»mE5SEf1G£R« GLP5ILO SIOVEPICEV \J RUSTRPLIJI
LETNIK XXV., Štev. 11'
Registered for posting as a Publication Category A
NOVEMBER 1980
Že četrtič Slovenska slikarska
razstava
g S IO VCii) «KO tUMJYTVQg
_im	-5
l A\CL80aPil£ j
Že četrto leto zaporedoma je bila prirejena razstava Slovenskih slikarjev v dvorani Slovenskega središča na Elthamu
Tokrat je razstavo uradno odprl g. Peter Graham, predsednik občine Eltham, na soboto 18. oktobra ob 3. uri popoldne. Število sodelujočih slikarjev se ni dosti povečalo. Po večini so razstavljali isti s par novimi udeleženci. Omembe vredno je morda, da je tokrat prvič razstavljala Slovenka, ki živi izven Viktorije in sicer je to bila že v Avstraliji rojena ga. Vesna M. Jazbec iz Sydneya.
Za tiste, ki si razstave niso mogli ogledati naj podamo imena razstavljalcev: Irena Birsa, Anica Buchgraber Kump, Lili Eggleston-Tomažič, Romana Favier-Zorzut, Draga Gelt, Zora Gec, Vesna M. Jazbec, Ivan Jene, Jožef Koder, John D. Kodrič, Jane Nemec, Magda Pišotek, Relja Plavšak, Mihaela Velikonja in Natasha Vincent-Mejač.
Med razstavljalci pa so letos prvikrat imeli svoj kotiček naši mladinci in sicer so to bili Katarina Buksinič, Majda Gjerek, Irena Kalister, Nada Uzelac in Shon Bataljaku.
Kvaliteta slik je bila približno na isti višini kot prejšnja tri leta. Lahko se primerja z večino sličnih razstav slikarskih amaterjev po Melbournu, kjer imamo priliko med mnogimi deli iste kakovosti videti tudi uspele poskuse novih tehnik, novih dojemov in svojstvenega izražanja. V to kategorijo bi na tej razstavi padli poskusi nove tehnike slikanja s prstom, ki jo je pod-vzela ga. Romana Favier-Zorzut.
Ker je bila ta razstava povezana s proslavljanjem 25-letnice "VESTNIKA", so obiskovalci imeli istočasno priliko videti tudi razstavo ročnih del in pa razstavo "VESTNIKA".
G. Milena Brgoč je zbrala med našimi družinami lepo število ročnih izdelkov, vse od čipk, pletenin, gobelinov pa do različnih vezenin in celo modela izdelanega iz uporabljenih vžigalic. Vsi predmeti so bili razvrščeni v ukusnem redu tako, da je bilo prijetno za oči. Vsa dela so bila tudi vidno označena z imenom lastnika ali avtorja. Odziv med članstvom S.D.M. je bil za razstavo izredno zadovoljiv in ga. Brgoč se je potrudila, da je vse bilo pripravljeno in prirejeno v brezhibnem redu.
Na "VESTNIKOV KOT" je že od daleč opozarjal pestro obarvan velik časopisni kiosk, na katerem so bili
nalepljeni fotografsko povečani izvodi prve številke "VETSNIKA". Z zanimanjem so obiskovalci čitali sedaj že 25 let stare, v njem pisane, besede ki so še vedno tako žive med nami.
"VESTNIKOVA" Razstava pa nam je potem predstavila glavne stopnje pripravljanja časopisa, vse od roko pisov do končnega izdelka. Ukusno pomešane med fotografijami slovenske pokrajine so bile razstavljene številke iz raznih obdobij "VESTNIKA", pri-čenši s prvo iz leta 1955.
Poleg tega smo imeli tudi priliko videti nekaj posebnosti, ki jih posedujejo rojaki v Melbournu. Med drugim: Zadnja izdaja poslednjega slovenskega koledarčka tiskanega v Gorici predno so fašisti prepovedali ves slovenski tisk; prvi koledarček slovenskih beguncev tiskan v Italiji leta 1946; izrezek iz tržaškega slovenskega časopisa ob priliki požiga Narodnega doma v Trstu; izvirni nemški lepak ki naznanja streljanje talcev na Opčinah; prva izdaja Gregorčičevih poezij iz leta 1908; originalna Schvventnerjeva izdaja Cankarjeve novele "Nina" iz leta 1906; Antona Funteka prevod pravljice "Zlatorog", tiskan v Ljubljani leta 1886 ter še število lepih slovenskih bibliografskih izdaj.
Predsednik Elthamske občine g. Peter Graham je otvoril 4. razstavo slovenske likovne umetnosti v Viktoriji.
Veseli smo vas, naša mladina!
V soboto, 8. novembra smo dpživeli enega najprijetnejših večerov na Eltham-skem gričku. Mladinski odsek S.D.M. je pripravil "Country and Western" večer.
Vsi menda vemo kaj je "Country and Western". Je večer z muziko v stilu ameriškega in avstralskega podeželja; Cowboyev, gitar in.petja podeželskih cow-boyskih napevov. Naša mladina je storila vse, da nam je pričarala vzdušje takega večera. Vse je bilo v tem stilu, že sama vabila. Vodnjak ob vhodu v dvorano, bale sena in slame, konjska oprema, "Saloon bar", "Shooting Range", goveji rogovi po stenah, barmeni in reditelji ter postrežniki pa oblečeni v cowboyske in podeželske obleke.
Brhke mlade kuharice so nam pripravile nad vse ukusno večerjo, ki je bila postrežena na mize hitro in spretno. Pivo so točili kar v dvorani iz sodov in bilo ga je na pretek.
Tudi veliko število starejših seje vključilo z uspehom v vzdušje večera, ko so prišli oblečeni v slogu "Country and Western". In v imenu vseh starejših lahko rečem, da smo bili vsi skrajno zadovoljni, saj nam je ta večer pokazal, da imamo mladino, ki bo, kadar za to pride čas, poprijela za naše delo in ga nadaljevala v zavesti svojega slovenskega porekla.
Le tako naprej, mladinci. Vsi smo ponosni na vas!
m n
n p
p
ra m tu d
(D II 11 II 11 m m m il
Mnogokulturna televizija
Od 24. oktobra dalje lahko gledamo na kanalu 2 ali 28 programe na različnih jezikih snemane v najrazličnejših deželah.
Težko je presoditi uspeh in kakovost te nove televizijske oddaje samo po par tednih. Brez dvoma se je njena uprava potrudila, da napravi za začetek dober vtis; na drugi strani pa moramo vpoštevati, da bodo tekom časa izboljšane tehnične težave in, da bo tudi programsko osebje pridobilo več izkušenj. Lahko rečemo, da je za začetek ta postaja dodala avstralski televiziji novo dimenzijo in odprla polja, ki so zaradi anglosaškega ozadja večine tukajšnjega prebivalstva dosedaj bila zaptra. Brez dvoma, ni
samo zanimivo poslušati raznolike jezike, še mnogo bolj je privlačno opazovati zivljen-ske dogodke in miselnost, pokazane z vidika ustvarjalcev, ki žive in gledajo na družbo z zornega stališča različnih vrednot.
Bodočnost bo pokazala ako bodo uprava in programarji tega, baje edinstvenega poskusa na svetu, znali zadržati značaj, ki bo resnične vrednosti za pozitivno sožitje in razumevanje številnih etničnih skupin Avstralije. Upajmo, da se bodo znali vzdržati napak, katerim je, podlegel etnični radio. Predpogoj za to bo, da se bodo vedeli ubraniti prevelikemu pokroviteljstvu anglosaškega elementa pri vodstvu, da bodo znali obdržati ravnotežje med vplivi posameznih etničnih skupin ter se ne bodo podvrgli interesom številčno velikih grup ter končno, da ne bodo postali orodje klik in osebnosti.
S stališča nas Slovencev, lahko rečemo, da po merilu dosedanjih programov še ne moremo z velikim zadovoljstvom in zaupanjem gledati v bodočnost. Medtem ko smo imeli priliko videti že prvovrstne srbske in hrvaške filme (čeprav ne v najbolj primernih urah) so dosedaj pokazali le p ar slovenskih programov, ki pa niso bili označeni kot slovenski nego kot jugoslovanski. Medtem to ni primer pri srbskih in hrvaških programih.
Še je zgodaj, da bi prišli do končne ocene in upajmo, da bo tistih par Slovencev v Sydneyu, ki imajo morda vsaj majhno besedico pri izbiranju programov dovolj močnih, da bodo tudi nam izposlovali pravični delež. Ce pa tega ne zmorejo, potem naj se, ako so zavestni Slovenci, obrnejo na vse rojake v Avstraliji da jih množično podpremo pri uveljavljanju naših pravic.
>4v« »tv« »i»;« »;♦>« -1*1* ^"ié4 "SS? ^ ^ ^ «sansa« w
S« rtt #'.♦!«	»TTWW« txi KSHXÌ K*".* »KI »75!« »35t »ST« »SSi »!♦!«	»T*!« ».*.«i*»!i
vestnfk
Kaj pa slovenščina
JF. NEODVISNO GLASILO
SLOVENCEV V AVSTRALIJI
Lastnik je
Slovensko Društvo Melbourne
PREDSEDNIK: Peter Mandelj TAJNICA: Anica Markič
ODGOVORNI UREDNIK: Marijan Peršič
Upravno-uredniški odbor: Janja Gajšek, Sandra Krnel, Božo Lončar, Simon Spacapan
Rokopisov ne vračamo
Letno predplačilo $6.00 Cena številki 5Oc.
Published by:
Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095
Telephone:
Melbourne: 437 1226 Editor: Marijan PerSiC
Set up and printed by:
Polyprint Pty. Ltd.
Price — cena:
50c.
Annual subscription — lctno:
$6.00
m
Bf? ?i»S!«►!•!»'-*"1 '*5"1 K* " *	-
rVTTTTTTTT^ kAAAAAAAAAi
NA KRATKO
UGODNEJŠE CENE POTOVANJA V JUGOSLAVIJO
Že od 21. junija dalje so pogoji za potovanje v Jugoslavijo isti kot za ostale evropske države, kadar se potnik posluži APEX sistema znižanih cen.
Vpeljana je bila tudi posebna cena za 365-dnevno ekskurzijsko potovanje. Cena za polet iz Sydneya ali Mel-bourna in nazaj, ekonomski razred je 2.728.00 dolarjev, a najcenejša vozovnica je v naprej kupljena izvensezonska karta v eno smer, ki stane 658.00 dolarjev.
Natančni podatki pa se dobe v vsaki potovalni agenciji.
ZVIŠANI DODATKI ----
Istočasno z državnimi pokojninami j so zvišali tudi doklade takim pacien tom v domovih za bolniško nego, ki nimajo bolniškega zavarovanja. Tako, da so ti dodatki od 6. novembra dalje sledeči:
V	na teden
$126.70 187.60 117.95 •170.10 112.00 130.55
OLAJŠANI OBISKI
Starši, očetje preko 65 let in matere preko 60 let starosti, čijih otroci so naseljeni v Avstraliji, bodo lahko dobili več kot eno vizo za vstop v Avstralijo za dobo štirih let in ena viza bo veljav na za 12 mesecev. Izjema temu novemu pravilu so starši ki žive v komunističnih deželah ali pa taki ki nimajo zadovoljivega zdravstvenega ali nravstvenega spričevala.
Tudi novonaseljancem bo od sedaj v izjemnih slučajih dovoljeno potovati izven Avstralije v prvih dvanajstih mesecih bivanja tukaj. Normalno morajo novonaseljenci bivati v Avstraliji eno leto predno se jim izda dovoljenje za izhod.
PREBIVALSTVO AVSTRALIJE
V letu 1979 se je dvignilo število prebivalstva Avstralije za 185.600 ali 1,3%. Število rojstev se je sicer zmanjšalo od 224.181 v letu 1978 na 223.148, a tudi število umrlih je padlo od 108.425 na 106.576. Število naseljencev pa se je dvignilo od 51.623 v letu 1978 na 69.020 v letu 1979. Računajo, da je imela Avstralija konec marca 1980 okoli 14,567.100 prebivalcev.
TAXE
NSW in ACT Viktorija Queensland Južna Avstralija Zapadna Avstralija Tasmanija
Dodatna doklada za paciente v posebni oskrbi ostane 42 dol. na teden.
Minister g. McPhee v Canberrije odločil, da naj bodo od sedaj vse informacije, kijih razpečuje Ministerstvo za Imigracijo in Etnične zadeve tiskane na srbskem, kakor tudi na hrvaškem jeziku. Isto je bilo nasvetovano tudi drugim vladnim ustanovam. In kakor zvemo bo temu primeru sledila tudi Viktorija.
Ni nam do tega, da bi se spuščali v razpravo o razlikah med obema jezikoma. Veseli nas, da so "merodajni" končno vsaj pripoznali, da je nesmisel govoriti o "jugoslovanskem" jeziku. Boli pa nas in upravičeno se čutimo zapostavljene, saj le preporedko vidimo bilo kakršnokoli informacijo tiskano v slovenščini.
Sprašujemo se tudi ali je pravilno, da seje našla utemeljitev za izdatke podvojenega tiskanja, saj dobro vemo, da se pripadniki obeh narodov brez težkoče pogovarajo in razumejo med seboj tudi kadar govore vsak na svojem jeziku. Mi, ki smo se morali učiti srbohrvaško v šoli ali pa pri vojaščini sploh ne vidimo kakšne bistvene razlike med obema. Medtem pa za nas Slovence, ki imamo jezik zelo različen od srbo-hrvaškega ni denarja ali volje, da bi tiskali informacije na slovenščini.
Sprašujemo se tudi o iskrenosti "bratskega" odnosa, ki so ga do drugih jugoslovanskih skupin pokazali oni "vplivneži" jugoslovanskega pokoljenja, ki so pri vladi sposlovali ta dodatni izdatek ne glede na interese maloštevilnejših skupin, kakor je na primer "bratska" slovenska.
Vse to nam je ponovno v dokaz, da se Slovenci moramo zanesti pred vsem samo na svoje trdo delo, svojo pridnost, prirojeno umnost in slogo ako hočemo, da bomo uspeli zadržati svojo identiteto, pa najsi bo tu ali pa v stari domovini. Prav tako je tudi čas, da od v rže m o našo zadržanost in skromnost ter tudi mi pričnemo glasno izražaji zahtevo po našem delu skupnega kolača, kije izpečen tudi s pomočjo naših davčnih dajatev. Če ne bomo glasno vpili naše zahteve in razlagali naše potrebe, ne moremo pričakovati kaj drugega kot par drobtinic, ki bodo padle z "bratovske" mize.
Še nam je dobro v spominu kako smo se morali potegovati, da nam je ostala samostojna slovenska radijska oddaja. Pa tudi primer o vpeljavi slovenščine kot predmeta za H. S. C. nam je lahko v poduk, da se s potrpežljivim in pravilnim delom lahko dosežejo uspehi.
Toda pri takem delu za našo skupnost so nam potrebni rojaki, ki imajo primerno inteligenčno ozadje, zveze, možnosti, poznanstva in sposobnosti. To pa so tisti naši izobraženci, rojeni doma ali pa že tukaj, ki so dosedaj po večini stali ob strani. Naš prepost človek, delavec, rokodelec, obrtnik in mali trgovec ja že pokazal svojo zavednost in s pridnim delo zgradil središča, ki so nam vsem v ponos. Mnogo več je od njega težko pričakovati. Na našem izobražencu je sedaj, da tudi on da svoj delež slovenski skupnosti s tem, da brani enakopravnost naše etnične skupine in našega jezika. Naš preprost človek pa mu bo pri tem v zvesto oporo.
um.....im	iVAVIfl illuminili
TEČAJI ZA TOLMAČE
Komisija za akreditiranje tolmačev j je odobrila 5 tečajev, katerih absol- j venti bodo avtomatično akreditirani brez nadaljnih izpitov pred komisijo. Ti tečaji bodo v sledečih šolskih ustanovah: za stopnjo 1. na Comarina High School, Darwin; za stopnjo 2. na Sydney Technical College in pri Language Education Centre, Adelaide; za stopnjo 3. pri R.M.I.T. V Melbournu in na oddelku za studijo japonskega jezika na Univerzi Queensland.
POČITNIŠKI TEÄJI ANGLEŠKEGA JEZIKA
Brezplačni tečaji v angleščini za odrasle se bodo vršili od 5. januarja do 6. februarja v Melbournu, Geelongu in Morwellu. Primerni so posebno za one, ki angleščino slabo obvladajo. Sprejeli bodo do 200 učencev. Te tečaje organizirata skupno Zvezno ministerstvo za imigracijo in Ministerstvo za vzgojo v Viktoriji. Za informacije telefonirajte na Telefonsko prevajalno službo Tel. 662 3000 ali pa na Migrant Education Branch 669 6182.
Odbor S.D.M. in uredništvo "Vestnika" se zahvaljujeta vsem rojakom, članom in prijateljem, ki so nam pomagati pri proslavi 25-letnice "Vestni ka". Posebne omembe vredni pa so: G. Simon Špacapan je brezplačno tiskal in nabavil prvovrstni papir za našo jubilejno številko. ( G. Vasja Čuk si je zamislil in izri sai celo prvo stran jubilejnega "Vestnika". G. Branko Birnbauer iz tiskarne "Polyprint" je bil v veliko pomoč pri pripravah in stavljenju. G. Relja Plavšak, g. Dušan Lavrič, g. Karl Beve in ostali ki so pri pravili dekoracijo dvorane. Ga. Helena Van de Laak, ga. Magda Pišotek in g. Janez Bizilj, ki so bili v komisiji za izbiranje pri lepo slovnem natečaju.
Člani kvarteta "Zvon", ki so zapeli na
jubilejnem večeru. Članice ženskega odseka S.D.M., ki so pripravile tako bogato večerjo.
ZVEČER Josip Murn
Že iz daljave mrak prihaja in prva zvezda že gori, zagrinjajo vasi se, polja, zatiska dnevu se oči.
Senožeti in dobrave, bujne trate, postelj zdaj ste vé, postelj dolga in široka, v baldahinu zvezde vam žare.
Kljub temu, da se vsi pritožujemo nad visokim obdavčenjem, statistike kažejo, da je Avstralija ena izmed najmanj obdavčenih med industrijsko visoko razvitimi državami. Po navedbah ministra T. Streeta, so davkoplačevalci v Avstraliji 'manj obremenjeni kot oni v Zapadni Nemčiji, Franciji, Britaniji in Kanadi. Izmed 23 industrijsko razvitih držav jih ima 17 večje davčne obremenitve kot Avstralija.
V četrtek 20. novembra je iz Slovenije prispela žalostna vest, da je v 99. letu starosti preminul vsem Slovencem tako zelo priljubljen umetnik MAKSIM GASPARI, slikar številnih prizorov naših slovenskih podeželskih običajev.
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice.
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, Telefon delavnice 221 5536 — VIC. TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232 4314
Rojak VOJKO VOUK
Lepopisni natečaj "Vestnika
9 >
gßSL

Čeprav je znano, da večino naših, sicer tako pridnih ljudi le težko pripraviš k pisanju, se je na naš lepopisni natečaj odzvalo zadovoljivo število. Tako se je pokazalo, da bodo taki natečaji tudi v naprej primerni in uspešni.
Posebna Komisija, ki so jo sestavljali ga. Helena Van de Laak, ga. Magda Pišotek in gospod Janez Bizilj je imela kar težavno delo oceniti dopise in izbrati najboljše. Komisija je ocenjevala spise, ne da bi vedela kdo je avtor, s točkami, katere je vsak član komisije dodeljeval od svojih 10 največ možnih.
Vsa dela so bila ocenjevana bolj po vrednosti izražene zamisli kot pa po pravopisnih in gramatičnih pravilih.
Lepo knjižno nagrado s primernim posvetilom je prejel vsak najboljši v svoji kategoriji. Njihova dela pa so bila prečitana na jubilejnem večeru "Vestnika". V sledečih številkah bomo objavili najlepše spise in pesmi.
Trije najboljši v vsaki rubriki so bili naslednji:
ZA SPIS V SLOVENŠČINI:
g. Draga Gelt g. T. Plesničar ga. Minka Peršič
ZA SPIS V ANGLEŠČINI:
gdč. Sonja Adamič gdč. Sonja Fistrič ga. Anica Markič
ZA PESNITVE:
ga.V. Gajšek ga. Marcela Bole ga. Anica Markič
točk 28 24 21
točk 25 22 21
točk 24 22 21
ROJSTNI DAN
Osmi dan v Avstraliji: Prvi delovni dan na neznanem delovnem mestu. Sonce je s svojo škrlatno, božajočo toploto oblivalo strehe hiš, posejanih po lahni strmini med redkim drevjem.
Čudno mehke so postale noge pred vstopom v eno od teh hišic. Topel, močan vonj po velikih količinah pripravljene hrane je sprejel vsakega že na vratih.
V hišici je bilo skoraj petdeset umsko zaostalih otrok, za katere se je delil prav v tem času zajtrk v plastične, enostavne krožnike. Žlice in skodelice so bile že na mizah, pregrnjenih z močnimi rjuhami, privezanimi v velike vozle na obeh sraneh. Samo nekaj večjih otrok je bilo v jedilnici — pomagali so s serviranjem in se sporazumevali z glasovi in zlogi, meni nerazumljivimi.
Nov svet — nepoznan, nepredviden, nerazumljiv, nedosegljiv—
Težka, zaklenjena vrata so se odprla hrupni grupi otrok, ki so se hitro prerinili do prostorov ob mizah. Otroci so bili majhni, same deklice, od petih let dalje. Večina je jedla z velikim tekom, drugim je bila hrana velika muka. Nekaterim roke niso sledile hotenju in kosi hrane so končali na obleki, v ušesih, po mizi, dokler otrok ni dobil pomoči od ene od nameščenk. Zajtrku je sledilo umivanje in čiščenje zob pod nadzorstvom. Dokler so bili otroci zaposleni s hrano, oblačenjem in urejevanjem las, so bili mirni, le tu in tam je kdo zajokal, če je bil vozel v laseh prevelik ali pa se je ustrašil krvi pri čiščenju zob.
Večji otroci so šli potem v posebno šolo, kjer so se učili pisanja in branja in predvsem izgovorjave, manjši pa so ostali v veliki sobi — igralni sobi. Igralnica je bila namenjena otroškemu razvedrilu: Igram, igranju s kockami, poslušanju glasbe ali ogledovanju knjig — slikanic.
Dogodek, ki mi bo za vedno ostal v spominu je iz enega od mojih prvih dni na tem službenem mestu.
Za umsko zaostale otroke je rojstni dan nekaj izrednega. Starši so jih na ta dan obiskali ali pa odpeljali s seboj in so praznovali v krogu družine. Nekateri starši so na ta dan poslali torto in darilo za otroka — nekateri več, drugi manj. Za ostale pa je bilo pripravljeno slavje v jedilnici.
ff9
Tudi ta dan je bilo tako. Mize so bile polne slaščic, pijače, piščalk; po stenah so viseli pisani trakovi in baloni in slavljenka, deklica šestih let, je ogledovala torto s svečkami. Usteca, ki niso nikoli spregovorila besede, so se razširila v prijetnem smehljaju.
Ni mi znano veliko o človekovi notranjosti, o čustvih zaostalega, vendar njena sreča ni bila narejena. Nekateri ljudje so pravili, da umsko zaostali so vedno srečni, da jim je vseeno — da je njihov smeh samo igra mišic in njihove solze samo odvečna voda v očesih kotlinah . . .
Po petju pesmi in pihanju svečk, se je njen smehljaj umaknil. Nikogar od njenih ni bilo. Kaj se je starši tako sramujejo? Jih morda spominja na neprijetno preteklost in jo hočejo izbrisati iz njihove sedanjosti? Saj vendar ni sama kriva! Odgovora nisem vedela, tudi nisem nikoli povpraševala.
Deklica se je kmalu zatem umaknila. Grupa otrok je potrebovala to in ono in precej časa je minilo, preden sem jo našla: sedela je s prekrižanimi nogami, sklonjeno glavo, obrnjena v kot za kavčem. Po njenih licih so tekle solze.
Njena želja, morda edina — da pride mama ali oče — se ni uresničila.
Mama je pomenila tem otrokom nekaj izredno dobrega in nekaterim uslužbenkam so se otroci približali in jim zaupali ter jih celo ljubili, vendar le. po dolgem času.
Čudno stisnilo me je v grlu ob pogledu na njene solze. Stopila sem bližje in jo skušala premotiti z igračo, pa me je odrinila in se stisnila še bližje v kot. Vem, da nisem vedela kaj reči — nobene besede nisem našla. Pred menoj je bilo samo majhno delketce, ki je z njenim izrazom žalosti dokazalo, da je bil njen smeh prej smeh sreče in upanja in da so njene solze posledica neizmernega razočaranja. Kaj se je doga jalo v njenem srcu, ne bom vedela nikoli — vem le to, da so se me njene ročice v tistem trenutku oklenile in da so se njene ustnice premikale.
Kaj je hotela reči? Kdo ve . . .
Bo lahko nekoč povedala nekomu? Morda . . .
DRAGA GELT
Živijo Slovenski Vestnik!
25 letnico naš Elthamski 4'Vestnik" praznuje,
od kar nas brate po Avstraliji povezuje.
Nas obvešča, seznanja, skupaj kliče,
piše želje, naše vtise, vesele in žalostne novice.
In kaj delamo doma?
Ter kje in kako nas kdo pozna.
Piše o kulturi naši in omiki, da smo narod po številu majhni, po srcu, delu in napredku pa veliki. Da kjerkoli po svetu, naš narod živi, je priden, sposoben in vreden časti.
Piše, da lahko ponosni smo vsi, ker smo slovenske krvi.
In kdor se druži s svojimi brati,
da se izgubi, ostane osamljen — ni bati,
še beseda mehka materina,
ti lajša domotožja bolečino.
Mladino uči, spoznava, združuje,
piše pesmi, romance, vabi na igre in "dance".
Nas tolaži in vzpodbuja, spomine na mlade dni obuja,
da ti kultura, jezik, vera in omika,
v tujini nikdar ne zaspita.
Zato ti želimo še na mnoga leta, dragi "Vestnik", pri življenju. Po širni Avstraliji brate obiskuj, v domovino jim pošiljaj pozdrave, v nesreči z njimi sočustvuj v veselju se z njimi raduj.
VIKTORIJA GAJŠEK
LIFE
What is is in life that keeps us ticking? To many people it is work To others it is money To others it is love.
When we wake up in the morning, what do we feel? Happy? Tired? Sad? Energetic? Maybe we feel all these emotions at. once.
Life is full of many influences that change our emotions so dramatically from day to day, even minute to minute — tragedy or ultimate happiness!
So how does the individual cope with these varied emotions?
Many do and many do not.
Those who cannot cope, live in a world of constant depression — working like machines to bring home that which will sustain them for yet another week or day.
Others drop out from society completely, and live in what they feel is a "real" world. And yet others live their lives to the utmost filling their lives with constant happiness and cheer.
Ultimately it is up to each individual to make
his life what he wants it to be.
After all life is what you make it to be,
but this is a very personal thing, for one's
perception of happiness may be very different to another's.
WE MUST ALL STRIVE FOR THA T WHICH WE THINK IS RIGHT IN OUR LIVES
SONJA ADAMIČ
NA HRIBU OB YARRI
Mladina, mladina, mladina
Mnogi že veste kako je naša mladina aktivna in prijazna. Seveda pa tudi oni kdaj dobijo kritike,da so včasih preveč sebični in da hočejo biti preveč trdo-glavi in samostojni.
Toda kljub vsem kritikam in pritožbam, smo na našo mladino lah ko ponosni, saj se res trudijo in poskusijo na vse načine, da bi ustregli čim večjemu številu ljudi. Do kritike pride vedno, prepričan sem, da se bo tudi to sčasoma popravilo.
Mladina se je prvovrstno izkazala v soboto 9. nov. ko so pripravili prvi mladinski ples "Country and Western Dance". Preskrbeli so zelo dober, čeprav med nami ne tako poznan, avstralski orkester "Country Limited", kateri nas je zabaval do jutranje ure. Mladina je sama organizirala tudi vse ostale stvari: naše mlade gospodične, nekatere že mlade gospe so nam pripravile zelo okusno večerjo, naši mladi fantje pa so poskrbeli za pijačo.
Ob osmi uri so nas skupno in skrbno postregli z večerjo in ko sem gledal po dvorani, sem videl zadovoljne in vesele obraze. Ob koncu večera pa sem bil zelo presenečen in vesel ko sem videl, koliko ljudi jim je čestitalo za zelo uspešen večer in me osebno spraševalo, če je mogoče in če bo mladina pripravljena urediti še sličen ples v bližnji bodočnosti.
Mladini v imenu društva in gostov čestitam in upam, da bodo še v naprej složni in aktivni, saj oni so naša bodočnost.
Zadovoljen gost.
Poročilo Lovske in Ribiške družine
Lovska in Ribiška Družina S.D.M. je priredila prvi piknik 26. oktobra, kateri se ni vršil na našem hribčku, temveč smo skupno odšli na Maryborough Reservoir. Tokrat pa nismo pozabili naših žena, katere so že postale malo nestrpne in sitne, češ da vedno hodimo po lovih sami in tako se nas je zbralo skoraj 90 oseb
Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, tako da so tudi naši otroci bili zelo zadovoljni. Ko smo se v nedeljskem jutru pripeljali na cilj smo bili veselo presenečeni, ko smo videli da g. Zemljič, z nekaj pomočniki, vrti prašička na ražnju.
Na moje vprašanje, kdo je kupil prašiča in koliko stane, mi je povedal da je to njegovo osebno darilo L.R.D. in vsem, kateri so se udeležili piknika. Omeniti moram, da smo imeli na pikniku tudi prijatelje iz društva Mura.
Po raznih igrah, katere so se udeleževali večinoma otroci, smo priredili streljanje z zračno puško in tokrat so streljale samo naše gospe. Povem vam, da ne bi bil rad za tarčo, posebno nekaterim, nisem pa siguren, če nista tudi dva sosedna bora dobila nekaj svinca.
Ob približno 4 h. popoldan je bil prašiček pripravljen za lačne želodce. Bil je okusen in odlično pečen, saj je v nekaj minutah izginil. Razni ljudje so me spraševali koliko je treba plačati za
KAJ ZNANCEV JE ZASULA ŽE LOPATA...
Z nami je Vseh svetih dan 1980 — dan spomina na mrtve.
V Melbournu se že par desetletij sem Slovenci zberemo na prvo nedeljo v mesecu novembru na pokopališču v Keilorju, kjer smo pričeli pokopavati umrle v prvih letih našega priseljenja v Avstralijo.
Od prvih par grobov so jih sedaj že cele vrste in število slovenskih imen na nagrobnih kamnih se veča z leta v leto. Koliko poznanih obrazov, koliko prijateljev, ki smo se z njimi smejali, peli in radovali pa tudi delili grenke urice v novi domovini je že odšlo za vedno. Med večno odšlimi so tudi mnogi naši najdražji in najbližnji, katerih odsotnost nam bo ostala za vedno pričujoča bolečina. Še včeraj smo se morda veselili njih družbe in še v preteklem letu skupaj obhajali praznik mrtvih, zdaj pa so od njih ostali le napisi na nagrobnih kamnih in neizbrisni spomini v naših srcih.
Čeprav so slovenski grobovi sedaj že na skoro vseh pokopališčih Melbourna je brez dvoma na Keilorju pokopana večina tukajšnjih Slovencev. Zato prihajamo prav na Keilorsko pokopališče, da po običajih, ki smo jih prinesli seboj s stare domovine posvetimo skupno nekaj časa svojim pokojnim.
Tudi letos so bili slovenski grobovi na Keilorskem pokopališču v nedeljo 2. novembra zasuti s cvetjem. Kljub deževnemu vremenu se je zbrala velika množica rojakov ob grobovih svojcev in potem pri obredu za mrtve, ki ga je opravil pater Bazilij.
Pa ne samo Slovenci, tudi mnogo drugih narodnosti je bilo videti, kajti glas o slovenskem obredu na ta dan se je raznesel tudi med Hrvati, Italijani, Ukrajinci in drugimi, ki imajo mnogo svojcev pokopanih na tem pokopališču.
Kljub deževnemu vremenu seje na spominski svečanosti za pokojne rojake ob "Znamenju " na Elthamskem hribu zbralo kar lepo število rojakov.
Ker pa se veča tudi število rojakov pokopanih izven Keilorja je letos S.D.M. sklenilo pripraviti poseben obred in svečanost za vse umrle Slovence v Melbournu pri svojem Znamenju na Elthamskem slovenskem griču.
V nedeljo ob 6. uri zvečer se je zbralo med 200—300 članov in rojakov na cesti ob Znamenju okrašenem s cvetjem. Dež je pričel rositi, ko so na hitro zbrani pevci pričeli svečanost s cerkveno žalostinko. Pater Bazilij je na to opravil molitve in se v kratkem govoru spomnil mrtvih rojakov in članov ter povdaril, kako je posebno za nas v zdomstvu važno, da obdržimo svoje tradicije, katerih ena je tudi vsakoletni dan mrtvih. Ga. Hartner je deklamirala Prešernovo "Memento mori" in pevci so za konec zelo ubrano zapeli narodno: "Rožic ne bom trgala . . .
Množica se je potem zaradi vse večjega naliva hitro umaknila nazaj v prostore "Doma", mnogi pa so odšli domov. Svečanost je bila kratka in je vendar segla do srca. Marsikomu so se orosile oči in lepo je objasnila občutke gospa Cvetko: "Ne morem si pomagati, da ne bi mislila na svojo mamo v starem kraju, saj sem nedavno dobila sporočilo, da ni pri najboljšem zdravju. Skupaj pa nam je lažje v žalosti, saj smo tu v tujini kot velika družina, ki si deli žalost in veselje."
KMET GOVORI POKOJNI ŽENI Alojz Gradnik
Tu na moji levi strani sii -počivala še lani. Ni besedef ni baraka. Prazno belo vzglavje čaka.
Čaka platna polna skrinjat klet in kašča. „Gospodinja!" kličejo te h.éni ključi. V,se živi še v tvoji luči.
Čaka nate p&rutrmui na. dvqrMu, Tozrrmrhia grm na vrt.u. KVuh v omairi prosi: Pridi, gospodari!
Vsem vdsotna, m&m vidna 'tu si, do noči> si pridna. ' Zmčer si na rmji strani, trudna, iščeš mtìje dlani.
Vse je, kot je vedno bilo. Tiho ibČton. V Mazilo šep\etaš ma': Večno y'.va. .. neločljiva.. . neločljiva.
svinjsko pečenko. Ponovno sem vprašal našega starešino L.R.D. g. Zemljiča in mi je odklonil kakršno koli plačilo.
Povedal pa nam je, če med sabo kaj naberemo, naj bo za nabavo novih zračnih pušk, katere smo že kupili, nabrali smo namreč 125 dolarjev. Puške smo kot ponavadi kupili pri g. Tonetu Zagorcu, kateri nam vedno rad pomaga, bodisi z raznimi darili ali nasveti, za kar smo mu zelo hvaležni.
Prepričan sem, da so bili vsi udeleženci s tem piknikom zelo zadovoljni in upam, da se bomo na takšnih piknikih še srečali.
Korlek
Ob razigranih zvokih harmonike in pujskih na ražnju je bilo med lovci in ribiči veselja.
Mama Baligač, kije prišla iz Slovenije na obisk k svojem sinu se je pridružila našim lovcem in ribiščem na njih pikniku.
Že četrtič razstava
(Nadaljevanje s prve strani)
Dvorana v Elthamu, kjer je bila glavna razstava je bila za to priliko lepo okrašena. Preko čelne stene je bil velik napis "25 let Vestnika", izdelan v istih črkah kot so rabljene v glavi "Vestnika", od stropa pa je med številnimi belo-črnimi baloni in srebrnimi trakovi visela ogromna okrogla plošča srebrne barve v kateri je bila vdelana številka 25.
Iz velike dvorane so obiskovalci odšli v učilnico nedeljske slovenske šole S.D.M., kjer so učenci pripravili razstavo svojih ročnih del. Morda je prav ta del razstave segel obiskovalcem najbolj do srca. Saj so lahko nazorno videli koliko naši šolarji in obe učiteljici, ga. Draga Gelt in ga. Magda Pišotek vlagajo časa, volje in truda v to, da naša mladina obdrži in se spozna s posebnostmi svojega slovenskega porekla. Nemogoče je opisati podrobnosti te razstave naših učencev, saj je bilo število razstavljenih del ogromno, toda rečemo naj le to, da je cel šolski razred, tako lepo pripravljen in okrašen, pokazal, da delo, ki ga vršita učiteljici skupaj z otroci, ni tako, ki je lahko plačano z denarjem, ampak je
delo iz ljubezni do svojega slovenskega rodu, ki ga poplača lahko samo uspeh. In če ocenimo to razstavo naših šolarjev lahko rečemo, da je bila nad vse uspešna in v veliko zadoščenje staršem, Slovenskemu društvu, a še najbolj pa obema učiteljicama, ki sta lahko ponosni na svoje delo in svoje učence.
Slikarska razstava je postala in upajmo, da bo tudi ostala naš vsakoletni kulturni dogodek v mesecu oktobru. Upajmo, da se ji bo pridružila tudi vsakoletna šolska razstava.
Razstava ročnih del, književnih in drugih zgodovinskih posebnosti, pa da misliti, da bi bilo možno storiti tudi nekaj na permanentni bazi. Morda bi se lahko vzpostavila stalna zbirka, nekakšen miniaturni muzej, naših folklornih, zgodovinskih in kulturnih spominskih predmetov, ki bi postala atrakcija našega hriba ter istočasno imela veliko narodno-sentimentalno, vzgojno pa tudi materialno vrednost za vse Slovence Melbourna, pa tudi Avstralije. Slovensko Društvo Melbourne ima prav gotovo najlepše možnosti, da nekaj takega izvede,
Na razstavi učencev nedeljske šole S.D.M.
Mn
Šolski razred je bil za razstavo tako pripravljen, da so si gledalci lahko predstavili kako so pridni učenci.
Razstavljena ročna dela so žela mnogo zanimanja in občudovanja.
Številni rojaki pa tudi tujci so si ogleali razstavljene slike.
Obe požrtvovalni učiteljici šole S.D.M. ga. Draga Gelt in ga. Magda Pišotek s predsednikom občine Eltham g. Petrom Graham in predsednikom S.D.M. g. Petrom Mandeljem.
Ob otvoritvi razstave na Elthamu. Od leve proti desni: g. Božo Lončar, kije zopet imel levji delež pri organiziranju slikarjev, g. Peter Mandelj, predsednik S.D.M., g. Marijan Peršič, urednik "Vestnika", g. Peter Graham, župan Elthama, g. Relja Plavšak, kije vodil dekoracijo in razporeditev razstave in g. Stanko Prosenak, ki je imel vodstvo celotne proslave 24-letnice " Vestnika ".
"Vestnikov" večer
Kar predstavljati si ne morem, da smo Slovenci tukaj v Avstraliji že toliko časa, saj smo v soboto 11. oktobra 1980 praznovali že 25. letnico obstoja našega časopisa "Vestnik". Čudno se mi zdi, ko pišem o tem, kajti časopis je starejši kot jaz, sicer pa zato nič manj pomemben, morda za nas mlajše, še bolj. Ko gledam na današnjo mladino skušam ugotoviti, ali bo "Vestnik" doživel š 25 let ali ga bo ob izčrpanju sedanjih moči konec. Res škoda bi bilo, da bi se kaj takega zgodilo.Ni pomembno samo to, da Vestnik izide, ampak največ to, kaj nam pomeni.
25 let je pomembna številka, ki je ne moremo spregledati, zato smo soboto 11. oktobra posvetili večeru "Vestnika". Zaželjeno je bilo, da so prisotni, po možnosti, bili oblečeni v črno-belo. Kar lepo število ljudi se je odzvalo temu povabilu in kako praznično je izgledalo.
Pri vhodu je vsak prejel tudi novo številko "Vestnika", ki je bil tiskan na bolj kvalitetnem papirju, bil je debelejši in pa natiskan v ruj avo-beli barvi. Naj ob tej priliki čestitam uredniku za njegov trud, ne samo pri tej številki "Vestnika", ampak pri vseh ostalih, ki jih ureja in pripravlja že število let, večina sam z zelo, zelo malo pomoči nas članov. Kvaliteten tisk obletniškega "Vestnika" pa je bilo delo našega poznanega nekdanjega predsednika g. Simona Špacapan, tudi njemu hvala.
Ko smo si postregli z odlično večerjo (smorgasbord), se je pričel kulturni program, ki ga je vodil g. Stanko Prosenak. Najprej je urednik "Vestnika" g. Marjan Peršič podal kratko zgodovino "Vestnika", pri katerem smo se tudi pošteno nasmejali, nato pa je iz "Vestnikov" skozi 25 let izbral nekaj zanimivih odstavkov ki sva jih skupaj prebrala. Kako lepi spomini, ki so se ohranili na črno-belem.
Dve dekleti slovenske dopolnilne šole, sta nastopili z deklamacijami: Suzana Prosenak je recitirala Gregorčičevo "Srce čoveško", Tanja Brgoč pa Prešernovo "Vrbo". G. Prosenak je nato prebral čestitke ob obletnici, katere so poslali razni etnični časniki. Čestitke so vezane v album, ki je bil podarjen S.D.M. od tiskarne Poly-print.
Spisi in pesnitve, ki so bili poslani ob natečaju, so bili cenjeni v treh delih. Ga. Helena Van De Laak je prebrala tri nagrajena dela. Prvo nagrado za najboljši spis v slovenskem jeziku je dobila, kdo drug kot učiteljica Slov. šole, ga. Dragica Gelt, za pesnitev v angleščini je dobila nagrado gdč. Sonja Adamič in za pesnitev v slovenščini, ga. Vika Gajšek. Ostalim prav lepa hvala za sodelovanje.
Kot gost večera in eden prvih urednikov "Vestnika" je bil tudi g. C. Kovač, kateri je spregovoril nekaj besed, in čestital društvu ob jubileju.
Med častnimi gosti so bili tudi sodelavci pri prvih številkah "Vestnika", g. Zlatko Rome s soprogo Eriko^ pater Bazilij Valentin in g. Pavle Česnik; oglaševalci ki so s svojimi oglasi podpirali "Vestnik" dolgo vrsto let: g. John Hojnik, ki oglaša redno vse od prve številke dalje, g. T. Erič s soprogo, ki nas je posebno v finančno težkih letih vztrajno podpiral z oglasi; g. Gregorič, lastnik podjetja Slovenia Travel, kakor tudi gospoda Eftis Takis in Branko Birnbauer se niso mogli odzvati vabilu radi zdravstvenih razlogov. Poslali pa so nam pozdrave. Tudi predsednika bratskih društev "Planice" g. Vlado Sluga in "Jadrana" g. Frank Likar s soprogama sta se odzvala vabilu.
Telefonične čestitke so sporočili g. Vinko Ovijač od Slovenskega društva Sydney, Slo.-Avstralsko društvo Canberra in "Snežnik" iz Albury-Wodonga.
Pismeno je opravičila svojo odsotnost in čestitala predsednica Slov. učiteljske zveze Viktorije ga. Saša Ceferin.
Ne iščimo napak
Za nami je slavnost 25 letnice glasila VESTNIK, kar pa ni malenkost; ta jubilej je bila značilnost za vse Slovence v Avstraliji. Urejevati in vzdrževati časopis kot je naš Vestnik ni enostavno. Težave so zaradi finance, posebno pa še zaradi pomanjkanja sposobnih ljudi, kateri so pripravljeni sprejeti to odgovornost, kot vsa ostala dela pri društvu — seveda prostovoljno tudi to!
Kolikokrat pomislimo na urednika, ko listamo skozi Vestnik in iščemo napake, ter godrnjamo: "Zakaj ni tega ali onega, zakaj se piše samo o tem ali onem." Postojmo malo vsaj danes — samo za par trenutkov, ter si zamislimo kako naš urednik sedi za pisalnim strojem ure in ure pozno v noč, ali kako sestavlja strani in lepi sem sliko, tja obvestilo itd. Ko mi čitamo najnovejšo številko glasila, urednik pripravlja za nas že drugo izdajo in se trudi, da bi bila ta čim bolj zanimiva, bolj informativna kot prejšnja. Ni čuda, da imamo za nami skozi dobo 25ih let že kar lepo vrsto imen, kateri so to delo marljivo opravljali. Ne iščimo vedno napak, ne bodimo vedno užaljeni, če je pod sliko napis nepravilen — ni nalašč. Pomotam nikoli ne pobegnemo, pa da se še tako potrudimo.
Anica Markič
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRÀNJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Postrežem boste v domačem jeziku
ČESTITKE KOLEGOV
Posebno lepo presenečenje ob 25-letnici "Vestnika" nam je pripravilo podjetje Polyprint, ki že od leta 1969 dalje tiska naš časopis. Lastnik tiskarne g. Eftis Takis, ki ima za seboj dolgoletno novinarsko kariero in je predsednik tukajšnje grške trgovske zbornice je zbral, natisnil in vezal v lep album čestitke števila etničnih časopisov in izpročil ta album v spomin S.D.M. Iz teh čestitk in iz mnogih ustmenih komentarjev, ki smo jih prejeli vidimo kako ljudje, ki so dejavni na novinarskem polju cenijo dejstvo, da se publikacija lahko obdrži polnih 25 let — četrt stoletja.
Takole nam čestitajo:
NEOS KOSMOS (grški štirinajstdnevnik) — "Tisoč najlepših želja in iskrenih
čestitk za vašo 25. obletnico" NOVOSTI — "Ob priliki 25-letnice vašega neprekinjenega izhajanja vam izrekamo naše iskrene čestitke" HELLENISM — (Grško-angleški štirinajstdnevnik v Zap. Avstraliji) — "Iskrene čestitke k vašemu uspehu. Želimo vam še nadaljnih 25 let" CHRISTOPHORUS — (Publikacija za nemško govoreče katolike) — "Vse
najboljše, veliko sreče in božjega blagoslova" GREEK NATIONAL VEMA — Najstarejši grški časopis v Avstraliji, ki je pričel izhajati že leta 1913) — "Vemo kaj pomeni izdajati časopis iz leta v leto, zato razumemo veličino vaših naporov in žrtev, ki ste jih vlagali vsa ta leta. Čestitamo!" IL CORRIERE DI SETTEGIORNI — "Vsi mi smo ponosni na vas, le kako
ste uspeli? Čestitamo!" NEA ELLADA — GREEK TIMES — "Uspehi kot je vaš so nam pri etničnih skupnostih pomagali, da smo dosegli mesto, ki ga imamo sedaj v javnosti. Čestitamo!"
AL RISSALAH MAGAZINE — (publikacija v Arabščini) — "Prosimo
prejmite naše najlepše želje ob zaključku 25 let vašega obstoja." HELLENIC HERALD — (Grški časopis, ki izhaja trikrat tedensko) — "Toplo vam želimo vse najboljše. Etnični tisk potrebuje uspehe koje vaš. Le nadaljujte tako!" DUTCH SOCIETIES COURIER — (Glasilo nizozemskih organizacij)— "Vse najboljše želje in iskrene čestitke. Nadaljujte še mnogo let z božjo pomočjo."
ATHLETIC ECHO — "Čestitke, 25 let obstoja ni majhna stvar! Srečno!" NICHIGO PRESS — (Glasilo priseljencev iz Azije) — "Čestitamo k 25
letnici vaše publikacije. Nadaljujte to dobro delo še mnogo let!" ALTARUL STRABUN — (Publikacija na rumunskem jeziku) — "Iskrene čestitke za ta čudovit praznik. Le nadaljujte tako!"
H koncu pa je še tiskar pripisal svoje čestitke:
POLYPRINT — "To je res pravi čudež; le kako ste mogli zdržati tako dolgo časa in prenašati tiskarje kot smo mi."
Kako vzpodbudne so gornje besede, ki ne veljajo samo tistim, ki so ali pa še delajo direktno pri "Vestniku". Veljajo nam vsem pri S.D.M., kajti le vsi skupaj smo lahko vzdržali. Veljajo pa tudi vsej naši slovenski skupnosti v Melbournu saj iz nje izhaja S.D.M. Hvala vam vsem. Z močno voljo in s skupnim delom bomo poskusili zdržati še naprej.
Jetsetfeu/3
TRAVEL CENTRE
Prvenstvena Avstralska Potovalna Agencija
PRVENSTVENA — ker ima največje število potnikov PRVENSTVENA — ker ima najbolj usposobljeno osobje PRVENSTVENA — zato ker vam nudi najnižje možne cene
OBRNITE SE NA G. KOSTO PAVLOVIČA ZA VSE VAŠE POTOVALNE POTREBE
303 COLLINS STREET MELBOURNE
MLC BUILDING, 19. NADSTROPJE (na oglu Collins in Elizabeth Streets)
TELEFON: 62-0041
Po uradnih urah g. Pavlovič 26 5689
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
h* *
Kaj, kje, kdo?
ODKOD MIKLAVŽ
Zaročenca gdč. Marija Mandel in g. Kevin Hervatin
Praznik Miklavža, ki nam je bil vedno tako prisrčno domač je spet tukaj. Kjerkoli Slovenci bivajo, povsod ta dobri simbol svetnika prihaja med nas in prinaša urice veselja in pričakovanja našim otrokom pa tudi nam. Tudi vsa prizadevanja v naši stari domovini niso mogla odpraviti Miklavža in potihoma še vedno hodi od duri do duri in dokazuje, kako globoko je vsidrana v dušo našega naroda krščanska tradicija.
Kdo je pravzaprav ta svetnik, čigar spomin se je udomačil med Slovenci?
Mesto Bari, na Jadranski obali Italije ni preveč poznano med turisti čeprav v eni njegovih cerkva počivajo pozemeljski ostanki prvega Miklavya — sv. Nikolaja.
Ni natančno ugotovljeno, toda predpostavljajo, da je živel pred 17 stoletji, in da so nad njegovim grobom sezidali veličastno baziliko. Sv. Nikolaj je bil škof v mestu Myra, ki leži v današnji Turčiji. Tam je verjetno od leta 344 tudi ležal pokopan, dokler v letu 1087 skupina mornarjev in trgovcev iz Barija ni ukradla njegovo okostje in ga prevezla v Bari.
V soboto, 1. novembra smo v prostoru S.D.M. bili prisotni na zaroki Marije Mandelj in Kevina Hervatin.
Oba mladinca vsi dobro poznamo: nekateri od takrat ko se je sestal mladinski klub, mnogi drugi pa že od prej. Da pa se bosta zaročila, takrat še nihče ni pomislil. Časi se pač tako hitro spreminjajo, leta tečejo in mnogi mladinci so tudi že poročeni.
Marija in Kevin sta tudi na tej poti. Vsi, ki ju poznamo, jima iz srca čestitamo in sigurni smo, da sta se prav odločila. Pot, ki sta si jo izbrala pa naj vaju pelje v skupno življenje.
On November 1st (which by the way was a Saturday) a very happy event took place, namely the engagement of Miss Maria Mandelj to Mr. Kevin Hervatin.
The engagement, which was held on the S.D.M. premises, was attended by relatives and friends of the couple. Everyone joined in their happiness and wished them all the best on their engagement.
Maria and Kevin, congratulations and all the best for the future.
Sožalje
Zvedeli smo, da je v starem kraju preminul v 85 letem starosti oče ge. Gite Mihelčič. Prepričani smo, da se nam bodo pridcu žili vsi čitatelji "Vestnika" in člani S.D.M. v izrekih našega sožalja ge. Giti in njeni družini.
jP opn
oprostite!
V žadnjiš tevilki "Vestnika" je tiskarsk škrat ime Vuksinič spremenil v Buksinič Prizadetim se oproščamo.
Do hiše prijatelja pot ni nikoli predolga.
Najhitreje odpustimo meteorologu, ki napove vihar, pa se fc zmotil.
Pošten dež je kot slab govornik - ne odneha in ne odneha.
V	Bariju sta oba, škof in opat, hotela imeti te posmrtne ostanke. Zedi-nila sta se končno tako, da sta zgradila novo cerkev, ki naj bi jih spravila. V teku dveh let je bila zgrajena grobnica; cerkev nad njo pa je bila izgotovljena šele po 110 letih. Skozi stoletja sem so to baziliko velikokrat prepravljali, toda pred kakimi 50 letih so ji popolnoma povrnili obliko, ki jo je imela v začetku.
V	notranjosti cerkve so številne freske, ki kažejo dogodke iz življenja sv. Nikolaja. To ime so kasneje Nemci in Nizozemci spremenili v St. Nicolaus, Slovenci pa smo mu dali svojo obliko sv. Miklavž.
Imel je zelo bogate starše, ki so radi svoje visoke starosti že obupovali, da ne bodo imeli otrok, ko, se jim je rodil. To so smatrali za čudež, ki se je še potrdil, ko je že kot dojenček stopil pokonci in sklenil roke kot v molitvi.
Že v mladosti je pokazal svojo rado-darnost. Izročilo pravi, da je pomagal trem mladim ubožnim sestram brez matere, ki niso zmogle potrebne dote, da bi se lahko omožile. Ponoči je skozi okno vrgel po eno vrečo denarja. Njih oče pa je vest o tem dobrem delu razširil med ljudmi.
Kot Myrenski škof se je sv. Nikolaj udeležil prvega ekumenskega koncila v letu 325 in odločno nastopil proti trditvi, da je Kristus navzlic vnebo hodu še vedno smrtnik. Med govorom je vzel opeko iz tal in dejal: "Kako, da
Podoba pravega Miklavža
ne morete razumeti božje troedinosti. Občudujte to opeko. Kaj ni narejena iz treh elementov: Zemlje, ognja in vode. " Pri teh besedah je iz opeke šinil ogenj in istočasno pritekla voda.
Legenda pripoveduje tudi o čudežu, ki se mu je pripetil na poti iz Koncila domov. Vstavil se je v krčmi, kjer mu je krčmar prinesel razsoljeno ribje meso. Škof pa je zaslutil, daje to meso treh umorjenih dečkov. Poklenil je bred kajo z razsoljenim mesom, iz nje pa so v tem trenutku skočili trije dečki in si meli oči, kot, da so se pravkar prebudili iz spanja. Krčmar je bil prisiljen priznati svoj zlo t in.
Še eno posebnost lahko prištevamo sv. Nikolaju. Ima posebno važno in slavljeno mesto med svetniki pravoslavne cerkve. Zato je bila poleg njegove grobnice leta 1966 zgrajena majhna pravoslavna kapelica in pravijo, da je to prvikrat po razkolu med zapadno in vzhodno krščansko cerkvijo leta 1054, da je del rimskokatoliške cerkve bil dan na razpolago kristjanom vzhodne cerkve, kjer se sedaj često oboji zbirajo k skupni molitvi.
Od škofove lastne katedrale v današnjem mestu Demre v južni Turčiji pa so ostale le še razvaline.
Kako se je mit sv. Miklavža razširil po severni Evropi ter se potem ponekod degeneriral v komercializira-nega "Santo" o tem pa morda več prihodnjič.
Učiteljici šole S.D.M. ge. Magda Pišotek in Draga Gelt pred vhodom v razred.

I So to morda bodoči prvaki balinišča pri S.D.M.? Prav resno so se pomerili seboj. Od leve proti desni: Predsednik občine Eltham g. Peter Graham, dr. Franci Mihelčič in g. Frank Favier.
med
T >
> > > > > > > > > > >
HUMOR
SHUJŠEVALNA KURA
-	Misliš resno s svojo shujševalno kuro?
-	Seveda. Niti mastnega tiska v časopisu ne berem.
SLOVO OD CIGARET
-	Moj mož se je odvadil kaditi. -
-	Presneto. Za to je potrebna močna volja. -
-	Seveda. To imam jaz.
l
mh
po Sloveniji
CWXv
^	Jedilnik v Sloveniji
spada v svetovni vrh, medtem ko je jugoslovansko prehrambeno povprečje po kakovosti, pestrosti in količini hrane nekako v sredi med razvitimi in nerazvitimi državami. Prebivalec v Sloveniji poje na leto 1G5 kg žitnih izdelkov, 70 kg- povrtnin, 70 kg raznih vrst mesa ter 120 litrov mleka in S kg mlečnih proizvodov. Pred desetimi leti je bila v Sloveniji poraba žitnih izdelkov za 25 kg večja od sedanje, poraba mesa pa za 20 kg manjša. Povprečni dnevni obrok v Sloveniji ima od 3000 do 3200 kalorij.
j
M '
m H
M M M
I
M
Tudi v kočevskih in ribniških trgovinah nimajo ali pa pri-
«_r;y	••• . , .	. „.. . . . manikuje pralnih praškov, slad-
M/ if	veni»" P°Je na leto 165 k£ -ltnih «del- korja, olja, kave. Oni dan so,,de-
kov, 70 kg povrtnin, 70 kg raznih vrst lih" le po 2 kg sladkoija. Slabše HHP* '	mesa ter 120 litrov mleka in S kg mieč- je z ostalimi živili predviem
oljem, medtem ko pialni prašek včasih le dobiš, če imaš srečo.
Povsem razumljivo pa je, da ni kave. Vsi odgovorni namreč zatrjujejo - in tako poročajo tudi sredstva javnega obveščanja - da je surove kave dovolj. Zatika se baje v pražainah, ki w	M Tekstiilna" v A i imajo, spet po drugih obvestilih,
*	, Xv. . . T .v" ,	V AJ" s praženjem kave izgubo.
Edini celiski olimoiiec	, Je najstarejsa tekstlIn* tovar- Seveda bi strastni „kofetarji"
član AD I^divar ROK na v Sl-oveniji, obratuje že 120 let. Je kavo radi, naj bo pražena ah su-KOPITAR, je povsem Pa Tekstilna kar dobro vodena, saj je rova. Ce ni drugače, bi jo vsak upravičil svoj prvi nastop lanski produktivni načrt presegla za 16	kar če jo b} le d°"
na olimpijskih igrah v odstotkov pri 24 odstotnem povečailju »^'JgSSsS Moskvi, saj je v svoji spe- . . ..	...	t	JU žene kave ni. Kdo je knv.' à o to
cialni disciplini teku na prociuKclje- tekstilna je precej proiz- neiznajdljivi trgovci, ki ne kupijo 400 m ovire v finalu med vodnjc. prodala na tujem tržišču, in si s nepražene kave, ali pa jim nepia-osmimi najboljšimi atleti tem zagotovila uvoz surovin predvsem žene kave nočejo prodati tisti, ki osvojil odlično peto me- bombaža.	'	jo uvažajo?
w	Zaradi slabe, oskrbe pa nosijo
V Sloveniji je bilo občani dinaije in devize čez kova uspešna atletska pot lani 245 odvetnikov, pripravnikov pa mejo. Nekateri neprestano doka-začeta pred leti nadaljuje 15. Teritorialna razporeditev odvetnikov zujejo, da so slabi gospodami, ka-, in vse kaže, da ji še kaj „„ .	,	, . . . , že pa, da le še niso tako slabi, da
kmalu ne bo konec. Naj- pa m °Pumama> ampak je zelo siaDa: bi bili zreli za „odstrel lepšim uvrstitvam - Kar 105 odvetnikov ima pisarno v Ljub-dvem naslovom balkan- ljani. Tudi starostna struktura odvet-skega prvaka ter naslovu nikov je dok ■ neugodna, saj jih sredozemskega prvaka Y. , .v., , , , , , ^	večina starejsih od petdeset let.
rnmmmmm —_
Ljubiteljem naših gora je poznan	skrajnem zahodu slovanskega sveta
skrit biser: ruska kapelica ob poti iz	nastala stična točka med velikim
Kranjske gore ija Vršič. Zgradili so jo	ruskim in malim slovenskim narodom,
ruski vojni ujetniki med prvo svetovno	Kapelica je posvečena sv. Vladimiiju,
vojno v spomin svojih tovarišev, ki jih	kijevskemu knezu, ki je uvedel krščan-
je zasul snežni plaz, ko so leta 1916	stvo v Rusijo v 10. st. Oskrbuje jo
gradili cesto proti Vršiču. Tako je na	turistično društvo iz Kranjske gore.
sto!
S tem dosežkom se Ro-
je
£
V Rogaški Slatini so že pričeli s prvimi pripravljalnimi deli za gradnjo novega hotela, ki bo po 'svojem imenu tako kot njegov predhodnik »Donat« ostal zvest imenu sloveče mineralne vode. To-
STO KILOMETROV TEKA - Letošnjega znanega teka v Švicarskem Bielu, enega najdaljših na svetu, se je uddežlo kar 4.105 , . ......
tekačev, med njimi tudi dva Novomeščana: miličnik Edvard Doljak %at 00 ?ovl "ff ?f ll
LSSÄ fr* If Štin^9"a sta 100 km dolgo prc£ J^JÄto^Ä pretekla, Strne v času 14 ur in štrn minute, Doljak pa je za to, nat« po nekaterih preuredi-akoraj za dva m pd maratona dolgo pot potreboval le tri minute tvah uvrščen v posebno ka-
predpisanem času 24 ur.je 100 km preteklo nekaj manj kot teorijo. 3.000 tekačev (med njimi tudi precej žensk),s ki so jih številni gedalci ob vsej poti kljub slabemu vremenu bodrili in vsake©, kije pnSd do cilja, jpozdravili kot junaka. Štine, ki se tum sicer udeležuje številnih maratonski tekov v domovini in tujini, je bfl tokrat že tretjič v Bielu in vedno je stokaometrsko progo pretekel do konca. Se čas letošnjega zmagovalca: sedem ursin enaminuta, najhitrejša ženska pa je potrebovala 8 ur in 45 minut
POLYPRINT
(Vic) Pty. Ltd.
DOOS ST., BRUNSWICK, 3056 Tel. 387 6922
se priporoča Slovencem in sloven skim podjetjem za razna večja ali manjSa tiskarska delà.
humor
TOMBOLE!
—	Si zadel?
—	Zadel!
—	Avto?
—	Avto!
—	Kakšen avto?
—	Stoenko!
—	Novo? ► — Novo!
—	Čestitam?
—	Zakaj?
—	Zakaj?
—	Saj si jo vendar na .tomboli zadel?
—	Ne, zadel sem jo v križišču!
^	M. ▲▲▲▲ .A. A.A.M.
V lovskem letu 1979 so načrtovale lovske družine na območju občine Ribnice odstrel 119 jelenov in
MRLIČ IN POL NA EN iE)	(Č) KILOMETER
y jele
272 sm. Načrta niso v celoti dose Istre
kup
sprejemali načrt odstrela za lovsko
'segle, saj so odstrelile 103 jelene in 262 srn. To so ugotovili na zadnji občinske skupščine Ribnica, ko
srn,
O so ugotovfli na zadnji seji so
leto 1980.
Odstrel medvedov, risov, volkov in divjih petelinov je bil načrtovan za vse območje Lovske -zveze Kočevje. Na območju občine Ribnica pa so padli trije medvedi (2 v revirjih LD Ritmica, 1 LD Dolenja vas) dva risa (zaradi smrti katerih je bilo veliko napisanega, še več pa je bilo govoric) in dva velika petelina.
Za letos je na območju Ribnica
fredviden odstrel 121 jelenov in 77 srn. Medveda naj bi padla le dva (LD Velike Poljane in Ld Dolenja vas); divjih prašičev 17 Gani 10), jerebov 38 in zajcev 95.
H E) El
m a m
El
m ü ü m m a a a s
El
MALE MODROSTI
Če ti kdaj kaj uspe na prvo potezo, dobro skrij svoje presenečenje.
Kitajski pregovor pravi: Ni orjaka, ki bi ga s težo ostrega jezika ne položili na tla.
Prenekateri človek išče očala spoznanja vse življenje in ne opazi, da jib ima ves čas na nosu.
Tolažba prihaja kot drag gost, postane gospodar v hiši in sčasoma zdrkne na raven sužnja.
S ül9QQ|gH5)Qg|gg S
V cestnoprometnih nesrečah je lani v Sloveniji umrlo 735 ljudi, 3.369 jih je bilo hudo, 6.621 pa laže ranjenih. Po podatkih zavarovalnic je znašala skupna gmotna škoda 1,5 milijarde dinarjev, nihče pa seveda ne more izračunati, kolikšna je škoda zaradi izostankov z dela, tekanja po sodiščih in zavarovalnicah itd
Statistika prikazuje tudi vzroke za več kot 7.500 nesreč, ki so se končale s smrtjo ali poškodbami. Krepko vodi neprimerna hitrost (38,3 odstotka), drugi najbolj pogost vzrok je neupoštevanje prednosti (17,63 odstotka), čisto na zadnjem mesto pa so pomanjkljivosti na
cestah in drugi vzroki, udeleženi so z 0,84 odstotka (!).
Imamo torej Slovenci idealne ceste in avtomobile, saj statistika govori, da smo za krvavo cestno žetev krivi sami? Ne! Pošteni poznavalci razmer namreč trdijo, da naše ceste ne ustrezajo vsak dan gostejšemu prometu. Iz primerjav, ki so jih
napravili delavci sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije, se da razbrati, da se na sodobno grajenih cestah število nevarnih dogodkov zmanjša oa dva do Šestkrat, štavilo smrtnih nesreč pa od tri do štirikrat. Dve primerjavi:
Na stari cesti Vrhnrka-^Pwtojnà je bilo pred osmimi leti 825 prometti«» tgsreč, v katerih je umrlo 14 ljudi. Ko je bila leto kasneje odprta avto cesta, se je na njej zgodiio 94 nesreč s štirimi smrtnimi žrtvami. Avtomobilov je bilo seveda več.
Še bolj zgovorna pa je primerjava med t. i. sloveniko Hoče-Arja vas ih dolenjsko magistralo na odseku Škofijica-Trehnje. Na 51 kilometrov dolgi in za nas še sodobni cesti Hoče-Arja vas je bil v obdobju 1976-1978 povprečni dnevni promet 7.000 vozil, na 52 kilometrov dolgem odseku Škofljica—Trebnje pa 9.500 vozil, V omenjenem času s« je na štajerski cesti ZQOdilo 76 prometnih nesreč, torej nesreča irk^ppl na kilometer. Ob življenje je bilo 13 ljudi/ kar pomeni 3 mrtve na vsakih deset kilometrov. Na dolenjski cesti pa se je v istem času zgodilo 261 prometnih nesreč (5 rta en kilometer), umrlo pa 72 ljudi, kar je 14 mrtvih na vsakih 10 kilometrov. Skoraj mrlič in pol na en kilometer!
INCOME TAX RETURNS
Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih.
MERCURY TAX SERVICE
518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji)
Uradujemo:
od ponedeljka do petka 9 am.—8 pm. v soboto in nedeljo: 9 am.—3 pm.
Lastnik podjetja: STANKO PENCA
NO APPOINTMENTS NECESSARY
Popravila in vzdrževanje motornih vozil je mnogo dražje ako nimate zanesljivega mehanika. Pri
CALDER MOTORS
7 WEBBER PARADE, EAST KEILOR, 3033. Telefon 336 4563
vam bomo vestno in nemudoma izvršili vsa mehanična popravila, preskrbeli nadomestne dele ter vzdrževali vaše vozilo v brezhibnem stanju. Obrnite se na nas ob vsakem času.
LASTNIKI: John Rakušček, tel. po urah 336 4084 Orla Sorensen, Tel. po urah 749 2301 Egon Riechelt