, učinkovito, lepo in komercialno. Javor je poleg že znanih mode-mv foteljev pokazal tudi izdelke dnevnih sob. Ne gre za posebno raven, vendar tu so. Izola zavzema manjši prostor. Razstavljajo komadno pohištvo. .Alples je pripravil preseneče-hje. od predsob, katerih je cela Vrsta, pa do sestavljivk po poseb-n.em programu. Dober gledalec pa f1 lahko hitro ustvari mnenje, ham bo šla proizvodnja potem, k° bo modernizacija končana, in t0 ni daleč. , .V posebnem skupnem vabilu, j" je lično izdelano, ni zastonj ^apisano: Devet slovenskih reno-miranih podjetij nastopa skupaj , hali 8. Pozivamo vas, da obišče- razstavo njihovih izdelkov. Sku-Pina je res pokazala napredek. pJe je 1969. leto? Komaj leto dni m h^11^0 °d tedaj in taka sprememba v designu, dosežena je vropska raven! 23. oktobra ob 17,45. Čakam na telefonski razgovor z Beogradom. Brestov obzornik izide pred 1. novembrom, zato je treba s člankom pohiteti. Zvedeti hočem, kaj je sklenila žirija, kdo so nagrajeni. 01151555 — »Prosim razstavni prostor Bresta!« »Tukaj razstavni prostor Bresta — Markovič!« »Kaj je sklenila žirija? Povej za bralce Obzornika!« »Tudi letos nismo ostali brez priznanja. Za najučinkovitejše urejen ambient dnevnih sob BARBARA smo dobili ZLATO SKRINJO, za sistem BARBARA — DIPLOMO. Pozdrav bralcem Obzornika!« Verjetno bo o sejmu še kaj napisanega. To so prve novice, trditve pa kljub temu niso pretirane. Sestavek želi bralca opozoriti, kako velika in važna tekma je tak sejem, ki ni samo sejem, ki je salon — revija dosežkov. D. Trotovšek Nova Brestova dnevna soba POLONA Poslovanj e v devetih mesecih tega leta Podjetje ugotavlja po sistemu knjigovodske tehnike periodično tudi poslovne rezultate med letom. V krajšem sestavku želimo prikazati najpomembnejše poslovne rezultate, dosežene v prvih devetih mesecih letos. PROIZVODNJA V devetih mesecih letošnjega leta smo dosegli proizvodnjo, ovrednoteno po prodajnih cenah Iranko tovarna v višini 115 milijonov dinarjev. Primerjano z enakim obdobjem lanskega leta kaže, da smo letos povečali obseg proizvodnje za 28 "/o. Visoko povečanje proizvodnje je predvsem rezultat investicijskih vlaganj v letu 1969 in delno tudi v letu 1970. Največje povečanje proizvodnje za 38 °/o je dosegla TP Cerknica. Ostala povečanja proizvodnje pa so po poslovnih enotah naslednja: TP Martinjak 27 °/o, Iverka 26 °/o, TLI Stari trg 19 °/o. Nasploh lahko rečemo, da bi bil porast proizvodnje še večji, če ne bi v vseh poslovnih enotah zaključevali kompleksno modernizacijo proizvodnih kapacitet. Razumljivo je, da je istočasnost investicije in proizvodnje zavirala nemoten produkcijski pro- PRODAJA Dosežena prodaja v devetih mesecih letošnjega leta se je minimalno povečala nasproti istemu lanskemu obdobju. Relativen odnos prodaje nasproti proizvodnji kaže, da je naraščanje prodaje nekoliko počasnejše od pove- čevanja proizvodnje. Za to sta predvsem dva vzroka. Prvi in naj-občutnejši je recesija na ameriškem tržišču. To nam je povzročilo izpad prodaje izdelkov na ameriško tržišče za prek milijon dolarjev. Drugi vzrok pa je v tem, da je bila prodaja pohištva in primarnih izdelkov v letu 1969 v izredni konjunkturi tako, da so bile naše zaloge gotovih izdelkov izpod minimalnih. Letošnje leto se je prodaja pohištva stabilizirala, medtem ko je za primarne izdelke tako na zunanjem in notranjem trgu še vedno veliko povpraševanje. Stanje v izvozu se je v drugi polovici leta znatno izbolišalo, zlasti še, ker smo z veliko intenzivnostjo obdelovali evropsko tržišče. Na sploh pa pričakujemo znatnejši porast prodaje v zadnjem kvartalu, ko nastopi sezona za prodajo pohištva. OBRATNA SREDSTVA Trenutna neusklajenost proizvodnje in prodaje je imela za posledico povečanje potreb po obratnih sredstvih. Stanje je bilo toliko bolj pereče, ker smo iz lastnih sredstev finansirali tudi za- > K /F ■ - 1 y - ^ "" ... Lepa in praktična stola Tovarne lesnih izdelkov Stari trg Tone Kebe-vršilec dolžnosti glavnega direktorja Centralni delavski svet je na svoji 157. redni seji imenoval za vršilca dolžnosti glavnega direktorja ing. Toneta Kebeta, dosedanjega namestnika glavnega direktorja Bresta. Tovariš Kebe je bil rojen 1929. leta v Dolenjem jezeru. Že kot sedemnajstletni mladenič je leta 1949 pričel z delom v Lesnoindustrijskem podjetju Cerknica. Z njemu svojsko voljo in delavnostjo je opravljal različne dolžnosti v skupnih strokovnih službah Bresta, v Tovarni pohištva Cerknica in Tovarni pohištva Martinjak. Kljub obremenitvam na delovnem mestu je leta 1968 diplomiral na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Ves ta čas je mnogo deloval v družbeno-političnih organizacijah in organih oblasti, sedaj med drugim opravlja tudi dolžnost podpredsednika Skupščine občine Cerknica. S svojim delom, idejami in organizatorskimi sposobnostmi je na dosedanjih odgovornih delovnih mestih dosegel velike delovne uspehe in zaupanje kolektiva. ključna rekonstrukcijska dela. Od dokončanja investicij nismo mogli odstopiti, ker bi bile brez teh vlaganj nepopolne in bi povzročile izpad doseganja ekonomskih rezultatov podjetja. Zaradi tega smo se odločili za najetje dodatnih dolgoročnih in kratkoročnih kreditov. V letu 1970 se je v bankah, bolj kot kdajkoli prej, odrazila zaostrena kreditnomonetarna politika. Med letom je bila sprejeta vrsta restriktivnih ukrepov, ki so zmanjševali prosta denarna sredstva poslovnih bank. Taka politika zaostrovanja se je odrazila neposredno tudi na odnosu poslovnih bank do podjetij. Zato je bila pridobitev kreditov zelo težka in povezana z nekaterimi deviznimi aranžmaji. Kljub temu nam je uspelo dobiti 21 milijonov dinarjev obratnih sredstev, od tega 30 °/t> za dolgoročno kreditiranje obratnih sredstev. Poleg pridobitve teh sredstev smo izvedli tudi vrsto notranjih ukrepov na po- dročju vezave sredstev z namenom čim boljšega in prioritetnega izkoriščanja lastnega poslovnega kapitala. Še naprej pa ostaja za hitrejšo poživitev prodaje, zlasti v ostalih republikah, odprto vprašanje potrošniških kreditov, ki jih nekatera sorodna podjetja dobivajo in koristijo v znatno večjem obsegu. POSLOVNI REZULTAT Kazalci gospodarjenja kažejo, da smo v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegli tudi večje poslovne rezultate. Tako se je povečala produktivnost, merjena s fizičnim obsegom proizvodnje na zaposlenega, za 20 °/o, ekonomičnost poslovanja merjena s stroški poslovanja napram ustvarjenem dobičku za 7 °lo, rentabilnost poslovanja merjena z akumulacijo v odnosu s poprečno vloženimi sredstvi pa je porasla letos za 2 »/o. V devetih desecih letos so znašali poprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega v Brestu 1238 din, medtem ko so znašali poprečni mesečni neto osebni dohodki v letni industriji SRS 1127 din (podatki za prvih šest mesecev letos). Osebni dohodki na Brestu so se letos povečali za 2 °/o. ANKETA O PRODAJI Čeprav je Slovenijales prepovedal dajati podatke za anketo našim predstavnikom, je večina anket od drugih podjetij že izpolnjena. Gotovo so se pri Slovenijalesu ustrašili, da bi z anketo morali odkriti svojo politiko kreditiranja neslovenske proizvodnje iz slovenskih kreditov. Pa naj bo tako ali drugače, važno je, da smo z anketo ugotovili tisto, kar smo iskali in to je za nas dovolj. Podatke, ki smo jih zbrali, bomo strojno obdelali. Že nekaj podatkov, zbranih na klasični način, nam daje lep pregled, kaj smo dosegli po državi na različnih področjih, pregled o pomanjkanju nekaterih izdelkov na različnih krajih države, o naši udeležbi, uspešni ali neuspešni. Res škoda, da je Slovenijales tako zagodel naši anketi, saj bi nekateri podatki lahko služili skupnim interesom. Reči moramo, da so anketo najbolj uspešno opravili predstavniki za Dalmacijo Gorkič, za Srbijo Bankovič, za Slovenijo in Makedonijo Petan, za Hrvatslco pa je anketa v zamudi. 20 let samoupravi] anj a Razgovor z Andrejem Herblanom, tretjim predsednikom delavskega sveta na BRESTU Andrej Iierblan se je rodil 15. novembra 1920. leta v Zerov-nici. 1935. leta se je pričel učiti mizarske obrti pri Resinoviču v Grahovem in ostal pri njem do začetka vojne kot pomočnik. Že v tem času je aktivno deloval društvu prijateljev Sovjetske zveze in pri »rdeči pomoči«. Po okupaciji pa je bil ilegalno povezan z aktivisti Osvobodilne fronte. 1943. leta se je aktivno vključil v Gradnikovo brigado in je bil kmalu ranjen na Pokojišču. Zdravil se je v Kočevju. Okreval je doma v Žirovnici. Ob pregledu pri dr. Pušenjaku v Cerknici ga je zatekla znana domobranska racija. Aretirali so ga in ga novembra odpeljali v zloglasni Dachau, od koder se je vrnil šele junija 1945 leta. Nato je bil najprej tajnik krajevnega odbora in deloval v različnih organizacijah. Kasneje je bil na ministrstvu v Ljubljani in na Gozdnem gospodarstvu Postojna. Leta 1950 je prišel na Brest, kjer je bil tehnični vodja mizarske delavnice. Sedaj je vodja kontrole v Tovarni pohištva v Cerknici, obenem pa še predsednik krajevne skupnosti Cerknica, predsednik Lovske zveze Notranjske, aktivni delavec v sindikatih in povsod, kjer je treba poprijeti. »Na Brestu ste že dvajset let. V tem času smo postali moderna industrija. Strnite v nekaj stavkih Brestov razvoj!« »To je skoraj neverjetno, res si ne morem misliti, da smo v tem času toliko spravili skupaj. In to v dobri četrtini generacije. Tradicije ni bilo, ljudi ni bilo, organizacije nikakršne, strojev tudi ne. Na tovarniškem prostoru je bil še sadni vrt. Res smo bili pridni in trmasti. Nobene nadure nismo plačali.« »Tudi življenje je sedaj drugačno.« »Spominjam se življenja v stari Jugoslaviji. Če nisi bil nekaj, si nisi mogel ustvariti življenja. Brezizhodnost takratne politike nas je politično povezovala. Mnogo smo brali in verovali, da mora priti do preobrata.« »Kaj pričakujete od spomladanskega kongresa samoupravljavcev?« »Kongres sam ne bo dal posebnih rezultatov. Problematiko pa bo temeljito pretresel. Kongresno gradivo bo hrana za prihodnje delo in razvoj naše družbe.« »Aktivno ste delovali v različnih samoupravnih organih Bresta. Smo lahko zadovoljni z doseženim?« »Samoupravljanje na Brestu je veliko prispevalo k uspehom, s katerimi se danes lahko pohvalimo. Posamezni samoupravni organi bi morali imeti več čuta odgovornosti. Člani samoupravnih organov so vendar poslanci delovnih tovarišev in bi morali med njimi aktivno delovati, najmanj pa jih seznanjati s samoupravnim dogajanjem. Pogrešam več poglobljene samoupravne pobude.« »Cerknica je posebno v zadnjem času lepo razvija in tudi spreminja. Kaj bo treba še storiti, da bo bo življenje še lepše, kraj pa privlačnejši?« Razvnel se je tako, da je krilil z rokami. »Pri komunalnem urejanju smo v preteklosti mnogo zamudili. Za- PO OBČINSKEM PRAZNIKU Štiriindvajset let je 19. oktobra minilo od napada partizanov na Lož in istega dne na Bezuljak. Uspešni akciji partizanov, ki jih je vodil narodni heroj Ljubo Šercer, posvečamo izjemno pozornost še danes. V spomin na ta dan praznujemo občinski praznik. Resda malo bolj skromno, sredi delovnih uspehov, ob asfaltiranju naših cesta, ob postavljanju javne razsvetljave, ob prizadevanjih za dosego planiranih ciljev v delovnih organizacijah. Ob tej priložnosti so obiskali naše kraje mladinci in mladinke ljubljanskih šol »po poteh Tom-šičevcev«. V Cerknici in na Rakeku sta bili slavnostni akademiji, ki ju je izvedla Glasbena šola Frana Gerbiča z Rakeka. Praznovanje pa je minilo v znamenju priprav na visoki obisk predsednika skupščine SR Slovenije Sergeja Kraigherja in predsednika gospodarskega zbora Toneta Boleta. Zastave in lep dan so obeležile naš praznik, res da skromno, saj nismo več navajeni na bučna zborovanja in manifestacije. Obeležili pa smo ga vendarle, naš praznik. Kako se je kalilo samoupravljanje Nekako sredi leta 1950 je zvezna skupščina sprejela zakon o samoupravljanju podjetij. Naši sindikati so se resno lotili priprav za uvaljanjanje tega zakona. Najlepša priprava je bilo večmesečno tekmovanje med obrati. Za tekmovanje so se obvezali vsi kolektivi po obratih. V Cerknici je pred sedanjo upravno zgradbo stal velik grafikon, ki je kazal rezultate tekmovanja. Tovarne in obrati so dobili drugačno podobo. Napisi na njih so opozarjali, da se nekaj dogaja. Kako smo se pripravili na obratu Martinjak? V kolektivu je bilo tedaj okoli 70 delavcev. Tekmovanje smo vzeli zelo resno. Kot sindikalni funkcionar, tajnik podružnice, sem organiziral bri-gadno tekmovanje. Vsaka brigada je imela svoj grafikon. Točkovali smo planski doseg, zbijanje posameznih delov zabojev, skladiščenje izdelkov in čiščenje strojev. Prvega dne je bilo težko, drugega že bolje, tretji dan pa je bil že bojevit. Ob koncu izmene smo podaljševali delo, če je bilo po- trebno doseči boljši rezultat. Veliki grafikon v Cerknici je kazal, da obrat Martinjak prednjači. Tudi sindikalno delo smo močno poživili in organizirali strokovna in politična predavanja. Izkoristili smo vse nedelje. Tudi to je bil velik prispevek v tekmovanju. Obračali smo se na politične in prosvetne delavce, sedaj pokojnega predsednika okraja Rakek tovariša Urbasa, poslanca Matevža Haceta, učitelja Novljana, sedaj pokojnega strojnika J. Martinčiča in druge. Približal se je čas prve seje delavskega sveta 1. oktobra 1950.Te-den dni prej nam je upravnik tovariš Franc Mele slavnostno izročil zastavico kot najboljšemu kolektivu, obenem pa tudi zastavico najboljši brigadi. Tako smo zadovoljni šli z našimi izvoljenimi člani na prvo zasedanje delavskega sveta. Po uvodnem pozdravu je bila izvolitev predsednika. Ker je bil obral Martinjak najboljši v tekmovanju, smo na predlog, naj bo prvi predsednik iz našega kolektiva, soglasno predlagali tovariša Franca Intiharja. Sprva je bilo delo tega samoupravnega organa še bolj uvaja; nje v delo, nato pa smo reševali plan poseke, razreza in prodaje zabojev, kajti izdelava pohištva je bila šele v začetku. Veliko skrb smo posvečali kadrom. V šole so šli prvi štipendisti, povečali smo tudi vajeniški kader. Na eni izmed prvih sej smo na predlog tovariša direktorja Jožeta Lesarja dali podjetju ime Brest. Prvi delavski svet je reševal tudi preusmeritev proizvodnje iz zabojarne v galanterijo v Marti; njaku, prav tako pa v Cerknici od barak na kuhinjsko pohištvo in nato na bolj zahtevno pohištvo. Kmalu zatem je podjetje prizadela huda nesreča: požar v Martinjaku in nekaj kasneje še v Cerknici. Delavski sveti so tedaj reševali nešteto kočljivih vprašanj. Bila je potrebna skoraj nadčloveška volja, da smo vse obnovili. Sedaj, ko se spominjamo teh naporov, se moramo spomni-Konec na 5. strani Požar upepelil Lesni kombinat Ravna gora Sredi meseca je hud požar, ki je nastal v lakirnici, popolnoma uničil glavni obrat lesnega kombinata Ravna gora v Gorskem Kotaru na Hrvaškem. Škoda, ki presega 35 milijonov novih dinarjev, je še hujša, saj je uničen moderni strojni park, ki je bil pred kratkim popolnoma obnovljen. Brez dela je ostalo 900 delavcev. Kombinat Ravna gora zaposluje mnogo ljudi sicer siromašnega Gorskega Kotara. ' Kombnat je bil ena izmed najboljših tovarn lesne industrije na to imamo sedaj odprtih toliko akcij. Še huje je v številnih manjših naseljih v občini. Kar zadeva videz naselij, smo šele na začetku; z gostinstvom je prav tako. Kultura in telesna kultura sta vprašanje zase. Nekaj bo treba storiti. Mnogo težav, nestrpnosti in mlačnosti se rojeva iz nenačrtnega dela. Občinska skupščina nima niti sprednjeročnega ščina nima niti srednjeročnega niti dolgoročnega programa razvoja. Zanj bi se morali dogovoriti in ga potem odločno uresničevati.« Na sprejemu upokojencev ob dvajsetletnici samoupravljanja sva se spet pogovarjala. Vesel je bil, da je bilo na sprejemu toliko upokojenih. »Na starejše ljudi ne smemo pozabljati. Velik delež življenja so pustili na Brestu. Skrbeti moramo za njihov dostojen zaslužek in primerno počutje.« Z Andrejem Herblanom se ni težko pogovarjati; povsod je prisoten in mladeniško aktiven, jezi ga malodušje. Ostal je tak, kakršno je bilo njegovo življenje — razgibano, težko in plodno. F. Sterle Hrvatskem in je večino svoje finalne proizvodnje izvažal na konvertibilno področje. Požar v Ravni gori je tudi za nas resno opozorilo, naj kar najbolj skrbno varujemo naše premoženje. Kolektivu smo poslali tudi solidarnostno brzojavko, skupina naših strokovnjakov pa si je ogledala pogorišče in se pogovarjala o obliki Brestove pomoči nesrečnemu kolektivu. še en spominski posnetek: srečanje v novi delavski restavraciji Ker razpolagamo le s podatki za I. polletje 1970, velja tudi naša primerjava za enako obdobje. Lesna industrija je zelo važna panoga slovenskega gospodarstva. V letošnjem I. polletju je narastel obseg realizacije lesne industrije v SR Sloveniji, primerjalno z enakim obdobjem lanskega leta, za indeks 104. Za nas je najbolj zanimiva primerjava z večjimi podjetji, ki nam pove, da Brest še vedno ostaja v vrhu lesne industrije v SR Sloveniji. ’ < NeKoliko je čutiti padec izvoza, kar je rezultat recesije na ameriškem tržišču. To je šlo v prid manjšim podjetjem, ki izvažajo na Področje evropskega trga, tako se pri nas na Brestu čuti stagnacija v izvozu primerjalno z ostalimi, zlasti manjšimi podjetji. Tako je bil Brest lani prvi v izvozu, letošnje I. polletje pa je šele na 9. mestu. Za primerjavo navajamo dve frekvenčni distribuciji, iz katerih bo razvidna dinamika celotnega dohodka in dohodka za 1. polletje 1970. L Frekvenčna distribucija podjetij glede na doseženi celotni dohodek Doseženi celotni dohodek v L polletju 1970 v 000 N din Število podjetij Kumul. a u 32 S sr Kumu- lativna frek. L — 5.000 4 0 9 0 2. 5.001—10.000 11 4 25 9 3. 10.001—20.000 10 15 22 34 4. 20.001—40.000 8 25 18 56 5. 40.001—60.000 7 33 16 74 6. 60.001—80.000 2 40 5 90 7. 80.001—90.123 Meblo 2 42 5 95 44 44 100 100 Delež Bresta v celotnem dohodku lesne industrije SR Slovenije za I. polletje 1970 znaša 5,1 "/o. Ta odstotek je približno na ravni deleža iz lanskega leta. Primerjava stopenj akumulacije pa nam pove, da se Brest nahaja v samem vrhu lesne industrije SR Slovenije. 2. Frekvenčna distribucija podjetij glede na doseženi dohodek Doseženi celotni dohodek v I. polletju 1970 v 000 N din Število podjetij Kumul. Relativni frekvenci «/o Kumu- lativna frek. L —2.000 4 0 9 0 2. 2.001— 4.000 13 4 30 9 3. 4.001— 8.000 9 17 21 39 4. 8.001—12.000 5 26 11 60 5. 12.001—16.000 7 31 16 71 6. 16.001—20.000 1 38 2 87 7. 20.001—28.873 Marles 5 39 11 89 44 44 100 100 Brest je v I. polletju 1970 dosegel 21,400.755 din dohodka in se nahaja v najvišjem razredu. Višji dohodek ob Bresta sta dosegli le dve podjetji! in sicer Marles Maribor (28,873.000 din) ter Javor Pivka <21,461.000 din). B. Mišič Nove garaže in gasilski dom Ne le želje, ampak tudi potrebe so zahtevale zgraditev primernih Saraž za tovorne avtomobile in prostorov za shranjevanje gasilskih Sredstev in opreme. Zaradi razširitve proizvodnih prostorov je bilo treba podreti dosedanji gasilski dom, tovorna vozila pa so morala VSe doslej ostajati na prostem ali pod zasilnimi strehami in napušči °b tovarni. Nove garaže in gasilski dom bodo zgrajeni tam, kjer je nekoč stala Hrenova hiša ob Cerkniščici. Ta prostor zelo ustreza šoferjem avtomobilov in gasilcem, saj imajo dovolj prostora, pa naj bo za Popravila avtomobilov, za gasilske vaje, ali pa za dostop. Obenem Pa tudi ne bo oviran notranji transport, kar se je doslej pogosto dogajalo prav zaradi parkiranja tovornih avtomobilov. Nove garaže pa so še zlasti pomembne za vzdržljivost in trajnost v°znega parka, ki predstavlja precejšnjo vrednost osnovnih sredstev, ettiur pa smo na žalost vse doslej posvečali premalo pozornosti. a*co bomo sedaj odpravili še nekaj težav, s katerimi so se srečavali naši šoferji. F. Tavželj Kako se je kalilo samoupravljanje Nadaljevanje s 4. strani ti tudi tistih, ki jih ni več nami, ki so s sodelovanjem v delavskih svetih in s svojim delom pripomogli, da danes praznujemo dvajsetletnico samoupravljanja. Sedanji delavski svet je vse upokojene delavke in delavce, med katerimi je bilo tudi mnogo članov prvega delavskega sveta in drugih samoupravnih organov, povabil, da ob dvajsetletnici obudimo spomine preteklosti in se poveselimo uspehov sedanjosti. Ogled tovarne je vse upokojence zelo prijetno presenetil. O tem smo mnogo razpravljali sami tovarni in še nadaljevali v mogočni zgradbi nove menze in novega kombinata Brest. Ob pogrnjenih mizah, ob dobrem kozarčku nas je presenetil pevski zbor s pesmijo Slavljenec današnji, naše onemogle noge pa so poživili Stalaktiti. Tako smo naše srečanje preživeli v izredno prisrčnem razpoloženju. V imenu vseh upokojencev in upokojenk se vsem samoupravnim organom prisrčno zahvaljujem, pa tudi pevskemu zboru za ganljive pesmi in Stalaktitom za nebroj poskočnih. Sedanjemu kolektivu želimo upokojenci mnogo uspeha in trde volje pri premagovanju naporov in težav. Še enkrat: vsem hvala! Za upokojence Miro VVinkler »S šestnajstim letom sem šel od doma,« pravi Tone Cuk, delavec iz Tovarne pohištva Cerknica. Nikoli mu ni bilo kaj prida. Pred vojno je delal kot hlapec pri kmetih na Hrvaškem. Oče je bil dvakrat poročen. Iz prvega zakona so bili štirje otroci, iz drugega pa pet. Srednje velika kmetija ni mogla preživljati tako številne družine. Morali so z doma. Tone je star šestinpetdeset let. Rodil se je v Hrvaškem Zagorju v vasi Bobovac. Leta 1948 ga je pot zanesla v Cerknico. Dve leti ljudje je delal pri privatniku, nato pa se je zaposlil pri LIP Cerknica, toda samo za nekaj časa. Kmečkega dela in žvljenja je bil navajen, zato je raje poiskal delo v Kmetijski zadrugi. Leta 1956 pa se je -znova zaposlil na Brestu. Več let je bil skladiščni delavec. Sedaj vzdržuje ceste in kanalizacijo. Takole pravi: »Navadil sem se na kolektiv in ne bi se mogel odločiti za delo drugje, četudi bi imel možnosti. Plača je bolj majhna, vendar se nekako živi. Tudi delovno mesto mi u- CcstC v/tašlu d&iitd USfuCittOHC Te dni so delavci cestnega podjetja končali z asfaltiranjem cest po vaseh v Loški dolini. Z asfaltno cesto so v celoti povezane vasi Stari trg—Markovec in Stari trg—Nadlesk. Občani pa se sedaj sprašujejo, zakaj so ponekod ostali krajši makadamski presledki, čeprav je šlo le za nekaj sto metrov — na primer Viševek —Bajer ali Markovec—Vrhnika; malo daljši presledek je le med Pudobom in Kozariščami. Krajevna skupnost v Starem trgu je sklenila, da bodo asfaltirali le ceste skozi vasi. Ta sklep so tudi razlagali na sestankih po vaseh, ko so občani odločali o samoprispevku. Da pa so z asfaltom v celoti povezali vasi Markovec in Nadlesk s Starim trgom. ne pa Pudob in Kozarišče, je več razlogov. Stari trg j c središče Loške doline, zato je bilo treba asfaltirati vse ceste, ki peljejo iz njega. Proti Nadlesku odpelje vsak dan 16 avtobusov v obe smeri. V Markovcu ima Kovinoplastika svoj obrat; to podjetje pa je bilo porok za najeto posojilo. Krajevni skupnosti je prispevalo letno 80 odstotkov vseh dotacij. Ta sredstva pa bodo sedaj namenjena za odplačevanje najetega kredita. Ljudje se tudi sprašujejo, zakaj dela niso povsem opravljena. Ponekod so še celi kupi materiala. To delo bodo dokončno opravili delavci cestnega podjetja, saj je to v pogodbi, vendar pa so se dela malce zakasnila. Sredstva iz samoprispevka v redu dotekajo. 60 odstotkov so ljudje že plačali, za ostalih 40 odstotkov pa je zadnji rok konec novembra 1970. leta. Tako smo vendarle dobili lepe ceste vsaj po vaseh v Loški dolini, s čimer se je uresničila dolgoletna želja občanov. M. Šepec streza. Delo ni težko, pa tudi navajen sem nanj. Stanovanje imam kar v redu. Stanujem v stanovanjski hiši v Dolenji vasi. Sam sem v sobi, ki je dovolj velika. Če se spomnim nazaj, ko sem moral spati po hlevih in za človeka neprimernih prostorih, se sedaj res počutim zadovoljnega.« Nikoli ni imel možnosti, da bi se oženil ter si ustvaril družino in lastni dom. Ko bo upokojen, bo šel na Hrvaško k bratu, kjer ima ima pravico do stanovanja in ostale oskrbe. Tone Čuk je reden pri svojem delu. Dobra kapljica vina se mu ne upira. Kadar ga zvrne malo preveč, se vselej opraviči in poskrbi, da delo na njegovem delovnem mestu ne zastane. Zadnje čase ga bolijo noge. Zdravniška komisija mu je določila le štiriurno delo. »Morda bom v kratkem invalidsko upokojen«, pravi Tone Čuk. Na koncu razgovora je postal nenadoma slabe volje, kot da je tale razgovor vplival na njegovo razpoloženje. Dejal je, da nima nikogar od bližnjih, nikogar, ki bi mu v stiski kaj pomagal. J. Klančar Organizacija marketinga Že v prejšnji številki Brestovega obzornika smo pisali o delu pri organizaciji marketinga, s tem sestavkom pa bi radi opozorili na nekatere značilnosti ob marketingu. V razgovorih z g. Eamesom, ekspertom organizacije Unido, smo prišli do spoznanja, kako pravilna je bila je bila odločitev Bresta, da smo postavili zahtevo po strokovnjaku za marketing, z drugo besedo, da bomo tudi pri nas uvedli tak sistem dela. Svet za koordinacijo poslovanja je na svoji seji 27. oktobra podrobno razpravljal o organizaciji marketinga in podprl dano priporočilo. Ob strogo strokovnih vprašanjih je svet razpravljal tudi o organizaciji sektorja za mar- keting, ki obsega prodajo produkt managerja in transport. Na mesto direktorja marketinga je je svet imenoval ing. Dušana Tro-tovška, za produkt managerja pa V. Harmela in B. Mišiča. G. Eames zagotavlja, da bo mogoče s to ekipo, s skupnim sodelovanjem, z dobro koordinacijo in ob upoštevanju načel marketinga uspešno izpolnjevati naloge. Celotni prehod na sistem marketinga predvideva v dveh do treh letih, kar je v svetu nekje že normativ. To pa ne more biti vzrok, da že sedaj ne bi prešli na sistem, ki bo'v prihodnjem obdobju izboljšal stanje na področju prodaje, reklame in tudi prevoza. Do kod smo prišli v turizmu? OB ZADNJI OBČINSKI KONFERENCI V CERKNICI Nedvomno je cerkniška občina v zadnjih desetih letih v družbe-no-ekonomskem pogledu močno napredovala. Ta napredek je zlasti viden v industrjski proizvodnji. Vzporedno s tem pa je opaziti tudi napredek treciarnih dejavnosti. Na tem področju so pričeli z integracijskimi procesi in v letu 1967 je prišlo do integracije vsega družbenega gostinstva, ki se je pripojilo trgovsko-gostin-skem podjetju Škocjan na Rakeku. To podjetje je že tedaj uspelo modernizirati trgovsko mrežo in nuditi potrošniku večjo izbiro. Vse te akcije so našle polno podporo odgovornih organov v občini, saj so se zavedali, da je treba še hitreje razvijati gostinsko in turistično dejavnost, področje, ki nudi zaradi bogastva turistično dejavnost, področje, ki nudi zaradi bogastva narave in naravnih pojavov kraškega sveta še neizčrpane možnosti za prihodnji razvoj. Zato so se tega razvojnega področja lotili z načrtnimi akcijami. Izdelali so projekt za oje-zeritev Cerknišega jezera in ugotavljanje možnosti za izrabo prostorskih površin, ustanovili so institucije za vodenje, načrtovanje in iskanje možnosti turističnega razvoja. Idejni program turističnega razvoja, ki so ga sprejeli že pred leti, predvideva zaposlitev in preživljanje 3000 ljudi. To pomeni večjo gospodarsko moč občine, pomeni manj iskanja zaposlitve v tujini, skratka, pomeni bistveno spremembo socialne strukture in položaja naših vasi, kajti industrija je v sedanji stopnji modernizacije izčrpala vse možnosti za novo zaposlovanje. To pomeni, da je delo človeških rok nadome- vso občino, je bilo nujno, da se je svet Zavoda za turizem lotil odločnih in konkretnih korakov, da bi na to področje pritegnili močnejšega partnerja. Na tej osnovi so se začeli konkretni pogovor s hotelskim podjetjem Kras iz Postojne o poslovnem sodelovanju, ki je glede na gravitacijsko območje vezano na področje naše občine. S to povezavo bi izpolnili obojestranske interese. Kras je bil v prvi fazi voljan pripraviti program, kaj vse bo na našem področju investiral v sedanje turistične objekte, kasneje pa tudi v druge, ki so prostorsko zamišljeni. Občina kot celota bi tako začela vsaj v osnovi izpolnjevati svoj turistični program. Za začetek pri izdelavi programa pa bi HGP Kras potreboval osnovne podatke o turističnih objektih, ki že stojijo. Toda delavski svet TCP Škocjan z Rakeka je odgovoril, da ne dajo dodatkov, da bodo še najprej sami iskali boljšega partnerja kot je HGP Kras. Kako je delavski svet razumel tolmačenje svojega vodilnega kadra, ni znano, vendar je s svojim sklepom zavrl vsa prizadevanja, ki so bila v tem primeru že skoraj v realizaciji. Resda nihče ne krati samoupravnih pravic delavskega sveta, nihče ga tudi ne posiljuje v neke odločitve, toda družbeni interes in vsestransko gospodarsko in politično odprte akcije bi moral delavski svet razumeti, če bi bil pravilno informiran. O vseh teh vprašanjih je razpravljala tudi občinska konferenca Zveze komunisov v Cerknici. Konferenca je ugotovila, da je koncept razvoja turističnega gospodarstva v občini gospodarsko Cestni sklad SRS je v letu 1970 namenil za obnovitev ceste Rakek —Grahovo 320 milijonov starih dinarjev. Začetek del je bil določen za maj letos, vendar so pričeli z deli šele ob koncu oktobra. Vzrok za zakasnitev je v preobremenjenosti izvajalca del, res pa je tudi, da je isti izvajalec asfaltiral ceste po Cerknici in vaseh Loške doline že ob koncu letošnjega poletja. Prav zato v zadnjem času občani niti niso negodovali zaradi zakasnitev pri popravilu ceste Rakek—Grahovo. Obljube so se torej začele uresničevati. Cesta bo nekoliko raz- in družbeno-politično pravilen in da je treba v celoti podpirati vse, kar je bilo že doslej storjenega v prizadevanjih po poslovnem sodelovanju in integracijskih procesih. To naj bo predvsem naloga komunistov v turistično-gostinski dejanvosti. Le-ti so dolžni pojasnjevati kolektivu smeri in programe turističnega razvoja, ki so ga že lani sprejeli vsi občinsko družbeno-politični in drugi dejavniki. In še več, te koncepte je treba uresničevati in se zanje boriti. Treba se je odreči interesom skupin ali posameznikov v korist gospodarskih ciljev občine in njenih občanov. Politike prihodnjega razvoja turistične dejanvosti ne smejo zavreti nesporazumi, do katerih je prišlo v zvezi s TGP Škocjan in HGP Kras, temveč naj bo ta primer opomin, da se tako ne dela in da je treba proti takim pojavom politično ukrepati. F. Tavželj širjena in izravnana, ker bodo sekali nekaj nepreglednih ovinkov ter prelita z debelejšo plastjo asfalta. Ce bi vremenske nevšečnosti letos zavrle zaključek del, jih bodo dokončali spomladi leta 1971. Kot je slišati, bo cesta Planina—Prezid uvrščena med republiške ceste I. reda in zato lahko upamo, da se ne bomo več vozili po luknjah. To lahko sklepamo iz dosedanjih izkušenj, saj so bile ceste I. reda po prioritetni listi za vzdrževanje in večja popravila na prvem mestu. F. Tavželj Več zaposlenih -novi problemi V letu 1970 je število zaposlenih v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg naraslo od 179 v januarju na 236, kolikor jih je sedaj v delovnem razmerju. Z novimi delovnimi mesti v tovarni, predvsem v stolarni, smo rešili del okoliškega prebivalstva nezaposlenosti. Tako je lahko zlasti mladina po končani osemletki našla zaposlitev v domačem kraju. Tudi v žagalnici je bilo treba zaposliti novo delovno silo. Ker za leto 1971 predvidevamo obratovanje v treh izmenah, bi morali nove ljudi zaposliti tudi v skladišču žaganega lesa. V stolarni pa je glede na program v prihodnjem letu število zaposlenih doseglo maksimum. Z zagotovitvijo asortimenta, z razširitvijo prostorov pa bi bile v letu 1971 tudi v stolarni mogoče nove zaposlitve. S povečano proizvodnjo pa so se pojavile tudi težave predvsem glede skladiščnih in delovnih prostorov v stolarni. Stolarno bo treba znova podaljšati, ker nam montaža in lakirnica odvzemata skladiščne prostore. Sedanja utesnitev pa ovira nemoten delovni proces. Na novo zaposleni delavci prihajajo predvsem iz osemletke in so še brez delovnih izkušenj. Treba bo organizirati krajše tečaje ali obvezna predavanja o indu; strijski obdelavi lesa, o varnosti pri delu, o pomenu kvalitete izdelkov, priučiti jih bo treba na strojih in podobno. Mlade ljudi je treba vključevati tudi v samoupravne organe in v sindikat. Tudi prostori menze so postali premajhni. Treba bi jih bilo z rekonstrukcijo povečati, da ne bi malicali po dvorišču in v garderobi. Prav tako bi bilo treba kom; pleksno rešiti vprašanje sanitarij in garderob, posebno glede lokacij. To posebej velja za skladišče žaganega lesa, ki zavzame mnogo prostora. V prihodnje je treba nameniti sredstva tudi v te namene, sa j gredo v korist in boljše počutje delavca na delovnem mestu. M.Šepec Obnovitev ceste Rakek - Grahovo stila mehanizacija, s katero se lahko naša industrija obdrži na tržišču. Program med drugim določa, da bi razvijah sedanje turistične točke Rakov Skocijan, Cerknico, Slivnico, Cerkniško jezero, grad Snežnik z okolico, ob njih pa bi v okolici odpirali še nove. Z razvojem turizma bodo predvsem zasebni kmetovalci dobili možnosti vključiti se v njegov razvoj, saj nam bo trg povsem približan. Te zamisli temeljijo na realnih osnovah, ki so preizkušene doma in v tujini. Ne nazadnje pa je treba priznati, da so takšne koncepte že sprejeli vsi gospodarski in politični dejavniki v občini in dali poseben poudarek povezovanju s sorodnimi gospodarskimi dejavniki izven občine, če ne celo zven države. Ker te velike zasnove ni mogoče uresničiti čez noč, niti ni ekonomskih možnosti pri nobenem podjetju v občini, so se najodgovornejši predstavniki gospodarstva, družbenih ustanov in političnih organizacij zavzeli za to, da bi poiskali partnerje, ki bi z naložbo kapitala začeli uresničevati turistični program. Edina takšna organizacija v občini, to je TGP Škocjan, ki opravlja to področje dejavnosti, namreč ekonomsko ni možna samostojno uresničiti tako obsežnega programa. Podjetje že nekaj let išče možnosti za navezavo stikov z drugimi partnerji, toda vse doslej je ostalo le pri razgovorih. Ker pa je to področje dejavnosti širšega družbenega pomena za Novosti s področja zdravstvenega zavarovanja Novemu zakonu o zdravstvenem zavarovanju je sedaj sledil še predlog statuta Komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev ljubljanske regije za leto 1971. Kot vsak dopolnjen ali popravljen samoupravni akt vsebuje tudi ta predlog statuta nekatere spremembe. Oglejmo si na kratko obveznosti, ki nas čakajo v prihodnjem letu. Bistvena novost je v tem, da ne bo več dodatnih in izrednih prispevkov, temveč se bo celotna stopnja prispevka enotno obračunavala od brutto osebnih dohodkov. Torej odpade zakonska obveznost kot obračun v delitvi dhodka. Startna osnova bo po orientacijskem izračunu predloga statuta za leto 1971 znašala 7,07 odstotka, ob predvidenem naraščanju osebnih dohodkov pa za 18 odstotkov. Za ta start so zavarovancem zagotovljene vse dosedanje pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Ker pa predvideva statut večjo participacijo na račun skladov in oblikovanje cen zdravstvenih storitev ter minimalno povečanje skladov zdravstvenih delovnih organizacij, se stopnja zviša na 7,59 odstotka. Navsezadnje je treba prilagoditi (verjetno prenizke) osebne dohodke zdravstvenih delavcev ravni osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah v letu 1970 in ne 1971, ker bodo v prihodnjem letu nekatere gospodarske organizacije prisiljene celo zmanjšati osebne dohodke. To usklajevanje nas je privedlo že do stopnje 7,93 odstotka. Ker smo pozabili, da si tudi skupnost zdravstvenega zavarovanja lahko privošči (že spet) novo sistemizacijo (ne samo gospodarske organizacije) in predvidene kadrovske normative, ki morajo biti zase- deni, se orientacijska startna osnova končno ustavi na 8,28 odstotka (letos 7,10 odstotka). Seveda bodo vsa ta stališča dokončno oblikovana na temelju prihodnjega družbenega dogovarjanja, kajti dokončne stopnje prispevka po predlogu statuta ni mogoče vnaprej določati, temveč se bo prilagajala potrebam skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zagotovitev nemotenega finansiranja vseh potreb zavarovancev. Zavarovanci! Statut je v javni razpravi, razmišljajte o njegovih določilih! Medtem pa vam bom nanizal nekaj dopolnitev vaših ih naših pravic, ki nas zadenejo po novem statutu: — Bolovanje za nego otrok se od dosedanjih 15 dni skrči za otroke samo do starosti treh let, za ostale do 7 dni. — Pridobitev pravice do nadomestila osebnega dohodka bo p° 3 mesecih neprekinjenega zavarovanja oziroma po 6 mesecih s prekinitvami v zadnjih 12 mesecih, ali celo takoj, če je bil nekdo zavarovan pred zaposlitvijo kot družinski član. — Spremeni se pravica zavarovančevega zakonca v toliko, da je le-ta lahko zavarovan samo v primeru, če ni zaposlen, če se ne ukvarja s samostojno dejavnostjo in če ni zavezanec prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. — Poostri se nadzor nad bolniškim staležem. Pri tem niso izvzeta tudi vračila že izplačane bolniške v primerih, če se nekdo v staležu ukvarja s kakršnokoli dejavnostjo. — Zavarovalna pravica družinskih članov ne ugasne, če odide zavarovanec na odsluženje vojaškega roka, vendar mora izpolnjevati pogoje predhodnega zavarovanja (9 mesecev). — Nadomestilo osebnih dohodkov za nesreče pri delu, poklicne bolezni, spremljanje, porodniško in skrajšan delovni čas v višini 100 odstotkov osnove gre od prvega dne primera ne glede na zavarovalno dobo. — Nadomestilo za čas zdravljenja v bolnišnici se po novem zmanjša samo za 20 odstotkov, če zavarovanec nima družinskega člana, ki ga preživlja (zaposlena žena ni ta družinski član). Zavarovancu, ki ima vsaj enega takega člana, se nadomestilo ne zmanjša. — Ob smrti zavarovanca so družinski člani upravičeni do povračila pogrebnine in posmrtnine v višini enomesečnega osebnega dohodka. (Se bo nadaljevalo.) Š. Kralj S poti po Švedski Poslovno združenje LES iz Ljubljane je konec meseca septembra organiziralo strokovno ekskurzijo na Švedsko in Dansko za vodje ekonomsko finančnih sektorjev gospodarskih organizacij lesne industrije Slovenije. Devetdnevne ekskurzije sem se udeležil kot predstavnik Bresta. Potovanje smo pričeli pravzaprav v Zagrebu, od koder smo z letalom odpotovali do Kopenhag-na. Ogromno letališče v Kopen-hagnu, ki je neposredno pred morskim zalivom, daje občutek kot da bo letalo pristalo na morju. Po enournem postanku na letališču v Kopenhagnu, kjer dobro cvete trgovina brezcarinske cone, smo odleteli v Uppsalo, staro prestolnico Švedske, od tu pa nadaljevali vožnjo z avtobusom BOROHUS v Landsbru. Finansiranje stanovanjske izgradnje poteka po dveh virih: kreditiranje prek bank, kjer zagotavlja 70 °/o kapitala država iz proračunskih sredstev, ali pa prek neposrednih državnih posojil. V kolikor se gradijo stanovanja v okviru stanovanjskih podjetij (pogoj je enotna urbanizacija naselja) daje država kredit v višini 90 °/o cele vrednosti hiše in 70 %>, če posameznik gradi hišo v lastni režiji. Krediti se dajejo običajno za dobo 30 let po 7,5 °/o obrestni stopnji. Eden od kriterijev za pridobitev kredita je tudi višina dohodka na člana družine in število otrok. Na Švedskem zgradijo letno ca. 100.000 stanovanj, pri čemer je 2/3 stanovanj zgrajenih iz stan- Pogled na panoramo Stockholma v okrog 40 km oddaljeni Stockholm. krvi dober vtis so napravili na Jtas švedski cariniki, saj če ne bi bili v uniformah, sploh ne bi opatih, kdaj smo šli mimo njih. Švedska ima 8 milijonov prebi-yalcev in je redko naseljena debela. Večina prebivalcev živi v Južni tretjini Švedske. Gostota Prebivalstva upada od juga, kjer Je gostota naseljenosti okrog 130 Prebivalcev na km2 proti severu, kjer znaša 3 do 12 ljudi na km2. . švedska je zelo bogata z gozdo-yi; največ je borovih, smrekovih m brezovih gozdov. Švedska je zuana po bogatih ležiščih železne fude, sicer pa je to zelo razvita mdustrijska dežela. Vsak tretji ?ved ima avtomobil (prevladujejo avtomobili Volvo), vsak drugi Pa telefon. Narodni dohodek na osebo znaša 3.500 $. Izreden vtis napravijo na turista ceste in skorajda idilična nabija. Ceste in promet na Šved-skem so prav gotovo poglavje za-Se- Mesta in naselja so med seboj Povezana s široko razpletenim postnim omrežjem, ki ga sestavljajo skoraj izključno asfaltirane Ceste. Veliko med njimi je dvo- in yeč-pasovnih. Odličnim cestam Potruje prav gotovo tudi granitna osnova tal. Promet na Švedskem se je šele septembra 1967 Preusmeril z leve na desno stran cestišča. Švedi so bili pri tej preusmeritvi prometa sila previdni, kajti še danes se šoferji kljub Praznim cestam strogo držijo Predpisov omejene vožnje, ki dovoljujejo na odprtih cestah naj-:ec hitrost 100 km na uro. Sicer Pa so ukrepi zoper kršitelje zelo trogi in kaj hitro se zgodi, da ostane šofer brez vozniškega dovoljenja. še eno posebnost smo Pazili na švedskih cestah. Na od-Prtih cestah vozi tri četrtine šo-,erjev tudi podnevi s prižganimi Ucmi. Švedi posvečajo varnosti '°znje res veliko pozornosti. Švedska naselja sestavljajo v glavnem montažne hiše. Hiše so =rajene po večini v nižinske prede. Pred vsako hišo je zelenica okrasnim grmičevjem in okras-o ograjo. Več o stanovanjski izgradnji smo zvedeli v Informa-c*vnem in dokumentacijskem cntru stanovanjske izgradnje v s mckholmu, kjer smo imeli po-eono predavanje, in pri obisku Ovarne stanovanjskih hiš AB dardiziranih elementov. Vsako regionalno področje (občina), ki želi razvijati stanovanjsko izgradnjo in si želi dobiti sredstva preko kreditov, mora imeti obvezno potrjen 5-letni razvojni program stanovanjske izgradnje. V omenjenem »Centru« razstavlja na površini okrog 2000 m2 50 proizvajalcev stanovanjskih hiš in opreme svoje izdelke. Vsak proizvajalec je dolžan, da razstavi vse svoje najnovejše proizvode. V »Centru« je obiskovalcem na razpolago več arhitektov. V njem dejansko lahko vidiš vse, kar potrebuješ za izdelavo in opremo hiše: od zidakov do savne in najsodobnejših gospodinjskih aparatov. Vsi izdelki imajo označene maloprodajne cene. »Center« deluje kot nevladna delniška družba in je neprofitna organizacija, ki se vzdržuje od najemnine za razstavne prostore. V »Centru« opravljajo tudi raziskave nelaboratorijskega tipa, ki so plačane iz posebnih fondov za raziskave. Pri tovarni montažnih hiš BOROHUS smo si najprej ogledali manjše gradbišče 4-stanovanj-skih hiš. Za montažo ene stanovanjske hiše je potrebno 5 do 6 delovnih dni. Prodajna cena z vsemi prispevki za zemljišče in komunalno ureditev znaša 800 kron za m2 (okrog 1950 N din). Od več obratov smo si ogledali le naj novejši obrat za proizvodnjo stavbnih elementov, kjer okrog 25 delavcev proizvede letno elemente za okrog 2500 stanovanjskih hiš. Proizvodni proces je v celoti mehaniziran in je največ delavcev zaposlenih pri kontroli in pakiranju. Ta firma je za svoje delavce in kraj zgradila veliko montažno športno halo, v kateri me je zlasti impresionirala velika pokrita dvorana za hokej in drsanje. Ko sem že pri strokovnem delu, naj omenim še ostale oglede. V Atvidabergu smo si ogledali tovarno pisarniškega pohištva, računskih in pisalnih strojev FA-CIT. Pri tej firmi smo videli novo tovarno računskih in pisalnih strojev, ki je bila zgrajena leta 1968. Tovarna obsega 36.000 m2 proizvodne površine in zaposluje okrog 1200 delavcev. Dnevno proizvedejo 300 računskih in pisalnih strojev, 85 odstotkov strojev gre v izvoz. Poleg tega, da smo si ogledali tovarno, njihove izdelke in njihov mehanografski center, sem bil najbolj presenečen nad izredno organizacijo in predvsem kot finančnik nad zalogo reprodukcijskih materialov, ki jih imajo na zalogi za 3 do 4-dnevno proizvodnjo. V sklopu firme Facit dela tudi obrat za proizvodnjo pisarniškega pohištva. Ta obrat zaposluje /30 delavcev. Asortiment proizvodnje pisarniškega pohištva je zelo ozex in še ta se ne menja prej kot v treh letih. V Nybru smo obiskali firmo Gustav Kahn. Tu smo si ogledali popolnoma mehanizirano žagaini-co m parketarno, v Vornam pa stalno industrijsko razstavo Swe-deexpo. V Stockholmu smo si ogledali stalno razstavo sedežnega m ploskovnega pohištva. Na razstavi, ki obsega 4UUU m2 površine, so razstavljeni oblikovno in konstrukcijsko najbolj uspeli proizvodi posameznih podjetij. Med furniranim pohištvom sicer prevladujejo eksoti, vendar se izredno močno uveljavlja hrastov furnir. Zelo visok je delež stolov iz upognjenega lesa. Pri tapeciranem pohištvu prevladujejo lažje garniture in tapecirane obloge, Kjer prevladuje sistem blazin. Pravijo, da so Švedi na svoje glavno mesto izredno ponosni. Mesto sestavlja 13 otokov, ki so med seboj povezani z gostim cestnim omrežjem. Nič čudnega torej, da imenujemo Stockholm tudi Severne Benetke. Vode in rib na Švedskem resda ne primanjkuje, še manj pa to lahko trdimo za Stockholm. V pretokih med otoki teče sladka voda, ki se izven mesta spaja z morjem. Tako pozimi vode Stockholma zamrznejo in domačini jih uporabljajo za zimske športe. Od oktobra do maja imajo Švedi običajno sneg, poletje jim tako torej ni naklonjeno. Značilno za Stockholm je, da tudi nekajkrat dnevno dežuje, vendar samo po nekaj minut, kajti v Stockholmu pade relativno malo dežja. Po tem je zelo znano mesto Malmo na jugu Švedske. Stockholm, ki šteje 1,2 milijona prebivalcev, ima dobro urejeno podzemeljsko železnico. Turizem Švedski še ne pomeni važen vir narodnega dohodka. Največ turistov se gnete v Stockholmu pri zamenjavah straže v kraljevi palači. Procedura traja skoraj tri-četrt ure, sicer pa zbujajo vojaki kraljeve garde več pozornosti kot dolgolasci ali zaradi raznolikosti v pomešanih velikostih in zaradi dobre glasbe, kot pa zaradi strumnosti njihovih vežb. Turistična posebnost so še poslopja, kjer se podeljujejo nagrade znamenitega švedskega kemika Alfreda Nobela, muzej skulptur Carla Millesa, mestna hiša, kjer je posebno znamenita z zlatom obdana velika mozaična dvorana (v njej je slavnostna večerja in ples za Nobelove nagrajence) in zabavišče Tivoli, kjer se na zabaviščnih prostorih zabava mladina, pri igralnih avtomatih pa starejše dame in gospodje. Posebej velja omeniti, da je na Švedskem izredno število bank. Prav nič ne pretiravam, če rečem, da pride na vsako stockholmsko ulico vsaj ena banka. Ljudje veliko varčujejo, sicer pa imajo izredno visok standard. Jugoslovani smo to dobro občutili pri njihovih cenah. Na boljšem smo edino pri alkoholu. Cene alkoholnih pijač so šestkrat večje od naših. Steklenico našega »šlji-vovic« bi z lahkoto prodal za 120 konvertibilnih dinarjev. Alkohol prodajajo v specializiranih trgovinah, v lokalih pa samo pivo, katerega cena je prav tako na nivoju faktorja 6. No, cene niso vprašanje, da ne bi mogel videti na cesti tudi dobro okajenega gospoda. Seks domačinom zares ne dela problemov. Zadeva je toliko udomačena, da ji sploh ne posvečajo pozornosti. Švedska, še bolj pa Danska delata velike oči samo drugim Evropejcem, med njimi seveda tudi nam Jugoslovanom. D. Mlinar Pročelje zgradbe SHS ob praznovanju 20-letnice samoupravljanja Bresta Udeleženci pohoda po poteh Tomšičeve brigade korakajo skozi Cerknico FOTOKRONIKA Obnavljanje poslopja »stare uprave«, kjer bo odslej računski center IBM Prvi sneg v Cerknici letos že 21. oktobra OBČINSKO TEKMOVANJE STRELCEV KONČANO Najboljši strelci: Jože Kebe, Franc Nared, Ivan Najzer, Alojz Kebe, Ivan Benko iz SD BREST ter Janez Drobun in Franc Urbas iz SD Račna gora. Z gmotno podporo oddelka za narodno obrambo in denarno pomočjo občinskega sindikalnega sveta je občinski strelski odbor končal enomesečno serijsko občinsko tekmovanje z zračno, malokalibrsko in vojaško puško. Tekmovali so pionirji osnovnih šol z Rakeka in iz Starega trga ter člani iz strelskih družin Srn-jak-Brest, Brest-Cerknica in Račna gora iz Starega trga. Na tekmovanjih je sodelovalo največ članov SD Brest. Na prva tri mesta v vsaki disciplini so se u-vrstili: Pionirji — zračna puška: 1. Ivan Likar, 2. Alojz Stržaj, 3. Stojan Turk. Vsi trije so učenci osnovne šole Rakek. Zračna puška — člani: 1. Janez Drobun, SD Račna gora, 2. Ivan Ivan Benko, 3. Franc Nared. Brest. MK puška: 1. Jože Kebe, 2. Aloje Kebe, 3. Janez Drobun. MK pištola: 1. Jože Kebe, 2. Ivan Benko ,3. Franc Nared. Vojaška puška: 1. Franc Nared, 2. Alojz Kebe, 3. Franc Urbas. Skupna razvrstitev (po tekmovanjih v vseh disciplinah): 1 Jože Kebe, 2. Franc Nared, 3. Ivan Najzer, vsi trije člani SD Brest. Omeniti je treba, da je Jože Kebe dobil kar tri pokale, ki jih je ob zaključku tekmovanja podelil občinski strelski odbor. Tekmovalo je 25 članov in 28 pionirjev. Škoda, da so nastopali samo pionirji iz dveh osnovnih šol. Vsekakor bi bilo treba, da bi tudi vodstva šol v Cerknici, Grahovem in Novi vasi poiskala u-strezne organizacijske oblike. Za streljanje z zračno puško je dovolj zanimanja, le organizaciji bi bilo treba posvetiti več pozornosti. Š. Bogovčič Zanimiva tekmovanja Športne prireditve ob 20. obletnici samoupravljanjafna Brestu V okviru praznovanja dvajsetletnice samoupravljanja na Brestu so bila med poslovnimi enotami Bresta tekmovanja v balinanju, streljanju z zračno puško in v šahu. V soboto 3. oktobra se je pred zgradbo SKS zbralo več kot 40 športnikov iz vseh poslovnih enot Bresta, manjkali so le športniki iz TLI Stari trg. Za tekmovanje se je prijavilo 6 balinarskih moštev, in sicer štiri iz TP Cerknica ter po eno iz Tovarne ivernih plošč in skupnih strokovnih služb ter eno iz TP Martinjak in pa 10 posameznikov za tekmovanje v šahu — po pet iz TP Cerknica in skupnih strokovnih služb. Na vseh tekmovališčih so bili zanimivi in ogorčeni boji. Najbolj zagrizeni so bili balinarji. Favorizirana moštva balinarjev iz TP Cerknica so morala kloniti pred močnejšimi nasprotniki. Strelci so se razvrstili po pričakovanju. Presenečenja pa so bila tudi na šahovskem brzoturnirju, kjer je prišlo do nepričakovanih uvrstitev. Nadrobnejši rezultati: Balinanje: 1. ekipa skupnih strokovnih služb, 2. ekipa Tovarne ivernih plošč, 3. B ekipa TP Cerknica. Streljanje: 1. A ekipa TP Cerknica, 2. B ekipa TP Cerknica, 3. A ekipa skupnih strokovnih služb. Z občinskega tekmovanja strelcev na Rakeku Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Danilo Mlinar. Urejuje uredniški odbor: Vojko Harmel, Jože Klančar, Janez Lavrenčič, Danilo Mlinar, Dubrovka Pazič, Vinko Mahne, Branko Milek, Franc Mulec, Miha Šepec, Franc Štrukelj, Dušan Trotovšek in Zdravko Zabukovec. Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana Šah: 1. VVinkler Marjan — TP Cerknica, 2. Ivo Štefan — skupne strokovne službe, 3. Miro Žunič, — TP Cerknica. Zmagovalci v vseh panogah so dobili spominske pokale v trajno last, drugo in tretje uvrščeni pa diplome. Organizacija tekmovanja je bila dobra, škoda je le, da ni sodelovalo še več ekip. Vsi tekmovalci so izrazili željo, da bi športna srečanja v kolektivu poživili in jih organizirali večkrat, ne pa samo ob različnih jubilejih. F. Tavželj Dekleta in žene! Če se želite izpopolniti v gospodinjstvu, se vpišite v 80-urne gospodinj sko-kuharske in krojno-šivilske tečaje, ki jih prireja Delavska univerza Boris Kidrič Ljubljana — podružnica Cerknica. Tečaji bodo v vseh tistih krajih občine, kjer bo dovolj prijav. Program tečajev je dopolnjen z novo vsebino. Prijave sprejema Delavska univerza Boris Kidrič podružnica Cerknica, Partizanska 9 (stara šola) Cerknica. PISMO NAGRAJENCA Sporočam vam, da sem z veseljem sprejel vašo III. nagrado — Svetovno povenstvo v košarki — TV bar. Kljub temu, da sem dobil nagrado z manjšo zakasnitvijo, mi bo ostala v trajnem spominu. Prisrčna hvala za nagrado! Tovariško vas pozdravljam in vam želim še mnogo poslovnih uspehov. Murska Sobota, 20. oktobra 1970. Nikolaj Petkovič Murska Sobota 1. novembra ob 16. in 19.30 uri — ameriški film Afera metropolj-ske policije. Kriminalna drama. V glavnih vlogah Mihael York, Jermy Čamp in drugi. 2. novembra ob 19.30 uri — francoski film Lepotica dneva. Film prikazuje zadovoljevanje perverznih strasti. V glavni vlogi Caterine Danevue. 5. novembra ob 19.30 — ameriški film Golo rezilo. Žena je edina priča zločina. V glavni vlogi Gary Cooper. 7. novembra ob 19.30 in 8. novembra ob 16. uri — ameriški film Cena maščevanja. To je napeta kavbojka z Divjega zahoda. V glavni vlogi Rock Conora. 8. novembra ob 19.30 uri — ameriški film Morilec brez odgovornosti — kriminalni film. V glavni vlogi Boris Karlof. 9. novembra ob 19.30 — španski film Njena zadnja pesem. Drama s španskimi pesmimi. V glavni vlogi Šarita Montiel. 12. novembra ob 19.30 — nemški film Sedma žrtev. Nemška kriminalka po romanu Edgara VValacea. Šahovsko društvo Cerknica RAZPISUJE JUBILEJNO 15. ŠAHOVSKO PRVENSTVO CERKNICE ZA LETO 1970 Pravico do sodelovanja imajo vsi občani, igralci druge, tretje in četrte kategorije, pa tudi šahisti brez kategorije. Če bo število kandidatov (brezkategornikov) veliko, bo za le^te najprej organizirano kvalifikacijsko (izločilno) tekmovanje. Turnir bo v mali sobi hotela Jezero v Cerknici od 18. novem- 14. novembra ob 19.30 in 15. novembra ob 16. uri — ameriški film Chuca. Kavbojka, ki vas bo vznemirjala od začetka do konca. V glavni vlogi Rod Tay-lor. 15. novembra ob 19.30 — ameriški film Pidžama za dva. Komedija, v kateri nastopa Doris Day. 16. novembra ob 19.30 — francoski film V znamenju Monte Christa. Po znanem romanu Grof Monte Christo. V glavni vlogi Raymond Pelegrin. 19. novembra ob 19.30 — nemški film Naylonska zanka. Kriminalka z obilico zapletov. V glavni vlogi Dietmar Schoner. 21. in 22. novembra ob 16. uri — ameriški film Bagdadski tatič. Pravljica iz knjige Tisoč in ena noč. V glavni vlogi igra Conrad Edit. 22. novembra ob 19.30 — nemški film Zdravnik iz Sao Paola. Film prikazuje prostitucijo v Hamburgu. V glavnih vlogah Kurt Jiirgens, Horst Neumann in drugi. bra 1970 do predvidoma 15. januarja 1971. Igralni dnevi: vsako nedeljo, sredo in petek s pričetkom ob 18. uri. Vsak kandidat vplača ob prijavi 50 din kavcije kot garancijo, da bo turnir v celoti odigral. Rok za oddajo prijav z vplačano kavcijo blagajniku društva — tov. Tonetu Simičaku je do vključno 16. novembra 1970. Ljubitelji starodavne kraljevske igre — vabljeni! Šahovsko društvo Cerknica 23. novembra ob 19.30 — italijanski film Druga stran zakona —; kavbojski film. V glavni vlogi nastopa Lionell Standler. 26. novembra ob 19.30 — italijanski film Pustolovščine štiride-setletnika. Film prikazuje čas neumestnih avantur. V glavnih vlogah: Vittorio Gassman in Eleonor Parker. 28. novembra ob 19.30 in 29. novembra ob 16. uri — ameriški film Skrivnostna vojna Harry Friga. Vojaški film. V glavni vlogi Paul Newman. 29. novembra ob 19.30 — ameriški film Obračun na dan Sv. Valentina. Kriminalni film, ki prikazuje Al Capponea. V glavni vlogi Jameson Roberts. V spomin Kolektiv Bresta je v nedeljo, 25. oktobra pretresla vest, da je preminil Anton Zidar, Brestov upokojeni šofer. Rodil se je 1. marca 1914 na Škrabčevem na Bloški planoti. Na Brestu se je zaposlil 1952. leta in delal na delovnem mestu šoferja vse do upokojitve leta 1967. V življenju je bil odlikovan z več borbenimi odlikovanji, za delo in poklicnimi odlikovanji in priznanji. Njegovi nekdanji sodelavci in vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v trajnem in lepem spominu, saj je bil izredno prizadeven, skromen in priljubljen sodelavec. 21. oktobra 1970 je umrl naš U-pokojenec JANEZ SERNEL iz Grahovega. Rodil se je 26. 6.1904-leta. Na Brestu je delal od 1.1-1947 kot popravljač izdelkov. Upc-kojen je bil pred enim letom. Bil je vesten in skromen sodelavec. Mlajšim je rad priskočil nf pomoč, saj je imel bogate izkušnje. Tak nam bo ostal v trajnem spominu! V začetku septembra nas je za vedno zapustil HIERONl^ ZRIMŠEK iz Martinjaka, rojen 10.12.1898. Na Brestu je bil zaposlen od 1947. leta do upokojitve leta 1960-Spominjali se ga bomo kot veselega človeka in pridnega ter poštenega sodelavca. Zaradi svojih človeških vrlin je bil spoštovah in cenjen v kolektivu in med vaščani Martinjaka. ALI ŽE VESTE, DA ODSLEJ LAHKO OPRAVITE VSA SVOJA BANČNA OPRAVILA TUDI V CERKNICI? Na pobudo občanov in delovnih organizacij ter v želji, da vam približa poslovanje z banko, je KREDITNA BANKA KOPER odprla ekspozituro tudi v CERKNICI, kjer lahko: — naložite svoje prihranke na navadno ali vezano hranilno vlogo, — odprete devizni račun, — zamenjate tuja plačilna sredstva, — najamete potrošniško posojilo, — kupite tuja plačilna sredstva za potovanje v tujino, — sklenete varčevalno pogodbo za najetje kredita za gradnjo stanovanjskih hiš ali za nakup stanovanja, — sklenete varčevalno pogodbo za najetje kredita za pospeševanje zasebnih gospodarskih dejavnosti, — odprete žiro ali tekoči račun. OBIŠČITE NAS! VEDNO SMO VAM NA VOLJO, DA ZA VAS HITRO, NATANČNO, VARNO IN ZAUPNO TER POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI OPRAVIMO VSE BANČNE POSLE. Kličite nas! Naša telefonska številka je 79-105 ODSLEJ NAJ BO ZA VSE BANČNE POSLE VAŠA BANKA — KREDITNA BANKA KOPER — EKSPOZITURA CERKNICA RAZPIS