Moj Bog.
J-\oh tesne čase je nekdaj dotekel moj mladi duh, k višavam plameneč, zaprl pekel je, s kladvom sil grmeč, in raju krotkih se je sam odrekel.
Škrlat prostosti je takrat oblekel, razpaljen v žaru zmagovalskih sreč, in brez Boga, brez sužnje luči sveč je pisal sam svoj svetli Menetekel.
Pa ko v nočeh gorja sem krvavel
z neskončno trmo, — našel sem Gospoda:
v vseh mojih mislih čul je, krut in trd.
V korakih mojih je kot bron zvenel, v penečih sanjah je cvetel brez ploda, kot solnce vroč in ves sladak kot smrt.
Vladimir Levstik.
Ljubljanski  Zvon" 8. XXVIII. 1908.
29