lotu^t j— NAŠ BARAGA (Gorše) — Ob 90. letnici njegovo smrti 19. I. KATOLIŠKI MISIJONI lasmisiones catomcas JANUAR 1 958 - XXXII. 1 Sveti Trije Kralji — delo indijskega umetnika. MODRI Z VZHODA ZA ZVEZDO HITE SINA NAJVIŠJEGA . V HLEVCU DOBE.. UREDNIKOVI MISIJONSKI ZAPISKI V novi letnik Začenjajmo 32. letnik. Nič posebno novegja ne bo prinašal. Isti cilji, isti sodelavci, še zunanja in notranja ureditev bosta skoraj enaki. Ali ni mogoče vnesti kaj svežine, več pestrosti? Seveda je mogoče, saj je miši-jonstvo ena najbolj raznolikih tvarin. A pestrejšo in bogatejšo vsebino manj-ka. uredniku in sodelavcem časa, za lep-so in bolj razgibano ureditev in zunanjo opremo pa manjka sredstev. Upajmo na boljše čase... Naročnina, tiskovni sklad, novi naročniki Ze tako bi morali naročnino dvigniti, n se je za inozemstvo ne upamo, dočim io za Argentino moralmo za 15 pesov, tako 'da bo cel letnik 1958 za argentinske Naročnike stal 60 pesov. (Prosimo Vas, 'k' vzamete to z razumevanjem na znanje! Vse ostale, to je inozemske naročnike, ki ste v veliki večini, pa lepo pro-sirno, da namesto povišanja naročnine Vsak po svojih močeh prispevate v tiskovni sklad. Vse, tako argentinske kot druge naročnike lista tudi prosimo, da nam skušajo pridobiti kaj novih naročnikov, kar menda le ne bi bilo tako težko izvedljivo, zlasti ker je list razmero-nra zanimiv in poceni, pa ne še kaj' do-razširjen. Naj vsak pogleda okrog sebe in bo brž našel kakega resnega kandidata, katerega ne bo tako težko Pridobiti, če se mn razloži vzvišeno poslanstvo našega lista. Prve številke no-Veka letnika smo dali tiskati nekoliko ''eč prav v ta namen. Lepo prosimo, izkažite se, pridobite nam novih naročnikov; le s povečanjem števila naročnikov moremo izboljšati naš list. Pozdrav in blagoslov visokega pokrovitelja. Slovenske misijonske zveze, škofa Gregorija Rožmana. Prav v času, ko smo pripravljali tva-rino za novi letnik, nam je prišlo pismo pokrovitelja Slov. misijonske zveze, v katerem se zahvaljuje za naše čestitke k njegovemu zlatomašniškemu jubileju. Takole se glasi besedilo škofovega pisma : Večna hvala Bogu za milost petdesetletnega mašništva, Vam pa naj Goupod Jezuis povirne vse dobre želje, molitve, darove in žrtve, ki ste jih Njemu zame darovali. — Vsak dan bom pri sveti maši Vas in Vaše namene Jezusu izročil in Ga prosil, naj Vas podpira z močnimi milostmi. — Skupno pa prosimo Gospoda žetve, naj pošlje zadostno število vrednih delavcev na svojo žetev. — Vam in po Vas Misijonski zvezi in Baragovi zvezi — Pozdrav in blagoslov! + Gregorij Rožman Hvaležni našemu visokemu pokrovitelju se zlasti držimo njegovega naročila in “prosimo Gospoda žetve, naj pošlje zadostno število vrednih delavcev” — tudi novih slovenskih misijonarjev na Gospodovo misijonsko žetev, ki je še posebno velika in delavcev za njo še posebno premalo! Razglašanje Gospodovo Loto takorekoč začenjamo z misijonskim praznikom Razglašenja Gospodovega, praznikom Treh Modrih, prvih po-g-anov, ki go našli Jezusa in Ga tudi naprej oznanili. Do vpeljave predzadnje nedelje v oktobru za Misijonsko nedeljo je bil ta praznik glavni dan misijonsko akcije v zaledju. Naj' bi bil zdaj vsaj kot nekaka “mala misijonska nedelja”. Naj bi 'se na primeru Svetih Treh Kraljev spet zavedli sreče, da nam niti ni bilo treba slediti Zvezde - Kristusa, ampak smo Ga takorekoč že v zibelki dobili, s svetim krstom. Naj bi nam pa Sveti Trije Kralji izprašali vest, v koliko smo ali nismo Kristusa doslej oznanili tudi drugim — z misijonskim sodelovanjem. VJI. Misijonska veletombola za vse slovenske misijonarje No, Slovenci v Argentini že ves čas od prihoda n o von ase 1 j on cev to “malo Misijonsko nedeljo” — praznik Razglašen j a Gospodovega, lepo imisijonsko prežive. Saj se že sedmič na ta praznik pireja za rojake celotnega Velikega Buenos Airesa velika misijonska veletombola, še preje pa je bil enkrat izredno bogat srečelov — vse v pomoč slovenskim “Svdticn Trem Kraljem”, misijonarjem in misijonarkam. Tudi drugod v zamejstvu i-maj'o med letom podobne prireditve, zlasti lepo uspele v Torontu, in njim se morda zde po dobljenem izkupičku za misijonarje, argentinske veletombole skromne. Da, ee onih 15.000 pesov, ki jih vsaka veletombola približno rodi, primerjamo 300 dolarjem, ali dobrim 10.000 argentinskih pesov čistega za misijonarje, ki ga rodi n. pr. torontska tombola, je izkupiček argentinske le za 'eno tretjino večji. Toda v Argentini pomeni 15.000 pesov vsaj 7 dobrih mesečnih plač, dočim v Kanadi 300 dolarjev komaj eno mesečno plačo. To zapišemo, ne da bi kaj podcenjevali krasne uspehe Toront-čanov, ampak da vsem po svetu, ki morda zmajejo z glavo ob tolikem pisanju o-krog teh argentinskih misijonskih vele-tombol, pokažemo, da je v njih res veliko misijonskih žrtev, ki jih zbere skupaj kakih 1.000 slovenskih rojakov, kolikor je navadno udeležencev vsake veletombole. Rojaki v Argentini, boste tudi letos tol ko žrtvovali? Kajne, da boste! Le pridno darujte za dobtke, kupujte tablice in sodelujte! Tele “Katoliške misijone” Vam podajamo tako zgodaj prav zato, da Vas še po njih vzpodbudimo! Vsezamejska misijonska loterija za Baragovo misijonišče Letos bo pa naša 'misijonska akcija v zamejstvu doživela še poseben poizkus — oh, da bi bil posrečen! Poseben poizkus v podporo posebni misijonski akciji: Baragovemu misijonišču, ki ga gradimo v Argentini., pa se spodobi, da vse slovensko misijonsko zaledje pri njem sodeluje, ne le argentinski rojaki, saj bo služilo celotni slovenski misijonski akciji. Dobitki bodo izključno le originalne pošiljke slovenskih misijonarjev in imisijonank, to je razni domačinski predmeti, z izjemo ene ga dobitka, ki je Goršetov kip misijon • skega škofa Barage, ki ga je le-ta u-metnik radevolje daroval v ta namen. Kot smo že po KM in dopisih prosili razne misijonske odseke slovenskega zamejstva, kakor tudi misijonsko delujoče posameznike, ise zdaj še enkrat obračamo na vse z iskreno prošnjo, da se za to loterijo zavzamejo in naroče primemo število loterijskih tablic za prodajo. Vabimo pa tudi vse posamezne misijonske prijatelje: iPišite po te loterijske tablice na naše uredništvo ali poverjenikom: v posameznih deželah in podprite tako veliko misijonsko podjetje, Baragovo misijonišče! S tem se tudi vključite med dobrotnike, za katere se vsak dan moli v Slovenski vasi v Lanusu in enkrat mesečno se poje prav tam sveta maša, pa še v Misijonsko mašno družbo so vsi darovalci ali kupci loterijskih srečk avtomatično vključeni! Tudi Baragov spomin lepo počastite, če polmagate graditi ta pomembni njegov spomenik. Misijonski krožek v Lanusu Največja dobrotnica Baragovega mi-sijonišča je pač pokojna s. Olga Ponikvar, k; je pred nekako štirimi leti u-mrla v Buenos Airesu, pa je v namene misijonišča prepustila slovenskim lazaristom več no svoje dediščine po pokojnem svojem bratu mons. Ponikvarju. Za njo pa so pač največji dobrotniki rojaki iz S ovenske vasi v Lanusu pri Buenos Airesu, kjer Misijonišče stoji. Oni namreč opravijo zastonj vsa tista težka dela, ki zanje ni treba biti mojster. Tako so doslej vložili v zgradbo Misijonišča že skoraj 2.000 delovnih ur. Toda lanuški rojaki se ne bodo omejili le na sodelovanje pri gradnji poslopja Baragovega misijonišča, ampak bodo izdatno sodelovali tudi pri njegovem poslanstvu. Slovenska misijonska akcija pričakuje iz Slovenske vasi v Lanusu predvsem najdragocenejše: misijonske poklice. In že zaradi tega je važno, ida se je v Lanusu ustanovil Mi-sijonski krožek vikarije Marije Kralji-ce> na sestanku dne 1. decembra, ki se Ka je udeležilo nad 50 oseb, od katerih Se jih je 36 priglasilo za sodelovanje pri krožku. iPoleg prizadevanj za misijonske Poklice med lanuško mladino je cilj te-Ra krožka vsestransko misijonsko delo-vanje: DšV in DSD, molitve in trpljenje za .misijbne, “Katoliški misijoni”, Pomoč slovenskim misijonarjem, Misijon-ska mašna družba, zlasti tudi Baragova padeva. Osnovna pobuda je bila in je: Misijonsko življenje in delovanje mora Mti pač najživahnejše v največji bližini sr©dišča misijonske akcije, Baragovega ndsijionišča, to je v Slovenski vasi v Lanusu. Lanuščani so to pobudo z razume-vanjem siprejeli in bodo izvedli vzorni misijonski krožek. 'k* letnica Baragove smrti i januarja tega leta poteče 90 let, ndkar je umrl škof Baraga, naš svetni-Ki ^ani da je zadnja leta to sveto delo med lzse]jenci nekam zaspalo in je skrajni čas ^ Poživitev. Po naše bo edini vzrok v i’1 ©zaposlenosti tistih, ki naj bi Baragovo zadevo med nami vodili, kajti Iju-Je so se doslej vedno lepo odzvali, kadar-oli lSe jim je Baragova zadeva zadosti j. ?cn° predstavila. Potrebno je torej ©siti problem vodstva in Baragova ak-(lJa med nami bo brž oživljena. . ^ ^om. v zvezi je primerno, da pouda-,'m° izredno lepo gesto Slovenske kul-urne akcije, ki je že za leto 1956 napo-©dani oratorij “Baraga” izdala proti oncu leta 1957, med obema velikima t, aragovima obletnicama, a izdala res ©Prezentativno, vredno osebnosti, ki jo opeva. Na že v enem Misijonskih zbornikov objavljeno besedilo dr. Tineta Debeljaka je profesor Alojzij Geržinič iu-glasbil mogočen oratorij za soliste, zbore, recitatorje in klavir. Besedilo je v slovenščini in angleščini. Ta tiskana glasbena stvaritev je še posebno imenitna zato, ker je menda doslej edino tiskano glasbeno delo v zadnjih desetih letih našega novonaseljenstva; in je delo v slavo Baragi. Svetovna molitvena osemdmevnica za zedinjenje Delo za zedinjenje pravoslavnih in drugih od Rima ločenih Cerkva, kakor tudi številnih protestantskih sekt, z edino pravo Kristusovo Cerkvijo pod papeževim vodstvom je jposebni apostolat, ki je zlasti blizu slovanskim narodom, tudi slovenskemu. Razpravljanje o tem prevažnem vprašanju ne spada toliko v “Katoliške misijone”, a ker v zamejstvu do zadnjega ni bilo nobenega drugega glasila, ki bi redno pisalo o tem delu za zedinjenje, se je temu do nedavnega v precejšnji meri posvečal naš list. Zdaj pa so slovenski delavci za zedinjenje, večinoma duhovniki, ki so sprejeli tudi vzhodni obred, začeli z izdajanjem letnega zbornika “Kraljestvo božje” (naslov po nekdanjem mesečnem glasilu tega gibanja), katerega prvi letnik je že lani izšel, letos se pa obeta že drugi. Zato “Katoliški misijoni” ne 'prinašajo več člankov te vsebine, ne morejo si pa kaj, da ne bi vsaj na tem mestu opozorili na prevažni čas za obnovo našega čutenja s Cerkvijo v tej zadevi, to je na svetovno molitveno osemdnevnico za zedinjenje pravoslavnih in protestantov s katoliško Cerkvijo, “da bi bili vsi eno”. 0-semdnevnica se začne na praznik Prestola sv. Petra 18. januarja in konča na praznik Spreobrnjenja sv. Pavla 25. januarja. Lepo bi bilo, če bi se v tem času med Slovenci v zamejstvu, kjer le mogoče, opravila sv. maša v vzhodnem obredu in bi se vernikom govorilo o zedinjenju. L.L.CJVL Kardinal Čelno Costantini: PIJ XII. - VELIKI MISIJONSKI PAPEŽ Že leta, 1966 je imel kardinal Celso COSTANTINl ob papeževem jubileju na proslavi Zavoda Propagande izredno tehten govor o pomenu sedanjega papeža za razvoj misijonske akcije, o katerem smo poročali že tedaj precej izčrpno, danes pa ga začnemo objavljati v skrbnem, dobesednem prevodu, našega rimskega sodelavca. Srečni obletnici rojstva in prevzema papeževanja po sv. očetu Piju XII. sta vzbudili po vsem svetu val spoštljive ljubezni fn počaščenja; k njemu |so se dvigali glasovi hvaležnosti in častitk vernikov in izrazi vdanosti in priznanja tudi od nekatoličanov. Vedno budno in plodovito papeževanje Pija XII. je bilo ob tej priložnosti prikazano v svojih mnogo stranskih pogledih. 3. marca je njegova vzvišenost kardinal Gregor XV Agagianian čudovito orisal veličastno delo, ki ga je izvršil sv. oče Pij XII za Cerkev vzhodnega obreda. Danes hočejo predstojniki in gojenci papeškega zavoda in ateneja Urbana vključiti poseben in izredno lep cvet v venec, ki ga je svet položil pred nog» svetemu očetu. Ta cvet je bil utrgan v daljnih misijonskih krajih in ima povsem svojsko vonjavo. Je v slogu tega velikega misijonskega zavoda, spominjati se papeža kot veli- | kega ribiča ljudi. Današnja proslava pa ni samo izraz poklonitve, marveč se hkrati izpreminja tudi v izredno visok vzgled in v visok misijonološki nauk. Papež, Kristusov namestnik in dedič naročila, pridigati evangelij vsem ljudem, občuti bolj kot vsak drug, v svoji poglobitvi v Boga, nedopovedljive bolečine (Rim-. 8, 36) svetega Duha, to je stisko udov, ki so ločeni od Kristusovega mističnega telesa. Sv. Pavel se je okrog leta 61. po Kristusu dvigal proti Atenski akropoli in “indtabatur spiritus eins in ipso, videns idolatriae deditann civitatem (Act. 17,16)”. Tesnoba sv. Pavla povzroča že skoro 2.000 let trepetanje skoro vseh papežev. Toda v zadnjih časih so izšle iz Vatikana opogumljajoče besede, ki so ustvarile čudoviti preporod misijonske delavnosti, kateremu smo priča. Sam sveti oče Pij XII je ugotovil ta veličastni napredek, ko je sprejel dne 24. junija 1944. leta vrhovne svete propagandnih misijonskih organizmov: “Misijonsko dela —je dejal— si je pridobilo tako v deželah, ki so že razsvetljene z lučjo evangelija, kot na področju samih inr.isijonov tak zagon, tako notranjo silo, na kakršno morda ne naletimo v enaki jakosti v vsej zgodovini misijonov.” Ta novi zagon, ki ga je ustvaril Gregor XVI, se je razvijal z veliko apostolsko okrožnico “Maximu/m illud” Benedikta XV, rastel pod papeževanjem Pija XI in našel v Piju XII najuspešnejšega nadaljevalca in pospeševalca dela za pokristjanjenje. On je veliki predstavnik novega misijonskega preporoda, preporoda, ki dobiva izgled prave misijonske obnove. V preteklosti so neutrudno delovali za organiziranje misijonov, danes pa se ti spajajo v ustanovitev domačih cerkva. V letu 1919, v dobi, ko je bila objavljena okrožnica “Maxifmu.m illud”, je bilo Podrejenih Propagandi 350 misijonov. Vsi predstojniki so bili tujci; in vendar s« bili nekateri teh misijonov ustanovljeni pred 3 ali 4 stoletji. To je napravljalo v očeh poganov vtis inozemske kolonizacije (sub ispecie relig'onis). Neka kitajska princezinja je odgovorila zdravniku, ki jo je nagovarjal k spreobrnjenju: “Zakaj bi morala izgubiti svojo narodnost?” Sedaj je domačih škofov 113, 5 pa je domačih apostolskih prefektov; to se Pravi, da je bila že v 118 cerkvah ustanovljena hierarhija v njeni naravni obliki. 25. marca 1956. leta bo zamorski škof, mons. Bigirumwami posvetil za škofa belega očeta, mons. A. Peraudina. Do tega je prišlo po zaslugi redovnih ustanov in neutrudljivega dela misijonarjev, ki so obdelali ozemlja in jih odstopili za Pobiranje žetve domačinom, “ut... Qui seminat simul gaudet et qui metit” (Jan. 4, i36). Toda veliki strateg te velike kampanje je papež. Misijonarji so vojaki Prostovoljci. Tu pa je primemo opozoriti na delo obnove, ki ga je vršil kardinal Van Rossum in ga pogumno nadaljuje kardinal Fumasoni-Biondi. Sedaj se hočemo za trenutek ustaviti in prikazati glavne poteze te srečne preobrazbe, ki se nam kaže kot velik misijonski uspeh. Taktična načela te čudovite strategije moremo navesti takole: 1. — moder kriterij prilagoditve; 2. — preosnova inozemskih misijonov v krajevno cerkev; 3. — osvoboditev misijonov od umešavanja inozemske politike. MODER KRITERIJ PRILAGODITVE že od prve okrožnice “Summi Pontificatus” z dne 20. oktobra 1939. leta je 'mol sveti oče obširno in globoko zamisel obnove misijonarskih metod; priporočal 1® moder kriterij prilagoditve in zavestno spoštovanje genija vseh narodov. Kristusova cerkev, —tako je dejal—, ki je najzvestejša čuvarica božje vzgojne ^odrosti, ne more misliti in ne misli napadati ali zaničevati posebnih značilnosti, jih vsak narod varuje z ljubosumno pobožnostjo in razumljivim ponosom in bb smatra kot dragoceno dediščino. Njen namen je, nadnaravna edinost vesoljne bežni, ki naj se občuti in udejstvuje, ne pa zgolj zunanje prikrojena enotnost, 151 je površna in zato često brez moči. Cerkev z veseljem pozdravlja in spremlja s svojimi materinskimi željami vse tiste smernice in skrbi, ki služijo za moder in urejen razvoj sil in posebnih tendenc, ki imajo svoje korenine v najbolj skritih in najsvetejših kotičkih vsakega f°diu, le da se ne protivijo dolžnostiim, ki izhajajo za človeštvo iz edinosti izvora ln skupnega namena. Cerkev je že večkrat pokazala v svoji misijonski delavnosti, (b' je to vodilo zvezda severnica njenega vesoljnega apostolata. V čudovitem govoru, ki ga je imel sveti oče na predstavnike papeških misi-•lonskih organizacij v letu 1944, je povdaril veliko načelo: “Misijonar je apostol Jezusa Kristusa. Njegova naloga ni presajati omiko, ki je strogo evropska, v hiisijonske zemlje, marveč, da napravlja te narode, ki se včasih ponašajo s tisočletnimi kulturami, pripravljene in sposobne sprejeti in se prilagoditi osnovam krščanskega življenja in običajev, ki se z lahkoto in na naraven način spravljajo v sklad z vsako zdravo omiko in tej prispevajo polno sposobnost ih moč zagotoviti in jamčiti človeško dostojanstvo in srečo. Katoličani domačini morajo v resnici biti člani božje družine in državljani Njegovega kraljestva (prim. Ef. 2, 19), toda ne da bi s tem prenehali biti državljani tudi svoje zeonske domovine”. (A.A.S. 1944, str. 210). 8. sept. leta 1955 je sveti oče v avdijenci predstavnikom zgodovine, povdaril veliko načelo spoštovanja kulture in genija vseh narodov: “Katoliška Geričev se ne istoveti z nobeno kulturo; njeno bistvo ji to prepoveduje. Toda je navzlic temu pripravljena vzdrževati odnose z vsemi kultura,mi. Prizna in pusti obstajati to, kar se v njih ne protivi naravi. Razen tega pa Cerkev vnaša v 'Vsako izmed njih resnico in milost Jezusa Kristusa in jim tako podeljuje globoko podobnost; prav zato Cerkev z večjo uspešnostjo prispeva k zagotovitvi miru”. To široko apostolsko gledanje na misijonski problem je bilo deloma izgubljeno iz vida. Tu ne nameravamo delati kritik misijonarjem, kajti oni so vedno skušali storiti to, kar so smatrali najbolj koristno. Gre za metodo; izkustvo pa nas včasih ob presoji dejanj uči, izboljšati metode. Misijonske metode so bremenile navade, ki so se uveljavljale po velikih odkritjih; mislili so, da bo mogoče prinesti tudi med civilne narode Vzhoda in Skrajnega Vzhoda metode, ki so takrat dale dobre rezultate v Latinski Ameriki. “Civilta Cattolica” (štev. 2, julij 193i2) piše, da Indijci cesto stavljajo misijonarjem te-le ugovore: Kristus je bil Orientalec, toda vi ste napravili evropskega Boga, to je tujca. Vi nam vsiljujete to evropsko vero in evropcizlrate vse, umetnost, pouk in metode širjenja”. Zdravnik prof. Urban iz Innsbrucka, mi je te dni pisal, da tudi zdravstvena oprema in zdravljenje v misijonskilh deželah pretirano občutita evropski tip. Da podam samo majhen primer v pogledu Kitaj.dke, vas opozorim, da mi uporabljamo črno barvo v liturgičnih oblekah, dočim je na Kitajskem barva žalosti; bela; gojenci neke inozemske kongregacije morajo položiti obljube v jeziku kongregacije, ne v lastnem jeziku; obrazec —v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha— v mnogih krajih vse do zadnjih dni ni bil preveden po pomenu imen, temveč izražen z nekakim prizvokom nejasnih kitajskih črk, ki so posnemale zvok imen, ki so prišla iz Evrope; tudi “Confiteor” je bil glasovno povzet po zapadnem načinu, brez prevoda misli. Sedaj pa je bilo oskrbljeno za razumen prevod imen in besed. Kjitajci ljubijo romanja v njihovim lepim pagodam, ki se dvigajo na gričih in otokih. Tudi mi pospešujemo romanja k našim svetiščem na Kitajskem; toda zakaj imajo ta tuji evropski izgled? Tudi žalostni obredni spor, ki je toliko zavrl spreobrnjenje vzhodnih narodov, bi mogel biti prihranjen, če bi bilo sprejeto načelo modre prilagoditve in če bi poslušali p tvega kitajskega škofa cnons. Gregorija Lo, o previdni razlagi in pokristjanjenju določenih besed in določenih civilnih obredov. (Takrat so kitajsko ime Lo-ja poportugalili v Lopez. Za Kitajce in Indijce, ki so se spreobrnili, je obstajala navada prevzeti evropski priimek). V ostalem- pa današnje vodilo ne predstavlja novosti. Gre preprosto za vrnitev k tradiciji in metodam apostolov. Sveti Peter je rekel: “neque ut dominantes in cleris, sed forma facti gregis ex animo” (Peter I, 5, 3). Sveti (Pavel prav tako: “Daši sem namreč od vseh neodvisen, sem se vsem uslužil, da bi jih kar največ pridobil. Tako sem Judom postal kakor Jud, da bi Jude pridobil; njim, kJ so pod postavo, kakor bi bil pod postavo, čeprav sam nisem pod postavo, da bi pridobil te, ki so pod postavo; njim, ki so brez postave, dasi nisem brez božje postava, ampak v postavi Kristusovi, da bi pridobil te, ki so brez postave; slabotnim sem Postal slaboten, da bi slabotne pridobil. Vsem sem postal vse, da bi jih vsekako nekaj rešil”. (I Kor. 9-12, 22) ...Dolžni smo pa prenašati slabosti ondh, ki Piso močni, in ne delati’ sebi pogodu. (Rim. XV, 1). V zavodu Didaskaleion v Aleksandriji so grško filozofijo postavili v službo krščanskega nauka. Sveti Klemen v Stromata omenja, da je bil sv. Panteno sicilska čebela, ki je potem, ko je srkal cvetove na pašnikih prerokov in apostolov, vlival v duše svojih poslušalcev neminljivi zaklad znanosti”. Ko je postal latinski jezik v nekem smislu uradni jezik Cerkve, so nekatere Poganske besede pokristjanizirali, to je uporabili, za izražanje katoliške misli: dovolj je, če opozorimo, da sol besede “Deus”, “gratia”, “isacramentum”, ‘persona” 'ki- dobile po katoliškem izrazoslovju povsem drugačen pomen, kot so ga imele Pri Ciceronu ali Vergilu. Ime najvišjega duhovnika je pripadalo rimskemu imperatorju, nato je prešlo na Kristusovega namestnika. Imperator Arkadij ga ni ho-7; več prevzeti. Zažigati kadilo pred ,maliki, je bilo klasično znamenje malikoval-sk;oga češčenja. V cerkveni liturgiji pa je imelo kadilo preprost pomen počastitve l!1 se sedaj uporablja za žive in 'mrtve. Nekateri poganski prazniki so bili nadomeščeni s krščanskimi, med njimi, kot se zdi, tudi božič. Grobovi mučenikov in pričevalcev so po naravnem procesu nehote prevzeli me-sto češčenja malikovalskih svetišč; to češčenje bi bilo težko odpraviti zlasti v podeželskih krajih. Tako da je neki zgodovinar dejal, da krščanstvo, ki je vesoljna Vera, v nekem smislu (to je s čistostjo vere) ohranja krajevna verstva (A. Du-murque: Revue d’histoire et de literature religieuse T. N. 1899). Tudi hierarhični organizem CeAve je vzel za osnovo upravno strukturo rim-skega imperija. Sveti oče Pij XII. je dejal v veliki okrožnici Evangelii Praecones, da ni treba Nastopati z izsekavanjem, marveč s cepljenjem. Spominjate se, kako sveti oče v isti okrožnici poudarja duha prilagoditve šv «aziiija. Tu omenjam sv. Gregorija Tautmaturga, ki je slovel v 3. stoletju. Bil je škof V Neocezareji (danes Niksar) in velik misijonar. Spreobrnil je prebivalstvo mest n Podeželja, toda ni ukinil ljudskih praznikov, marveč jih je znal pokristjaniti in spremeniti v počaščenje mučencev. Rad bi omenil tudi dva velika misijonarja rimskega imperija, sv. Ambroža in Sv' Gregorija Velikega. “Ni treba iti takoj, tako uči sv. Ambrož, na iskanje popol-’m stvari; toda iz najbolj osnovnih pridemo do popolnih... Ne morejo vsi brez n''daljnega vbrjeti v to. Treba je torej pripraviti teren, posluževaje se v ta namen ''-kodov inski h dogodkov in poganskih bajk, ki govore o rešitvi mnogih, po zaslugi (“ni-'ga samega; vzgled za to je Ifigenija (Exp. Ev. sec. Lučam 6). , Sveti Gregorij Veliki je poslal leta 596 sv. Avguština in 39 tovarišev na tisčansko osvajanje Anglije; dal jim je navodila, da morajo kar najbolj upoštevati sege in navade tamkajšnjih narodov; skušajo naj ohraniti poganske temp je in jih spremeniti v krščanske cerkve, malikovalske pojedine pa spremeniti v krščanske Pogostitve. Ta kriterij preudarne prilagoditve krajevnim' običajem, je že stoletja vodilo v Cerkvi vzhodnega obreda. Misijonarski dinamizem, ki ga je sveti oče Pij XII. po-j’esel na ozemlja, ki so podrejena sveti kongregaciji za širjenje vere, navdušuje Utli apostolat sv. kongregacije za vzihodno Cerkev. Preidimo sedaj na drugo temeljno načelo nove misijonske strategije. (Prevedel Romanus — Sledi) RIM, ATENE, NAIROBI IN NAZAJ Piše Maksimilijan Jezernik, Rim. — Nadaljevanje. XI. OD OCEANA DO VELIKIH JEZER Evropske države so se bližale Afriki z veliko opreznostjo. Kot da ne bi zaupali domačinom, temveč se bali skrivnostnih sil, so se naselili po obali, močno utrdili postojanke in branili svojo posest. Zaprli so se v kletke in so hoteli iz njih vladati ter voditi usodo vsega kontinenta. Zato so se vsa važnejša evropska mesta razvila le ob obalah in to stanje se je začelo spreminjati šele v zadnjih desetletjih. Pokristjanjevanje je šlo približno po isti poti. Zadnji ostanek tega zgodovinskega poteka je dejstvo, da sta sedeža obeh največjih apostolskih delegacij, ki obsegata srce Afrike, na skrajnih točkah afriškega obroča: Dakar na zahodu in Mombasa na vzhodu. Prvo je pristanišče, drugo je otok, kjer so evropski priseljenci ali oblastniki našli lepo naravno obrambo. STOLETNA TRDNJAVA Mesto ni modernega izvora. Po izročilu naj bi bilo ustanovljeno veliko pred Kristusom. Evropejcem je bilo vsekakor neznano do leta 1489., ko ga je odkril Vasco da Gama. Od tega trenutka so postajali stiki vedno pogostejši in geografski položaj je bil vzrok, da so se ravno tam križali interesi raznih teženj, s številnimi borbami. Poleg domačinov, ki se za medsebojne borbe niso zanimali, so tu iskali zavetišča Arabci in Evropejci, ki so se med sabo prepirali in so tako pridali politični borbi še verski značaj boja med islamom in krščanstvom. Sreča se je najprej nasmehnila Portugalcem, ki so izrabili uspeh in zgradili veliko trdnjavo “Jesus”. Pod pritiskom neprestanih arabskih napadov je padla postojanka za postojanko, dokler okrog leta 1625 položaj ni postal kritičen. Pomoči ni bilo od nikoder in obrambne sile so se vsak dan manjšale. Leto 1631 pomeni drugi veliki udarec: guverner sam pade med službo božjo v kapelici. Arabski pritisk se veča in borba je brezupna. Leta 1698 je padlo zadnjih 11 mož in dve ženski. , Čez nekaj dni se je prikazalo v pristanišču nekaj portugalskih ladij iz Goe, a bilo je že prepozno. Na stolpu je plapolal polmesec in nazna- 1 njal smrtno žetev. Obrnili so krmila in zapustili stoletno trdnjavo. 1 Pozneje je Mombasa postala sedež angleškega guvernerja. . Majhen otok, ki se na dveh točkah skoro dotika celine. Ves je po-‘ Jan z lepimi vilami, kjer žive večinoma Evropejci. Vsaka uglednejša uzina teži za tem, da bi dobila vsaj košček zemlje na otočku. Krasijo zeleni vrtovi. PPoti vzhodu se odipira Indijski ocean in na zapadu 0. brati z afriško celino. Pred sabo gledam veliko igrišče za golf, ki je dprto samo belcem. Afrikanci se morajo zadovoljiti le s tem, da no-" palice svojim gospodom. Domačinov je okrog 42.000, za njimi pridejo Indijci (24.000), po-Goanci (21.000), Arabcev je 13.000, Evropejcev le okrog 2.000. aznoličnosti prebivalstva odgovarja pisanost verskih prepričanj. Med s,a‘0 številnimi cerkvami najdete vse glavne zastopnike. Od protestant-e stolnic® do številnih mošej; od indijskih poganskih templjev do kanske zasilne stolnice. NEDEUSKA RAZIGRANOST ker razpoloženje je vsepovsod isto. Za mene je še lepše, imam za sabo dolgo potovanje, lepo število zanimivih dogodkov, baznih novih obrazov in sem prispel na kotiček zemlje, kjer bi ße ral poleg vsega še malo odpočiti. S to zavestjo zaključim sobotni večer. Nedeljsko jutro bi naj počastil s podaljšanim spancem in maševali šele ob devetih na ,afriškem misijonu. Kljub vsej dobri volji, da bi bil pokoren gost, sem prekršil naročilo. Ko so še vsi spali, sem se tiho priplazil na dvorišče, sedel na klop in opazoval jutranjo 'lepoto. Pred mano je igrišče za golf, nato morje, morje... Ne gre za pesniško navdihnjenost. Bil bi res brez srca, če me ne bi ganila nepopisna veličina oceana, ki skriva ravno v tej točki toliko zgodovinskih tajnosti. V Mombasi so se ustavljali misijonarji, ki so nato nadaljevali svojo pot v Indijo ali na Daljni Vzhod. Bog ve, če ni kdo izmed njih ravno na mojem mestu občudoval morsko gladino, se zgubil v sanjah in obujal spomine na zapuščeno domovino, na mater, na očeta, se zdramil in delal načrte o misijonarjenju v nepoznanih krajih. Da, smo na zgodovinsko pomembnem kraju, ki ga je obiskal najbrž sam sv. Frančišek Ksaverij. Okrog mene je počasi vse oživelo; pred vrati je že čakal avto, ki me bo popeljal v misijon. Cerkev je dolga in široka, brez izrednega okrasa. Je zasilna stavba, ki so jo zgradrii pred nekaj leti za Afrikance. Ne vem, koliko ljudi pride k nedeljski maši, a dejansko je natrpana. Pravo nasprotje mbeyske stolnice, ki se šopiri z veličastnimi zidovi in visokim zvonikom, a ni med mašo skoro nolbenega vernika pri sv. daritvi. In tu? Revna preprosta cerkvica, ki bi kmalu počila od prena-. trpanosti. Jaz sem samo maševal. Pri evangeliju je povzel besedo afriški duhovnik ter v četrt ure razložil v hisvajilščini evangeljski nauk; za njim je prav isto ponovil v nekaj minutah v angleščini irski duhovnik. Ko sem stopil na prosto, so se ljudje že zgubljali po bližnjih ulicah. Afriški in irski duhovnik sta se pomudila v zakristiji in skušala čim-prej ustreči številnim vernikom, ki so se nagrmadili pri vratih. Vsako moje vprašanje bi bilo le ,v napotje. Zato pridno na drugo delo. Irski kaplan je bil1 izredno zgovoren in ni prikrival velikih težav, ki mučijo irsko skupnost. Skozi okno sem zapazil skupino Indijcev, ki so klečali okrog mize; po večini so fantje in le prav malo deklet. Spremljevalec je opazil, da me je pojav prijetno presenetil. “To je Marijina legija,” tolmači. “Edel Quinn je preživela precej časa v mestu in zapustila nepozaben vtis. To je indijski prezidij, ki dela med pogani in je oporna točka za misijonarjevo delo.” Popoldne je posvečeno obisku po mestu. Pristanišče ni nič kaj posebnega; ker je majhno, ima to prednost, da je v njem nakopičeno manj nesnage. “Jezusova trdnjava” je največja zgodovinska zanimivost. Nekoč je bila močna trdnjava, danes bi zadostovalo nekaj bomb in ne bi bilo ne duha ne sluha o njej. Vsekakor nimam namena oporekati njeni veličini, ker vidim, da so zelo ponosni nanjo; spremenili so jo v jet-nišnico! Naprej po ulicah. Zaradi evropejskega vpliva so v glavnem široke ulice, lepe nizke palače, ki ne presegajo dveh nadstropij. Od časa do a prelomi enoličnost hiš kakšna cerkev. Tu se še najbolj opazi da jjio na križišču svetov. Baročni slog katoliške stolnice in gotski angli-anskc cerkve, sta najbolj izrazita predstavnika evropske kulture; mo-e dokazujejo, da ekonomsko mohamedanci niso ravno na prvem mestu, e]ement°Vi indi'1Ski tempel'i pa Ponazoruje življenjsko silo indijskega sta Zunanjost templja je silno privlačna. Visoka in popolnoma bela • ^a. Je že res, da se ne more kosati z velikimi indijskimi templji, a L V m hi h nem zgled njihovega umetniškega duha. Prvič v življenju . Pred takšno zgradbo, in je morda ravno to razlog, da me vabi neka na.i vstopim in si ogledam še notranjost.’Kaj naj storim? töliski duhovnik ^em in moje vedenje bi moglo koga pohujšati; tudi Pr da naju bi bilo zelo težko prepričati, naj se vdava zli usodi in daljujeva pot. Vdala se je, se oddaljila za trenutek in na vratih e Je prikazal pater Peyton. Dznaduje z v 0^cba Je obnemogla. Tedaj je neki častnik potegnil samokres sprožil; krogla je ranila zamorca med množico. Začela se je splošna k kucija. Zastopniki vlade so komaj, komaj odnesli celo kožo, medtem 0 ,ie drhal poslopje komisariata do tal porušila, d 1 ^e. samo dejstvo, da so znali komunisti v nekaj borih urah na ].e°yni dan zbrati takšno velikansko množico in to v deželi, kjer so indje včasih drug od drugega kilometre oddaljeni in so prometna sred-Va vse prej. kot ugodna, je dokaz, kakšno moč že ima komunizem med Eskimi množicami. 80 komunistično usmerjene stranke v Ugandi: narodna kon-esna stranka, progresivna stranka, pa stranka socialistične ugand- ske mladine. Precej rdeče pobarvani so tudi trije veliki časopisi “Gam-buze”, “Ugandae Express” in “Afričan Pilot”. Na nekem zborovanju narodne kongresne stranke v Midale je eden od zborovalcev zaklical: “če je potreba, bomo požgali tudi cerkve!” Predsednik te stranke, Mauzi pa je vpričo deset tisoč zborovalcev predlanskim izjavil: “Vse vere so nam prinesli v deželo tujci. Zato moramo tudi vse vere gledati kot tuje vere!” Lani je nek ugandski bogoslovec pisal svojemu profesorju: “Na nesrečo katolištvo v Ugandi precej pada. Vemo, da bodo nastopile velikanske težave posebno za vas bele. Dovolili so mi, da sem za mesec dni odšel iz semenišča, pa sem ugotovil, kako strahotno ljudje vse belce sovhažijo: prav zato bolj in bolj sovražijo tudi vero, ki so jo k naiUi; prinesli beli misijonarji. Lahko si predstavljate, da sem resnično za-! skrbi j en...” KOMUNISTIČNA TAKTIKA Priznati je treba, da so komunisti pravi mojstri, kako se vriniti v organizacije, med množice, v družbo. Znajo se vriniti, ne da bi vzbudili kak sum, ne d'a bi sploh koga vznemirili. Ko pa so se vrinili v de-; želo, se razlijejo po nji kot oljnat madež. Kaki dve leti je tega, kar se je v današnji samostojni afriški državi Ghana pojavila brezpomembna in na vid čisto nedolžna organizacija: Mladinska zveza Slonokoščene; obale. Večina ljudi se zanjo sploh menila ni. Tudi njeni cilji so bili skoraj nedolžni: vzgoja in razvedrilo črnski mladini. Malo po ustanovitvi pa so v okrilju te organizacije ustanovili tudi gimnazijo, kamor se je vpisalo kakih dvesto mladeničev. Pred kratkim je organizacija začela tiskati svoje glasilo “Glas mladih” in prirejati celo vrsto predavanj in zborovanj. Zanimivo pa je, da listič že od prve številke naprej bolj in bolj kaže odkrito občudovanje za Sovjetijo, pa da predavanja, ki jih ti “mladeniči” prirejajo, čudovito lepo čisto marksistično done. No, in zdaj so kar čez noč odkrili, da se za to na vid nedolžno mladinsko organizaci-! jo skriva pravo, pristno komunistično gibanje, ki ga je začel neki zamorec poročen s fanatično evropsko komunistko, ki jo je spoznal v letih svojega študija v Franciji. . . Nekje bolj, drugje spet manj, a slednjič povsod na globoko deluje-komunizem po vseh afriških deželah. Zbrani škofje zapadne Francoske Afrike so že 1949. v pastirskem pismu opominjali vernike: “Združenja, tiskovine, kongresi in zveze, vse to očitno komunistično usmerjeno, se prizadeva, da bi komunistični nauk razširilo po Francoski Afriki. Pozivamo vernike, naj se čuvajo zvodnikov, naj se ne dajo premotiti z lepimi besedami.” Sovjetija je diplomatske zveze vzpostavila tudi z Libijo in Libe-| rijo. Njena najnovejša politika sloni na ponudbah gospodarske in tehnične pomoči mladim afriškim državam. Iz Moskve pošiljajo v Afriko poslanike in kulturne svetovalce, ki prirejajo trgovske in industrijske razstave in skrbe za “kulturno izmenjavo”. . . Danes ni več afriške de-; Prizor jrred afriško Icočo. ^e'e, ki bi mogla trditi, da ne pozna komunistične propagande. Tudi ne ftiemo misliti, da komunizem ni nevarnost v tistih državah, ki so ga P°stavile izven zakona kot v Alžiru, v Tunizu in v Južni Afriki. Ne P°zabimo, da najde komunizem najplodnejša tla za svojo setev prav arth kjer so krivice belih do črnih vsak dan večje. RASNA GONJA JE V PRID MOSKVI • V Dakarju, Rabatu, Casablanci, pa Johannesburgu je na tisoče n stotisoče črncev, ki so naravnost iz tisočletnih pragozdov prišli v Oljiva afriška velemesta, žive v popolni zapuščenosti. Beli in drugi ^ospodartji se menijo zanje le toliko, kolikor jim utegne sposobnost njih ?k in telesna sila koristiti. Nič pa jim niso mar njih človečanske pra-’1Ce, nič njihove družine in otroci. , Vsi ti črnci čutijo in zaznavajo strahotno krivico, ki se jim godi, °. gledajo svoje umazane, blatne barake in jih primerjajo z razkošni-1111 Palačami belih mogotcev. A skoraj ga ni, ki bi vstal in se odločno Potegnil za pravice črnih. Ni ga, ker mu v nasprotnem primeru preti evarnost, da ga bodo beli ožigosali za komunista in da bo slednjič ob-Sedel v zaporu. Pisatelj John Gunter je pomenljivo zapisal: “Dvojna tragedija se v naših dneh znesla nad Južno Afriko: prva, da bodo beli, ki nujno hočejo obdržati črnce v svojem jarmu, prej ali siej zašli v totalitarizem; druga, ki je še strahotnejša, da bodo črnci v odgovor na takšno nečloveško ravnanje z njimi nujno padli v komunizem.” Južna Afrika je tista afriška dežela, kjer komunizem žanje največje uspehe, čeprav so ga z zakonom leta 1950 prepovedali. Predvsem se mu vdinja mladina, ki gleda v njem edino rešenje. Naglavno krivdo za to nezdravo in nevarno stanje nosi prav gotovo južnoafriška vlada s svojo krivično, naravnost nečloveško politiko znamenitega “apartheid” — rasne ločitve med belimi in črtnimi. “Apartheid” pomeni, da vsako leto vtaknejo pod ključ na tisoče in tisoče črncev, ki so jih zalotili brez ■ potrebnih dokumentov. “Apartheid” pomeni, da mora črnec delati 3000 metrov pod zemljo in izkopavati zlato, ne zase, marveč za belega de-narnika, da pa sam navkljub vsemu trudu in znoju nima volilne pravice. Črnec enako kot beli plačuje davke, pa nima kot beli pravice, da bi svoje otroke šolal po državnih šolah, ki jih plačuje z znojem lastnih rok. “Apartheid” pomeni, da črna perica v Johannesburgu ne more na avtobus, ker so le-ti odmenjeni edinole belim, pa mora zato včasih tudi po 15 km peš, če hoče zaslužiti in izročiti perilo, ki ga je oprala. Južna Afrika je danes velikanski vulkan, človek se naravnost čudi, kako da še ni izbruhnil. Samo konec krivic v Afriki lahko pomeni tudi konec komunizma v tej deželi. A krivice more odpraviti in vsa socialna vprašanja rešiti uspešno samo pristno krščanstvo, zakoreninjeno v Črni Afriki in obnovljeno v deželah belcev. Krščanstvo je danes edino, ki zares iskreno in odločno brani pravice črnih domačinov na njih rodnih tleh in jih ščiti, v kolikor pač Cerkev to more, pred belim izkoriščanjem in modernim suženjstvom. Za sklep o tem kratkem razmišljanju o komunistični nevarnosti, ki preti črni Afriki, samo besede, ki jih je zapisal sloviti Alexander Campbell: “Afriški narodi, ki so sicer črne polti, pa izredno dobrega srca, so se med zadnjimi spustili v mogočni tok zgodovine. Prepričan sem, da bo njih bodočnost enako svetla, kot je bila preteklost temna. Saj Afrika, kot so pravilno opozorili že prvi misijonarji v deželi, se prav lahko spremeni v veliko, plodno krščansko polje. Krščansko, pravim, kajti edino krščanstvo je, ki resnično iskreno in zavestno dejansko oznanja, da so si vsi ljudje, naj so že po barvi, veri ali plemenski pripadnosti takšni ali takšni, slednjič vendarle vsi bratje v Kristusu, ki je za vse trpel in vse odrešil.” ALADIN AFRIKO KRISTUSU! KRISTUSA AFRIKI! mladi misijonarji Otroški iprizor. Igrajo: Ivan, Polde, Tonček, Stanko, Peter. Pozorišče: boljša soba. Zadaj vhod. Levo vrata v kuhinjo. Sredi sobe miza, h stoli, v levem kotu peč, v desnem božične jaslice. 1. prizor. (Ko se zastor dvigne, sede vsi p>'i mizi razen Stavkata, ki se sprehaja po s<>bi, in gledajo v spominsko knjigo.) POLDE: To je napisal gospod katehet? IVAN: Da, gospod katehet. TONČEK: Kako je lepo! Tudi jaz bi rad imel kaj takega. 'PETER: Tak kaj boste zdaj tisto gledali! čas je že, da se končno zmenimo, °ko bomo koledovali. TONČEK: No, kar govori, saj poslušam! (Se bulji v knjigo). IVAN: Saj res!! Skoraj bi pozabil. IPETER (kot vodja vseh): Zasedba vlog je sledeča: Ti Ivan, boš Gašper, Polde 'na in Tonček Boltežar. Drži? VSI: Drži. TONČEK: Samo naši Francki se ne bom simel prikazati, če bom za Bol-zarja, in tudi mama bi bila huda. PETER: Ah, kaj nas to briga. Saj nas ne bodo poznali. TONČEK: No, potem pa že. IVAN: Tudi, če bi te, čemu bi se bal. PETER: Ah, s tem Tončkom bomo imeli najbrž spet kakšne sitnosti kot «meraj. IVAN: Meni pa nič ne branijo. Še to so rekli, da naj se kar pri nas napra-n>o v svete tri kralje. Samo obleke pa nobene vzeti. To so mi tako zabičali. TONČEK: Ali se bom jaz s sajami namazal? IVAN: Seveda. Jaz ti jih preskrbim, ti pa meni dolgo srajco. PETER: Obleke sem že jaz vse pripravil. Brez skrbi zanje. IVAN: Oho, tem bolje. PETER: Danes naredim še krone, zvezdo repatico, potem pa še brado in brke. TONČEK (se smeje): Tudi brke, hahaha! PETER: Kaj miisliš, da iso bili sveti trije kralji brez njih? . VAN: Jaz bom kakor tisti misijonar, ki sva ga zadnjič videla v tisti knjigi. . . 0 «e že imenuje, Stanko? STANKO (ki je že prej sedel za peč iti, samo zrl joredse): “Gospod me kliče”. IVAN: Da, da. IPETER: Vse drugo je v redu. Nocoj zanesem vso garderobo k vam, ne, Ivan? IVAN: Da. še pomagal ti bom. TONČEK: In petje? IVAN: Saj res, kmalu bi bdi pozabil. PETER: Ste se naučili vse štiri kitice? POLDE: Jaz nisem utegnil, ker sem moral Minko zibati, pa tudi papir sem zgubil. PETER: Da se mi naučiš! Dobro poslušaj in poskušaj! TONČEK: Kaj so sveti trije kralji tudi peli? PETER: Peli ali ne, vi 'boste. IVAN, POLDE: Seveda. PETER: No, kar začnite! (Jih razporedi in jim dirigira). IVAN, POLDE, TONČEK (pojo) : Mi smo sveti trije Kralji, Gašper, Miha, Boltežar, prosimo vas, da bi dali Deteeu vsaj skromen dar, PEiTER: Polde, le dobro pritisni! Ti, Tonček, se pa nikar tako kilavo ne drži. (Pokionou stoj! Naprej! IVAN, POLDE, TONČEK (po/o): Zvezda nas je popeljala v revni betlehemski hlev, Mati Dete je zibala, rajski slišali smo spev. POLDE: Če še ne bodo dali, boste morali še tretjo in četrto kitico zapeti. No, poskusite! IVAN, POLDE, TONČEK (pojo) : Luč nebeška zažarela v jaselcah je Deteeu, nas pa radost je prevzela, vse smo dali Jezusu. Radi, radi bi še dali, prosimo pni vas za dar; saj smo sveti trije kralji, Gašper, Miha, Boltežar. PETER: Bo že šlo. (Pesmi nikar pozabiti, če bi enemu zmanjkalo, naj pa drugi bolj poprime. VSI: Brez skrbi. PETER: Moram hitro na delo. Greš, Polde, z mano? POLDE: Grem. TONČEK: Smem tudi jaz? PETER: No, Boltežar, pa pojdi. (Smeje se odidejo). 2. prizor. IVAN (hodi po sobi im si veselo mame roke): Ha, ha! To nas bodo gledali» ko bomo šli koledovat! STANKO: Ivan! IVAN (ni vedel, da je Stanko ostal) : Moj Bog, kako si me prestrašil. Sem mislil, da te ni več tu, ker si tako molčečen. STANKO {vstane) : Ivan, nikar se ne prenagli. IVAN (začudeno) : Pa kaj si tako žalosten, Stanko? STANKO: Moram biti —• zaradi tebe... IVAN: Zaradi mene? STANKO: Ko bi bil na tvojem mestu, ne bi šel koledovat. IVAN: Zakaj ne? STANKO: Kam bo šel denar, ki ga boste nabrali? IVAN: Nogometno žogo bomo kupili. STANKO: Ali veš,’ kaj je prav za prav koledovanje? IVAN: Vem. Gospod katehet nam je dejal, da so bili prvi koledniki sveti kralji in dia so bili le-ti prvi sejalci božje besede: Kristusa so ponesli v SVeI> njegovo luč in resnico. Bili so takorekoč prvi misijonarji. STANKO: Tega si pa nisem mislil, da si si tako dobro zapomnil. IVAN: Gospoda kateheta vedno rad poslušani. STANKO: Vidriš, Ivan, če bi šel jaz koledovat in bi kaj zaslužil... IVAN: Kam bi vtaknil denar? STANKO: Dal bi ga za misijone. IVAN: Jaz pa nimam besede pri našem koledovanju. Saj bi navsezadnje Mogoče... STANKO: Mogoče... IVAN: (nemirno hodi po sobi. Pavza). STANKO (čez čas) : Ivan! IVAN: (molči). STANKO: Ivan! IVAN: Kaj me vznemirjaš. (Jezno) Tako sem bil pravkar vesel, pa si me ®notil. STANKO: (čez čas) : Daj mi spominsko knjigo! IVAN: (mu jo da). STANKO (pri mizi): IPoglej, Ivan! Kaj nič ne premišljuješ o tem, kar je u notri zapisano? IVAN (gre k mizi): Kaj? . STANKO: čudne besede. (Bere): “Pojdite po vsem svetu in učite vse narode n krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha... Dobremu učencu v ®Pomin napisal gospod katehet....” Ali še veš, o čem sva midva nekoč sanjala, *° ®va se igrala prav v tej sobi? Ti si bil misijonar sveti Frančišek, jaz pa °J pomočnik. In stopil si na stol in govoril... IVAN: Kaj sem govoril, Stanko, povej! _ STANKO: Prav to, kar je tu napisano. Iz srca in duše, si dejal, da ti pri-aJa. Zravnal si se, razprostrl roke in govoril: “...(prodaj vse, kar imaš, potem Pridi in hodi za menoj! To, predragi moji, je klic Jezusov, ki ga slišijo misijo-Parji, najpridnejši delavci v njegovem vinogradu. Vse posvetno bogastvo zapuste n gredo v daljni svet za Kristusom in s Kristusom”. IVAN: Zakaj me tako mučiš s temi spomini? STANKO: Ali še veš, kaj sem ti nekoč obljubil? IVAN: Kaj neki? STANKO: Veš, ko sem prejle poslušal vašo kolednico: Luč nebeška zažarela v jaselcah je Detecu; nas pa radost je prevzela, vse smo dali Jezusu... tedaj se mi je zazdelo, kakci- da vidim pred ,sabo božje Dete, ki steg-uje proti ; meni nežne ročice in eni tiho šepeta: daj, pridii, tppi, ljubi! Svet je velik, ves mora biti moje kraljestvo: Indija, Kitajska, Japonska, širna Afrika — vse te ogromne pokrajine so pred mano, tema poganstva se še zgrinja nad| njimi. Toda vzšla bo zvezda in mi kazala pot kakor nekoč modnim, zvezda božjega Deteta... in jaz bom šel za njo in... IVAN: In? (Trepetaje). STANKO: Misijonar bom postal. IVAN: Misijonar? STANKO: Da. IVAN: Stanko! (kakor v živo zadet). Tudi jaz čutim isti klic... Tudi jaz . bi rad' šel. Pa tu notri (pokaže na srce) mi nekaj govori: nikar, preslab si, kdo -bo .s teboj v tolikih nevarnostih, ki ti prete? STANKO (vesel) : Pogum, Ivan! Sejala bova in On bo rast dajal. On, ki je nekoč rekel: Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta! (proti občinstvu). 3. prizor. iPETER (s svojo robo) : Moj Bog, kako ti je to težko! IVAN, STANKO (se zdrzneta) : O, že za svete tri kralje? POLDE, TONČEK: (zasopla vsto]>ita). Ali sva šla. Toliko, da naju niso zapazili! IVAN: Kdo? PETER: Je že vse dobro. Tole bomd pri vas spravili. TONČEK (s sajami v časoinsnem papirju; se skuša namazati) : Saj nič ne , prime. Poglej, Ivan, saj sem nakradel za dimnikom, komaj sem jih staknil. (Se maže). IVAN: Kaj pa misliš? POLDE: Že nocoj bi bil rad za Boltežarja. Poglej! (mu ponudi ogledalo). TONČEK: Ojej... Vode, vode! (ven). VSI: I (se zasmejejo in ga klišeja nazaj). . . POLDE: Bo že prišel, kaj bi ga klicali. Tonček je Tonček. IVAN: Peter! PETER: Kaj želiš? IVAN (resno): Kam bomo dali denar, ki ga bomo zaslužili? PETER: Za žog». ? IVAN (v stran) : Jaz ne grem koledovat! POLDE: (ogleduje garderobo). .STANKO: Ivan, Kaj misliš? PETER: Tak... Zdaj pa ti? IVAN: Denar bomo dali za druge namene. PETER: Kam? IVAN: Za misijone. STANKO: Ivan... (ga miri). IVAN: Peter, za misijone, pravim! PETER: Nikakor. Kdo pa ima to pravico? Jaz ali ti? IVAN: Kdorkoli že. Je vseeno. Samo... POLDE: Ivan! VSI: (molče). . PETER: Kakor hočeš! Denar pa vzamem jaz. POLDE, IVAN: Ti sam? PETER: Da. IVAN: Ne grem koledovat. POLDE: Tudi jaz ne grem. PETER (Poldetu) : Kaj, tudi ti si se uprl? POLDE: Ne grem! PETER: Kakor hočete. (Pavza.) Pa pojdite sami koledovat! Sram vas Ixmü! (Jezilo mn). IVAN, POLDE, STANKO: (molče). STANKO: Ivan! Kaj si storil Petru? IVAN (sktizšen k mizi): Nič! STANKO: In kaj bo s koledovanjem? 'POLDE: Sami gremo, ali ne, Ivan? IVAN: In Stanko z nami. STANKO: Novi koledniki! Ta pa je lepa! . IVAN: Da Stanko, novi. koledniki; tudi Stanko bo šel z nami na daljno ko-d-dovanje. POLDE: Kam? IVAN: V misijone — kot si nekoč sanjal; še veš, kaj nama je povedal go-•''bod katehet?... POLDE: Nisem pozabil. Še gori v mojem srcu tista iskrica, dal Bog, da ne 01 ugasnila! IVAN: Novi koledniki! (Vesel vstane.) STANKO: Slišiš pesem — našo novo kolednico?... ulilo, melodija svetonočne pesmi prihaja iz daljave. Luč pojema, jaslice polagdmii '•"•iare in zalijejo s svojo svetlobo ves oder). IVAN: Da, slišim. .. Mi smo sveti trije kraljii — Jezusovi misijonarji! (S»eta pesem jih prevzame, da> pokleknejo pred razsvetljene jaslice. Med tem pa *a*tor počasi pada ). KONEC France Kunstelj, 1944 V NEDELJO, 5. JANUARJA 1958. V BUENOS AIRESU VIL MISIJONSKA VELETOMBOLA V SKLAD ZA VSE SLOVENSKE MISIJONARJE ROJAKI! KUPUJTE TABLICE, DARUJTE DOBITKE! ^ PO MmJONmM 5VUÜ * NOVO SEMENIŠČE KATOLIŠKA BODOČNOST V JUŽNI AFRIKI V KENYJI Malo semenišče sv. Pija X. v škofiji Umzimkulu so pravzaprav blagoslovili že lani. Blagoslovitvene obrede je opravil domači škof zulujske narodnosti msgr. Dlamini. A stavba je bila dokončno dograjena šele letos. Zdaj študira tam prvih 94 gojencev. Škofija Umziimkulu obseže posebno pokrajino, ki je namenjena izključno črncem. 60 sedanjih gojencev v malem semenišču je iz škofije same, ostalih 34 pa iz drugih južnoafriških pokrajin. Večina govore v zulu, nekateri tudi sust. Blizu semenišča je neka katoliška zasebna pristava, ki z ostalimi katoličani vred velikodušno skrbi za vzdrževanje gojencev. j Po poročilih krajevnega škofa iz škofije Nyeri v afriški Keniji povzemamo, kako uspešno delujejo v zadnjih časih tam katoliški misijonarji. Škof zatrjuje, da je vzrok uspehom iskati prvenstveno zaradi revolucijskega gibanja Mau-Mau. Okraj Kikuyu, pravi škof, ki je zaradi prekucuških vpadov več kot veliko pretrpel, išče zdaj nov, pozitiven izhod iz stiske in čuti, kako mu edino katoliška Cerkev lahko resnično in zanesljivo pomaga. Ta katoliška pomoč je v delih krščanske ljubezni, predvsem pa v vzgoji in v šolstvu, kajti domačini iz Kikuyni so izredno ukaželjni. V škofiji deluje lepo število katoliških misijonarjev. Izvečine so, kot tudi škof V Rimu se je v letu 1957 vršil svetovni kongres josistov, katerega so se udeležili tudi zastopniki JOC-a iz raznih misijonskih dežel. Tu vidimo nekatere pri zborovanju. sam> ‘z Institutta Marije Tolažnice iz Tu-pna: misijonarji in misijonske sestre. madevno pa delujejo tam tudi Misijon-* ^ bratje Presv. Srca iz ZDA, pa tudi m^ači črnski misijonarji in redovnice, d 60 duhovnikov v škofiji je 12 črn-*i®v' Med redovnicami 'misijonske družbe nezmadežne je tudi 90 domačih profe-foric> ki uče na osnovnih šolah in se u-’ Varja jo z bolnišnicami in dispanzerji po jmsijomsikih Postajah. Misijonske sestre Turina pa vodijo poseben zavod za . ff°jo bolničark in učiteljic v obrtnih šolah. Med misijonskimi brati sv. Jo-Z p 17 Kikmyuvcev. . Po uradnih poročilih iz lanskejra juni-Ja Je bilo v Keniji 538.281 katoličanov, 1 jim moramo prišteti še 144.221 kate-mnenov. Od junija 1955 do junija 1956 misijonarji podelili 25.437 krstov, kar .1 se reklo, da pride 75 krstov na misijonarja. .Zanimivo je, da so katoličani v omie-(^en* kenijski škofiji tudi pobudili in narno podprli snemanje dokumentarnega filma “V senci Mau-Mau”, ki ga zdaj ' Precejšnjim uspehom vrte po ZDA in 1 ragih zapadnih deželah. Levo: Ustanovitelj JOC-a, kanonik Ca,r-dijn, vesel apaznje množice katoliških apostolov, ki jih je on pobudil; zgoraj: črni josist vodi skuqmo petje na zborovanju. KATOLIŠKO SVETIŠČE V DŽUNGLI Nedavno so blagoslovili prvo cerkev v Čendiput. v škofiji Kutak (Indija). Je pa ta cerkev zares nekaj posebnega. Stoji na precej visokem griču, da jo iz daljave nekaj 'kilometrov že lahko vidiš, sredi gorate pokrajine. Je prav na meji cele vrste vasi in selišč, kjer prav vneto delujejo baptistični protestantski misijonarji; poleg vsega pa je kraj čen-diput, prav tam, kjer stoji nova cerkev, nekako posebno središče za vse okolje, kjer se vsak teden zbere na tisoče Adi-vasijev (narod, ki tam okrog živi) in prvotnih domačinov. Ti prihajajo tja na nekšen semenj. Novo katoliško svetišče je spričo tolikšnega -dotoka ljudi, pa hkrati tudi po svoji zgradbi sami, ki je vidna daleč okrog, kot nekak resnični svetilnik prave vere sredi indijske džungle. Blagoslovili so novo cerkev prav v dneh, ko je v bližnji baptistovski okolici prišlo do velikih notranjih sporov, v katerih so baptisti izgubili lepo število pristašev. Na novi misijonski postaji je že zdaj čez 3000 katehumenov, ki se vneto pripravljajo na krst. IRAŠKI KRALJ NA OBISKU V KATOLIŠKEM KOLEGIJU Mladi 22 letni iraški kralj Faisal II., 9 katerem smo brali, da se bo v kratkem poročil z neko turško princeso, je v družbi svojega strica princa Abdul Ilaha o-biskal univerzo Al Hikma in kolegij v Bagdadu; oboje vodijo očetje jezuiti. Kraljevska gosta sta že od nekdaj izkazovala veliko naklonjenost do jezuitskega kolegija, ki ga imenujejo tudi ‘iraška šola — za iraške otroke”. Pred 2B leti je oče sedanjega kralja Faisal I. javno pokazal svoje veliko zadovoljstvo nad prihodom prvih jezuitov v deželo. Zdaj je njegov sin z obiskom v zavodu dal javno priznanje in zahvalo požrtvovalnim misijonarjem, ki se že četrt stoletja trudijo z vzgojo iraške muslimanske mladine. Na kolegiju študira trenutno 700 dijakov. Univerza pa je s predavanji začela v lanskem septembru, ko se je vpisalo pivih 45 akademikov. Kraljevski obisk je bil mnogo daljši, kot pa je določal dvomi ceremonial. V fizičnem kabinetu so se kralj in njegovi spremljevalci živo zanimali, kako vendar deluje posebni zvonec nad vrati, ki zvoni, kadar kdo vstopi v sobo... JORDANIJA IN KRISTJANI V času velikih nemirov v letošnjem a-prilu, v Jordaniji, ki so jih povzročili komunisti in ki so skoraj pripravili mladega kralja Husseina do abdikacije (zadržal si je prestol z ameriško pomočjo), so bili krščanski romarji, ki so obiskali jordanski del jeruzalemskega mesta, do- cela odrezani od sveta. Ukazali so jim, naj ostanejo v hotelih in naj ne hodijo po mestu. Zdaj so se romanja v svete t palestinske kraje, ki spadajo pod Jorda- j nijo, spet začela. A ker je politično sta- i nje v državi nezanesljivo in dokaj nevar- j no, ise največ romarjev zadržuje edinole j na judovski strani. Libanonci sicer krščanske romarje izredno ljubeznivo sprejemajo, a ker do danes še ni prišlo do nobene pogodbe s sosednim Izraelom, j kristjani ne morejo preko libanonsko-iz-raelske meje. Sredi maja je 15 jordanskih policistov j vdrlo v samostan i-edovnic sv. Rožnega j venca, v mestu Madaba, kjer so kristja- J ni v večini. Mesto je kakih 57 kilometrov . oddaljeno od Jeruzalema proti jugovzho- , du. Kot se zdi je nek razkolnik, komunist ovadil redovnice, češ da v samostanu zbirajo orožje. Policisti so povprek in i počez preiskali samostan, sestre pa v času preiskave zastražili. Tudi v cerkev j so šli. Edino tabernaklju so prizanesli. V poslopju niso našli nič sumljivega, | vendar je bil samostan celih 48 ur do- I cela odrezan od sveta. Kongregacija sv. Rožnega venca ima samo arabske redovnice, ki vneto pomagajo duhovnikom la-tinskega patriarhata po župnijah, vodijo šole, oskrbujejo dispanzerje in skrbe za cerkve. BOJ PROTI GOBAVOSTI Predsednik redovne družbe za krščansko ljubezen, Raul Follereau se je nedavno vrnil v Pariz z obiska po Francoski zapadni Afriki, kjer je prepotoval čez 7000 kilometrov in obiskal 32 gobavišč. Ob svoji v vrnitvi je povedal tudi naslednje: Boj proti gobavosti, ki ga vodimo po zamisli glavnega zdravnika dr. Richeta, se je začel. Velike uspehe smo z njim dosegli prav v Francoski zapadni Afriki. V osmih pokrajinah te francoske zveze smo ugotovili 280.000 primerov gobavosti. Od teh smo 121.000 bolnikom nudili pivo potrebno pomoč. Po zaslugi francoske vlade in mednarodnih organizacij se je letos boj proti gobavosti še povečal. Saj od nJej>'ovega izida zavisi usoda pol milijo-na ljudi samo v francoski Afriki. Naša organizacija se poslužuje vseh sredstev, oa pride čim prej do ibolnikov. Mala voj-ska “knščaniske ljubezni” sestoji iz kakih 500 bolničarjev in njih pomočnikov, ki ®lajo pod vodstvom 56 zdravnikov. Ti Vsak mesec prehodijo vsaj 450.000 kilometrov, se pravi enajstkrat okoli sveta.. . y’se samo z namenom, da bi pomagali go-avim, pa da bi jim skušali lajšati tež--0 'usodo, če mogoče tudi ozdraviti jih. Organizacijo v glavnem podpira fran-ooska vlada z 816 milijoni frankov, pa mednarodne organizacije, ki prispevajo ostalih 180 milijonov. Pred 25 leti so raneozi pokrenili podoben boj proti ‘ Palni bolezni in so imeli lepe uspehe. MlSIJONSTVO NA KOREJI Sirjenje božjega kraljestva na Koreji Po nedavni nesrečni vojni v polnem .^mahu. Vsako leto je več krstov. Leta r* ja bilo krstov 17.211, v katehume-a u pa 26.525 pripravnikov. Leta 1956 a so krsti porasli na 20.451, katehume-Jc* na 45.228. Seveda pa ta porast ^utoličanov iz leta v leta zahteva tudi c m več novih apostolskih moči, ki naj 1 ipomagale duhovščini, danes z delom Preobloženi. S prestolnici južne Koreje, ki je mesto i u.’ Je danes 19 katoliških župnij, ki d 1uJ° s^uPno 40.371 faranov, če bi bilo ju Ovnikov več in tudi denarnih sred-('v več) bi ustanovili lahko vsaj deset °vi!h fara. Apostolski vikariat v Seulu 7? 2e. °b koncu letošnjega leta štel 40 ')n*j z 92.821 verniki in 13.682 katehu- meni. n ,tej deželi pa, kjer se katolištvo tako nilki? 'n ^Jel P°treba po duhov-'n čedalje večja, je eno samo bogo-]() V-Je ~ v Seulu, kjer filozofijo in teo-sr^0- ^u^’ra 203 gojencev; 232 pa je , e< Pješolcev, o katerih upajo, da se nj^0 mnofr' pozneje odločili za duhov-v..°' Malo semenišče je vojna docela skihu zas^uSu ameriških in evrop-„a, . katoličanov pa s pomočjo, ki jo je onila Propaganda, postavljajo zdaj Predsednik južnega Vietnama, ki je katoličan. novo semenišče za 300 gojencev. Če bo zadosti sredstev, bo zavod letos dograjen: a potrebnih je -še 45.000 dolarjev! Zavod je dejansko velikanska nujnost, saj morajo škofje leto za letom zavračati prijavljence zaradi premajhnega prostora. Letos so od 125 prijavljenih sprejeli lahko 64 gojencev, medtem ko jih je v bogoslovje lahko vstopilo le 32 od 49, ki so se prijavili. Tako bodo morali poskrbeti, da bodo po otvoritvi nižjega tako razširili tudi vi-šje semenišče. Na praznik sv. Jožefa so v duhovnike posvetili spet 7 korejskih diakonov; a to je za velikansko Korejo kaj malo, -se pravi za prebivalstvo, ki šteje čez 21 milijonov duš! Izretjno vneti 'so v svojem krščanskem apostolatu člani Marijine legije, ki de-uje že v 5 seulskih župnijah in so jo organizirali tudi med srednješolci in akademiki. Korejska ustava zagotavlja svobodo vere. Katolicizem nai-ašča bolj in bolj. Pogosto pravijo pogani: “Katoliška vera je zares prava in dobra vera; če ihočemo biti še vem^ moramo postati katoličani...” Državne in zasebne osnovne šole, kolegiji in univerze prosijo škofe, naj jim pošljejo katoliške duhovnike, ki bodo .mladino učili vero in moralo. Na vso žalost je še vedno mnogo premalo apostolov -po cerkvah, bolnišnicah, v šolah. Tudi organizacija KA je še mnogo prešibka. DVA NOVA KOREJSKA ŠKOFA V letošnjem maju so bili posvečeni trije novi misijonski škofje, vsi trije namenjeni Koreji. Dva od njih sta Kore-janca, tretji pa amerikanec. Msgr. Jernej Kirn, je pivi apostolski vikar v mestu Čon-Hiu. Posvečenje je bilo v glavni katoliški cerkvi tega mesta na dan, ko je novi škof obhajal srebrno mašo. Drugi je msgr. Janez Krstitelj Čoi, ki je prvi apostolski vikar mesta Pusan. Posvečenje je prejel na praznik Vnebohoda v Pusanu. Amerikanec, msgr. H. Henry pa je apostolski vikar v Kwang-Hiu. Posvetili so ga v škofa v Bostonu. Danes je na Koreji že S škofov domačinov. Med njimi tudi msgr. Hong, apostolski vikar iz prestolnice severne Koreje, o katerem že dolga leta ni nobenih vesti. 'Poleg teh pa vodijo Cerkev še štirje inozemci: dva Francoza, en irski škof in en severnoameriški. ZARADI POMANJKANJA SREDSTEV Na velikem otoku v delti veletoka Go-davari (Indija), ki pripada škofiji v Vihayavada, so pred dobrim letam končali z gradnjo katoliške bolnišnice. Zaradi pomanjkanja sredstev pa prepotrebna bolnišnica še vedno ni pričela delovati. Otok ima kakih 800.000 duš. Vsi ti ljudje so neznansko razočarani, ker so prej s tolikšnim upanjem in hrepenenjem čakali, da bi bolnišnico že skoraj odprli: saj je edina na celem otoku. Misijonska postaja v Godavari je še mlada. Ustanovili so jo 1953. Vodijo jo misijonarji iz Milana, še niso dobro prišli tja, že so ljudje navalili nanje s prošnjami, naj postavijo bolnišnico pa porodnišnico, češ da vsa pokrajina ne premore ne enega ne drugega. Ni se čuditi, če so ljudje takoj po prihodu misijonarjev prišli s takšnimi prošnjami: sloves o katoliških bolnišnicah v Indiji je prišel v to pokrajino že mnogo pred misijonarji. Zato pa so jih tudi ljudje, vsi v upanju, naravnost z odprtimi rokami sprejemali v prepričanju, da se jim bodo zdaj davne želje skoraj uresničile. Misijonarji sami so se kaj brž na last-le oči prepričal^ da je gradnja bolnišnice zares nujnost: stalne poplave Go-davarija, ki prihajajo iz leta v leto, za cele mesece odrežejo prebivalstvo docela od drugih civiliziranih središč; bolniška pomoč od zunaj je dejansko nemogoča. Misijonarji so tedaj kupili zemljišče in •so za 60.000 rupij, ki jih je velikodušno podaril nek hindujski trgovec, pozidali bolnišnico. Huda je zdaj bolečina misijonarjev, ki gledajo mrtvo stavbo, pa ni denarja, da bi jo opremili: manjka prav vse — postelje, zdravila, kirurške potrebščina, pa še posebna hiša za usmiljenke, ki naj 'bi prevzele vodstvo bolnišnice. KAPELA ZA AKADEMIKE NA FORMOZI Katoliški akademiki, ki študirajo v Taičungu (Formoza), nimajo lastne univerze. Predavanja obiskujejo na protestantski. Zavedni akademiki pa hočejo i-meti vsaj lastno kapelo, če že nimajo vseučilišča. Zato so v bližini univerze najeli večjo dvorano, ki so jo preuredili v priložnostno kapelo. Tam imajo vsak dan sveto mašo. Mašuje pa jim jezuitski misijonar, njihov duhovni vaditelj p. Le-feure S.J. Kapela služi tudi za zborovanja, pa za zasebno predavalnico, kjer akademiki skupaj študirajo važna katoliška vprašanja in resnice, razmotrivajo socialno vprašanje in študijsko spoznavajo katoliško bogoslužje. V čast tem katoliškim akademikom še to, da nosijo vse stroške za vzdrževanje kapele sami! * IZ mu UOVtN^IJI MIMJONAUJIV * Paridpurja v Indiji se je oglas 1 Albin MIKLA V ČIČ S.X. s pismom dne io.e.sT. Res ne vem, kako naj se Vami zahvalim ?a Pošiljko 100 dolarjev, katero sem dobil dnevi, še isti dan sem Vam hotel pa sem bil preobložen z delitvijo '‘“ek med svoje katoličane in katehu-»lene. Kav se mene tiče, vem, da bi Vam atiko dosti povedal o svojem prejšnjem “ letnem delovanju na Kitajskem, pa laJši ne mislim več na ona leta, ki mi V2‘budij0 pravo domotožje, dasi večkrat mislim in molim za preganjano kitajsko Cerkev. Rekel sem, da se mi vzbudi domotožje po Kitajski. Res, prevelika razlika je med Kitajskimi, tudi novimi (n. pr. 10 letnimi) katoličani in tukajšnjimi, dasi že starejšimi (n. pr. 50-80 letnimi) katoličani. Vzrok temu je, ker so vsi bivši protestantje, v katerih ni prave vere, gorečnosti, nadnaravnega smisla. Poleg tega imajo prepričanje, da je misijonar dolžan dati jim vsega, kar potrebujejo in kadar potrebujejo, od obleke do živeža. Če ne dobijo, se prav lahko — in brez pomisleka — vrnejo med protestante (dasi tudi tam ni drugega kot. Pri božičnem! drevescu. .. Iz misijonu usmiljenke s. Zupančič, Maiko, Japonska upanje na bodočo pomoč); in ko bo upanje v pomoč pri nas, se spet vrnejo k nam... Lahko .si mislite, kako težavno mi je delovati tu in popravljati napačno mišljenje. Prav tokrat sem naipravil prvi korak v tem: upam, da bo uspelo. Dal sem namreč obleke samo odraslim, ki se kaj potrudijo za pravo katoliško življenje, ki dovo'j v cerkev prihajajo in otroke v šolo pošiljajo. Precej j'h je ostalo tokrat samo z upanjem v bodoče — če se bodo boljše obnašali. Za otroke, ki v šolo zahajajo, sem pustil obleke kot vsako toliko mesečno obdarovanje. Ta način vleče tudi mnogo hindujskih otrok v našo osnovno šolo, v katero je sedaj vpisanih čez 60 šolarčkov. Lani jih je bilo nad 100, potem pa so bili rovarili proti nam nekateri zagrizeni hindujci in večina staršev se je bila oplašda. Imam 2 učitelja, eden je katoličan, drugi h;ndu-jec, pa dober mož poštenjak. Daši n obvezan biti v šoli do zadnje ure, ki je čas verouka, si je sam navzel nalogo, da ono uro poučuje majmlajše katekizem in molitve na pamet. Mogoče mu bo prav to pomagalo do prave vere. Če bi imel oni katoliški učitelj več apostolskega duha, bi lahko več nanj vplival. Daši je moja župnija zelo obsežna (šteje okrog pol milijona prebivalcev), imam jaz samo okrog 700 katoličanov z odpadniki vred in okrog 100 katehumenov, ki so razdeljeni na tri vasi, ki niso oddaljene med seboj. Misijonsko delo je težavno tudi, ker je prebivalstvo povečini hindujsko, malo sprejemljivo za kat. vero, in dober del muslimanov, ki so zelo trdni v svoji veri. IPoleg tega je v veljavi zakon, da se musliman ne more spreobrniti k drug: veri, če ni polnoleten. Če hočete vedeti bolj natančno, kje se jaz nahajam, poiščite na zemljevidu točko, kjer se križata 267 30’ vzporednik in 907 poldnevnik, pa boste.prav zadeli. O. JOŽE CUKALE S.J. piše č. g. Wolbanku v Združene države iz Indije med drugim tudi tole: Vodstvu Slovenske mis'jonske zveze v Buenos Airesu sem se zahvalil za de" narne pošiljke zadnjega časa. Ko sem pisal tisto zahvalo, sarm z enim očesom gledal v Južno, z drugim pa v Severno Ameriko, kajti zahvala gre rojakom v obeh deželah. Kadar molim za svoje drage misijonske prijatelje, posebno za tiste, katerih oko in srce je obrnjeno proti Indiji in so njih prsti uklenjeni v rožni venec, takrat so vsi z menoj na paten' in prepričan sem, da imajo angeli veliko dela, ko odnašajo moje prošnje zanje V nebo. Zdaj mi jemlje precej časa tekanje p° uradih za dosego dovoljenja za nadalj' nje bivanje v Indiji, pa je težko, ker sem brez državljanstva in brez pravega potnega lista. Moj vatikanski potni list je že potekel, drugega, svojega mi ne marajo dati. Je precej protislovja pri teh ljudeh : Visoki funkcionarji na vsa usta hvalijo naše vzgojne ustanove in pošiljajo svoje otroke vanje, a ne zganejo s prstom, da bi omogočili vstop in obstoj krščanskim vzgojiteljem. “Delo je odlično, a kako ga boste nadaljevali, je vaša privatna zadeva...”, tako prbližno govore. Hvala Bogu, da mi je prav pred kratkim priskočil na pomoč papeški in-ternuncij in mi obljubil, da bo v Rimu izposloval podaljšanje vatikanskega potnega lista. Tako bom mogel spet nekaj časa nadaljevati moje delo med Indijci, ki so mi med tem prirasli k srcu, kakot da bi zrasli kje pod Triglavom ali kakor so Tebi Kitajci. To približanje domačinom je pač sestavni del misijonskega poklica in sad božje milosti. To povdar-jam, ker moram istočasno zatrditi, da ta prilagoditev ni tako samoposebi umevna stvar pri človeku, ki mu je bila domovina tako trdno pri srcu prirasla ia pa upoštevajoč, da je mentaliteta In-lije prav diametralno nasprotna oni, v kateri isemi preživel svojih prvih triintrideset let. Naši fantiči v fari, ki šteje toliko revnih staršev, so precej zapuščeni in versko zanemarjeni. Pa sem šel in oblazd vsa zakotja ter jih povabil k duhovnim vajam. Izmed šestdesetih povabljenih s« obiska č. g. Slcupšaka iz U.S.A. pri jezuitskih misijonar jih v Bengaliji. Od leve ,la desno stoje: p. Poderžaj, br. Lukan, č. g. Slapsak, p. Ehrlich in p. Demšar. 'Z J ili * Je vsaj trideset udeleževalo pobož-Ti fantje so večinoma brezposelni 1 Pa zaposleni kot peto kolo v bližnjem P istanišču. Spijo kar tam ali pa na cest-. Pločnikih, le od 'časa do časa se 1‘kažejo domov. Molite zanje, da jih Pritegnem bliže k Cerkvi in Bogu! Če 1 ‘imeli kaj izobrazbe, bi jim človek lahko nu‘dil kako pošteno delo, tako pa so v 0? ‘zžemalcev. Nujno bi potrebovali j, } ^1'0 «olo. Polovico denarja je že pri Se ^ru^° l10 'Pa kako prišlo. . . Če a.e ^Stanemo takoj, bo naslednja gene-faCV-a — generacija beračev... Celo je z maturo v žepu, se borijo za ^»cek kruha. nieDr^i načrt, ki ga bo treba v dogled-51 m rasu udejstviti, je pa otroški vrtec, ki "U!":'<'n zlast‘ deklicam takih staršev, 90 ‘-'ez dan zaposleni izven doma. Ma- rte tudi za naše katehumsne, ki niso ravno najboljši “materijal””, a dobri Bog bodi hvaljen tudi za kos kruha, kadar ni kolača. Saj On 'ahko naredi iz njih dobre krščanske občane. Sicer pa je to splošna težava vseh .misijonarjev, da nimajo med svojimi kandidati za vero ravno najboljših osebnosti... Iz indijskega misijona v Kalkuti je pisal p. DEMŠAR S J.: Dragi gospod urednik! Oprostite mi, da se Vam tako dolgo ne zahvalim za lepe “podobice”, ki ste ,md jih poslali po .patru Slapšaku. Zelo smo bili veseli njegovega obiska in raz-govarjali smo se pozno v noč o vseh novicah, iz stare in nove domovine, saj ga vsi dobro poznamo posebno p. Poder- na in-komet, ga šel strehe li, sem /ešerji. lil sem ot sem :1a hiša pobral, Te štiri slike! in ona desno kažejo razdejanje, ki ga je napravil vihar v misijonu, misijonarja Majcena S.D.B. v Vietnamu. ^ ime je leva roka začela boleti, mislil l*?1'5’ sem se le malo opraskal in bo toi'1'0 ^r>^ri0, ^rUlS'i t*an s®™ šel k dok-,. .l^u’ ki je takoj napravil rentgensko Pb ° 'n.ni‘ pokazal, da sem si zlomil v v. r°W, desno in levo, na levi roki ^_‘Jo kost, ki veže roko s komolcem, in k c . osti v zapestju, a na desni tudi več v S.1 v zaPostju... Obe roki mi je dal £ips, in tako sedaj sedim v sobi, “brez-^oselen”. k sreči desna roka ni preveč d |?rn^ena' le nekaj kosti, pa mi jo je rabr teko dal v gibs, da še lahko upo-v.a ^atn Prste - a ne palca. In tako lahko ‘delam, jem, se oblačim, in sedaj j 1 a^co z enim prstom Vam pišem, 1 Peresa še ne morem v roki držati, zato fste Vi sami morali dati strešice na s- c, z. ■ <''02 4 tedne in 3 dni borni zopet dober v. P®nitel bom, da Vam pošljem one tri anke, id jih ge moram natipkati, slike aiam že vse urejene, le malo potrpljenja 1)0 treba! f-*! enlava je storila ta skrqmen korak v upa-■,U’ da bodo naročniki razumeli njeno Radodarnost in jo .podprli z rednim, kar v tem slučaju pomeni hitrim, takojšnjim P°i'avnanjem naročnine. Tako, drag-i na-^°cnik: Ti čimprej opravi s KM za te-leto, ostale skrbi pa prepusti upra-1 >n tistim, ki se okrog nje bore za ob-0J in razvoj Tvojega priljubljenega Mesečnika. Naročnikom iz Argentine: Da se iz-^nen'o (nii in Vi) nepotrebnim teža-1T1» prosite vselej svojega poverjenika. da Vam za plačano naročnino (ali različne darove) izstavi potrdilni listek (ki ga je dobro shraniti). Naročnikom iz U.S.A., Kanade in drugih dežel: Ne pošiljajte dolarjev v pismih; se prepogosto zgodi, da ne pri dejo na cilj, ampak ostanejo na kakem poštnem uiradu. Vnem naročnikom: 1) Čekov in poštnih nakaznic ne naslavljajte na “Katoliške misijone”, ampak na ime upravnika ali urednika! — Bog povrni uslugo! 2) Sporočite takoj upravi ali svojemu povejerniku morebitno spremembo naslova ! Misijonska nedelja 1957 v Argentini ^ Misijonsko nedeljo 1957 smo v Bue-Airesu takole proslavili: di € 'k plakat v dveh barvah pred vho-, v cerkve, kjer se na petih krajih ob-- Ja slovenrka služba božja, je že ne- tijo stran Ha Preje opozarjal slovenske vernike misijonstvo in Misijonsko nedeljo, “q6 Idrijo v oktobru. Verski tednik *nanil°” je objavil poldrugo ^Krnskega gradiva. S] * a Misijonsko nedeljo samo so bile pri p0 c'nskih mašah pridige o misijonih. Hjj 0 dne pa je bila m sijomka mol'tve-cert!ra v cerkvi v Ciudadeli , nato pa v jj:c](-]VC.-n* dvorani igra “Kdo bo plačal?”, to ,fti: )a je bila bolj skromna, to pa za-Poli ei' fe J® vršila na isto nedeljo po-ditev6 no^a druga slovenska ■ prire-tojjjl, ne misijonskega značaja, ki je pri-v o,11 a veliko rojakov. Pač pa so imeli le i^°|onski vasi v Lanusu, odkoder jih 'litv-0 more obiskovati centralne prire-Oflljv6’.Prisrčno misijonsko akademijo ob 111 udeležbi. Majhna udeležba na igri plačal?” na samo M sijonsko s° o 1° l,a se je nadomestila s tem, da PovilT^lui pralci igro dvakrat po-v La"’ 'n sicer na praznik Vseh svetih v gf'P'Usj, naslednjo nedeljo 3. nov pa lje Justo, kjer so stvar tudi najbo-j^Prod stavili. Žise^V10 lahko rečemo, da so tako re-lotnR ot 'gralci odlično zadeli značaj ce-dela in posameznih vlog in igrali vse lepo naravno, brez pretiravanj, zvesto sledeč zamislim avtorja p. Haecka S.J., ki je igro napisal kot bivši indijski misijonar in vodja vseh jezuitskih mi sijonov. 0 kaki umetniški dovršenosti režije in igranja bi težko govorili, saj ni bilo časa za temeljiti študij in mnogi igralci so bili začetniki. A tako kot je bila igra predstavljena, zlasti v tretjem nastopu v San Justo, je dosegla svoj namen v polnosti: pokazala nam je košček vsakdanjega misijonarjevega življenja v Indiji, kjer se ima misijonar boriti ne toliko s pogansk mi božanstvi ali zvermi, kot s pomanjkanjem neob-hodno potrebnih sredstev za moderni a-postolat. Slovenska misijonska zveza se na tem, mestu posebno zahvaljuje g. inšpektorju Štancerju, ki je kot režiser vložil toliko truda in sposobnosti v predstavo; g. Cirilu Markežu, ki je zaigral misijonarja z vso preprorto prepričevalnostjo in pač nosil levji delež pri u:pehu, drugim i-gralcem gg. Urhu, Kastrevcu, Hribovšku in Bezniku, pa Lojzetu Rezlju, malemu Nejku Kalanu in njegovim lanu-škim tovarišem Burji, Grbcu in Janu, kakor tudi predsedniku argen inske misijonske podzveze g. Marjanu Lobodi za uvodne besede ter vlogo šepetalca. Poudarimo naj tudi hvaležnost prireditelja odboru Slovenske vasi v Lanusu, ki je pri tamkajšnji ponovitvi lepo pomagal, pa g. tajniku zadruge “Naš dom” v San Justo g. Ovnu, ki je bistveno pripomogel k lepo uspeli drraigi pono vihri. (Mimogrede rečeno- v San Justo je bila pred igi-o iepo obiskana molitvena ura za misijone v cerkvi.) Misijomskim odsekom po svetu pa igro, ki je izhajala v Kat. mis. lani-kega letnika, zelo priporočamo za uprizoritev: ne zahteva veliko oseb, tudi ne najboljših moči, ima same moške vloge, ni združena s (posebnimi stroški scenerije, rekvizitov in podobnega, pa vendar nudi gledalcem vemo, realistično sliko vsaj enega od številnih velikih misijonskih pro-b’.timov: Kdo bo plačal — namreč vse, kar potrebuje misijo^ nar za ostvaritev zunanjih pogojev širjenja Kraljestva Kristusovega v svetu. L.L.C.M. Prizori z igre “Kdo bo plačal?” v Buenos Airesu Tu desno: Misijonar (Markež Ciril) pregleduje domačo nalogo malega Solarja Rama (Kalan Nejko) ; ob strani sedi katehist Francis (Beznik Frido). — Misijonar v družbi z Morrisom (Urh Jože) posluša jadikovanje kristjana Bastiana (Hribovšek Franc). — Mohamedanski oderuh Ali (Rezelj Lojze) pred Bastianom. Na ovitku: Zgoraj skupina vseh igralcev z režiserjem Ludvikom Štancerjem. Od leve na desno: Notar (Grbec), katehist (Beznik), protestantski pastor (Kastrevc), misijonar (Markež), Morris (Urh), služabnik (Burja), Ali (Rezelj), Bastian (Hribovšek) ; spredaj Antony (Jan) in Ram (Kalan). — Sliki spodaj: misijonar v razgovoru z Alijem in protest, pastorjem. Vse fotografije te igre je iz prijaznosti brezplačno za “Katoliške misijone” posnel in izdelal slovenski fotoatelje “Vipava”, za kar mu iskreni: Bog plačaj! j X Iz vsebine: Urednikovi misijonski zapiski — Pij XII., veliki misijonski papež — Rim, Atene Nairobi in nazaj — Težka pot (izpoved japonske akademičarke) — črna Afrika v nevarnosti — Mladi misijonarji (otroški prizor) — Po misijonskelm svetu — Iz pisem slovenskih misijonarjev — Misijonski darovi — Misijonska nedelja 1957 v Argentini — Iz uprave — Abuma “Katoliški misijoni” so splošen misijonski mesiji nik. glasilo papeških misijonskih družb, slovenski1* misijonarjev, “Slovenske misijonske zveze” “Južnoameriške Baragove zveze”. Izdaja ga “8®š ragovo misijonišče” Urejuje Lenček Ladislav Cf Uipravlja Franc Buh C.M. - Naslov uredništva ^ uprave: Montes de Oca 320. Bs. Aires, Argentin^ Tiska “Pederico Grote”, Montes de Oca 320 (Le” | ček Ladislav C.M.). - S cerkvenim dovoljenje”1 NAROČNINA “KATOLIŠKIH MISIJONOV” ZA LETO 1957: V Argentini f>0 pesov; v U.S.A. in Kanadi 2.^, dolarja; v Italiji 1.400 lir; v Avstriji 40 šiling^ v Angliji in Avstraliji 1 funt; v Franciji frankov. Drugod 2.50 dolarja. MISIJONSKE TISKOVINE SE PLAČUJEJ0 NA SLEDEČIH NASLOVIH Argentina: Franc Buh C.M., Misijonska pisal'1111! Montes de Oca 320, Buenos Aires. U.S.A.: Rev. Charles Wolbang C.M., St. Vinceif^' Sem., 500 East Chekten Ave., »vv fmsi, vyiiwi ten a ve., Philadelphia tu Pa. — Rudi Knez. 13810, Eaglesmere, Clevel^fl 10. Ohio. — Mary Vavpotič, 1923 W. 22nd La Chicago 8, 111. — Anica Tushar, Box 731, G’ I bert, Minn. Kanada; za Toronto: Rev. John Kopač C.M. Manning Ave. Toronto 4, Ont. — Rev. Mar#! Turk- 546 Mahon Ave., North Vancouver, B. Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte s. Uario Gorizia. ^ Tnst: Oddajati na naslov: Marijina družba, V® Ri sorta 3. 1 Francija: Louis Klančar C.M., Rue de Sevres ® Paris (VI). Avstrija: Rev. Alojzij Luskar, Kamen 14. P. Kanzian i. J.. Kärnten. Austria. - Rev. MiMav”. Anton, Spittal a/Drau. D. P. Camp, Kärnt®^ Austria. J Avstralija: Franc Vrabec, 28 Beaufort St., W00“ ville, S. Australia. Registro de U Prop. Int. (U C No. 528.263 o C3 . ü«s TARIFA REDUCIDA CONCESION 5612 Director responsable: Lenček Ladislao C.M-Domicilio legal: Cochabamba 1467 Buenos Aires j Imprceo en Talleres Grificoa Fed.rico Grote, Hontea de Oca .20, Buenoa Airea, Ar^entin»1