IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Nov patent v Dekorativni
Ni vse boljše
kar je tuje
MEHANSKI POSTOPEK
ZA VOLUMENIZIRANJE TKANIN
V  Dekorativnj so obeležili leto inovacij s posebnim uspehom — novim patentom njiho-vega sodelavca Janeza Nebca.
Tudi sicer je bilo letošnje leto v Dekora-tivni na področju inovacij in tehničnih izbolj-šav živahnejše od prejšnjih let, patentiran izum, ki je postal last podjetja, pa je nova-torsko dejavnost in usmerjenost k njenemu spodbujanju le še podkrepil. Lahko upamo, da bo v prihodnje zanimanje zaposlenih za odkrivanje boljših, racionalnejših ia enostav-nejših delovnih postopkov še bolj pogosto.
V  omenjani tovarni so si strokovnjaki že dlje časa prizadevali, da bi vfctjučili v proiz-vodnjo ustrezen postopek za kosmatenje pre-je. Tako odloaitav je narekovalo tržišče (zla-sti kupci z zahoda), ki vse pogosteje zahteva mehko in prožno tkanino za blazinjenje po-hištva, ta pa naj  bi  bdla obenem tudi  lepo melanžirana in ne draga.
S primerinim postopkom valuimeniziranja preje bi lahiko uporabljali sintetične materi-ale in »tanieevino, ki bi dajali podoben videz in otip kot drage volnene in bombažne preje.
Strokovni delavci Dakorativna so pregle-dali številne znane postopke za kosrnatenje, vendar so pri vsakem od teh našli pomanjklji-vost, zaradi katere se za pastopek niso mogli odloditi. V literaturi je znanih čez 30 različnih variant kosmateaja preje. Prejeli so tudi po-nudbo znanega Du Ponta iz ZDA (ki je po-nujal svoj patent »Taslan«). Tudi s tem po-stopkom niso bili zadovoljmi. Tovariš Nebec je začel razmiišijati o možnosti, da bj sam pri-šel do primernega — lastnega načina »tasla-niranja«. Pa tudi to delo ni doseglo željenega uspeha. In zopet se je lotil dela. Tokrat je začel načrtovati postopek, ki bi ne kosmatil vlakna, ampak že stkano tkanino. Za delo v tej smeri ga je spodbudilo dobro poznavanje postopfea iglanja preprog. Našel je način in metodo, s katero je osnovni princip iglanja podradil in prakoastruiral za volumeniziranje tkanine.
Prvi poi'Zkusi so bili opravljani v tovarni »Polst« v Mengšu. Izid tega poizkusa je konč-no izipolnil pričakovanja. Po poizvedbah na patentnem uradu kaže, da je to doslej edini postopek kosrnatenja tkamine, kjer se obdeluje Stkano blago globinsko.
Z oipisano inovacijo je član tega kolektiva dosegel mehkobo in prožnost tkanine, kakrš-no so že dolgo iskali. Z moviin postopkom po-
stajajo tudi tkanine iz umetnih vlaken pleme-nitejše in se približujejo vidnim in otipnim lastnostim volne, s čimer pridobijo večjo funkcionalno vrednost.
Na pobudo kolegov je vložil tovariš Nebec pri ljubljanski patentni pisarni prijavo paten.-ta, ki je bil brez dodatih zahtevkov izdan, ob-enem pa patentiran še v Franciji, Belgiji, Ni-zozemski in Zahodni Nemčiji.
Posebno razveseljivo je, da se tuji proiz-vajalci pohištvenih tkanin že močno zanima-jo za odkup patenta Dekorativne.
V Dekorativni so novi postopek obdelave tkanin zelo kmalu začeli s pridom uporabljati.
Ta letošnja pomembna novost na področ-ju novatorstva je vvrstah delavcev in pro-izvajalcev ugodno odjeknila in že se kaže tudi vpliv na ostale člane kolektiva, ki se udejstvu-jejo na področju novatorstva in tehničnega iz-boljševanja v proizvodnji.
NOVA TEHNOLOGUA
Iskra, TOZD Upori Šentjernej je v Gub-čevi ulici 23 uvedla poskusno proizvodnjo ke-ramičnih substratov in debeloplastnib hibrid-nih vezij. ki so jih raziskovalci te TOZD raz-vili skupno s strokovnjaki Inštituta Jožef Ste-fan iz Ljubljane.
Nova tehnologija bo omogočila boljšo kva-liteto elementov. večjo električno stabilnost in večji učinek na manjšetn prostoru. Prav s temi elementi bo Iskra ujela korak s sodob-nimi razvojnimi in proizvodnimi gibanji, pre-cejšen del elementov pa bodo izvozili, seveda v sklopu uporov, ki jih ta Iskrina tovarna iz-vozi kar 90 % celotne proizvodnje.
Na svečani seji delavskega sveta te TOZD so orisali pomen nove tehnologije, podelili pa so tudi priznanja raziskovalcem, ki so s tem projektom prihranili velika sredstva, saj ni bilo treba kupiti licence, ki bi stala desetkrat več kot pa so stala vsa raziskovanja. Med slavnostnimi sogovorniki so bili tudt Vladimir Logar, predsednik skupščine ZP IsJcra in pod-predsednik slovenske skupščine, Gojmir Blen-kuš, direktor Iskra IEZE in pa Miloš Mikolič, sekretar   OK   SZDL   Ljubljana-Siška.