Štev, 25. Poštnina plačana v gotovini« V LJubljani, dne 23. junija 1920. Leto XXXIII. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob 3. url zjutraj. — Cen« mu je 15 K nt leto. — 9 Spisi in dopisi s« poillja|oi Uredništvu .Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 25 K. 9 ljana, Kopitarjeva ulica, — Naročnina, reklamacij* in Inserati pa: Posamezna številke se prodajajo po 1 K. g Upravnlštvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Več luči! Novi čas nam jc prinesel demokracijo. To se pravi; o politični in gospodarski usodi države ozir, ljudstva ne sklepajo in odločujejo več samo knezi, grofi in baroni kot svoje čase, temveč vsi državljani, preprosti ravno tako kot gosposki, so poklicani, da si dajejo postave, po katerih uravnavajo svoj vsestranski napredek. To se zgodi potom časopisja, v katerem sme vsakdo razpravljati o gospodarskih, političnih in kulturnih vprašanjih in dajati nasvete ter presojati že dane naredbe; posebno pa imajo državljani pravico izbrati si svoje zastopnike, kateri potem končno sklepajo in odločajo o vseh državnih vprašanjih v smislu, kakor jim to naroče volilci-držav-ljani. Taka je demokracija, katera bi morala vladati v sedanjih državah. Bi morala vladati, pravim. Zakaj, kakor vidimo, je velikokrat to samo prazna beseda, katera izvrstno služi raznim političnim agitatorjem, da lažje namečejo ljudstvu peska v oči, v resnici pa morda demokracije nikjer ni. Zakaj? Vzrokov je več. 1. Glavni vzrok je nevednost in neiz-obraženost, ki je smrtni udarec za vsako demokracijo. Zakaj kdor hoče delati postave, kdor hoče držati v rokah državno krmilo, mora nekaj znali: mora poznati ves ustroj države, mora poznati bistvene potrebe gospodarskega in političnega življenja, mora študirati pot, po kateri naj vozi država, da bo v njej red in zadovolj-nost. Kratko povedano: Kdor je postavljen, da kmetuje, mora poznati kmetijstvo, kdor je postavljen, da sodeluje pri politiki (to je skrb za javni blagor, za kar mora skrbeti vlada), mora znati politiko. Če pa kdo ne zna, mu vzamejo iz rok drugi, ki znajo. In če ljudstvo, ki politično ni izšolano, ne zna vladati, pridejo nekateri, ki znajo ali vsaj mislijo, da znajo, in sami vladajo, Zato naj bo demokracija stokrat napisana na popirju: kjer ljudstvo ni politično izobraženo, vladajo samo nekateri, ki so znali priplavati na vrh, ter vladajo po svoji volji in večkrat tudi samo v svojo osebno korist, Tako je bilo in tako bo, Kdor več zna, več premore in ima večji vpliv, pa naj bo država še tako demokratično ustrojena. In kjer celo ljudstvo nič ne ve o politiki ali le malo, tam bo vladalo vedno le desetorica ljudi po svoji volji in po svojem znanju. Zato pa: kjer je vse ljudstvo postavljeno zato, da vlada, se mora naučiti vladati (to se pravi skrbeti za javni blagor oziroma voditi politiko), če se ne uči, zamre vsaka demokraciia v najbolj demokratični državi. Demokracija ne tiči v volilnem redu in državni ustavi, temveč ima svojo moč in življenje v ljudski izobrazbi. 2, Drugi sovražnik demokracije je politična lenoba. »Imam svoje njivice in voličke in kravice, ti mi že toliko zaslužijo, da se preživim; politiko naj pa hudič vzame jaz se ne menim zanjol« Takega in podobnega govorjenja je mnogo. Resnica pa je ta-le: Svoje čase so bili poklicani vladar in njegovi svetovalci, da so vladali; zato je bila tudi njihova dolžnost, da so proučavali državne potrebe in izdajali tozadevne postave. Danes pa je na njihovo mesto poklicano in postavljeno ljudstvo, torej je njegova dolžnost, da proučuje državni ustroj in vse gospodarske ter kulturne potrebe in se odloči potom svojih zastopnikov za te ali one postave. Politika danes ni več prostovoljna zabava, temveč dolžnost, Kjer pa se te dolžnosti ne zavedajo, tam preneha demokracija in zopet vlada desetorica kljub temu, da je vsa država zgrajena na demokratičnem temelju. Še hujše pa je, če se kdo te dolžnosti zaveda, aH jo je celo prisiljen izvrševati (na primer da je vpeljana volilna dolžnost), pa je ne zna prav izvrševati in jo izvršuje radi svoje nevednosti v veliko gospodarsko in dušno škodo cele družbe in tako tudi v svojo škodo. Kaj pa sledi iz tega? Da je danes vsak državljan dolžan proučavati politiko, gospodarska in politična vprašanja, katera so najbolj pereča, Če hočeš pravilno odločati, da ne bo škode, moraš vse dobro poznati. Slovenska ljudska stranka se je tega za izobrazbo ljudstva, da ji v tem oziru dobro zavedala, zato je vedno tako skrbela nobena druga stranka niti do gležnja ne seže. Toda učiti se je treba vedno in vedno. Vedno prihajajo nova pereča vprašanja na dan, ki globoko segajo v naše žepe in celo naše duše. Zato se je Slov. ljudska stranka odločila, da bo izdajala od časa do časa takozvani Politični katekizem ali kaj mora vsak državljan vedeti o colitiki. Pred par tedni je izšel prvi zvezek in reči mo>-ramo, da vsi pridno posegajo po njem. Naj služi vsem dobromislečim kot kažipot v politiki, naj se prebira in razlaga pri raznih sestankih, da se tako vsi ljudje čimbolj poglobe v vsa načelna in politična vprašanja. Kdor še ni naročil njižice, naj jo nema doma naroči, ker bo kmalu razprodana. Kje se naroča, glej v Tedenskih novicah* Potrebno pa je danes, da tudi ženske polagoma spoznava politična vprašanja^ posebno ona, ki predvsem njo zanimajo* Zakaj tudi žensko že kličejo na politična torišče, in če hoče, da bo prav izvrševal* to pravico in dolžnost, mora biti politično izobražena. V ta namen je izšla knjižica« »Ali se ženska res nima pravice vtikati V politiko?« Naj jo vsaka Slovenka prečital Dajte jo tudi moškim v roke, zakaj vprašanja, ki sa v knjižici obravnavajo, so za naše družine tako velevažna in daleko« sežna, da jih mora vsak državljan do do« bra poznati. Draginja. (Dalje.) Sredstva proti draginfL Zavedamo se, da v razpravi o glavniK vzrokih draginje nismo povedali pravzaprav ničesar, na kar bi ne prišel ali pa n4 prišel lahko vsakdo, če je kdaj razmišljal temeljiteje o tem vprašanju. Nismo se sicen bavili z vsemi vzroki draginje, vendar pa upamo, da smo podali vsaj pregledno glavi ne vzroke in da je cenjeni bralec z nami y tem vprašanju vsaj v glavnem istega mnenja. Zato smo pa gotovo tudi vsi istega mnenja glede sredstev, s katerimi moramo draginjo pobijati. Saj so ta sredstva sama po sebi umljiva, če le poznamo vzroke draginje, Radi pregleda jih tu kratko omenjamo. Proti pomanjkanju blaga moramo postaviti geslo; a) Delajmo večl To misel je lepo povedal »Slovenec« dne 20. aprila, ko je pisal o železničarskl stavki, ki je bila baje naperjena proti draginji: »Uradnik v uradu, kmet na polju, železničar na železnici, rudar v rudniku, tovarniški delavec v tovarni, kulturni dela- 1» ve c na kulturnem polju, poslanec v parlamentu, vsi podvojimo svoje sile in videli bomo čudeže, kako bo draginja kljub slabi valuti začela padati! Naša valuta bo kmalu zadobila večjo vrednost, ne- fo si marsikdo danes more misliti. Delo e prvo sredstvo zoper draginjo, vsa druga sredstva so sekundarnega (= drugovrstnega) pomena, četudi potrebna.« Mi vemo, da nai kmet stori svojo dolžnost kot producent v polni meri — saj več nego od zore do mraka itak ne more delati. Pač pa bi iskreno želeli, da bi se vsak delavec pred štrajkom najresneje vprašal, ali je res štrajk zadnje obupno sredstvo, po katerem mora poseči, če hoče priti do svoje pravice. Vsak človek priznava delavcu pravico do štrajka, če si drugače res ne more pomagati. Pravtako pa je gotovo, d a nam vsak štrajk poveča draginjo, ker ovira produkcijo in promet, in da povečana draginja po štrajku požre delavcu vse, kar si jc s štrajkom izboljšal za-stiužck; Zato je tudi v interesu delavcev — Ha o drugih stanovih nc govorim — da se skušajo spori med delavci ln delodajalci poravnati potom medsebojnih pogajanj. Kakor smo videli v predstoječem članku o valuti, je tudi zvišanje domače produkcijo edino zanesljivo sredstvo za izboljšanje naše valute. kdor danes vestno opravlja svoje delo t— pa naj bo kmet ali delavec, obrtnik ali trgovec, uradnik ali politik — ta pomaga naši državi do reda znotraj in ugleda na »ujiaj in jc dobrotnik nas vseh. Ah" so vse to prespali? (Dopis z dežele.) Kdo? Komunisti in njih prijatelji. Zakaj? Zato, ker ne vedo, da smo mi drugi komunistično gospodarstvo že davno do-fciveli pa tudi obsodili. Kdaj? V letih gorja In groze 1914—1918. Avstrija je tista leta vpeljala komunistično birokraško gospodarstvo. Kmet ni bil nič, gospodar vsega Je bila država. In država je gospodarila po Svojih uradnikih in biričih, dokler ni pri-lla na kant. Gospodarili so ljudje, ki gospodarstva niso bili vajeni. Če so pa gospodarstva vajeni ljudje proti njih gospodarstvu kaj oporekali, so bili pred svetom •asramovani Kot sovražniki države. In tako je pod vlado tistih časov krompir grtil in zmrzoval, ljudje so pa stradali, kmetje so oddajali dobro žito, po mestih in delavskih krajih ste pa uživali tak kruh, da ni bil kruhu podoben. Seno in slamo so oddajali kmetje, kadar je bilo ukazano, če je tudi lilo kakor iz škafa, krma se je parila, plesnila, gnila in trohnela, živina pa je ka-fcala kosti in rebra. Po hlevih, po skednjih, po hišah in po kozolcih, po njivah in vrtovih pa so korakale vsak dan nove komisije. Enkrat so žteli živino, enkrat merili žito, preštevali' ljudi, premetavali snopje po kozolcih, merili njive, pisali, računali, — na — pa je prišla toča, povodenj, suša, pa so bili vsi računi zastonj, čeprav so bili vsi drago plačani. Ljudje so pa stradali in za lakoto 2' umirali... razun tistih, ki so bili blizu korit in so znali goljufati. Po cesti so vozili trenarji. Slabo naloženi vozički, suhi konjički in še bolj suhi vozniki; to je bila vsakdanja cestna prikazen. Tem ljudsm se ni ljubilo delati, ker niso delali sebi ampak državi, ker so delali na komando, prisiljeni, ne pa po svoji prosti volji. Tudi kmetom je čedalje bolj ginilo veselje do dela. Če ne delam sebi, če nisem samsvoj gospodar, če ima tak, ki ničesar ne razume, vso oblast nad menoj, čemu bi potem delal, si jc mislil kmet. Ljudstvo pa je stradalo in umiralo. Državni komunizem je izkazal med narodi mnogo grobov. Pa še več bi jih bil, če bi ne bil rešil tisočev in milijonov naš kmet, Oživele so tiste dni steze in stranske poti, in po njih so hodili ljudje z nahrbtniki na kmete prosit, kupovat, zamenjavat za drugo blago, samo da so se mogli preživeti, In tisti ljudje so bili iz mest in iz delavskih krajev. Kmet pa je dajal od svojega, kar je deloma pristradal, še več pa, kar je prikril očem državnih organov. In prikril je, ker je videl, kako grdo ti ljudje ravnajo z delom njegovega truda. Prikril ie, ker so se mu smilili poljski pridcilci, ki bodo v roka!*, nepravih gospodarjev splavali po valovih naših voda .., Prikril jih jc in s tem je rešil milijone, katerim jc lopata državnega komunizma že kopala hladen grob. Ali mislite, da bo komunizem novih Ererokov kaj boljši? Prav nič. Vodil ga bo iriški duh, navdajal ga bo zbor policajev in žandarjev, nižje ljudstvo bo hitelo nasproti grobovom; le nekaj bo izvoljenih ki bodo bogateli Ln blagrovali srečo komunističnega gospodarstva. Komunistična Rusija epričuje to resnico. Čudno je, da nekaj ljudi, ki so preklinjali tiste čase, sedaj zopet kliče nazaj dneve stradanja in pomanjkanja. I. jugoslovanski orlovski tabor v Mariboru. Pisarna krajevnega odbora za I. slovanski orlovski tabor posluje od dne 15. junija v Mariboru, Koroška cesta 1, Postavljanje slavnostnih tribun na Teznu pri Mariboru (pcšhoda iz mesta 25 minut), kjer se bo vršila telovadba I. slovanskega orlovskega tabora, se jc pričelo v sredo 9. junija. Delo je prevzela Obrtna centrala v Ljubljani, ki ga mora dogoloviti do 25. julija t, 1. Zaposlenih bo stalno vsak dan do 50 delavcev. Komisija, sestoječa iz stavbenikov, inženirjev in članov odbora za tabor, je določila v sredo prostor in ob pol 4. uri popoldne so bili zabiti prvi koli. Prostor ima krasno lego. Ploskev, ki bo lepo ograjena, meri precej nad 31.500 kvadratnih metrov, ona za nastop telovadcev pa sama -6241 kvadratnih metrov. Ko bo v par dneh prvo ogrodje tribun postavljeno, bomo poročali o njih kaj več. Tako se bližamo vedno bolj in bolj uresničenju onih dni, ko naj zavalovijo po jugoslovanskem Mariboru zavedne krščanske organizacije čete iz vseh kulturnih strani sveta. Pisarna Osrednjega pripravljalne))« odbora za L slovanski orlovski tabor p*. sinje v Ljubljani (Ljudski dom, II. nadstr.) v vseh zadevah, ki se tičejo tabora: raz. pošilja taborske izkaznice, sprejema naro-čila za stanovanja in prehrano, daje p0. jasnila glede vlakov in urejuje druge te-koče zadele, pisarna v Mariboru posluje v krajevnih zadevah. Škof iz Kraljevega Gradca (severna Češkoslovaška) sporoča, da pošlje na mariborski tabor svojega zastopnika ter želi prireditvi najlepšega uspeha. Taborske izkaznice za I. slov. orlovski tabor jc izgotovila Jugoslovanska tiskarna v lični žepni obliki. Osnutek za sliko na naslovni strani je napravil akademik g. Kos. Slika predstavlja Orla-telo-vadca, ki gleda s križem v roki k nebu. Taborske izkaznice so troje vrst: rumene po 10 kron za aktivno sodelujoče (Orli, Orlice, dijaki, pevci, igralci), roza po 10 kron za udeležencc iz mariborske okolice in zelene po 20 kron za udeležence spioh. Izkaznica bo veljala le tista, ki bo nosila pečat Osrednjega pripravljalnega odbora, posestniki rumeniii izkaznic morajo pa imeti poleg teh še izkaznico svoje organizacije. Stanovanje v MariLoru, Mariborski hotelirji in gostilničarji so dali za orlovski tabor vse svoje sobe na razpolago Osrednjemu pripravljalnemu odboru, ki bo edini razpolagal s hotelskimi sobami. Cene nc bodo pretirane Naročila sprejema le Osr, pripravljalni odbor v Ljubljani. Tudi mnogo zasebnikov je radevolje cd r topil o svoje sobe. Kdor se prijavi do 5. julija, se mu zasigura stanovanje. Prijave sprejema Osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani. Čeiioslovaki ua te.boru v Mariboru, Na Čchoslovaškcm vlada največje zanimanje za tabor. Čehoslovaki pridejo s posebnim vlakom. Največ udeležencev bo članov Čehoslovaške orlovske zveze in Vcnkov-ske (kmetske) omladine. Z organizacijami pridejo tudi njihovi voditelji prof. Šramck, Žamsach in dr. Žurck. Potovalni stroški za Čehoslovake so neizmerno veliki, samo potni listi stanejo 300 kron. — Čehoslovaki doprinesejo veliko žrtev, da pridejo vzlic temu v takem številu. In mi naj bi ostali doma? Iz Kmetskih Zvez. ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO. Dne 13. {unija ie bil občni zbor podružnice Kmetske zveze. Zanimivo ie bilo poročilo načelnika g. Mateja Sile, kolike se jejru-dil pri raznih oblastih »Gospodarski odbor« za zjednačenje ccn. Posebno trda Je šla 18 ceno mleku, ki ie še vedno naicencjše živilo. V tajniškem poročilu je najbolj razveselil8 kratka razlaga novega občinskega volivucža reda še poseono ženstvo, ki |e svoi čas na protestnem shodu energično zahtevalo, ca-»Ali bomo vse volile, ali pa nobena, iziem ne dovolimo!« Zmagale so v najbolj demokra-, tičnem občinskem volivnem redu. Na občni zbor fe prihitel g. dr, Mohorič, kateremu f« zborovale! tudi tem potom zahvalijo za njegovo poljudno predavanje. Pri volitvii novega odbora so bile izvoljene tudi dve odtormce. Gremo s časom. Pri konstituiranju odaora l<-bil izvoljen enoglasno predsednikom zopci Matej Sile, kateremu kmetic popolnoma zaupalo. franjo Neubauerj Kmet in točaiv Len, počasen izza g6re siv pomika se oblak, rožnik sije in pripeka ln sopar pritiska tlak. Ječmen tčžko sklanja > čeznjo griva mu visi, zrele jagode duhtijo, vinska trta v cvet hi H Glej; neznanec tam prihaja, truden mu je vid in hod, .»Kva prijatelj?« -- »Pr6sit, proaitl —. Bil > je, kot zdaj je tod, vci duhlelo, vse zorelo, tisoč vzbujalo je nad, pa ie padlo trdo, kruto, zbi£ in stri n plod in sad!« Vzirepciajt> rnisii kmetu, strah in skrb v neb6 hiM, »Oj prijatelj, inorda jutri prosit pojdem — kakor lil« 1 Točar je tisti, komur toča pobije. Razgled po svetu. Jugoslavija. j »Kancelparagraf.« Liberalci bi na .vsak način Cerkvi radi nataknili nagobčnik, da bi morala molčati na vso njihovo svobodomiselno agitacijo in protiversko rovanje. Zato naj duhovnik v cerkvi to pri-diguje, kar bodo liberalci dovolilil Vsaka svinjarija se danes sme javno kazati, sv. Rcšnje Telo se sme po časopisih zasramo-vati, le duhovnik bi moral v cerkvi, kjer bi moral največ govoriti o nevarnosti brez-verskega rovanja, molčati! Pa ne bo šlo! j Volilni zakon je obdeluje v narodnem predstavništvu v podrobnostih, Dosedaj ie bilo sprejem 15 paragrafov. j Priprave za občinsk« volitve v Belgradu so končane. Pravijo, da bodo dobili največ glasov komunisti, j črnocjoro so italijanske čete popolnoma zapustile. Sedaj /e vsa Črnagora v naših rokah. AVSTRIJA. Svetovna zveza proti Judom se ho ustanovila na Dunaju. Judje, ki so se polastili mest socialističnih voditeljev, so s tem dobili ogromno maso delavskih organizacij v svojo pest, Zato se njihov pogu-bonosen vpliv v gospodarskem, nravnem in verskem življenju že tako pozna, da je treba skupne obrambe. Socialisti so hoteli delavcu pomagati kvišku, v resnici pa so pomagali le Judom, Nevzdržne razmere v dunajskih bolnišnicah, Dunajske bolnišnice so postale, odkar so zavladali v mestu socialni demokrati, plen raznih socialdemokratičnih organizacij in obratnih svetov: Nastavljen-cev je po bolnišnicah toliko, da stoji za vsakim bolnikom po eden, Pridnost ?n vestnost je med osobjem padla na ničlo in je redek uslužbenec, ki bi se res žrtvoval v. svojem poklic«, Ako je kdo vesten y službi, ga tovariši zbadajo in zasmehujejo. Omožene strežnice smejo spati izven bolnišnice, vpeljan je osemurni delavnik, v katerega se šteje ves čas službene pripravljenosti itd, Tako je prišlo do nevzdržnih razmer v vsakem oziru, zlasti pa tudi v gmotnem. Vsak bolnik stane danes dnevno nad 55 kron, plačuje pa se zanj samo 18 kron. Ako se tem razmeram takoj temeljito ne odpomore, morajo zavodi propasti. — Ko so bile v zavodih usmiljenke, je bil sicer red in poceni, toda bile so klerikalke in boljše je, da vse propade kot da bi katoliška vera imela kje svoj delež. To so socialisti! ČEHOSLOVAŠKA Težave ima nova češka vlada in jih bo vedno imela, ker je sestavljena iz pre-različnih ljudi, strank in narodov. Nemci so sklenili, da bodo nagajali, kjer bodo mogli, Mažari jim bodo pomagali, češke stranke pa so si tudi tako nasprotne, da ne morejo skupaj. Narodni socialci zahtevajo ločitev Cerkve od države po francoskem vzorcu (rop), vlada pa mora tudi računati na katoliške strank«;, brez katere je njena večina zelo nezanesljiva, Agrarci so stopili iz vlade, ker so se skregali s socialisti radi žitnih cen. Vrnil se je v katoliško Cerkev. Češki duhovaik Fr. Slavik je odpadel od Cerkve ter postal tajnik agrarne (kmetske) stranke. Sedaj je obolel ter leži smrtno nevarno bolan v kromeriški bolnišnici. Težko bolan je obžaloval svoj odpad od Cerkve ter se spravil z Bogom in Cerkvijo. Ali ni čudno, da se je že toliko svobodo-miselcev na smrtni postelji vrnilo v naročje katoliške vere, medtem ko še nikoli ni bilo slišati, da bi kdo na smrtni postelji šele postal svobodomislec? MAZARSKA. Generalni napad. Svoj čas so komunisti vladali na Mažnrskcm. Morili in ropali so kar po čez toliko časa, da so se ljudje naveličali socialističnih nebes in kolo se je obrnilo. Na vrh so prišli najhujši nasprotniki komunistov, ki so sedaj prišli pod nož. Vse njihove ptešnje hudobije se pieiskujejo ln strogo kaznujejo. Senitcrtja najbrže poležejo mažarske oblasti čez pravico. Pa so se dvignili vsi komunisti po drugih državah in zavpili: Na Mažarskeni moramo streti grozno strahovlado (zakaj po njihovih mislih je strahovlada dovoljena samo komunistom). Avstrijski, češki, švicarski, italijanski, belgijski in šc drugi prometni delavci so proglasili, da ne odpravijo od pretekle nedelje dalje nobenega vlaka, nobenega pisma in nobene brzojavke več na Mažar-sko. Mažarska vlada pa je izjavila, da tudi svojega žita ne pošlje v one države. Kako se bo ta boj, ki je čisto nove vrste, končal, se ne ve. Vidi se pa, da s strahovlado nobena stranka ne bo nič dosegla. Ljudem manjka vere in zavesti odgovornosti pred Bogom, zato pa vsak samo sebe išče in vse druge s komolcem in pestjo odriva. Pravica gre pa povsod spat, kjer ni Boga, Batine so vpeljali za navijalce cen, in sicer jih dobi vsakdo 25, najmanj pa 10, mladostni pa po pet. Če bi jih tudi pri nas vpeljali, to bi pa kar neprenehoma padalo po verižniških hrbtih. ITALIJA Porazi ▼ Albaniji. Albanci so Italijan« podili do morja, celo Valouo so ž« zasedli in Italijani so se branili le še z morja. Te* daj pa je bil najbrže po naročilu Italijanom umorjen albanski voditelj Essad paša, med albanskimi vstaši je zavladala zmeda, Ita* lijanom je zrastel greben in so stavili Al« bancem pogoje, kdaj morajo položiti orožk je, Novo vlado je sestavil 2oliti, hud asi sprotnik Jugoslovanov, Jadransko vpra* šanje se je s tem še poostrilo. Versko sovraštvo je pri socialistih najmočnejša žilica. V mestu Milanu so n« sv. R. T. dan z noži in palicami napadli procesijo sv. R. T^ strgali bandera in udri« hali po vernikih. Občinski svet je v rokaU socialistov. Tako se bo godilo pri nas« kadar bi razne kmetsko-delavske zvez« prišle do moči, Upamo, da se to ne bo ni« kdar zgodilo. ' NEMČIA. ">, Vlado v Nemčiji je sestavila katoliški stranka (centrum) s pomočjo nemške Ijud* ske stranke. Nova država. Tirolski in solnograškl krščanski socialci delajo e bavarsko katoliško stranko na to, da se Bavarska odcepi od Nemčije ter se z alpskimi deželami biv« še Avstrije združi v novo »Katoliško Ba« varsko«. Vladar naj bi bil princ Rupreht^ Francija baje načrt podpira. Tedenske novice. Politične. p Za kancelparagraf« je tudi »Ljud-! ski glas«, ki je kljub temu, da socialisti sovražijo Cerkev, se norčujejo v »Napre« ju« iz sv. Rešnjega Telesa, in v Milanu z nožmi napadajo procesije, ves vnet za časf hiše božje. O, saj vas poznamo! p »Komunistične rožičke« bi rad zaW kril »Ljudski glas« s svojo »Kmetsko d»< lavsko zvezo« in .včasih iz strahu prerdu in Besnici, tudi nekaj parcel posestnikov iz Volavelj je poškodovanih; škoda se ceni z ozirom na sedanjo draginjo najmanj 419.500 kron. Nekateri posestniki niti zrna žita ne bodo pridelali. Kje naj reveži kupijo živil, da se preži ve? K. Z. se je obrnila na dež. vlado (odsek za prehrano), naj izposluje oziroma nakloni kako pomoč. Naznanilo se je tudi davčni okrajni oblasti, naj v svrho odpisa zemljarine kaj ukrene, iomo videli, če se ista zanima še za kaj drugega kot obkladanje z dohodninskim davkom. Lansko leto črv, letos toča, davčna oblast pa se drži svojega sistema: plačaj in molči, četudi lakote pogineš. d Toča. Dne 10. junija je uničila toča vse poljske pridelke v Breznici nad Škof-jo Loko. Česar ni uničila toča, je pa odnesla voda, ki je podirala drevje, jemala mostove in poplavila skoraj vsa žita in travnike. Kaj takega ne pomnijo niti najstarejši ljudje, d Črne koze so se pojavile v okolici Rajhenburga. Več otrok je umrlo, d Kmetska zveza za kamniški okraj v Kamniku naznanja ,da se nahaja njena pisarna v Kamniku pri Krištofu v prvem nadstropju. Tajnik Kmetske zveze posluje tam vsak torek od 9.—12. ure. Za slučaj, da je poslanec Strcin doma ie tudi v istem času v pisarni vsem na razpolago. Prihajajte pridno v tajništvo in povejte tam svoje želje in zahteve, kar bode največ mogoče, se Vam bode ustreglo^ d Birmo vanje v loški dekani ji se je izvršilo. Število birmancev v posameznih župnijah je bilo sledeče: Rateče 64: Žabnica 108; Sent Lenart 75: škofja Loka 433: Selca 304; Dražjjoše 67; Želekniki 116; Davča (Zalilog) 60; Za ilog 67; Bukovščica 60: Stara Loka 211; Pohane 305; Javorie 100; Trata 178; Lu-čme 103; Leskovica 91; Nova Oslica 100; Stara Oslica 134i »kupno 2576 birmancev, — 13. junija se je vršilo birmovanie v žuonii' Žiri, kjer je bilo 397 birmancev. d Tržiško orlovsko okrožje priredi v nP delio 27. t. m. v Tržiču veliko iavno telovadhn s sledečim sporedom: zjutraj po prihodu vlaka in jeseniške godbe pozdrav gostov, pripenjanj šopkov. Nato obhod po trgu, na čelu i?odba za to konjeniki, orlovski naraščaj, Orli' Orlice, dekleta in žene v narodnih nošah, 0(1 lepem vremenu sv, maša pred cerkvijo sv Andreja. Popoldne ob 4, javna telovadba petje, govori, srečolov, šaljiva pošta, prodaja jestvin in kave v paviljonih. Vabijo se lt tej prireditvi tržiškega Orla vsa sosednja dru-štva in vsi prijatelji krščanske misli. Cisti do-biček gre v dobrodelne namene, v prvi vrsti za tržiško Vincencijevo družbo. Ob slabem vremenu bo veselica v Našem domu, d Društvo slovenskih absolventov kme-tijskih šol bo imelo dne 29. t. m. pri »Novem svetu« v Ljubljani ob 10. uri dopoldne svojo glavno skupščino. d Čebelarsko društvo za Slovenijo priredi v torek dne 29. junija enodnevni čebelarski tečaj za začetnike o vzornem čebelarstvu v Marijanišču. Začetek ob 9. dopoldne. Spored; 1. Narodno-gospodarski pomen čebelarstva z ozirom na našo syko. Čebelna družina. Najvažnejši življenjski pojavi. 2. Pogoji za uspeš-no čebelarjenje. Preprosto in napredno čebelarstvo. Popoldne: 1. A. Z. panj. Praktične vaje in opravila v prvem letu. 2. Sovražniki in bolezni čebel. Vabljeni so posebno začetniki in čebelarji, ki se za to zanimajo. d Za pogorelce na Brezovici pri Št. Jerneju so darovali: Šmihel p. Novem mestu 210 kron, gdč. Kessler 80 kron, Skocjan 300 k;on, Kamna gorica 200 kron, Vel, Dolina 240 kron, St, Peter 100 kron, Smarjeta 204 krone, Topla-reber 20 kron, Kostanjevica 454 kron, Dob.r-nič 300 kron, Podgrad 20 kron. Srčna hvala vsem darovalcem. d Kdo ve? 1. o Matevžu Cankar iz Sel. p. Polhov gradeč. Zadnje pismo oktobra 1918 od polka 117, X. poljska stotnija, v p. 613, Sporočila na Ivana Cankar, Selo 10, p. Polhov gradeč. 2. o Antonu Zima, četovodji. Zadnje pismo maja 1917. Sporočilo: Neži Zima, Dovje 79. 3. o Štefanu Prevc, ujetnik v Italiji, Sporoči Neži Prevc, Dovje 30. 4. Ivan Keše, ujetnik v Permski gub., ekaterinburški ujezd Ki-štinski Koroboš, rudnik Kisovski. Zadnic pismo decembra 1917. Sporoči Jožefi Keše, Kormelj, Dolenjsko. — Stroški sc povrnejo. d Priporočajo se brošure: Franc Er javec: Naša Istra; cena 2 K; dr. Vošnjak; Poglavje o stari slovenski demokraciji; Jugoslovanska žena za narodno svobodo, cena 2 K ;Abditus: Problemi malega naroda, cena 2 K; Jugoslavija n njene meje. Naročajo se v Zvezni tiskarni v Ljubljani, Gospodarska obvestila. g Popis živine in voz. Ministrstvo za vojno in mornarico je odredilo, da se izvrši popis, pregled in zaznamovanje živine, vseh voz in vse opreme, ki je pri prebivalstvu, Ta popis je potreben zato, ker se mora v vojne seznamke vseh enot vpisati tren, ki bi se potreboval ob vojni. Ker bi tuji in protidržavni agenti mogli popis izrabljati za agitacijsko sredstvo, da bi izzivali nezadovoljnost in morda tudi odpor med prebivalstvom, se s tem razpisom pojasnjuje, da namen popisu ni jemati živino in vozove od prebivalstva, ampak popis se bo vršil samo zato, da se izve, kdo, koliko in kaj ima, kar bi se moglo uporabiti ob vojni. Ta popis izvrše najprej občinska oblastva pod vodstvom in nadzorstvom okrajnih glavarstev, pozneje, po priliki meseca avgusta aH septembra, pa ga izvrše posebne vojaške komisije, g Sajenje tobaka dovoljeno. Vlada je dovolila, da se sme pričenši s prihodnjim letom tudi v Sloveniji saditi tobak .Toza- devna dovoljenja bo izdajala uprava monopola, V Sloveniji se bo gojil predvsem tobak za pipo. g Nov denar od 2 do 1Q0 par in od 1 do 5 dinarjev pride pri nas v najkrajšem času v promet, g Letošnja žetev v naši državi je pro-računana na 1 milijon 200 tisoč vagonov pšenice in koruze, g Ameriška cenitev naše žetve. Ameriška misija je izdelala po svojih podružnicah v Jugoslaviji oceno letošnje žetve, Osreduja ameriška misija v Belgradu ceni celokupno našo žetev v letu 1920 na 32 milijard dinarjev, kar je pa še vedno manjša vsota v primeri s cenitvijo našega ministrstva. tj Mlinarjem. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima na razpolago manjšo množino svile za sita št. 7. široko 102 cm. Interesenti naj se zglase ustmeno ali pismeno najkasneje do 24. t. m. pri omenjenem uradu, Dunajska cesta 22. g Sredstvo pri zadržavanju mleka. Velike sitnosti in dosti jeze napravljajo krave, ki zadržujejo mleko ali se pa ne puste z lepa molzti; vsi poizkusi in vsa sredstva zoper to razvado dostikrat ne pomagajo nič in pri kravi nastane lahko še nevarnost, da dobi volčič in sc ji vime vname. V Alriki pa imajo menda zoper to neprijetno kravjo trmoglavost dobro sredstvo. Pred tako kravo obesijo posušeno telečjo kožo, krava jo prične ovohavat in pripusti mleko. Gotovo bi bili zanimivi tudi pri nas taki poizkusi; ako bo mel kateri naših živinorejcev srečo z njimi, naj pa o tem poroča »Domoljubu«. g Milijonske Izgube. Zagrebška občina je 6voj čas nakupila velike množine pšenice po visoki ceni. Ker je zdaj cena padla, se računa, da bo imela občina 30 milijonov kron izgube. g Sladkor y Belgradu se prodaja zdaj v trgovinah na drobno po 58 kron kilo. Dobiš ga, kolikor ga hočeš. V Ljubljani se prodaja sladkor kilo po 84 kron. g Cene padajo tudi na Dunaju. Na Dunaju so v zadnjem času padle cene masti za 40 K pri kilogramu, cene margarinu pa za 20 K. Prodaja masti je v Avstrjji sedaj prosta. g Zelena Internacijonala. Po izvestju bavarskega kmetskega voditelja dr, Heima so izvršene z združenimi kmetskimi dru-Itvi Nemčije, Avstrije, Mažarske, Belgije, Holandske, Švedske, Norveške in še nekaterih drugih dežel predpriprave za osnovanje zelene mednarodne zveze vsega kmetskega sveta s sedežem v Haagu. Dne 6. julija bo v Pasoci v to svrho posvetovanje nemških, avstrijskih, mažarskih, bolgarskih in romunskih kmetskih voditeljev, g Italijani skušajo dvigniti lire. Na vse kriplje se sedaj trudijo Italijani, da bi dvignili svoj denar. Njihovi izvozniki napenjajo •vse sile, da Izvozijo v Jugoslavijo kolikor mogoče velike množine manufakturnega in drugega blaga, da bi tako povečal v naši državi povpraševanje po liri. Italijanska vlada je dovolila tudi izvoz nekaterih !>od zaporo stavljenih predmetov, zlasti zvoz prepovedane volne, Sedaj vozijo tržaški verižnikl v Ljubljano predmete, po katerih ni v Ljubljani posebnega povpraševanja, izvažajo vse od krompirja do pnevmatike, Te dni se je zgodilo, da }e peljal neki tržaški verižnik v Ljubljano vagon no" vega krompirja. Seveda so oblasti ukrenile vsepotrčbno, da ni prišel ta krompir na ljubljanski trg, ker cena je bila naravnost ogromna, da bi jo bili mogli zmagati samo verižniki. Pridelovanje krme. Večja ali manjša donosnost kmetije zavisi od večje ali manjše umnosti gospodarja, Kmet lahko zapravlja svoje premoženje in svoje telesne sile nele s pijančevanjem ali podobnim razmetavanjem denarja, marveč zapravlja svoje blagostanje lahko žc pri zemlji in poljskih pridelkih — kjer če-sto zemlji z lastnim znojem gnoji, ne da bi mu polje nudilo zato zadovoljive množine sadu — in zapravlja ga lahko pri živini, katera sicer vso pridelano krmo požre, ne da bi nudila gospodarju zadovoljivih dohodkov oziroma ne da bi použito krmo tudi dobro plačala z mesom ali mlekom. Vsa krivda neuspeha pri njivi in pri živini pada na kmeta samega, ker stavi vso nado na pridnost svojih rok in premalo na pridnost svoje glave: tudi glava je del telesa, zato se mora tudi ona truditi in kmet ne sme reči le; »roke, ve delajte, glava ti pa počivaj.« V kmetskem gospodarstvu je napram zemlji in živini uveljaviti previdnost, ki jo naši gospodarji imajo v toliki meri pri kupi čijah. Nele tuji kupec in domači trgovec t« moreta goljufati, marveč goljufati te more< jo posli, goljufajo te lahko polja in travniki, goljufajo te konji in voli, krave in prašiči — če se ne bo vedno »kunštvala« glava in če ne boš vedno vsega zapisoval in vse nezaupljivo nadzoroval (kontroliral). Svoja podja in travnike moreš smatrati kot neka-! ke upnike, katerim si posodil žito in semei na in od katerih zahtevaš povračilo poso-:; jila s 100 % obrestmi. Kakor zapišeš koli-! ko 6i posodil denarja temu ali onemu sosedu, tako moraš zapisati, koliko si poso-j dil semena tej ali oni njivi, koliko krme tej; ali oni živali, da boš vedel, koliko imaš tir-i jati od njih na kapitalu in na obrestih. Ka-; dar pride slovenski kmet do prepričanja, da znajo goljufati ne-le bolj premeteni ljudje, marveč da znajo goljufati tudi polja in travniki in živali v hlevu, ter bo svoje go-; spodarsko knjigovodstvo uredil po temi prepričanju, bo dosegel blagostanje. Danski kmetje so leta 1895 samiodse-be pričeli ustanavljati takozvana »k o n « trolna društva«, čijih delo obstoji y tem, da kontrolni pristav (uslužbenec dru* štva) vodi gospodarsko knjigovodstvo za vsakega člana in kontrolira donos posai meznih živali in njiv. Iz poročila kontroli nega društva v Vejenu za leto 1903/4 črpam nastopno kontrolo nad donosom polja na posestvu »M—«, s skupno površino 20 oralov: Polja Površina Množina Vrsta in množina gnoja 1 Pridelka skupaj 111 Število delavnih dni s Izdatkov za delavno silo itev. oralov obsejana z mena U Llame k< zrna k« ih jili konji hlapci • dni narji ženskami otroci skupa na oral zemlje K III in IV IV. rž 171 56 kg čilskega •olitra 5325 1775 1893 14-25 8-50 175 1-00 2-30 50-88 33-92 IV IV. meiano žito «00 negnojeno 3550 1904 1609 1300 It'50 4-25 1-25 275 59-25 36-46 II 2'/. oves • pridatki 405 79 30 voz hlevskega gnoja 4350 2341 1427 22-00 22-25 4-75 275 400 100-56 44-69 Itn m 3'/. krmskc pese (Barres, Ek-kandori) 85: 41 toz blcvikcga »noj« 27 ledov gnojnic« Uajnlb not 7050 2089 4825 5650 925 12-50 24-00 256-63 7604 V.VII, VIII ainb 9 trava in zelena krma IUU0 174 70 sodov gnojnice 11746 1305 1700 14-00 6-25 — 1-B0 72-50 8-04 VI 2 »/, pušča — — — — 29-50 14-75 075 - 86-31 3836 Iz navedene tabele je povzeti na podlagi številk v stolpcu »Pridelek preračunan v klajnih enotah ■— na oral«, da prinašajo najma ij užitka travniki ozir. s travo in zeleno krmo obsejana polja, največ užitka pa polja s korenstvom (peso). Na to se mora ozirati gospodar pri pridelovanju krme za živino, osobito za molzne krave: krmiti goved le • senom, ako posedujem zemljišča porabna za obdelavo kot njive, pomeni tratenje premoženja pri zemlji — ker da ista manj pridelka — in pri živini, ki prebavi v korenstvu nad 90 % vseh redilnih snovi, v senu pa le okrog 60 %. Vendar pada na tehtnico še vprašanje poslov; njih pomanjkanje je često vzrok, da morajo ostati njive manj obdelane oziroma da jih moramo ob-sejati z zeleno krmo — kajti travnik pora- bi najmanj delavne sile. Ža boljše razumevanje naj navedem« da znači »1 k 1 a j n a enota« eden kilogram mešanega žita ali 9 kg pese ali 4 kg slame ali 2 kg sejanega sena ali kg dobrega travniškega sena itd, Klajna enota •luži v primerjalne svrhe pri pridelkih iz zemlje in pri užitku od živine: sloni na praktičnih preizkušnjah, ki so jih Danci na-pravljali mnogo let pri krmljenju govedi in prašičev. Radi svoje enostavnosti bi mogla danska ldajna enota kot primerjalna enota dobro služiti tudi nam Slovencem. Koliko pridelka nam donašajo naša polja? Dvojni pridelek, ki ga jemljemo naši zemlji v obliki strniščnega korenstva in de: telje bi morebiti pokazal, da glede rastli-narstva ne zaostajamo prav nič za drugimi naprednimi državami — če bi razpolagali z dokazilnimi številkami. Pač pa nam prinašajo premalo užitka naši travniki; marsikje v Sloveniji je za travnike določena ploha absolutno prevelika in bi se je moglo znaten del porabiti za pridelovanje drugih, več čiste koristi prinašajočih krmskih rastlin. Stalni travniki so umestni Ie na strmih, za drugačno obdelavo neprimernih krajih; povsod drugod pa bi bilo umestno kolo-barjenje tudi pri travnikih, osobito ker se na sejanih travnikih vobče pridela več in boljšo krmo kakor na stalnih. Pred vojno smo izvažali iz Slovenije znaine množine sena na Češko. Mnogi gospodarji so trdili, da jim prinaša prodaja sena več čistega dobička, kakor reja živine — dokazujoč obenem, da so kot živinorejci prav daieč zadaj za Čehi, katerim je živina vsekakor poplačevala z mesom in mlekom pri nas nakupljeno seno in še prevozne stroške. Za bodočnost se bomo držali načela tvorničarjev (fabrikantov) in bomo oddajali iz dežele le dogotovljeno blago: zvišali bomo pridelek krmskih rastlin z umnim gnojenjem in kolobarjenjem; vzgojili bomo živino naših razmer, ki bo znala doma pridelano krmo z največjim liaskom izkoriščati v meso in mleko, in oddajali bomo iz dežele le najfinejše mlečne izdelke, ter morebitno klavno živino — nikdar pa sena ali drugih krmskih rastlin, Anton Pevc. Dopis. IZ VELESOVEGA. Sa m o s t o in i noži. Takega shoda, kot emo Ca imeli v Velesovem, pa'nimajo povsod. Začel se fe postno nedeljo, 15. februarja, pa se do danes, ko to berete, ni še povsem kon-£el. Za danes vam opišem samo začetek. Političen shod je priredila pri nas Kmetska zveza samo za Velcsovce. Samostojnim ni dala žilica, da bi mirovali. Hoteli so na vsak način shod razgnati. Ker jih je pa za tako delo pri nas premalo, zato so poslali v Šenčur po rezerve. Ondotni samostojneži so tega posla ža bolj vajeni. Ko je željno pričakovana Šenčur-ska pomoč došla, ie tudi našim fantičem zraste! greben. Z vso silo so hoteli prevpitl poslanca Smodcja, ki fe poročal o političnem položaju. A posrečilo se !im ni. Kako so se pa surovo obnašali, si lahko vsakdo misli, ki je kdaj videl naše liberalce ali demokrate ali samostojne ali kakor se že ta družba imenuje, kekšni so, kadar se ga nalezejo. Prvo darilo med njimi si fe pa zaslužil Janez M. Potegnil Je nož iz žepa ln ga zabodel Martinovcu v stegno s tako silo .da fe ta kliub zdravniški pomoči bolehal več kot en mesec in bil nesposoben za svoje delo. Pred sodiščem so označili njegovo poškodbo, oni zdravniki, ki so ga zdravili, kot težko; drugi pa, pi so ga že ozdravljenega pregledovali, pa kot lahko. 1-e dobroti Martinovčevi ie pripisovati, da se je poravnal in opustil korake, ki bi bili pokazali, da fe bil zares težko po-skodovan, vsled česar fe bil junak z nožem obsoien samo na teden dni zapora z dvema petkoma; Martinovcu pa je moral plačati 2500 kron odškodnine. Takšno ulogo je igral samostojni nož pod Ženavovo vlado v Velesovskem kotu! — še nekaj: Naš nadučitelf Anton Vidic se fe sam hvalil, da fe on povabil samostojne na ®2f ?.hod- Lahko ie ponosen gospod ljudski vzgojitelj na ta lepi uspeh svojega vabila. Morda si bo> pa prihodnjič le premislil vtikati se v take stvari, ki z vzgojo mladine nimajo nič opraviti. Sedai se fe pa favil kot priča kol, ko so zaceh orožniki poizvedovati o junaštva Janeza M. Iziavil je, da f e videl, Itako fe Martinovec imel gnofne vile v rokah in je s tem razbnril zborovafce. Ko bi pa imel Vidic 3» to svofe pričevanje ponoviti pred' sodiščem, se fe pa spomnil, tla to ni res, daonnlni-česar videl, da so o Martinovčevih vilah govorili le drugi ljudje. Kdo so tf drugi ljudje, tega Vidic ni povedati Kako nepreviden je gospod nadučitelj, ki fe moral že enkrat t našem listu priznati s svojim podpisom, da f« obre-kovnl župana, to se pravi, da fe o njem neka| lagal. Sedaj pa fa moral pri sodišča zopet priznati, da orožnikom ni govoril resnice. Res težko mora biti za starše, zaupati svofe otroke takema učitelju. MEKINJE. V tukajšnji občini so se ▼ nekdanjem kopališča naselili 8. funifa t. 1. usmiljeni bratje. Vse prostore mmeravajo temeljito preurediti, več novih dozidati sploh napraviti moderno zdravilišče za moške in ženske, opremljeno z vsemi pridobitvami sedanje zdravniške vede, kolikor bo pač mogoče. Vse obširne načrte utegnejo izpeljati v dveh letih. Sedaf za začetek ne bo mogoče drugega kakor dajati gorke in mrzle kopeli, kakor hitro bo kotel popravljen. Vila »Louise« fim bo služila kot samostansko poslopje s kapelico. Usmiljenim bratom kličemo ob nfihovem prihodu: dobrodošli v našem krajn; Bog blagoslovi Vaše človekoljubno delol BOLTIJA NAD LITIJO. Dne 11. t. m. fe v silni nevihti treščilo r Boltijanovo gospodarsko poslopje, ki je do tal pogorelo. Škode fe nad 120 tisoč kron. Kaf pomaga, če je voda v bajerju, če pa ni brizgalke in gasilcev I Veliko bi se lahko rešilo, vsaj debelo tramorje, pa so nas gasilci na Vačah samo gledat prišli. Pred pustom so liberalci na Vačah pobirali prispevke ra gasilno društvo daleč naokoli. Radi in veliko smo dali. Pa sa niso brigali za gasilstvo, ampak so imeli v Gasilnem doma samo sokolarlfo. Gasilni dom te na Vačah samo sokolsko gnezdo. Mladina e že brez sokolov, sokolic in sokoličev dosti /pridena. Drugi mesec mislijo vaški gasilci napraviti sokolsko voselico s plesom in pijančevanjem. Naf le še enkrat pridefo po dobitke! Boltifanov hlev do neba vpija, koliko koristifo kmetu liberalna društva. PREŽGAN JE. Zopet smo se začeli gibati. Binkoštni ponedeljek smo poživili naše društvo, ki ga (a vojska zatrla. Dobili smo novega župnika č. g. Martina Jarc in sedaf aoamo zopet na lepšo bodočnost. Novi g. župnik nam fe porok, da bo društveno živlfenfe krepko napredovalo. V nedeljo, 4. julija, po deseti sv. maši bomo igrali »Verigo«. Vabimo sosedne farane k mnogoštevilni udeležbi, domači seveda pridete tudi pogledat, kaf se fantfe fn dekleta v društva nauče. IZ ŠT. JERNEJA. ».Kmetijskemu lista« fe novo sejmišče ie vedno prav oster trn v peti. Na vse načina hoče svet prepričati, kako škodljivo fe, da fe občinski odbor kupit nov prostor za sejmišče in opasti! starega. Na vse načine pravim: z lepim prigovarjan;cm, z grožnjami, s hinavščl-no in lažjo, da, celo mrtvim podtikajo krivo prisego. Ti »kmetje« v samostojni koži so vedno hufskali ženico, bivšo lastnico novega sejmišča, češ, da fo fe občinski odbor ogoljufal pri kupčiji in so fo hoteli prepričati, da ona v resnici ni prodala celega prostora. Pregovo. rili so jo. da je iskala pravice pri advokatih. Izgubila fe prvo pravdo, izgubila drugo, izgubila tretjo, ki se fc vršila 15. t. m. pri sodišču v Novem mestu, in s tem menda tudi zadnfo. Upamo, da bo že vendar spoznala te prevelike dobrotnike, ki jo hočejo oskubiti do zadnjega vinarja. Sedaj, ko o fo pripravili v znatno izgubo, fi nihče neče tega poravnati. Velika ko-rafža, hufskati na tufe stroške I ST. JAKOB OB SAVI, Za binkoštne praznike so tudi pri nas zopet slovesno zapeli zvonovi: dva nova fek-lena s starim prej velikim, sedal srednjim, bronastim vred, a katerim se nova dva prav lepo ujemata. Ker fe zvonik majhen, fe bilo prav težko obodli tako velike zvonove vanf, ker veliki tehta M00 kg, a tnani strokovnjak^ kovaški mojster g. Frane Jerman U Dola, |« io nalogo vendarle prav dobro rešil, tako ds zvonik ne bo preveč trpel. Naf zvonovi mnogo let vršijo svojo službo, za njimi pa na| nasloni zopet častitljiva bronasta doba. IZ SELŠKE DOLINE. V Selcih imamo novega župana A. H.< izvoljen je bil, ker je ža veliko deloval kot od' bornik, zaslužen za občino. Odstopivšega žo. pana F. Š. je občinski odbor soglasno ime. noval za častnega občana: na| ma bo tudi t malo zadoščenje, ker so ga socialnodemo. kraški listi napadali; bil fe in ie še zvest de. lavec na zadružnem polju. — Pretekli meseo fe selško dolino na svoiem birmanskem potovanju posetil naš nadpastir; povsod fe bil pri. sično pozdravljen; lahko se fe prepričal, da po dolini še veje duh prvega Jugoslovana dr« Kreka, duh socialne pravičnosti in ljubezni, — Cerkvica na Pertovcu obhaja letos svojo 50 letnico. Kolikokrat ie tukai notri opravljal službo božjo kot izletnik dr. Krek: koliko živahnega gibanja je bilo ondi! Kakor se mu j« v prestolnici Ljubl nni odkril nagrobni spomenik, tako namerava selška podružnica SPD, postaviti mu spomenik nad Pertovčem na Ra. titoven: zidati misli planinsko kočo, po njem imenovano. Najboljša in najsigurnejši? • prilika za štedenje; Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo/ sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3"/n brez kakega odbitke. mm m sil umiraj ne i po* Glef lnseratl 'AVAV/^AVAVAVAVA^ Listek Junakinja iz Štajra. Povest. Prevaja*" (Dalje.) »Strelci!« je zapovedujoče vzkliknil. >Kdor izmed vas je katoličan, naj udari oii meči« ln zažvenketalo je po cesarskih dvoranah, cesar se je na glas zasmejal od samega veselja, bilo je okoli 50 mož. »Glejte, oče,« je rekel Henrik, »ti so vsi katoličani. Še trikrot toliko jih je v Štajru, Za vsakega izmed njih položim svojo roko v ogenj. Li naj bodo ti ljudje, ki uam žrtvujejo svoje najboljše moči in nam zvesto služiio nuo in dan, brez cerkve in naj stradajo božje besede?« Sedaj ie stopil cesar s svojega prestola in je raztegnil svojo roko. Jeziček na tehtnici se je nagnil, in skledica z zlatom, železom ja orožjem sodnika Hendelna je zletela v zrak, flloboko pa se je sklonila druga s priprošnio uteranskega stotnika. »Bodil« je slovesno rekel cesar Matija* »Vsled oblasti, ki jo imamo kot vladar teh dežel, sklenemo in določimo, da naj bo prihodnji binkoštni praznik grajska cerkev v Štajru posvečena za katoliško službo božio, Ker na» |e luteran poprosil ca to milost, že vnaprej zavračamo vsak očitek, češ da smo luteranom v Štajru storili krivico.« Henrik (e rekel: »Hvala' vam, veličanstvo I« Cesar je mislil, da še nikdar ni videl lepšega, kakor je bila ta resna in žareča radost, ki je bila razlita na tem mladem obrazu. Katoliških strelcev eden je stopil iz vrste, ves se jc tresel orjaški fant in modre oči so se mu svetile kakor dve svetli kolesi, ko je rekel: Gospod stotnik, tisočkrat hvala vam za vašo p 'prošnjo ... Vaše veličanstvo, najuda-neiše se vam zahvaljujemo, sedaj je konec naše stiske, Bog naj vam poplača, gospod Henrik, prvi >0čenaš» v novi liiiH božji bomo molili za vas.« Sodnk Hendel si je grizel ustnice in jc srcpo zrl k tlom, teman kakor pekel. In to fe njegov Henrik, njegov Henrik,., tu je hudič vmes, začaran je .,. začaran je ... Babilon, Babilon, vlačuga mu je iztrgala srce in mu je dala drugo. Odkar jo jc nesel s sramotnega odra, je začaran. Od takrat ga ima hudič na vrvi. Veselo in prijazno je rekel cesar Henriku: i Vaši vojaki so mi najbolj všeč, stotniki Dobro sle jih vzgojili, hrabri so in zvesti ter so svojemu poglavarju vdani. — Drugi »ofe-naš« pa naj molijo zame; moja služba je težka in me tuintam žc nekoliko zapuščajo telesne moči; toda zdaj še eno vprašanje, gospod stotnik, pri vaši vesti vas prosim, da govorite resnico: »Ste se li res ravnokar potegnili samo za strelce, ali pa je še kaj drugega vzrok, da sle zastavili svojo moško besedo za katoliški Štajer? Morda pa čutite v svojem srcu nagnjenje do nnše vere?«- Prežeče poteze so legle okoli cesarjevih oči. »Zelo rad bi to zvedel!« »Nikakor ne, veličanstvo!« je odvrnil mladi stotnik. »Ljubim svojo luteransko vero in hočem v njej živeti in umreti. Toda uganili ste, veličanstvo, da nc zahtevam cerkve snmo *a strelce —« »Za koga pa še?« jc smehljajoč se vprašal cc^ar. Stari Hendel, ki je doslej zamišljeno zrl v tla. se je z bliskajočim se pogledom ozrl na sina. No, seda; smo enkrat čuli, kdo ga jc preslepil ----kdo--tisti prokleti Albert ---ali---o grozna misel, proč 5 njo, pofceri sc! Henrik pa jc rekel: »Veličanstvo, poznam ljubo deklico, katoličanko, ki me jc v Štajru prosila, naj se potegnem za njene verske brate. Tudi ona in sicer predvsem on i naj v grajski kapeli opravlja svojo pobožnos., kakor jo uči njena vera. — Predvsem sem prosil zanjo, potem za svoje strclcc!« Ko jc Henrik rekel: ljuba deklica, ej, se je nasmejala vsa dvorana! Hej, kako veselo in zvito so se muzali strelci! Smehljal se je kancelar, šepetala je cesarica, zadovoljno so sc svetile oči cesarju, le eden ic bil v dvorani, ki se ni smejal, ki je ostal mrkel, bled in rumen kakor smrt — sodnik Hendel, »Prav dobro!« je smeje še vzkliknil cesar, »ljuba deklica. Čestitam ji, da sc tako lep in hraber mož poteguje zanje. Smem li vedeti, kdo da je7< »Je katoliška deklica zelo preprostih staršev, hčerka gostilničarke je, ni plemenitega rodu, toda plemenita jc po svojih dušnih lastnostih ter ima čisto in pobožno srce.« Strašno sc je izpremenil in kremžil obraz sodniku Hendelnu, ustne so sc mu penile, žile na čelu so se mu napele, roka je krčevito zagrabila meč. Torej jc le res — res — kar mu je že dolgo, že na cvctno nedeljo in pozneje v tihih nočeh--šepetal hudič. Nesramna vlačuga je zastrupila srce njegovega otroka. — Tako gre v nič njegova hiša, njegovo delo, Vlačuga onečaščuje njegovo lastno kri. Če bi t)il ccsar zahteval njegovo glavo, bi mu bilo sedaj dobro, bi mu nc bilo treba doživeti ure, ko se njegov sin pred cesarjem, pred cesarico, pred državnim kancelarjem ponaša s tem, da Je nor na vlačugo. O sramota, sramota, sramota od neba do zemlje — do najglobljega Henrik ie s svojimi lepimi, zvestimi očmi žalostno gledal na očeta, ki je v stran obrnjen komaj hodil po sapo In je škripal t zobmi, da j'e bilo grozno. Kako naj bo vesel cesarjeve milosti, če pa sc srdi oče. Hendel bi ga bil najrajši vzel v svojo pest, da bi ga stresel kakor fantilina; toda hinavski cesar, ki se ško-doželjno_ smehlja, in Klezel, ta šakal, ter ti podkupljeni dvorski lizuni nikakor ne smejo videti, kako se Hcndc-1 ru;e s Hendelnom, da bi jutri l: vsemi zvcnc/i j tem zvonili od Dunaja do Rima, Cesar je :: ostrrn jčesom spoznal sodnikovo notranjo zmedama*, in potrtost pa mu je rekel: »Gospod Hendel! Zdi se, da vam ni všeč, da si je vaš sin izbral siromašno, preprosto nevesto; ali vas draži, da je katoliške vere? Saj jc tudi moj stric Ferdinand zasnubil preprosto Velagrico. Dobro, zlalo srce je več vredno kakor plemenita kri. Glejte, gospod Ilendel, ta-le demant,« ccsar je dvignil drobni prst svoje desnice in se ž njim dotaknil floren-tinskega demanta, ki je liki ogenj žarel na kroni in sipal žarke na vse strani, »čegar ogenj prekaša vse drage kamene na svetu, je bil nekoč nepoznan in zaničevan. Neki kmet ga jc našel na bojnem polju pri Granzenu ter ga je kakor kos stekla za en goldinar prodal nekemu drugemu. Ta je šele pozneje zvedel, da je to steklo najdragocenejši demant na vsem svetu. Morda je tudi revno, r.eplemenito dete, ki si je je izvolil stotnik Hendel, tak skril demant. ki presega vse zaklade sveta. Želimo, da bi bilo to tako, da boste, gospod sodnik iz Štajra, doživeli še veliko časti in veselja z nevesto vašega sina.« Nepremično, kakor orjaški zli duh, je stal sodnik Hendel pred cesarjem in je nanj streljal s plamtečimi očmi. — Ohrani zase svojo modrost, Habsburžan, za mojo kri gre, ne za tvojol — Z nadčloveško močjo je silni mož zadrževal srd, ki je smrtno vrel v njegovih prsih. Nel Tu noče osramotiti svojega ponosnega deteta! Premagal sc je in je s hladno vljudnostjo rekel cesarju: »Moj sin je polnoleten. Naj si izbere nevesto, katero hoče. Zgolj ne-plemeniti stan ne bo nikdar vzrok, da bi zaprl vrata sinovi navesti! Toda prepričan sem, da je bilo za vašega strica cesaria Ferdinanda lažje, neenakovredno kri sprejeti v svo) rod kakor Joahimu Hendel, zakaj naš rod je šele 40 let tak kakor je sedaj, plemenit, in ne 400 let, kakor ie staro vaše plemstvo. In prav zato, ker je še mlado naše plemstvo ga :.e kaže mešati z neplemenito krvjo; naša kri, veličanstvo, je dragocenejša knkosBsiaše železo in jeklo, io povem v oči vašemu veličanstvu.« »To vem, ne da mi poveste,« ie rekel ccsar in je molče meril z očini oba Hendelna, katerih telesna moč in krasota gre nad vse Habsburžane, res, kri 'e boljši kakor zlalo in steklo. »Naj iz sinovega zakona vznikne rod junakov, vreden teh dveh, ki stojita tu pred menoj.k Henriku je mlada kri v krepkih udarcih valovala proti srcu, saj vidi, da je zanj sreča dobljena in zapečatena. Neplemeniti stan ni vzrok, da bi jo zavrgel; li ni oče izpregovoril besede misu, sprave in zvestobe?« V srečni zaslepljenosti mlade ljubezni, ki vedno vidi že izpolnjeno to, kar upa, ne čuje, kako pod gladkimi besedami vre lava sovraštva, pozabi na sramotni oder, na vislice in na vse grozne prisege, ki jih je bil zaprisegel oče. Ves srečen je z žarečimi očmi rekel očetu: »Gospod, videli boste, da je v-edna naše hiše.« Ia cesarju: »Hvala vam, veličanstvo, za prijazne besede, ki jih imate za ljubo dete. Rad bi, da bi jo spoznali. Gotovo bj ji naklonili svojo cesarsko milost in jo osrečili s svojim mogočnim varstvom.« Slišati je bilo votlo, divje sopenje in hro-penje. Henrik se je ozrl na ofeta — ki se je zopet obrnil od sina proč. Ha, cesarjevega varstva kliče na pomoč! Nič ne bo pomagalo. Maščeval bom svojo oskrunjeno kri, ne uide mi, čeprav čujejo nad njo vse krone sveta... (Dalje prih. Trpite na revmatlzmu tn gihtičnih bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Fellerjevim llui-dom je takorekoč dobrodejno! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Rabite milo-odvajajoče sredstvo? Feller« jeve prave Elza-krogljice izvršujejo svojo dolžnosti 6 škatljic 18 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K, Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a' najceneje. Engen V. Feller, Stnbica donja, Elza trg št. 16, Hrvatska._E Kodna ln manufaktnrna trgovina Ivanka Praprotnik, Sv. Petra cesta 29, Ljubljana priporoča veliko izbiro blaga za moike ln žensk* obleke, platna, cvilha, satlnsste odeje ▼ različnih barvah, možke srajce z odprtimi in navadnimi ovrat-niki, zelo trpežno blago od 160 K dalje. — Moderne bele in piasne bluze po 140 K, 160 K, ienski predpasniki, otroške oblekce, rszno perilo domačega izdelka, nogavice, vse po jako nizkih cenah. Naročila •e izvršujejo točno, razpošilja se proti povzetju« Kuverte s firmo, račune Itd. Izvršuje natančno] po naročilu Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Prvovrstna plašče, cevi priporoča IGN. VOK, Ljubljana, Sodna uL 7. Predsedstvo kamniškega okrožja »Orlov« v Kamniku kupuje dobro ohranjene, Hompletne orMe liroie ln da zanje drugo novo blago ta obleke ali denar. Kupuja tudi posamezne dele kroja, to je znrke, hlače, srajce, čepice, pasove, in plača z novim in primernim blagom ali z denarjem. Deli kroja morajo biti dobro ohranjeni, da so uporabni ln snažni. — Kupuje jih okrožni predsednik FRAP.C BOKC v Kamniku »pri Krištofa«. Pro ia se m z gospodarskimi poslopji ln 10 arov velikim sadnim vrtom, pripravna posebno za obrtnika, ob drž. cesti med Vižmarji in Medvodami. Naslov pri upravi lista. 2468 Ivan Kos, kovač, Gorenjavns nad SkoiJolokO, ima v zalogi in priporoča v nakup železne plugeo I^T Služkinja zdrava in močna, se sprejme v službo za čiščenje in ribanje hodnikov ln stranišč. Ponuditi se je v hotela »Slon«, Ljubljano. — Istotam je prosto tnivofia ~~ nttJraJ° {e le samee, mesto IlilZialJCl starejši mož, imeti pa mora svojo orodje, za razno hotelsko delo. — Tlača ln drugo po dogovoru. B450 UlfIPDČa CD AB*on Vrtačnlk, rojon 1886, ki je t Ulji 0JU JU odšel začetkom vojne k 27. peš-polku v Ljubljano in prišel potem v rusko ujetništvo. — Kdor kaj ve o njem, so prosi, da sporoči to soprogi Agati VrtaSnik, Gradišče 6, femartno p. Litiji. Stroški se hvaležno povrnejo. za takoj sprejme konservna tovarna na Vrhniki. Hrano ln stanovanje da podjetje na željo dclavcev. 2415 2* ♦ ♦ ♦ t ♦ - ♦ ♦ I ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ERJAVEC & TURK trgovina z železarno pri „2UaTI LOPATI" preje MstaeiserschmieSi (WKSi3eSsen) t.jubijans, Val.-asorjev trg st. 7, — nasproti KrižansUe cerkva. — o VB V V • zavarovalnine in denarne pošl-Ijatve ter drugo gospodarske in premoženjske zadeve urejuje Gospodarska pisarna Dr. Cerne, Ljubljana, MiHlošiocva 5 (MuflsHa posojiiniea) M. 37 Mlinska sita vseh vrst (volnenih ne) nudi J. Doiinar, Svetje, Medvode. Imata boieii.nc? V licu? V celem telesu ? Vas muči glavobol? Trganje po n-dth? Trpite n?. icumntlzmu ln gihtu? Sto so prebind -I'? Ne motela p p a I? Niti delati? Sto nervozni in preveč občutljiv* za mizll zrak? Poizkusite vendar FeUerjev pravi Elzailuidt Čudili se bodete t Občutili bodete čuvstvo zadovoljnostit He-šeni ste bolečin in hvalite Fellerjev Elznfiuid kot dobrega prijatelja v hudih dneh. 6 dvojnatih ali 2 veliki 3pecijalni steklenici '16 K. Zagorski sok prott kašlju in prsnim bolečinam, 1 stckienica 6 K. Vb* že o do c nI v redu? Trplto na počasni prebavi? S.abem apeUtu ? Gabite mi o, zanesljivo odvajajoče sredstvo? Oj, kako bodete zadovolini, ako samo poizkusite Fcllerjeve pravo Klza-krogljicol Te so res dobre! 6 škatljic 18 K. Želodcc okrepču-joča Švedska tinktura, 1 velika stcklonica 15 K. Pravi balsam, 12 malih steklonic 36 K. Lahko Se na- ročite I Fellerjev Elza-mrčesni prašek, 1 vel. Skat-lja 5 K. Zobno kapljice, steklenica 4 K—v. Očesno kapljice 4 K — v. Za-nosljivo mazilo zoper srbečino insrbečico, lonček 10 K. Močna franeovka v steklenicah po 8 K in 22 K. Omot in poštnina posebej, a naj-ceneje I Eogen V. Feller, lekarnar, Stubica donja, Elzatrg št. 16, Hrva'skn. PrlmeiaJ krmi Mastln enkrat na toden eno pest. Ob pomanjkanju krme ko se uporabljajo nadomestilna sredstva za krmila pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin, dietetično sredstvo, za živino, je dobil naivišje kolajne na razstavah v Londonu, a Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praSka Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašička ali vola. Ako so Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina 30-50 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh in živini, garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje, Ne smrdi, ne ftiažo perilo. 1 lonček 8 kron. Po pošti 12 kron BO .v. Lekarna Trnk6czy Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža. najstarejša hranilnica na Slovenskem. Kranjska hranilnica v LJubljani — ustanovljena 1.1820 obrestuje hranilne vloge s 3%. Kranjska hranilnica je pupilr.rno varen zavod in jo nadzoruje deželna vlada. Za plačila zavodu se dajo na razpolago poštne položnice. Čisti dohodek Kranjske hranilnice je — ne glede na to, kar so odkaže rezervnim za-klr.dom — po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem. — t-kupna svota doslej v to svrbe odmenjenih znoskov znaša K 8,761.118-37. Za zeleno krmo priporočamo sledeča semena i grahoro čisto ali pomešano z ovsem pO K 4-20 kg., lečo za krmo po K 4'fi0 kg., grah za krmo po K 3-20 kg., Sever A Komp., Ljubljana, Wolfova ulica 12. Zdravilna zelišča, posebno kimel, polin, Upov« in bezgovo cvetje, encijan, gomilce, suhe Rob! i. t. d. kupuje v vsaki množini podružnica Štrukel in Horak Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. zastopa vso boljše parobrodne družbe za tovanje v Ameriko, tor preskrbuje potrebni vozne listke. Nadalje posreduje kot new-joršk| notar za vso tisto, ki imajo dobiti kako zavarovalnino ali kakršnokoli drugo tlrjatev po svojcih v Amerik!. Vsa tozadevna pojasnil« brezplačno I # 2278 miši - podgane sterJce-Ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moji najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva koti proti poljskim mišim 10 K, za podgane in miši 10 K, za ščurke 10 K, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 6 in 12 K, mazilo proti ušem pri ljudeh S in 10 K, mazilo za uii pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perili 6 in 10 K, nktura proti mrčesu na sadju in na ze-lcnjadi (unič. rasli.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. deske, frame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IM-PEX v Ljubljani, Krekov trg 10, Agitirajte najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdkl loaa JelaEin, Ljubljana Emonska cesta 2, 4?J3 BPFIBBga LJUDSKA POSOJILNICA v Ljubljani, v lastnem doma Miklošičeva cesta št 8 obrestuje hranilne vloge po čistih 31, ISS I Izdala konzorcij »Domoljuba«. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 mi- iniartHnMBaMMnannaBiBMaMiaHaanaaMMaManaBaaaM^^ lijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. Tiska Jugoslovanska tiskarna. Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani,