TEMPELJ
Če bi živela v davni Indiji, bi postala tempeljska plesalka. S svojimi belimi dojkami bi vabila popotne, in na tisoče načinov bi jih učila, da življenje ni tako samotno. Nudila bi jim poltene čudeže in divjo, mehko slast. Prosila bi Boginjo, naj jih osvobodi spominov in jim nakloni pozabljenje, dokler polegajo z menoj. Potem bi vsak od njih odšel,
očiščen, in nikoli me ne bi pozabil. Del Boginje bi odnesel s seboj.
Barbara Hočevar Balon
167