„DOM IN SVETi' 1891, štev. 4. 183 lcžnika se glasi: dvignen, zaklenen, na-tisnen, nagnen itd. Po uplivu nedoloč-nikove oblike: -niti, ki se je namesto prvotnega -noti v pisavi udomačila, pa se n kakor pri glagolih IV. vrste umeh-čuje: dvignjen, zaklenjen, nategnjen, nagnjen itd. (Sket str. 80).« — »Deležnik trpno-pretekli ima po vplivu ne-določnikove oblike na niti tudi omehčan n : nadahnjen, vukradnjen, pognjen Habd., crknjen, preleknjen gekriimmt beli Kranjci; zaklenjen, preobrnjenStapl., vzdignjen; vendar trenutje oka Krelj v zraven trnjenje Trubar iSuman str. 64).« —¦ Terpivni zalog, večidel rajši: ganjen nam. ganen (Vodnik 1. 1811 str. 78). Metelko ima vse praviloma: dvignjen, dvignjenje, nagnjenje (str. 108 1. 1825). — »Vsi ti glagoli — glagolsko nalogo s koncom i — dobivajo v terpivnem priložaji -en. Tukaj pred e se pa i v j spremeni. To se takole godi: glagol-skim nalogam mahni, suni, dvigni itd. se -en natakne, tedaj mahnien, sunien, dvignien, in i v j: mahnjen, sunjen, kakor v hranien, hvalien, svarien t. j. hranjen, svarjen (Janežič 1854 str. 70).« In res — praviloma se iz dvigniti, skleniti trpno - pretekli deležnik more le tvoriti: dvignjen, sklenjen, in tako tudi nagnjenje, spreobrnjenje. »Le kdor piše infinitiv na -noti, ta sme v participu po staroslovenskem vzoru pisati: sklenen, ker se dela po infinitivu«. Tako Cigale v »Novicah« (1. 1875 str. 193). To meni prija, ali po tem se ločijo glagoli IV. vrste od onih iz II. vrste, to pač ne velja. Prav vsled tega novo-tarjenja se prikazuje v najnovejših listih in knjigah pogostoma zmešnjava: hra-nen, sklonen, neizpremenen, napolnen nam. pravilnih hranjen, napolnjen iz IV. vrste hraniti itd. Tako se v znanih molitvah v prvem natisku čita spreobrnjenje, v drugem že spreobrnenje, v tretjem se bode zahtevalo morebiti celo izpreobrnenje! Čemu to?! Zoper to pisavo je tudi naše dolenjsko ljudstvo, katero po svoje izrekuje: stisjen, bilo je sklejeno, povzdigjeno, nagjenje nam. stisnjen, nagnjenje itd. Primerimo i hr-vatsko-srbsko mahnjen, taknjen, spo-menjen; i stsl. dvižen iz dvigjen, nasproti dvignoven itd.! Po vsem tem mi je prav po godu opomba Sketova: »Spona ni se je preobrazila iz prvotne spone no, kakor še dandanes ogerski in nekteri štajerski Slovenci (ob Muri in Dravi) govore: dvignoti, gasnoti. Namesto no govori se med ljudstvom večjidel nn: trenuti, vrnuti; zato tudi v pisni slovenščini: trenutek, trenutje, in navadno minul nam. minil. — V slovenski pisavi se je spona ni skoro popolnoma udomačila in naj tedaj tudi ostane jedina v rabi (1. 1889. str. 79).« fo Spomini s planin. Srni. ?fPpe plaši se, ne pni ušes! S|» Zapusti temnih borov les! 4| "Pod skalo sivo, ljuba srna, "J Vodica vre na dan srebrna. Ohladi te studen napoj! Obsij večerne zvezde soj! Ob tebi pa po dnevnem znoji Planinski mir še mene poji! - A, M. 222 Spomini s planin. — Paperki staroslovenski. XII. Vesel mornar se v pristanišče vkrca, Moči mu trudne, duh željan mini. Prebil na morju mnogo je strahu — Vesel mornar se v pristanišče vkrca: Pred vihro ljuto varen je le-tii . . . Umejete podobo, jadna srca ? Vesel mornar se v pristanišče vkrca, Moči mu trudne, duh željan mini. Poslednjo pot poslednja pesem pevaj Ki v groba pristan nje nas vede tir! Tedaj premine v prsih vsak nemir: Poslednjo pot poslednja pesem pevaj! Pozemeljski usiha sreče vir, Srce za srečo trajno se ogrevaj — Poslednjo pot poslednja pesem pevaj, Ki v groba pristan nje nas vede tir! M. O. Spomini s planin. II. Planincu. sramotno, kakor otok morja, SffioKipi ti kvišku dom lesen. C Brez oken, stebrov in pridvorja, Obdan od trhlih, štirih sten, Vendar zakaj, ko zor se vname, Iz grla pesem ti privre? Zakaj na postelji iz slame Pokojno sanjaš zlate sne? Kedo ti slajša nočni spanec? Kedo ti lajša breme rev? Tovariš veren in izgnanec, Ki je zapustil dom kraljev. Preziran zbežal je na gore, Pod kočo tvojo volil stan. Pozabiti ga dvor ne more, Nazaj ga kliče noč in dan. Pred njim bežijo misli žalne In skrb in strah in duše dvom. Ob njem oči jasne se kalne, In dom njegov je sreče dom. Spominjam se te v duši cesto, In ti velim, planinski sin: Izgnanca ljubi vedno zvesto, Do smrti ljubi dom planin! Iz srca polnega utehe Donel ti bode pesmij vir, Dokler pod krilom tvoje strehe Prebival bo izgnanec — mir. A. M. Paperki staroslovenski. (Pike P. Ladislav.) (Dalje.) 6. Češča vas. — V staroslovenščini pomeni cesti, (čenst) kot adjektiv to, kar t:u7.v6c, lat. densus, slov. gost, n. pr. cesta mtgla = gosta megla, ali gosta hosta. Ta beseda cesto je bila rabljena v starislov. lokalno in tem-poralno: po čestu = saepe, veli-krat, č e š č e '"=* večkrat, sedaj pa imamo to besedo »cesto, velikrat, češ če, večkrat, samo v temporal-nem pomenu n. pr. ta in ta beseda se sliši v tem in tem kraju cesto tako, v drugem pa v drugem pomenu. — Za besedo cesto imamo sedaj izraz gosto tudi v obeh pomenih, n. pr.: gosta hosta; in gostokratsc sliši 552 Vse bo minulo. Spomini s planin. — Po zimi. Vse bo minulo. (gfmagala noč je; oblastno sama caruje, Žarek poslednji s črno temo je vmorila; Davi je zemlja solnce kot kralja slavila, Zdaj pa noči na čast zmagoslavje praznuje. Solnce, povej mi, kje ti je carska slava? Prestol se stri je, žezlo v prah se razsulo, Priča mi tvoja krone oropana glava: Vse bo minulo, vse bo minulo . . . Carstvo ti danes pričenja zima snežena, Včeraj zemljo je že sapica božala mila; Zemlja-nevesta poroko je v pomlad slavila, Vdovi na licu blesa dnes solza ledena. Reci mi, vdovica, kje je tvoj rožnik duhteči? Mlado veselje poročno, kam je odplulo? Citam na belih laseh ti odgovor molčeči: Vse bo minulo, vse bo minulo... Nemo grobišče rodov že nekaj zakriva, Mimo prihaja še truma, žareč od veselja, Jutri pa mnogim zadnja ugasne želja; Kmalu nas vse posreblje smrtna njiva. Reci mi, gnilo, razpalo okostje pod rušo: Kam si ponos in čast in lepoto zasulo? Jeka mrtvaška udarja resnobno mi v dušo: Vse bo minulo, vse bo minulo... Spomini s planin. III. Potoku. pfot lahek spev iz grla Na dan privreš iz skal, In tisoč na planinah Cvetic vzbudiš iz tal. A, ko planinski potok, Pridirja v dol tvoj val, Površje mirno v strugi Objame tiha žal. Jaz tudi sem popeval Vrh sinjih gor stoječ, A doli v mestu hodim Otožen in molčeč; Zahajam k tebi, potok, In zdi se, da tožeč Tvoj val šepeče z mano: Nazaj ne morem več! . . J. K. A. M, Po zimi. ^s=f)sokril je sneg goro in plan Čez noč z odejo belo, Zamrl je cvet in spev glasan Z naravo mrtvo, velo . . . Čez snežno plan mi zre oko, Čez trate brez zelenja, — A duša moja zre temno Na mračno pot življenja. Na misel hodi meni dan, Ko v krsti bom počival, Ko mene bode — kot to plan, Mrtvaški prt pokrival. In — Bog le ve, če bo-li kdo Tako pogrešal mšne, Kot jaz pogrešam zdaj bridko Prirode, prej zelene? tfosephus.