Llredniitvo je » Kopitarje« ul.6/Ill SLOVENEC_ _ . ._. , _ • , __ __. __jeva 6, telefon 299» Telefmi .redni*™, I.iba tOW nočna 1996, 2994 hi MM --i*.*, ~ak dan ajntmj, ponedeljka hi dneva po praznik. Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Avstrijska kriza Francija in Anglija glavna stebra mira v Evropi „Hitler največji sovražnik Italijo bodo vprašalir e miru ali hoče delati na skupaj z bivšimi zavezniki? Italijo bodo vprašalit ali hoče z rušilci *il|#%lilllv ffillllUl V miru ali hoče delati na pomirjenju sveta Dan za dnevom smo zasledovali poročila našega dunajskega dopisnika o ustavni krizi, ki je izbruhnila v Avstriji in ki grozi povzročiti resne notranjepolitične spore, ki bi tnali biti usodepolni za našo sosedo. Toda priznati se mora, da slika ie ni popolnoma jasna, kajti nekoliko čudno je vendarle, da je Dollfussova vlada, ki pred nekoliko tedni, ko je bila zamotana v neljubo hirtenberško afero in se je morala na vse načine izgovarjati pred izpraševalnimi sodniki velesil, ni bila vredna niti šilinga več, našla naenkrat toliko energije, da si je upala naložiti avstrijskemu narodu breme, četudi »male diktature«. » Kateri so daljni vzroki, ki so avstrijsko vlado potisnili na pot, ki bi v svojih končnih posledicah znala postati zelo opolzka? Incident, ki se je dogodil zadnjo soboto zvečer v dunajskem parlamentu, ko so zaradi malenkostnih nesoglasij zaporedoma odstopili vsi trije predsedniki državnega zbora, na noben način ne more biti zadosten, da opraviči dalekosežnost prisilnih odredb, ■ katerimi je bila dejansko okrnjena svoboda tiska in svoboda zborovanj na ozemlju republike. To se lahko vzame za povod, toda vzroki morajo biti globlji in starejšega datuma. Kateri so ti vzroki? Zelja po oblasti? To se •liSi absurdno. Avstrijski krščanski socialci so nosili že toliko let težko odgovornost vlade, da bi jo na dnu srca prav radi predali »boljšim rokam«, Se bi le imeli garancijo, da bo splošni blagor avstrijskega ljudstva vsaj tako dobro zaščiten, kot je bil pod krščansko socialnimi vladami. Želja po oblasti? To se sliši humoristično. Prav nasprotno je bistvu idejnih osnov katerekoli politične stranke, ki priznava smernice krščanske etike, da bi se hotela za vsako ceno, v brk volji naroda in teptajoč pravice, ki jih priznava krščanska etika vsakemu človeškemu bitju, ustoličiti na oblasti in se zabarikadirati za barikadami kršenih zakonov in onečaščenih pravic poedinega državljana. Krščanske stranke niso diktatorskega pokoljenja, niti imajo v sebi potrebne moralne, ali nemoralne energije, da bi si hotele prisvajati oblast za ceno božjih in naravnih pravic, na katerih so baš zgrajene. Toliko zaupanja smemo imeti v sedanjo vlado avstrijske zvezne republike, da ukrepe, ki jih je storila, pred svojo vestjo ne zagovarja z opravičilom »ostati na vladi za vsako ceno«. Iz informacij zveznega predsedništva sledi med drugim, da hoče Dollfussova vlada izvesti zanimivo ustavno reformo, ki bi predvsem spremenila sestavo, značaj in funkcijo parlamenta. Avstrijskim krščanskim socialceni lebdi pred očmi ideal stanovskega parlamenta, ki bi zamenjal političnega. To je hvalevreden cilj in tudi mi smo se v prvih dneh po zedinjenju navduševali za stanovsko zbornico, ki bi po svoji sestavi odgovarjala gospodarski in socialni strukturi našega naroda. Pri tem gre le za to, na kak način in po kakem potu skuša kdo ta cilj doseči. Avstrijska vlada je vsekakor morala imeti še druge vzroke za uvedbo režima, ki se ji post festum zdi prikladen za dosego za-željene reforme ljudskega zastopstva. Bolj pravilno bi bilo, če bi avstrijska vlada odkrito povedala svoje skrbi in svoje brige, mesto da prepušča javno mnenje divjemu ugibanju pod vplivom demagoških gesel nacionalističnih in komunističnih koristolovcev. Zakaj ne položi pred narod vsa razkritja o nameravanem uporu štajerskih heimwehrovcev, ki so že davno pred hirten-berškim škandalom imeli tajne pogovore s Hitlerjevimi odposlanci in so nameravali baš orožje, ki se je tihotapilo iz Italije v Madjarsko, uporabiti za organiziran puč proti dunajski vladi, s katerim bi prevzeli oblast v svoje roke in jo takoj prenesli osrednjemu vodstvu Hitlerjevih organizacij v Nemčiji? Zakaj dr. Dollfuss ne objavi vseh dokumentov o delovanju dunajske sekcije avstrijskih na-eionalsocialistov, ki bi odprli ljudstvu oči in pokazali, da so nemški nacionalisti smatrali Hitlerjevo zmago v Nemčiji za sijajno priliko, da odstranijo vlado krščanskih socialcev, ki je Francozom prijazna in noče ponoviti državnega udara rajnega kanclerja dr. Schoberja, ki je marca 1931 hotel prodati Avstrijo nemškemu rajhu? Zakaj se skriva avstrijska vlada in v javnem proglasu na narod ne razodene vseh podzemeljskih pokretov, ki rušijo avstrijsko samostojnost in bi radi prevratno in čez noč ustvarili enotno veliko nemško državo, v kateri bi utonila neodvisna Avstrija? Po našem mnenju bi odkritost mnogo bolj učinkovala, kot pa nepotrebno zavijanje oziroma pogubonosni molk, ki zavaja ljudstvo v zmoto in čisto naravno izziva odpor. Avstrijski narod je še toliko zdrav, da bi prenesel tudi najkrutejšo resnico in se v veliki večini zgrnil okrog vlade, o kateri bi vedel — a najprvo mora poznati resnico — da brani najsvetejše, kar ima narod, organiziran v državi, namreč njegovo svobodo in državno neodvisnost. Zaradi nerazumljive tajnosti, v katero je dr. Dollfuss zavil svoje prisilne odredbe, je sedaj ustvarjen položaj, ki ga ne samo v Avstriji sami, ampak celo v inozemstvu obsojajo in ga delajo ne-simpatičnega. Povejmo odkrito: nesimpatičnega! Iz istih vzrokov se je moglo tudi zgoditi, da sta natopila v Avstriji nacionalizem in komunizem v >esni zavezniški pozi kot zagovornika demokratičnih svoboščin. Ali je tega bilo treba? Zakaj se pusti zmanevrirati vlada, ki je imela gotovo in še vedno ima najčistejše namene, v defenzivo in se mora pustiti zmerjati od nacionalistov in od komunistov, ki vzajemno čisto načelno demokracijo prištevajo k največjim političnim zablodam moderne dobe, da na trinoški način uničuje svoboščine demokracije? Da morajo diktatorske ideologije braniti demokracijo pred nasilstvi demokratična stranke« Zaio m sme onravičeno pričakovati. Angleški prvi minister tamsat .ilaci>okiu.m London, ii. m^tv.. Ves britanski svet stoji pod globokim vtisom Hitlerjevega nastopa v Nemčiji. Angleži so bili prepričani, da se bo Hitler po volilni zmagi svoje strank« unesel, zavedajoč se velike odgovornosti, ki je s tem padla nanj za usodo Nemčije v seda nfem fako resnem momentu mednarodnega življenja. čeprav je angleška čuvstva zelo žalila teroristična akcija vladajoče nemške stranke proti vsem demokratskim elementom, so se izpočetka angleški politiki zadržali napram temu rezervirano. Najprej jih je iz te rezerviranosti zbudila brutalna gonja hitlerjevcev proti judom, ki ni samo sama na sebi jako krivična, ker so 'judje v Nemčiji bili vedno najlojalnejši državljani, ampak je bolno odjeknila v Angliji tudi zato, ker je judovski element v angleškem javnem življenju zelo močno zastopan in ima največji vpliv nanj. Popolnoma je prenehala tradicionalna angleška rezerviranost, ko se je izvedelo za govor Hitlerjevega intimusa, pruskega notranjega ministra Gdkringa. Ta govor, v katerem je šef Hitlerjevega generalnega štaba ponovil ominozno besedo, da so za Nemčijo vse pogodbe samo kos papirja, ako ji ne prijajo, označujejo angleški listi, ki so sicer previdni v svojih izrazih, naravnost kot nesramen (shameles). Danes je Nemčija izgubila čisto vse simpatije Anglije, kar se more po pravici označiti kot dogodek zelo dalekosežnega pomena, če se pomisli, kako veliko pomoč je Nemčiia v svojem oorazu L 1918 vedno imela v angleški diplomaciji. Nevarna izpoved itaVanske in nemške aoiifihe Ko se fe šef angleške vlade MacDonald odločil, da sproži konierenco petih velesil v Ženevi, ki se zbere danes ali jutri, je storil to še čisto neodvisno od psihologičnega učinka dogodkov v Nemčiji, ki se odigravajo s polno silo šele sedaj. MacDonald je hotei samo s svojim vplivom v Ženevi posredovati med stališčem Francije in Nemčije, ki si hudo nasprotujeta, zaradi česar je angleški delegat na razorožitveni konferenci Eden MacDonaldu sporočil, da bi se utegnila konierenca na tem vprašanju razbiti. MacDonald je, ko je storil svoj skjep, da se osebno poda na kontinent, upal, da se mu bo njegova misija posrečila, ker je računal v tem vprašanju na pomoč Italije. Čeprav Italija vedno zavzema stališče, nasprotno Franciji, je bil MacDonald mnenja, da se Italija spričo velikega pomena angleškega prijateljstva za njen položaj v Sredozemskem morju ne bo upirala pametnemu kompromisu. Ko pa je obenem s sproščenjem hitlerjevskih anti-demokratičrih strasti v Nemčiji očividno narasla tudi trdovratnost italijanske diplomacije v Ženevi, je postalo angleškemu premijeru jasno, da obstoja med tema dejstvoma notranja zveza... Nevijudna odklonitev on^eškepa rovabila Sicer se je Mussolini potrudil, da bi s sklepom velikega fašističnega sveta v Rimu dne 9. t. m. napravil ugoden vtis v Angliji, ki naj veruje resoluciji tega najvišjega Mussolinijevega organa, da je namreč glavno prizadevanje Italije v Evropi to, da se v sedanjem resnem položaju za vsako ceno ohrani mir. Toda ne glede na to, da faktična politika italijanske diplomacije nikakor ni v skladu j da bo avstrijska vlada brez strahu položila vse , svoje karte na mizo, ker samo tako se bo oprala | očitkov, ki jih bo sicer nesla s seboj v zgodovino. Mi nimamo pravice vmešavati se v prilike naše j severne sosede, kateri želimo samo, da bi v spo-j štovanju večnih etičnih zakonov čuvala blagor svojih državljanov. Pač pa bi ob tej priliki zastavili j vprašanje nekaterim našim bližnjim sorojakom in i časopisom, ki se menda namenoma težko vživljajo v težave avstrijske vlade, da javno odgovore, če bi bilo boljše za nas, Jugoslovane in Slovence, ako bi nekega dne zavihrale na vrhu karavanških grebenov zastave s kljukastim križem, katerim bi z druge strani Julijskih Alp odgovarjale zastave z liktorskim znakom, in Če bi bilo ugodnejše za nas, Jugoslovane in Slovence, ako bi se sosedna država spremenila v komunistično kuhinjo, ki bi hotela zalagati vso Podonavje g hrano, ki bi je ne mogli prebaviti, Tudi s tega stališča se mora presojati avstrijska kriza, preden se kdo n« stroke razpiše s »klerikalni« diktaturi v Antciji. s temi zagotovili, fe Anglija hudo disgustirana zaradi netaktnosti, s katero je fašistični veliki svet ▼ isti sapi slovesno pozdravil zmago Hitlerja v Nemčiji in jo predstavil kot nekak sad naukov in smernic italijanskega iašizma. Tudi je dalo veliko misliti dejstvo, da Mussolini nikakor ni ugodil želji MacDonalda, da naj bi se tudi on podal na konferenco petih velesil v Ženevo (enako fe odklonil tako povabilo Hitler), ampak je izjavil, da zadostuje, če Italijo na tej konferenci zastopa njegov kabinetni ief baron Aloisi, ki jc delegat Italije na razorožitveni konferenci To se mora vsekakor smatrati kot znak omalovaževanja naporov angle-ike diplomacij«, da bi se razorožitvena konferenca nc izjalovila. Posledica: še prisrčnejša antanta med Anglijo in Francijo Italija f« dozdaj skušala predstavljati svoje stališče v Ženevi kot edino pravilno. S tem namreč, da zahteva, naj bi se vse države Evrope kratko-malo razorožile do one stopnje, na kateri se nahaja danes po določbah versaillskega miru Nemčija, hoče vzbujati videz, kakor da je ▼ njej najbolj odkritosrčno na laktični in takojšnji razorožitvi V resnici je pa to le maska, s katero naj se prikrije namen, da se na ta način doseže za Nemčijo pravica, da se oboroži tako, kakor se to njej zdi potrebno, ne da bi se obenem dala Franciji jamstva pred kakšnim eventualnim napadom. To je vzrok, da se Italija tako trdovratno brani pristati na francosko stališče, in zato ni nič čudno, če se v ostalih vele-, silah vzbuja sum, da Italija ia Nemčija delata po nekem načrtu, ki predpostavlja med njima tajen dogovor. Zaradi tega se je MacDonaldova akcija se posredovanje med Italijo in Francijo izpreme-nila v dalekosežnejšo akcijo ohranitve miru ▼ Ev- Stališče Italije in Nemčije danes ni več tako lahko, kakor je bilo še nedavno, ko sta ti dve državi računali na to, da bo Anglija skušala najti srednjo pot med Francijo na eni in Italijo ter Nemčijo na drugi strani. To upanje je danes uničil Hitler s svojim notranjim terorjem v Nemčiji in z agresivnostjo, s katero njegova stranka nastopa v mednarodnem pogledu. Stališče Italije in Nemčije pa je danes še veliko težje zato, ker delegat sovjetske unije v ženevi čisto očito in nedvoumno nastopa ob strani Francije. Ruska delegacija si je več ali manj osvojila francosko stališče z ozirom na razorožitev in Litvinov je včeraj, ko se je nemški dele-| gat posebno odločno postavil v antiirancosko pozo, identičnost ruskega stališča s francoskim še prav posebno podčrtal. Hitler pa ima v svoji politiki napram Franciji nasprotnika tudi v Papenu in seveda tudi v demokratičnem bloku Nemčije. Resno vprašanje MacDonaida Italiji Vprašanje je tudi, ali bo Italija šla v svoji dosedanji politiki ob strani Nemčije do konca. Musso- ropi, če treba, tudi proti volji Italije in Nemčije. Iu tako je prišlo istega dne, ko je objavil veliki iašistični svet svoje znane resolucije, zopet do prisrčnega sporazuma med Anglijo in Francijo v Parizu in danes ali jutri se bodo zbrali ▼ Ženevi zastopniki velesil na konierenco, na kateri bodo stali pred dejstvom, da sta se MacDonald in Daladier, ki fe tudi odpotoval t Ženevo, popolnoma sporazumela glede smernic svoje mednarodne politike. lini je sicer odklonil povabilo, da bi prišel v Ženevo, toda MacDonald vztraja na tem, da se mora osebno razgovoriti z njim, če ne v Ženevi, pa v Tu-rinu ali Milanu. Iz tega se vidi, da Anglija hoče na vaak način izsiliti odločitev in Italijo resno vprašati: ali hoče korakati vzporedno s Hitlerjem oziroma podpirati njegove namene, ki gredo za porušitvijo sedanjega stanja v Evropi, ali pa hoče sodelovati pri pomirjanju sveta na strani svojih bivših zaveznikov v svetovni vojni? Ni verjetno, da bi se Italija resno odločila za prvi del te alternative in angleško javno mnenje je prepričano, da Mussoliniju ne bo ostalo ničesar drugega, kakor da se odloči, čeprav nerad, za tako politiko, ki ne bo od Italije odbila Anglije. Zakaj to bi bila prava katastroia in sicer v prvi vrsti za — Italijo samo. * Kako pa se presoja danes v Angliji položaj v Nemčiji v zvezi z vsemi notranjimi dogodki tamkaj in z njihovimi posledicami po vsem svetu, pa najbolj krepko pove beseda, ki gre po vsej angleški politični javnosti in se bere po časopisju: »Največji sovražnik zapadne kulture je danes Hitler!« Režim ,fsvobode" v Hitlerjevi Nemčvi Verboten, verboten ... Sklicanje parlamenta Berlin, 11. marca. tg. Novi nemški državni zbor se bo sestal v torek 21. marca kakor se sedaj poroča uradno, otvoritvena seja ne bo v garnizijski cerkvi v Pottsdamu, temveč v Krollovi operi. Dopoldne bo v Pottsdamu božja služba za poslance, katere se bo udeležil tudi predsednik republike Hindenburg. Novo izvoljeni pruski deželni zbor pa bo imel svojo prvo sejo prihodnji dan. Tudi v pruskem deželnem zboru bo starostni predsednik narodni socialistični general Litzinnnn. Proti avtonomnim vladam i Kakor na Bavarskem in Saksonskem, je danes tudi v Badenu prevzel narodno socialistični komisar vso oblast, dasi je bil prvotno določen samo za pooblaščenca v varnostnih zadevah. Imenovan je bil na to mesto narodno socialistični poslanec Wagner. Državni komisar je imenoval tudi tri druge badenske ministre, ki bodo vodili posle brezplačno. V Wtirtlembergu je bila današnja seja deželnega zbora, v kateri bi se imel izvoliti novi državni predsednik, kratko pred začetkom seje odgodena po naročilu državnega komisarja za policijo iz varnostnih razlogov. Komunistična frakcija ni prišla na sejo, ker je večina njihovih Članov zaprta. Proti časopisja Berlin, 11. marca. AA. Hitlerjeve! so vdrli v uredništvo socialističnega lista »Volksstiinme« ▼ Cbemnitzu in ubili ravnatelja lista Landgrafa, ko dnee<. tako bruarja 1933, ki izhaja v Parizu pod vodstvom od- l ličnega katoliškega pisatelja Franclsque Gay-a ln je glasilo »Katoliškega odbora za francosko propagando v inozemstvu«, katerega predsednik je škof Baudrillart, rektor Katoliškega instituta v Parizu, članek pod naslovom »Le Vatican et la Yougo-slavie« (Vatikan in Jugoslavija), v katerem z dokumenti v rokah pobija trditve framasonskega časopisja, med njimi trditve Rene Richarda v »Je suis partout« in Roberta Drcux v framasonskem glasilu »L'Ordre«, dn Vatikan, »v službi svojega zaveznika Mussolinija, ruje proti jugoslovanskemu edinstvu in ... tako povedano proti Franciji«. Poslanec Ernest Pezet začenja svoj članek z besedami, ki jih »Slovenski narod« nerodno in površno citira, in ki jih razširja framasonstvo kot največji dnevni šlager po svojem tisku. Ves njegov članek je pa namenjen pobijanju teh uvodoma navedenih neumnosti, ki so se rodile v framason-skih glavah in katere jc seveda »Slovenski narod« tako željno in neumno ponatisnil, kot da Izvirajo od poslanca Pczeta, zamolčal pa — ali nevede? -- dejstvo, da je te gluposti odlični Irancoski katoliški politik dokumcc.taricno zavrnil. Žnrnalistika naj bo čedna. To je vse, kar se v zvezi s to stvarjo lahko še pripomni. Zemlja se trese ... Nov hatastrolaien potres v KatiSormji Na tisoče mrtvih in ranjenih Loa Angele*. It. marca. AA. Jirtno Kalifornijo, tako imenovano film*ko deželo, je prošlo noč hudo prizadel potre«. Prve sunke so začutili ob 17. 55, poslednjega pa ob 3. 47 zjutraj. Potres je bil posebno silen v Longbeaehu, kjer so ostale cele samo najsolidnejše zgradbe. Število žrtev od nre do ure narašča. Vse bolnice v prizadetih krajih so prenapolnjene z ranjenci in jih ne morejo več sprejemati. Operacije kirurgov se težko vrše, ker se neprestano trenejo operacijske mize od novih sunkov. Neki pilot, ki je letel nad prizadeto pokrajino, je potem povedal, da kaže dežela obupno sliko opustošenja in razdejanja. Mnogo stavb se je podrlo, druge so pa postale plen ognja. Na obalah v Iyon>rhoacliu tekajo ljudje sem in tja knkor iz uma. V los Angelesu, San Pedru. \Vilmingtonu in Piurni so se vneli petroleiski vrelci. V I.onsbeachu so proglasili obsedno »tanje. Kalifornijski guverner je sklical nemudoma državni svet, dn se doženc. nli je potrebno prorln- iti v državi izjemno stanje. Predsednik Roosevelt je odredil, da mora vojaštvo in mornaric« z v*^mi močmi pomagati prizadetemu prebivalstvu. Dalje je dal nalog, noj se čimprej upotovi natančno število žrtev in višino priz-ndejnne škode. Po ulicah v I onpbeaehu že pntrulprn JOOO mornariških strelcev, ki se iim bo nridružilo še 250 Manov nnrodne garde. Železniški promet je zaenkrat še neoviran in sc vrši skoraj popolnoma normalno. V bolnice v I,n* Angelc«m Je tolikšen nnvnl ranjencev, tla jih pride nn uro po 700. Ve ko 6000 ranjencev ne najde prostora v bolnicah. Dozdaj je znano število žrtev v 14 mestih, lci jih je potres najbolj prizadel. Smrtnih žrtev je po dosedanjih vesteh 121. V Lonpbenelin je potres ubil. kakor je dozdaj znano, 65 prebi-valeev, ranjencev je okoli 1000. V Ix>s Angelčki so našteli 12 mrtvih in več tisoč ranjencev, v Carrmi 4 mrtve, v Comptonu 13 mrtvih in 150 ranjenih, v Sveti Ani 3 mrtve, v Iluntinirdoh-Parku 12 mrtvih, v San-Petrn 2 mrtva, v Wil-Tiin-^tonn 1 mrtvega, v Cellflowerju enega mrtveca, v Artesiji 4 mrtve, v Hermosa-Beachn 1 ranjenca, r Oarden-Orobn 1 mrtvegn in t ranjenca, v Wa.lnutpa.rku 1 mrtvega, v Norvvalku 1 mrtvega. Te Številke »o sevr<1« samo m pn*ne, ker v trm trenutkn Se ni moči pregledati vseea obsega katastrofe ne žrtev ne škode. V Los An^elenn eo počile kanalizacijske cevi in je voda predlo vila vse hiše med 94. cesto in We<5tem-avenijou To je še povečalo paniko med bolniki in ranjenci v bolnišnici, ki stoji v tern okraju. Nekateri bolniki so se tako prestrašili, da so izgubili zavest. Policija demnntira vesti, da bi bil morski val nnlčfl otok Catallno in pravi, polnočna uničil, je tudi palača telefonske centrale. Po še nepotrjenih vesteh je izgubilo življenje ko se je podrla električna centrala v Snn-Pedru okoli 200 ljudi. Po dospelih poročilih je ogenj zajel 2 velika petrolejska rezervoarja. Ix>ngheach je takorekoč popolnoma porušen. Od 6200 hiš jih je večina v razvalinah ali 7x1 v ognju. Kolikor ni uničil potres, je pa morski val. ki je prišel za njim. Vse trgovske hiše v Comptonu so v razvalinah ali pn zelo poškodovane. V VVnttsu se Je podrla policijsko stražnica in uibila 3 ljudi. Po najnovejših vesteh se je porušila tudi poiitehniška šola v Sveti Ani. Spccijelni entel oblek, aZariranfe, predtlsk najhitrejša postrežba — najfinejše delo pri Maiek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj fezenje raznovrstnih naonogramov, perila, zaves, pregrinjal, «ntl««He, ^delovanje gtimbnic. Velika izbira oredtiskanih žen. ročnih del, V«l»d najmodernejše ureditve podjetja — najnižjo cene. V Tludrngdon-Parkn je izibruhnii ogenj in uničil velike zaloge blagu ter močno poškodovnl tamkajšnjo šolo. Po vesteh iz San-Pedrn se jc del gričev Palos-Verde in Retondobech pogreznil. Ko se je potres začel, je bil nemški učenjak Einstein ravno zapustil tehnološki institut v Pasadeni in se mu ni nič zgodilo, prav tako tudi ne njegovim nčencccn. V Sandicpu in Ix* Angelesu je bilo več tisoč delavcev ravno na ulicah, ko se je začel potres oglašati. V trenutku so v vsc.m mestu ugasnile vse električne luči. V trenutku, ko doznavamo te vesti, je plamen obiel ves trgovski del I/vngbeacha. Maltn, 11. marca. A A. Čuden pojav so opazili davi v ranem jutru na tukajšnji obali; mislijo. da bi pojav mogel biti v zvezi s kalifornijskim potresoal. Morje se je namreč nenadoma odtrgalo od obale, tako da se je precej daleč v morje pokazalo morsko dno. Podoben pojav so tu pazili tudi tokrat, ko se je. zgodil veliki |x>tres v Messini leta 190®. M »do eejat. Kakor ie g. ■e g. Hitler pasti od tvojih pripadnikov klicati »Fiihrer«. Namesto Maseio«, ki ga je fašizem prevzel od starorimskih diktatorjev in Imperatorjev, se jo Hitler zadovoljil s — fautc de iniouz — upognjenim križem, ki seveda s krščanskim verskim simbolom nima ni« skupnega, temveč je znamenje starega germanskega buga-sonca (Iialder-ja). Namesto črnih sraje italijanskih fašistov nosijo hitlerjevci rjave srajce. Dobesedno pa je prepisan starorimski — sedaj fašistični pozdrav. To so seveda le zunanjosti, ki morejo le toliko smešno učinkovati, kor ho plagiat uečesu, kar je čisto pod drugim soncem, drugo kulturo in drugimi razmerami zraslo. Ilujše je, da se Hitler ni zadovoljil Ic h posnenianjoin zunanjosti, teinvef da tudi ideologijo, vsebino fašizma skuša presaditi na severna nemška tla. Pri pomanjkanju lastne duhovnosti in miselnosti je to razumljivo, prav tako pu je tudi umljivo. da so stvari t Nemčiji ne razvijajo in se nc bodo razvijale na isti način kakor r Italiji. Opozorili bi I« na eno, doknj bistveno razliko med italijanskim in nemškim fašizmom, to je na razliko v pojmovanju religije, ki v narodnem občestvu popolnoma spreminja položaj enega in drugega nacionalističnega gibanja, Liberalua Italija, kakor sta jo ustvarila Maz zini in Cavoar, je bila svobodomiselna, prostozidarska in ateistična. Ena prvih stvari, ki so jih Uvedli državniki tedinjene Italije, je bila nasilna in ta Cerkev krivična ločitev Cerkve od drlave, ii vseh šol pa je bil odstranjen kril in poučevanje verouka. Po navodilu okrožnice Pija IX. (Non expedit) se duhovščina demonstrativno ni ndele-levala javno političnega življenja v novi drlavi. Mussolini pa je prvič otvoril parlament (dne 16. nov. 1922) v imenn božjem, je pričel nvajati verouk v šole, lopet je lahteval kril v šolo in sodno dvorano, tačel pa Je raipuščati prostoiidar-ske lože. Seveda se je skoraj pokazalo, da mu je vera le sredstvo sa ntrditev fašizma, in prišle jo do ostrih sporov s papežem, ki se je branil proti državni omnipotenn v tisto verskih vprašanjih. Končno pa jc le prišlo 1 znanim lateranskim paktom do rešitve pretežkega rimskega vprašanja in celo do sklepa konkordata. kar je dokaz, da je tndi na fašistični strani bila volja za sporazum. Tndi novi spori, ki so se pričeli zaradi katoliške akcije in vzgoje mladine, so bili kmalu poravnani. &I je prav za prav za interpretacijo pred letom sklenjene pogodbe. — in zopet sta se oho stranki brei posebno težave sporazumeli. Lahko se upravičeno dvomi o iskrenosti fašizma v odnosih do Cerkve in religije, k«r jo splošno znano, da je v njem mnogo svobodomiselnih in protikrščanskih elementov. Mnssolini sam je ob priliki debate o lateranski pogodbi čisto modernistično razlagal razvoj Cerkve, češ, da se mora za svojo rast zahvaliti rimski veličini. A gotovo j«. da ti *ek> Ieli sedelevanja 1 Cerkvijo le ti tega ruloga, ker Je rellglotna misel v Italiji močno zasidrana in mora uvideven driavnik t tem dej-stvom računati. Cerkev pa ne odklanja nobene po-nudone roke, dokler le-ta ni poiitivno proti Cerkvi. Položaj Cerkve poti fašistično Italijo še daleko ni zadovoljiv, kaj šele, da bi bil idealen. Toda je boljši, kakor je bil pod liberalno Italijo. Uitiorjeva tragika je v tem, da pri posnemanju tvojega vtornika Mussolinija do sedaj vsaj ni skušal najti takšnega odnosa do Cerkve in pa-peštva, ki bi zadovoljil kuloliški del Nemčije in ki bi bil koristen za vso driavo, Hitlerjevstvo stoji na darvinističnem stališču, da je iivor družabnega, kulturnega in religioznega življenja kri, pleme. Njegovi ideologi taje osebnega Boga la ga nadomeščajo t apoteozo »nordijskega duha, ki je vsemu svetu prinesel rešenje iii ga bo prinesel tndi v bodoče.« Namesto sv. Trojice oznanja rasitem trojstvo krvi, vere in države. Kril je treba odttraniti. Namesto »šibkega, križanega Kuga« naj stopi simbol upognjenega križa kot bojno inamenje moči, a brez cerkve in srečenstve. Kolikor hitlerjevstvo sploh še sprejema krščanstvo, je vse prepleteno t miselnostjo liberalne protestanttke teologije in racionalizma. Iz tvece med rasitmom in protestanti imom se jo porodila tudi misel na tdrnienje obeh konfesij. katolirizma in protestantoma. Nastala naj bi nova, nemška nacionalna cerkev, prežeta germanskega duha. Seveda bi morala tlasti katoliška pri tem »irdinjenjn« bistvene »popattitl »d tvoje dogmatilnoBti«. Zaradi takšnih in podobnih izjav vodilnih hf-tlerjeveev, katerim slede tudi tovrstna dejstva, Je nastala tnana napetost med katoliško Cerkvija hi Hitlerjevim gibanjem, ki te bo bolj in bel) stopnjevala, ako Hitier-kanrler ne bo modrejii ed Hitlerja-Piihrerja. Cerkev seveda ne bo popastila, ker ne more, nemški katoličani pa so le ponev«« dokazali, da te tnajo moško držati v knltornem boja. Hitler bi moral hiti tem bolj previden v k*I-tnrnih vprašanjih, ker so v Nemčiji razne konfesij« in je lato vsaka tem bolj ohčntljiva sa nedotakljivo«! tvojega področja. Celo marksizem je v povojnem desetletja skušal vet čat varno bolanslrali med ranljivimi knlturnimi vprašanji — pa tndi droge nemške stranke se v tem pogleda niso ekt-ponirnlo. Vsi povojni državniki so dosedaj stali na stališča verske in kulturne svobode ter tolerance. Take je bil povojni Nomčiji prihranjen knltnrni boj in je država imela dovolj moči na zunaj, da je enotno in tložno nastopala v vsennrndnib vprašanjih. Toda je le taka nsoda malih duhov, da se ravno tja lalete, kjer pameten človek preide brez težko« in da vedno skušajo le tam iskati lavorik, kjer jih neitbelno čaka poraz. »Fahrerjn« ne bo nič Škodovalo, ie bo v knltnrni in verski politiki pametneje kopiral »duceja« in s tem svoji domovini prihranil mnogo težkih in nepotrebnih bojev. potrebno spomladansko zdravljenje s Pianinka-čajem Bahovec ker čisti kri, jo osvežuje in razred-čuje. PLANINKA-Žaj izločuje iz telesa vse tuje materije in škodljive strupe in tako obnavlja celi organizem. Začnite ludi Vi še danes s 6—12 tedenskim pomladanskim zdravljenjem! | Zo®Q! PUHtfIHiHaia Din ZO'- v lekarnah. Nov železniški ravnatelj v Ljubljani Belgrad, 11. marca. 1. Novo postavljeni ravnatelj državnih železnic v Ljubljani Josip Cugtnus je danes dopoldne sprejel vašega dopisnika ter mu je ob tej priliki podal sledečo izjavo: »Po 21 letih, ki sem jih prebil v raznih mestih izven Slovenije, se zopet vračam v svojo ožjo domovino na mesto ravnatelja državnih železnic v Ljubljani. Zaradi tega bo moja izjava zelo kratka. Moje delovanje bo tudi na novem položaju takšno, da bo služilo interesom naših železnic, kakor tudi interesom naših gospodarskih krogov. Razume se, da je za uspešno delo potrebno lojalno sodelovanje vseh krogov, posebno pa še gospodarskih in industrijskih, ki imajo z železnico največji skupni interes. Podrobnejše načrte svojega delovanja na novem položaju bom lahko napravil šele po pri-' hodu v Ljubljano, kjer se boni seznanil s stvar-; nimi potrebami. Novi železniški ravnatelj državnih železnic v Ljubljani g. Cugnius je bil rojen 30. maja 1S84 v Trebešah pri Pilstajnu. Ljudsko šolo je dovršil v Prevaljah in Čagramu pri Konjicah, gimnazijo pa na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Finančno ekonomsko šolo je dokončal na belgrajski univerzi. Železniško karijero je pričel pri Južni železnici, kjer pa je iz narodnih razlogov odpovedal službo že 1. 1912. in odšel v Relgrad, kjer je stopil v službo takratnega ravnateljstva srbskih državnih železnic. V svetovni vojni bo je udeležil kot dobro-voljec vseli borb v srbski armadi proti llolgaroni in je bil v teh bojih ujet od nemških čet ter obtožen zaradi veleizdaje. Prepeljan jc bil v Ljubljano, kjer je bil zaprt v preiskovalnem zaporu na ljubljanskem Gradu in rešon pozneje s pomočjo slovenskih preiskovalnih sodnikov. Po končani vojni jo takoj stopil v službo novo ustanovljenega prometnega ministrstva, kjer je nn različnih položajih nepretrgoma služboval vse do danes. Znano je njegovo delovanje na gospodarskem polju, zn kar jo žel priznanje vseh naših in inozemskih gospodarskih krogov, s katerimi je prišel v zveze nn raznih mednarodnih konferencah. V ožji tarifni stroki je napisal tudi knjigo »Osnove železniške tarife«, ki je prva strokovna knjiga te vrste v naši državi in katero je založilo samo promotno ministrstvo. Splošno znano je pa tudi njegovo delova nje kot predsednika tarifnega odbora. O. ravnatelj Cugnsus bo odšel na ovojr 1 drugi polovici tega meseca. Spremembe v predlogu Im. zakona Belgrad, 11. marca. 1. Finančni odbor je predložil danes narodni skupščini svoje poročilo o predlogu finančnega zakona, ki je bil sprejet t spremembami in dopolnitvami, od katerih važnejše v naslednjem objavljamo: Določbe o davkih, taksah, trolarinl in carinah. § 16. Temu paragrafu se doda nova točka 3, ki sc glasi: Osnovni davek na dohodke od zemljilč znaša za L 1933 10 odst. od čistega dohodka. § 16 a, točka 1. Letni davčni računi za vsa leta do konca 1928, ki do sedaj 5e niso bili pregledani od organov glavne kontrole, se smatrajo za razrešeni. Zaostanki in odplačila, katera so prenesena iz davčnih knjig za 1. 1928 v davčne knjige za 1. 1929, se morajo prepisati na poseben seznam, ki bo na osnovi davčnih knjig in delnih razporedb pregledan in odobren od finančne direkcijc. Ti seznami se smatrajo kot polnomočni dokumenti. Če se z revizijo ugotovi, da so posamezni zneski, vpisani v seznam, netočni, se morajo izvršiti popravki. Pravosodno ministrstvo. § 18. Upokojeni sodniki v 5 letih po upokojitvi na dotičnem teritoriju, kjer so aktivno službovali, ne sme,jo imeti samostojne odvetniške ali za govorniške službe. Ravno taiko ne smejo te posle izvrševati niti kot pooblaščenci, niti ikot zastopniki. Dovoljenja, ki so bila za ta dela izdana, bodo razveljavljena. Prosvetno ministrstvo. Zadnji odstavek § 113 se menja in ee glasi: V šolah, ki imajo več kot 16 oddelkov, se upravitelji teh šol oproščajo od vsakega dela v razredu. § 25, točka 2. Na račun kreditov, ki ao dolo-1 čeni v proračunu za osebne izdatke za stalno osebje, se lahko po6tavljajo kontraktualni uslužbenci i in dnevničarji. Na račun odobrenih Icreditov se za ; korotraktualne in honorarne uradnSke lahko po-; stavi saimo toliko oseb, da se ne prekorači dolo-| čeno število in vrst« poklicev, kakor tudi ne iznos j odgovarjajočih proračunskih zneskov. Točka 4. Prosvetni minister lahko najame po-; aojilo pri DI1B v Belgradu za zgraditev nove žen-i ske bolnišnice v Belgradu. § 26. Temu paragrafu se doda točka 8, da se j lahko radi neobhodno potrebnih redukcij in oseb-! nih izdatkov v narodnih gledališčih že s 1. aprilom 1933 razveljavijo pogodbe kontraktualnih članov, , kj so sklenjene do konca sezone 1. 1923-33, kakor tudi za naprej. — § 26 a. Za upravnike narodnih gledališč v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani se lahko postavljajo tudi osebe r.e glede na § 49 zakona o uradništvu. — Točka 2, Šolski nadzorniki, ki so po zakonu o uradništvu že od 1. 1923 naprej bili pre-| vedeni za oblastne šolske nadzornike s pravicami uradnikov 1. kategorije, se lahko postavijo za ba-: novinske šolske nadzornike, čeprav nimajo fakul-I tetske izobrazbe. Notranje ministrstvo § 29 a. Minister notranjih del jc pooblaščen, da i lahko po potrebi poveča vse osebne iu materijalne izdatke svojega proračuna iz partije, ki je določena na podlagi zakona o notranji upravi, nadalje zakona o banskih upravah in zakona o policijskih j uradnikih. Točka 2 sc menja in se glasi: Za podnadzorni-ke policijske straže in policijske agente se lahko postavljajo tudi policijski stražniki oziroma agenti brez šolske kvalifikacije. Prometno ministrstvo V § 37 sc glasi 5. točka takole: Promclni minister lahko redno osebje ravnateljstva rečne plovbe kraljevine Jugoslavije prevede na zakon o drž. prometnem osebju, priznavajoč jim v leta državne I službe vsa leta, ki so jih jim priznala ravnateljstva ] rečne plovbe na podlagi uredbe o organizaciji drž. ! rečne plovbe. Ministrstvo za trgovino In industrijo Š 4Ua. Minister zs trgovino se pooblašča, da na račun kreditov v proračunu za osebne izdatke »a 1 •talno osebje pri srednjih tehničnih in moških obrtnih šolah, lahko postavlja strokovne honorarne osebe. Ministrstvo za Hzično vzgojo § 46 a. V čL 10 zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije se doda sledeče: Pri sprejemanju v državno službo imajo prednost člani Sokola kraljevine Jugoslavije. Prisrčna pedokmea prevzvišenemu škofu Ljubljana. 11. marca. Na ginljrv način jc nocoj ljubljansko prebivalstvo pokazalo svojo vdanost svojemu vrhovnemu duševnemu pastirju Prcvzv. knezoškolu dr. Gregoriju Rozman u. še pred napovedano uro se je zbralo na dvorišču knezoškofijske palače polno ljubljanskih vernikov vseh slarosli. Bilo je tudi mnogo katoliške mladine. Vrli pevci pevskega društva »Ljubljane« so s hodnika v prvem nadstropju prekrasno zapeli pod vodstvom svojega pevovodju dr. Antona Dolinarja troje pesmi: »Bodi zdrava domovina«, koroško »Kje so tiste stezice« in končno pesem »Nn planine, na planine«. Med petjem zadnje pesmi ^e prišel Prevzvišeni med dobro mu znane pevce in jih potem, ko so odpeli, nagovoril: »Prav prisrčna vam hvala za pozornost in pevski pozdrav. Izbrali ste nnjlepše, s čimer ste mc mogli razveseliti: poleg domoljubne koroško seveda in potem pesem o planinah. Planine so sedaj, ko sem tu, le zgolj želja. Naj se izpolni, kar želite in kar ste peli v svoji pestili, namreč: »Bog daj vse, kar naš narod potrebuje!'): Po besedah Prevzvišenega so navdušeni pevci pričeli klicati »živijo!«, burno pa sc jim je odzvala množica nn dvorišču. Predsednik društva »Ljubljane« g. Rado Sturm je nato Prevzvišenemu čestital z besedami: »Prevzvišeni! čestitam k Vašemu jubileju v imenu glasbenega društva »Ljubljana« z iskreno željo, dn hi še dolgo let ostali veren vodnik našega naroda in ga privedli v varno pristanišče!« Ponovno so pevci in množica pričeli navdušeno vzklikati Prevzvišenemu. s čimer se je kratka, todn prisrčna poklonitev »Ljubljane« zaključila, P. Adoli Cadež v Jeruzalemu Jeruzalem, 11. marca. tg. Za začasnega predstojnika frančiškanske rezidence »Svetišče Gospodovega bičanja« v Jeruzalemu, je imenovan otl generala v Rimu naš rojak in misijonar P. Adolf Cadež, O. F. M. Iz Egipta se je preselil na okrevanje v Betfage pri Jeruzalemu; sedaj prevzame vodstvo zavoda za višji biblični študij — kot ekonom in hišni oskrbnik. Študijski prefekt je pa sedaj neki Francoz. Z njim poučuje še pet profesorjev in lektorjev: dva Spanca, en Ilolandec, en Italijan in en Američan, ki je pa rodom Nemec. Zavod je mednaroden in podrejen naravnost p. generalu. Kakor lektorji, tako so tudi slušatelji, ki so vai že absolventi bogoslovja in mašniki, raznih držav. Pobana štajerskih kmetov Dunaj, 11. marca. tg. Na štajerskem so se kmetje zopet začeli dvigati. V Adbergu sc jc zbralo na trgu 700 kmetov, da protestirajo proti naloženim davkom. Oblasti so shod prepovedale in to prepoved ludi nalepile na ulicah, oglase pa so kmetje strgali z zidov. Čuli so se ogorčeni klici: Od vlade si ne dopustimo več dopovedovatil Orožništvo je moralo celo zagrabiti za orožje. Dunajska vremenska napoved. Mirno in večinoma oblačno vro.im> bo najbrže trajalo še par dni Duhovščina pri svojem škofu - jubilantu Ljubljana, 11. marca. Danes je stolni kapitelj skupno h številnimi zastopniki ljubljanske duhovščine izrekel gratula-cijo knezoškofu dr. Gregoriju R o i m a n u , ki praznuje dane« svoj god, obenem pa 50-letaico rojstva. Generalni vikar Nadrah je v Ukrenem nagovoru z lepo primero pokazal, kako naše ljudstvo spoštuje svoje dušne pastirje. Enako trdna in no. porušna vez spoštovanja in ljubezni pa druži tudi slovensko duhovščino g škofom. Prav zadnje čase smo se mogli prepričati, 8 kakšno vdanostjo je naše ljudstvo navezano na svojega nadpastirja, koliko molitev se je opravilo ia našega apostolskega škola. Danes pa se lopet is stotisoč srr dvigajo tople prošnje k Bogu, kj naj bj mu tudi v bodoče pošiljal obilo milosti in moči za uspešno duhovno vodstvo ljubljanske škofije. Z ljudstvom združujemo tudi duhovniki v neomajni edinosti in slolnosti svoje molitve iu želimo škofu .jubilantu, da bi pogumno nosil težko breme svojega apostolskega zvanja v tako razburkanem Času. Slovenci! Vidimo, da kulturna zgradba nobenega evropskega naroda ni popoluu, dokler ni dosegel svoje univerze. Vemo. da nam kraljevina Jugoslavija, ki nam je takoj po osvobojenju naklonila vseučilišče, v dobi svetovne gospodarske krize pri najboljši volji ne more prispevati za naše prosvetne zavode toliko, kolikor hi bilo potreba. Pomnimo, da smo Slovenci pred svetovno vojno ustvarili in vzdrževali vse svoje najvažnejše in najdražje ustanove ii lastnih moči. V s v e s t i s ni o s i. da tn slovenski idealizem v današnjih časih ni upadel, in se lannšanio, da bo tudi v bodoče čuval z enako vnemo vse. kar je razvil velikega in visokega. Z ničemer ne moremo lepšo in dostojneje dokazati, da smo res narod duhu. vreden bodočnosti, nego z dejansko ljubeznijo do svojih kulturnih institucij, katerih najvišja je in katerih najdražju nam hodi ljubljanska univerza kralja Aleksandra I. Da se v vseh plasteh našega naroda učvrsti in ohrani misel na duševne vrednote, zavest o pomenu obstoja, razvoja in spopolnitve slovenske univerze v Ljubljani, ki jo okronaj ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti kot znamenje naše duševne zrelosti, naše žive kulturne volje, kol poroštvo za naš nepretrgani napredek, kot temelj našega narodnega ponosa, se je ustanovil v Ljubljani vseučiliški odbor, naslednik nekdanjega vsenfiliškrga odseka. Upamo, da ho narod sprejel njegova načela za svoja in z vsem razumevanjem in vso gorečnostjo podpiral njegovo delo za ohranitev in izpopolnitev slovenske univerze v Ljubljani. V Ljubhjani, dne 4. marca 1933. Za vseučiliški odbor: (Sledi 44 podpisov.) Naši „neznani" znanci Gluhonemim je delalo in dela človeštvo veliko krivico, ker gleda v njih manjvredne kreature, neintoligentne, nezmožne ustvarjati kaj -U-J^P -oia? i- Gluhonemi pri delu svojskega; sploh gleda sodobni svet v gluhonemih neko breme, s katerim so obremenjeni polnočutni. Celo inteligentni ljudje neredko začudeni vprašujejo, zakaj da se učiteljstvo ukvarja s temi idioti in neverjetno se jijn zdi, da se gluhonemi priuče govora ter da si prilaste precej znanja iz vseh predmetov kakor polnočutni. Res, da jim je vsled otežkočenega proizvajanja govora tudi prožnost mišljenja nekoliko zaostala, toda nasprotno je pa zopet res, da nasploh dosežejo gluhonemi tako lepe uspehe, da jim je po dokončani 8 letni šolski dobi dana možnost, da s polnočutniini s precejšnjo lahkoto občujejo. Zanimiv je pogled v duševnosrt gluhonemih, zanimivo je njihovo stremljenje po ustvarjanju, snovanju! Zato je zelo krivično, gluhoneme zapostavljati ter jih staviti v vrste idiotov. V dokaz te trditve naj služi dejstvo, da so med gluhonemimi celo umetniki, katerih umetnostno udejstvovanje zasluži pozornost. Imena: profesor Ritter, Christlieb, Ambrosi, Burger, Hilker, uživajo odličen sloves. Tudi poezija je zajela f;luhoneme in čeprav je marsikomu nerazum-jivo, je le istina, da so ustvarili Walter Schef-fer, Eugen Sutermeister, Ema Jurrat, Kate Bay, globoko občutene pesniške proizvode, ki se odlikujejo zlasti po nežni liriki in globoki religi-ioznosti. Torej gluhonemi so celo pesniki! Veliko pozornost vzbuja tudi gluhonemi diplomirani inženjer W. Zeitlin, ki z velikim uspehom deluje na znanstvenem polju. Vmeriški milijonar Ford je, upoštevajoč inteligenco gluhonemih, zapisal tele besede: Gluhonemi ne rabijo prav nič obzirnosti, kakor polnočutni, kajti uspehi njihovega udejstvovanja so prvovrstni. Resnici na ljul>o pa je treba omeniti, da je v nekaterih stunovili gluhonemim onemogočeno udejstvovanje (zdravniški stan, duhovski). Ker je pa med gluhonemimi nekaj takih, katerih inteligenca je nekoliko omejena (kakor Prevzvišeni knezofikof dr. R o ž m a n se je v svoji zahvali dotaknil novoletnega nagovora, ko je svoje duhovne sotrudnike bodril, naj v zaupanju na božjo Previdnost začenjajo delo svojega pokliia tudi v novem lotu, četudi bi bilo trelia hoditi ob postajah k riževega pota na Kalvarijo. Brez trnjevega pota nismo in ne homo. Toda tolažbo imamo, da se danes toliko gorečih molitev opravlja m rešitev iz trpkih dni. kakor morda ne izlepa kdaj. Stanovitna in ponižna molitev ne more biti brez uspeha. Ljudstvo moli in v tem prejema tolažbo, moč in vztrajnost Malo je takih, ki bj skrivali vdanost svojemu škofu. Visoki juhilant je porabil to priliko, da se je prav prisrčno zahvalil duhovščini za molitev, zaupanje in edinost ki jih spaja z nadpaslirjem, saj gre zgolj za zvefičanje duš. Omenil je tudi prisrčno pismo belgrajskega nuutija nadškof« 1'ellegrine. tti-ja ki škofu ielL da bi ga ljudstvo in duhovščina I i vdanostjo poslušalo iu spoštovalo. Ta ielja je pri nas ie uresničena. Prevzvišeni je končno še dostavil: Naj veliki papež sv. Gregorij izprosi milost pri Bog«, da bi vedno tako ostalo in da bi razni viharji ue omajali medsebojne zvestobe. da bi ne bila pri nekaterih polnočutnih), je dobila javnost nekake predsodke o manjvredni duševnosti gluhonemih nasploh, knr je pa treba odločno obsojati. Na [>odhigi intenzivnega ukvarjanja z gluhonemo mladino, ki jo na strokovnih šolah vzgajajo v to usposobljeni strokovnjaki, je napredovalo stanje gluhonemih v toliko, da se otroka, ki je dovršil 8 razredov na glulio-nemniei, skoro ne more imenovati gluhonemega, pač pa: otroke brez sluha, kar izrazito pove nemška beseda: »Gehdrlose« Otrok nam-reč zna počasi govoriti in kar je glavno, on zna odglednvati in odčitavnti besede i ust in vprav to je. kar ga usposobi za koristnega člana človeške družbe. Vendar pn kljub intenzivni izobrazbi, ki mu jo je nudila strokovna šola. pogreša gluhonemi mnogo, mnogo, kar uživa |>ol-nočutni. pred vsem je njegova tragika v tecn, da nima_ sluha. Zato je treba, da se javnost po možnosti zavzame za njihovo usodo. »O vsi vi. ohlngodarjeni s solnčnim usmevom. ki dojmite srečo govorno s krasnim odmevom; ne zapustite gluhih in nemih sirot, madež brezmejni bi bil to za naš kulturni, prosvetljeni rod.« Iz izrazito humanitarnih namenov je zn|>o-čolo delovati »Podporno društvo zn gluhonemo mladino«, ki hoče / nabiranjem podpor ublažiti usodo gluhonemih. Zato ni odveč, da apeliramo nn javnost, proseč za blagohotno sodelovanje, ki naj je v tem. da vsak pristopi kot član k omenjenemu podpornemu društvu za gluhonemo mladino (sedež: Gluhonemnica v Ljubljani). Pristopnina znaša letno 12 Din. Odprt je torej širok delokrog, da se \snk lahko udejstvuje, inteligent in preprost. Je pa tudi eminentne važnosti tovrstno knritativno nsinerjenje. ker nudi pomoč najliolj bednim sirotam »ubogim gluhonemima. «dobr«w> t4 IlinisItrVvo sociialne politike in norednvfo i4rav\|0 S. it«« u 19. II 1932. 9 let in 9 mesecev na posteljo prikovana. Oženil se je drugič. Iz prvega zakona se mu je rodilo 7 otrok, iz drugega pa štirje. Starejši je umrl, ker se je ponesrečil pri igranju. Vse je prav lepo v krščanskem duhu vzgojili Kot sedemdesetletnik je še zelo močan in spreten. Sam rad pove, da mu je zlesti na vrh zvonika pri sv. Jakobu le malenkost. In re«s še pred kratkim je razobesil zastavo na cerkvenem zvo-i niku. Našemu jubilantu moramo pač želeti, da naj ostane še mnogo let zdrav in čil na duhu in telesu. 1 Bog ga živi še mnogo leti Gorenja slika kaže njega in njegovega najmlajšega sina. Dva lokala oddamo takoj v najem v naši palači v Ljubljani na Miklošičevi (Masarykovi) cesti. — Pojasnila daje ravnateljstvo. Vzeisnins ZBvsrsvninitP v Ljiiuiiani. Telefon štev. 25—21, 25—22. Martin Sušnik - 70 letnih Izmed mnogih poštenih mož eden je tudi naš znani Martin S u š n i k , tesarski in krovski mojster iz Ljubljane. Martin Sušnik je 70 letnik. Rodil se je v Gozdu nad Kamnikom v letu 1863. Njegov oče je bil posestnik in homeopat in je svojega sina dobro spoznal, za kaj bi bil sposoben. Dal ga je učiti krovske in tesarske obrti. Pri svojem bratu Mihu je naš Martin postal krovski in tesarski pomočnik. Nato je šel v Ljubljano, kjer je dobil delo pri Kozini in naposled pri Hudniku. Pred 27 leti pa je nastopil kot samostojen mojster in isto ostal še do danes. Prva žena mu je kmalu zbolela in umrla. Bila je •r- ^ cfooci cttanJievJedi ne odstranijo temeljito z Zob, se napravil z malih glivic Zelena zobna prevlaka.kiima Za posledico pokvarjeno zobovje. Zaradi tega naj že otroci negujejo Zobovje z ODOL Zobno pasto. ODOL-Zobna pasta ima veliko čistilno moč Zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. 2obovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila m vso nesnaga Kmetje in letališče Iz ava prizadetih posestnikov Moste, 11. marca 193^. V današnji številki smo brali izjavo, ki nam kmetom očita, češ da mi kmetje zahtevamo za zemljišče, na kuterem se bo gradilo letališče, pretirane cene, ki niso v skladu z resnično vrednostjo sveta v tem kraju. Ta očitek podkrepljujejo gos|>odje še s trditvijo, češ, du je svet tam okoli čisto nerodoviten. Na te očitke moramo odgovoriti to-le: Vse to je neresnično. Ta svet je erar med vojsko obdeloval in je izvrstno rodil Tudi lastniki sami so ga celi dve leti po vojski obdelovali. Da bi pa svet v bližini bil |h> 1.50 do 2 Din meter, je tudi neresnično. Dokazi: Del iste parcele g. Miheliča iz Sneber, od katerega sedaj kupujejo svet za letališče, je bil prodan po 10 dinarjev meter. V vasi Moste, ki je oddaljena le 10 minut od bodočega aerodroma, so bile prodane v letu 19^2 parcele g. K. |>o Din kvadratni meter. Parcela g. D. je bila prodana po 50 Din meter. i Gosp. Baumgartner zahteva za parcele, ležeče le čez progo, po 20 do 60 Din za en meter. Vse to bi morala eventuelno razlastitvena komisija vpo.štcvati. Če pn je bilo pred leti neko posestvo prodano nn javni dražbi s podrto hišo in hlevom vred po 2 Din za en meter, se to ne sme vzeti za primer sedanjim cenam. Poleg tega pa je bila tista prodaja pred 8 leti. Da svet s<*daj izgleda, kakor kaka puščava, ie krivo to. da vojaštvo koplje po njem globoke strelske jarke. Vrnite to zemljo lastnikom, pn bodo zopet najrodovitneiše njive. Nam ni zu dennr. ampak za zemljo, od katere živimo iu ki nam daje naš vsakdanji kruh. Srčno radi smo pripravljeni zn take namene odstopiti svoj svet tudi brez denarja, samo drug enakovreden svet v občini naj nam dajo v zameno' Pripomniti moramo še to. da smo mi |m>-vedali svoje zahteve, kakor je pri kupčiji navada in kakor smo od oblasti bili vprašani. Namesto pa. da bi kupec ponudil svojo ceno. nam omenjena izjava grozi r razlastitvijo Na zemljišču, ki prihaja v postov, je še sedaj kakih 13.000 kvadratnih metrov rodovitnih in obdelanih njiv. Denar, ki ga bo mestna občina ljubljanska izdala za svet. se bo sijajno obrestoval, zakaj Moste so se v 3 letih razvile iz kmetiške vasice v moderno ljubljansko predmestje, kjer svet pridobiva stalno na vrednosti. Gospodje naj vedo. če so cene svetu zrasle, nam to nič ne liasne, ker mi nismo špekulanti z zemljo, ampak obdelovalci svoje zemlje. Zato objavljamo to izjavo po »Slovencu«, da javnost ne bo mislila, da smo kaki verižniki in navi-ialci cen z zemljišči. Vedite, da s:no le liorni kmetje, ki nnm gre le zh obstoj! Pooblaščenci lastnikov iz Mosl in Studenca. Po končani vinski razstavi v Ljutomeru Ljutomer, 9. marca. Drugi dan vinske razstave je bil enako živahen kot prvi. Prihajali so novi interesenti za ljutomersko vino, iz Avstrije, iz Zagreba, iz Ljubljane, iz i Celja zastopnik celjske vinarne in še od drugod. Že na razstavi je bilo prodanih okoli G00 hI vina, to je okoli šest vagonov. Drugi kupci so osebno navezali stike s posameznimi vinogradniki, ali si na podlagi kataloga vinske razstave zaznamovali sorte za poznejši nakup, nekateri za vagonska naročila. Tako lahko rečemo, da je letošnja vinska razstava v Ljutomeru doživela lepši uspeh od lanske, v materialnem oziru, ker se je vina več prodalo in v moralnem oziru, ker je bilo več interesentov, ki so se s poskušajo prepričali, da je ljutomerska kapljica res nekaj dobrega. Prodajne cene se gibljejo za mešana vina okoli 3 Din, za boljša sortirana 4 do 6 Din za liter. Še eno vprašanje ob zaključku vinske razstave v Ljutomeru. Odkod to, da cena ljutomerskega vina še vedno ni v skladu z njegovo kvaliteto? Sliši se, da so letos cvička, bizeljčana in kon.jičana prodajali dražje ko ljutomerčana, ko vendar kvaliteta imenovanih vin zaostaja za ljutomerskim. Prvi vzrok bi bil ta: ljutomerskemu vinu manjka zakonska zaščita, katero določa naš vinski zakon, oziroma pravilnik k istemu, bodisi za posamezne vinogradnike, bodisi krajevno, za posamezne vinske vrhove recimo za Jeruzalem. Tako pa imamo danes v Zagrebu sto vinotočev, ki prodajajo »ljutomerčana«, pa med njimi ni deset takih, ki bi točili v resnici ljutomerčana. Mogoče je f>onarejeno. ali pa je zrastlo bogve kje drugod, najbrž niti v daljni okolici Ljutomera ne. Tudi v Gradcu in na Dunaju se dogajajo enaki slučaji. Seveda kvaliteta teh vin kvari renome ljutomerčana. Vinarska podružnica v Ljutomeru naj po rešitvi svoje notranje krize smatra za svojo prvo nalogo, da izposluje za ljutomersko vino zakonsko zaščito, — taksa znaša menila samo 300 Din, — da bo vsak. kdor bo točil ljutomerčana, moral z dokumenti dokazati, da ima v bližini Ljutomera vinograde, oziroma da je vino res kupil od kakega lutomerskega vinogradnika. Na ta način bo izključena goljufija, ljutomerskemu vinu pa bo zagotovljen sloves, — doma in v inozemstvu. Drugo je pa to: ljutomerskemu vinu manjka inozemski trg in to severni. Od nekdaj je bila Avstrija, Češkoslovaška in sploh severne dežele, najboljši odjemalec ljutomerskega vina. Za južne kraje so ljutomerska vina splošno premočna in pretežka. Opaziti je to tudi pri nas doma: v obpohorskih krajih, v Savinjski dolini, na Kranjskem sploh In dalje proti jugu. Ljudje v teh krajih niso vajeni tako močnih vin I-nžin domnJ1« vin.a o© Jjjj, jjni: všeč. Saj takega lahko popije dva litra, pn bo še zmiraj pokonci hodil, dočim bo pri pol litru ljutomerčana omamljen zadremal. Razumljivo, da bo gostilničai naročal ono sorto vina, katerega več iztoči. Avstrije in Čehoslovaki so mnogo bolj vajeni težkih vin ii fih laže prenašajo. Govoril sem pred nedavniu z nekim gospodom iz Holandije, ki mu je buteljk: starega močnega ljutomerčana prav dobro dišala Izjavil mi je, da v njegovi domovini pijejo same 1 močna večinoma stara buteljčna vina. Pravi trg zr ; močna ljutomerska vina je samo sever. Zato bi mo. rala biti prva skrb naših gospodarstvenikov, da S€ dosežejo ugodne izvozne pogodbe za ljutomerske fino v Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo, Poljsko in sploh na sever. Razumljivo, da pridejo pri izvozu v inozemstvo v poštev samo prvovrstna sortirana vina Kriza ljutomerskega vinogradnika postaja 7 dneva v dan hujša. Ako ne bo ugodne rešitve, preti pogin vinogradom, vinogradnikom in viničarjem. SveSohriško cesto meri*o Ljubljana, 11. marca. Svoj čas smo poročali, da namerava mestna občina zgraditi veliko cesto z Dunajske ceste proti Sv. Križu. To cesto določa Plečnikov regulacijski načrt za svetokriški okraj in je nujno potrebna, zlasti še zato, ker dosedanja cesta z Dunajske ee-ste do novega pokopališča nikakor ne zadošča, drugič pa, ker se svetokriški okraj zelo hitro razvija, manjka pa tam potrebnih komunikacii. Nova svetokriška cesta je sicer trasirana na papirju, n" pa še na terenu. Sedaj merijo lo novo cesto ludi na terenu. Cesta se bo odcepila od Dunajske ceste nasproti Kolškove trgovine nialo pred Sv. Krištofom in bo šla čez staro pokopališče Sv. Krištofa. Pokopališču bo cesta vzela približno «000 kva dratnih metrov sveta. Cesta bo nato zavila v loku (vzbočeneiti proti vzhodu) proti pokopališču Svetega Križa. Poleg trase nove ceste merijo sedaj zenilje-merci tudi zemljišča, ki bodo pri tej cesti prišla v poštev, to es pravi ona zemljišča, ki so jih posa mezniki odstopili pogodbeno mestni občini za novo cesto, tako, da se bodo Inhko efektuirale odškodnine oziroma da bo mogla mestna občina odstopiti lastr kom druga enakovredna zemljišča. Te dni «i je ogledala komisija, sestojeČa iz zastopnikov poštnega ravnateljstva in mestne ob čine kompleks poštnih garaž v Robbovi ulici, kjer so bila pogajanja, kdaj namerava poštno ravnateljstvo odstraniti te začasne stavbe na druga zemljišča, ki jih bo dala mestna občina ob Cesli v Mestni log. Te garaže bodo prestavljene najbrž prihodnje leto, ko bo naprava cestišča nn novo svetokriško cesto že toliko napredovala, da bodo morale te zgradbe proč. Kakor kaže, bodo motile ljubljanske množice romati na pokopališče Svetega Križa vsaj ob Vseh svetih 1934 Svetokriški okraj pa bo z novo cesto ogromno pridobil. Načrti za Veliko Ljubljano Ljubljana, 11. marca. Morda že letoSnje, skoraj gotovo pa prihodnje leto doživimo ustanovitev Velike Ljubljane, to se pravi, da se bodo najbližnje sosednje občine dosedanjega mesta združile v eno samo komunalno enoto z mestom pod enotno občinsko upravo. Priznati je treba, da je ljubljanska občina za to veliko dejanje bila dosedaj bolj malo pripravljena in da bi nagla priključitev okoliških in predmestnih občin zahtevala od ljubljanskega magistrata, občinskega sveta in vseli magistrataih uradov ogromnega dela. Sedaj, ko smo tik pred Veliko Ljubljano, pa so se magistratni uradi in odseki malo bolj živahno pričeli gibati v tej smeri in pripravljati potrebni materijal za bodočo veliko mestno Predvsem je manjkalo ra Veliko Ljubljano enotnega programa, manjkalo je stvarnih načrtov. Ze v gradbenem oziru 60 vladala med mestom in okoliškimi občinami neeporazumljenja. Medtem, ko je veljal v Ljubljani strog stavbni red (dasi malce zastarel), so veljali v okoliških občinah dostikrat prav nasprotni predpisi in še bolj nasprotna praksa. Novi gradbeni zakon določa pri večjih občinah tako zvane gradbene odbore (ki jih ja treba razlikovati od gradbenih odsekov). Glavna naloga teh gradbenih odborov je določati splošne programe za gradnje in pa določati načela, po katerih se sme v občinah graditi. Na zadnji občinski seji je ljubljanski občinski svet izvolil tak odsek, sestoječ iz občinskih svetnikov in mestnih nastavliencev-strokovnjakov. Na dosedanjih sejah je gradbena odbor sprejel več zelo važnih sklepov. Zaščitni pasovi Mestni občinski svet je že pred časom sMe- niL kar je »prejela tudi banska uprava, da »e rtavi pod zaščito ves Rožnik, kolikor ga š« ni zazidanega. To se pravi, da bodo v bodoče nemogoče gradbe na Rožniku, ki mora biti rezerviran le za sprehajališča, drevorede, vrtove in gozdove. Podoben sklep ie sprejet — prav tako po ideji arhitekta prof. Plečnika — tudi za Grad. O regu- lacijskih deli na Gradu smo že poročali in ao se ta dela že pričela. Zaščiten bo skoraj ves grajski hrib. Na zgornji strani Gradu se določi točna meja zaščitenega pasu, na spodnji strani Gradu pa bodo tvorile mejo zaščitenega pasu ulice krog m krog grajskega hriba. Znotraj tega pasu bodo prepovedane vse nove zgradbe oziroma predelave dosedanjih poslopij. Mestni gradbeni urad bo izdelal v ta namen podroben regulačni in zazidalni načrt. Načelo pa je seveda: Grad je namenjen le za park in za sprehajališča. Prav tako bo gradbeni urad izdelal podroben načrt o zaščitim h pasovih na Golovcu in v Tivoliju, oziroma na Rožniku in Šišenskem hribu, vse z ozirom na regulacijske načrte prof. Plečnika, katerega načela bo upošteval. Drugo vprašanje bodoče Velike Ljubljane je program za tramvajski promet. Maloželezniška družba je že izdelala program za mesto Ljubljano samo, prav tako tudi za neke zunanje proge. Potreben pa je splošen in najširši program za vso Veliko Ljubljano, ki bo določal zgraditev vseh bodočih možnih prog. Gradbeni odbor je pozval Maloželezniško družbo, naj ta program izdela. Nič manj važno ni vprašanje glavnih tranzitnih cest in zveznih cest za Veliko Ljubljano. Gradbeni n« »Union«, Zibertova ul. 22; Rotar Alojzija 73 let. bivša kuharica, Kralja Petra trg 3. - V Ljub j Ijanski bolnišnici so umrli: Nachtigal Marjan, 6 ' mesecev, siti zidarja, Zg. Gameljne 33; Roblek j Milan, 20 let, natakar brez posla, Bistrica 54; An-ži6 Franc, 5 mesecev, sin služkinje, Majstrova 13, Kamnik; Šuštar Mihael, 71 let, prosjak, Vodice; Kuralt Janez, 2 meseca, sin posestnikovega sina, Zg. Senica 5: Petrečič Zofija, 50 let, služkinja, Stara pot 1; Papler Olga, 10 let, pletilja, Verov-škova ul. 26; Bavdek Marija roj. Končina, 70 let, vdova hišnega posestnika, Karlovška c. 24; Raj-ner Jožef, 66 let, vpok. ključavničar drž. žel., lfra-nilniška c. 0; Podreberšek Jnkob, 65 let, policijski nadzornik, Trnovska ul. 3; ing. Skalickv Zdenko, 30 let, Skofja Loka; Maček Franc, 36 let, delavec, Vevče 72; Dolinšek Alojzij, 49 let, ključavničar, Nevlje 31; Pustaverh Anton, 82 let, bivši mestni delavec, Japljeva ul. 2. IGNACIJ N A R O B E , TAPETNIK, GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 16 (PRI LEVU). Q Stavbno gibanje. Prav počasi in zelo poredko padajo sedaj na mestni gradbeni urad prijave za nove stavbe. Največ prijav je za neznatne adaptacije, kakor zidave novih stranišč, kopalnic, predelavo oken in fasad pri zasebnih hišah, skoraj prav nič pa ni prijav za nova poslopja. Nekaj prošenj za stavbna dovoljenja jc bilo siccr vloženih, j i i j i .i i r, , težko pa, če jim bo mogla mestna občina ugoditi, odbor ,e sklenil dai v kratkem skliče posebno an- I P ;otujJjo raznim regulacijskim načrtom. I.e keto, h kateri bodo povabl|eni tudi zastopniki , H '.'.■'„ . .... „„/•; - ' •■ i- „ A r7»vna in Kannuinslrp rivcino nr\r cna nova »lavoa je ona zaanji cas prijavnena, državne in banovinske ccstne uprave, železniške in tramvajske uprave ter vojaštva. Ta anketa bo razpravljala tudi o snovanju bodočega avtobusnega kolodvora v Ljubljani. Nedvomno se bo v prihodnjih letih načelo tudi vprašanje ureditve železniškega prometa, tako vprašanje novega kolodvora, drugih novih železniških zgradb in zvez. Gradbeni odbor je sklenil, sestaviti pregled in imeti v evidenci vsa zemljišča, ki bi pri tem prišla v poštev. Vprašanje, ki je zadnja leta doseglo največ vznemirjenja in povzročilo tudi največ napak, pa je vprašanje regulacijskega in zazidalnega načrta za vso ljubljansko okolico. Gradbeni odbor je sklenil naprosili bansko upravo, naj pospeši dela pri sestavljanju skupnega regulacijskega načrta za ljubljansko okolico. 0 Na naslov mestne občine Ljubljane. Govorim v imenu vieh, ki so prizadeti. Kakor je sporočila uprava pokopališča pri sv. Krištofu, začne s 1. majem mestna občina graditi čez severni del tega pokopališča novo svetokrižko cesto. Vsi, ki imamo tam svoje grobove, smo pozvani, da te grobove odstranimo, ali bo pa šla cesta kar čez tc naše grobove. Vsi, ki imajo denar, se že pripravljajo, da preneso kosti svojih rajnkih k Sv. Križu. Kaj pa z nami, ki nimamo tega denarja? Prenos namreč stane več tisočakov. Ali naj mi mirno gle- pro- ti kateri ni pomislekov. Banovinski uradnik in posestnik Janez Lesar in njegova žena Angela nameravata zgraditi nad mestno gramozno jamo ob ! Vodovodni cesti cesti enonadstropno stanovanjsko j hišo. Dosedaj so bile vložene letos samo tri prošnje za stavbna dovoljenja, proti katerim ni bilo pomislekov. Bore, bore malo bodo imeli zidarji zaslužka in rešuje jih kvečjemu to, da se po mostu nadaljuje gradnja številnih hiš in poslopij, ki so se že iani pričela oziroma, za katera so bila stavbna dovoljenja vložena lani. Konec poti«. — Vljudno vabljeni! Občni zbor zadrugo »Novinarski dom«. Stavbna in gospodarska zadruga »Novinarski dom« bo imela v ponedeljek dne 27. marca t. L-ob pol 15 v kavarni Emona, 11. nadstr., svoj II. redni občni zbor z običajnim dnevnim redorn. Ker je ljubljanska mestna občina v seji občinskega sveta od 16. februarja t. 1. soglasno sklenila, da pokloni novinarski zadrugi primerno parcelo v izmeri 1065 m3 v Tomanovi ulici nasproti Narodnega doma, tik ob palači Poštne hranilnice kot stavbišče za projektirani novinarski dom, bo občni zbor razpravljal tudi o tej poklonitvi in o akciji za zgraditev takega doma. Predavanja podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, ki so morala biti več tednov prekinjena zaradi tehničnih zapreti« na univerzi, se prihodnjo sredo končno sjiet pričiio, vendar pa začasno ne bodo na vseučilišču, temveč je direktor I. drž. realne gimn. g. Kuuo Hočevar z največjo naklonjenostjo podružnici SVD dovolil za predavanja uporabo realčne risalnice, ki je dostop do nje z Vegove ulice pri stranskem vhodu čez dvorišče. V sredo zvečer ob 19 govori ravnatelj mestnih nasadov g. Anton L a p o sedaj najbolj ailrtuelnili vprašanjih vrtnarstva, uainreč o prvih pomladanskih delih na vrtu. Kakor pri vseh preravanjih, tako je tudi vstop k temu zanimivemu predavanju dovoljen nečlanom in članom brez vstopnine. Dr. FRAN C I! SER, zdravnik Ljubljana VII, Srbska ulica 7 ordinira odslej od 2—4 ___________ .. _ * i________ ^ ■ »i 50 letnica prevzv. gosp• hnezoškola dr. Gregoma Rozmana Spored cerkvenih slovesnosti v Ljubljani v nedeljo: Dopoldne: Ob ys 10 slavnostna pridiga v stolnici. Ob 10 slovesna pontifikalna škofova sv. maša. Verske in cerkvene družbe se udeležijo sv. maše z zastavami. Pridejo naj v cerkev ob 9K skozi malo zakristijo. Popoldne: Ob 4 v stolnici pobožnost za otroke osnovnih šol. Ob 4'A v cerkvi sv. Jožefa pobožnost za dijake in dijakinje. Ob 4 v frančiškanski cerkvi pobožnost za dekleta in žene. Ob 6 v stolnici pobožnost za mladeniče in može. Vse vernike pa prisrčno vabimo, da v nedeljo zjutraj pristopijo k sv. obhajilu in ga darujejo za prevzvišenega g. škofa. milo navale rabijo naše gospodinje Naznanilo preselitve! TVRDKA E. PETERKA „PR1 AlMAN" vitalno narnanja, da je primorana s i. aprilom 1933 preseliti svojo trgovino iz dosedaj-neea lokala, kjer je delovala nepretrgoma 84^t na POG A CARJEV TRG V ŠKOFIJSKO PALAČO poleg stopnic. — Vsem svojim cenjenim odjemalcem se ob tej priliki najlepše zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se priporoča še nadalje. Kaj bo dane s? Drama: Ob 15: »Pastirček Peter in kralj Bri-ljantin«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Dame z zelenimi klobuki«. Izvem Znižane cene. Opera: Ob 15: »Mala Floratnye«. Izven, znižane cene. Goetuje g. Dubajič. — Ob 20: »Seviljski brivec«. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 30 Din. Društveni dom ▼ Trnovem, Karunova ul. 14, ob 8 zvečer: »Tri sestre«, kmečka igra v treh dej. Rokodelski dom. »Na razpotju«, gledališka predstava. Začetek ob 8. Šiška. Danes ob 8 zvečer v samostanski dvorani vojna drama »Konec poti«. Kino Kodeljevo: »Bitka pri Bademfiadn (Frrtz Schulz) ob pol 4, pol 6 m 8. Nočno službo imata lekarni« mr, Suftnrk, Marijin trg 5 tin mr. Kuralt, Gospoavetska o. 10. vem pokopališču, prenese kosti rajnkih tja na svoje stroške; 2. kosti vseh tistih pa, ki bi prišli pod cesto, pa tega nimajo, prenese kje na pokopališču pri sv. Krištofu, kjer ne bodo oskrunjeni. Kakor ču-jemo, se bo cerkev sv. Krištofa prezidala in dozidala. Ali bi ne bilo najlepše, če bi se kar v tej cerkvi naredila skupna grobnica vseh teh in tja prenesle vse kosti iz sveta, kjer bo šla cesta? Samo ceste čez grobove nikar, dokler živimo še najbližji sorodniki teh pokojnih. Skrajno žaljenje pietete do pokojnih bi bilo to! Eden v imenu vseh. © Minister Pucelj v bolnišnici. Včeraj clopol spomladi, ko je zopet treba odpraviti nedostatke zimskega pranja. — Zaprano perilo potrebuje spomladanskega solnca in odličnega Hubertus-mila ! solno kislino. Takojšnja zdravniška pomoč pa mu je rešila življenje in jc sedaj že izven nevarnosti. © Modne hlače — pumparce dobite najce- © Minister Pucel v bolnišnici. Včera dopol- . ^ — . , , dne \e obiskal splošno državno bolnišnico minister nCJC P.ri ^«kerju Sv. Petra cesta 14. 1 . . ,:..,. , , . . , (O Usme. cevliarske nntrehsčine. dams za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj. Poleg uprave je obiskal tudi kirurgični oddelek. V razgovoru z zdravniki so ga ti prosili, naj pospeši, da se jim bodo plače za n.esec marec, ki jih še sedaj niso dobili, čimprej izplačale. Iz ne- j znanega vzroka je dosedaj prejelo za mesec marec | plače le drugo osebje, kakor uradništvo in pomožno j osebje, ne pa zdravniki. Minister je obljubil, da se bo za stvar zavzel. i 0 Gledališka predstava v Rokodelskem do- j mu. Danes zvečer ob 8 vprizori Poselska zveza v j dvorani Rokodelskega doma ljudsko igro »Na raz- ; potju«. — Zanimanje za predstavo ,ie veliko, zato i prosimo, da si vsakdo nabavi vstopnice že v pred- © Usnje, čevljarske potrebščine, damske torbice, pasove, aktovke najboljše kvalitete, solidne cene, nudi tvrdka Franc Erjavec, trgovina usnja, Ljubljana, Stari trg 8. Marjan Cadež: Ljubljansko vreme preteklega tedna od 4. do 11. marca Vreme tega tedna je bilo spočetka deževno in južno, nato pa jc nastopilo nestalno in že kar pomladansko vreme. Sobota, nedelja in po- Gospod profesor dr. I. R. Kutz zaključuje 6voj ciklus predavanj v ponedeljek, dne 13. t. m. Predaval bo o temi: »Roeutgenspektrogra-fija škroba« v predavalnici kemičnega instituta, Vegova ulica 4. Predavanje se bo pričelo ob 18 in je dostopno vsakomur. Koncerti Pavle Lovšetove 6e odlikujejo po skrbno sestavljenem in kar najsub6tilneje na-študiranem programu, ki ga izvaja pevka z vso svojo mnogoletno rutino in skrbno negovanim, zato svežicn glasom. V poslednjih letin je bil na vstopnice tolik naval, zlasti na večer koncerta, da ni bilo mogoče zadostiti prekoštevil-nemu povpraševanju. Na njenih koncertih se zbirajo številni čestilci njene umetnosti pa tudi zastopstva vseh onih društev, katerim nudi pevka ob njihovih prireditvah rade volje svojo umetniško pomoč. Zato prosimo p. n. občinstvo, naj si blagovoli oskrbeti vstopnice že v prediprodaji v Matični knjigarni, kjer dobe tudi besedilo peami. Koncert se vrši v ponedeljek, dne 13. t m. ob 20. uri v Filliarmouični dvorani. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah so v predprodaji v Matični knjigarni/ ..U. F." ni parfem, ni milo, niti fi>m. Torei, kai je pravzaprav .,U. F"? prodaji, ki bo v nedeljo 12. marca 1933 od 10—12 i Ka* PrP .... . „ . , • ,-v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Vsi ' »edeljek so bili deževni dnevi; pred vsem v prav vljudno vabljeni. © Materinski večer zavoda za zaščito mater in dece z dečjim domom kraljice Marije se vrši dne 22. t. m. ob 8 zvečer v dvorani OUZD, Miklošičeva cesta. Govori šef kirurgičnega oddelka dr. Mirko černič o temi: »Upliv okolice na kirurška obolenja«. r KAJ BO JUTRI? »Zadoščenje«. »Gospa Calhleena«. Drama: Rod A. Opera: Zaprta. Filharmonija) Koncert gospe Pavle LovSetove. Ob 15. Kino Kodelfevo: Ob 8 »BKka pri Rademflndu«. NočvjC službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 ia mr. Ramor, Miklošičeva 20. Najlepšo izbiro pomladanskih plaščev dobite pri Drago Gotup & Co, konfekcija, Miklošičeva cesta 5t. 16, I. nadstropje. 0 Vijolice na trgu. Ljubljanski trg je žc zelo bogat raznega pomladanskega cvetja. Telohi, tro-benlice in zvončki niso nič več kaj redkega. Včeraj so se na trgu pojavile tudi prve viiolicc. Vijolice so prišle davi s Sušaka, tja pa z nekega otoka, najbrže z Raba. Vijolice so imele velike cvctovc ter so prijetno dišale. Tudi drage niso bile preveč. Gospodinje so po vijolicah rade segale 0 V Ljubljani umrli od 3. do 9. marca 1933: Schweiger Marija, roj. Arko, 74 let, učiteljica v p.. Tržaška c. 26; Laharnar Frančiška roj. Petsch, 83 let, vdova profesorja, Dolenjska c. 33; Lukež Ja-kobina roj. Tamburino, 86 let, vdova mornariškega in okrožnega zdravnika, Sv. ITorijana ul. 40; Roš Elizabeta roj. Dcžman, 72 let, vdova sodnega uradnika v p., Za gradom 1; Žitnik Tomaž, 60 let, dninar, Vidovdanska e. 9: Stergar Terezija roj. Boltar, 56 let, vdova nadučitelja, Krakovski nasip 10/11; Zamljeti Ivan, 64 let, čevljarski mojster, Erjavčeva c. 4; Zore Ivan, 79 let, uradnik pivovar- prvili dveh dneh 6o pihali v oblakih močni ju-gozapadni vetrovi, prinašajoč s seboj težke in debele deževne oblake. Sneg, ki je ležal še od prejšnjega tedna (v petek 3. t. m. 15 cm visoko) se je vso soboto močno topil in je v nedeljo že ves skopnel. V teh treh dneh je prvi dan barometer padal, drugi in tretji pa se je dvigal, temperature so bile visoke (dnevni maksimum + 10° C, cninimuin od +3.5° C do +5° C), ozračje pa je hilo pri tleh mirno ter v soboto in nedeljo precej megleno, V ponedeljek popoldne sc je začelo nebo ja siliti, ob 9 zvečer je nastopila megla, ki jc/ležala nad Ljubljuno do naslednjega jutra. Po megli je bilo v torek dopoldne jasno, popoldne pa so prekrili nebo raznovrstni oblaki, ki so počasi prihajali od severa; tudi ta dun se jc barometer dvigal. V sredo, 8. t. m. je bilo večinoma ves dan oblačno, zgodaj zjutraj jc celo malo deževalo in barometer sc je čez. dan dvigal. Drugače je bilo toplo in po|K>Idne so pihali precej močni vzhod- i ni vetrovi. Tudi v četrtek se je barometer dvigal, v oblakih jc pihal severovzhod, pri tleli je bilo i>recei mirno, in dopoldne ohlačno nebo se jc popoldne malo zjasnilo Po dopoldanskem deževju je nastopilo popoldne hladnejše vreme in če/, noč je padla temperatura do t* C. V te j noči je začel barometer padati ter jc v petek precej |>adcl. Tn dan je bilo dopoldne oblačno, do večera sc je popolnoma zjasnilo, n kmalu po ') zvečer so nebo znova pokrili oblaki, tako da je bilo ponoči in v soboto zjutraj oblačno. 'Nn j višja temperatura je bila v tom razdobju v torek, 7. t. m. 12° C, najnižja v petek, 10. t. m. 1°C. Pred dvemi oziroma enim letom je bila v tem času najvišja temperatura 9'C in 10" C, najnižja —4° C oziroma —6'C. Barometer je stal najnižje 731 aim v nedeljo, najvišje 749 mm pa v četrtek, V šestih dneh so nastopile jia-d&vinc in jih jc padlo za 32 mm. Ljubljanski lovci pozor! Dne 16. marca ob 10 bo v Kamniku na javni dražbi oddan za dobo 5 let lov občine Mengeš. Lovišče je eno najlepših v bližini Ljubljane. Pomladek Rdečega križa VI. c. razr. I. drž. rcal. gimnazije v Ljubljani, priredi v Mestnem domu' Janeza jalena dramo »Bratje«. Premijera je izvrstno uspela, in isti uspeh je pričakovati pri raprizi. Predprodaja vstopnic je 12. marca od tO dalje na šentjakobskem odru v Mestnem domu Združeni orkester Orkestralnega društva in drž. konservatorija v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 20. t. cn. v veliki Unionski dvorani simfonični koncert, pri katerem sodeluje tudi pianist Ivan Noč. Orkester, ki stoji pod umetni-šk iin vodstvom skladatelja L. M. Skerjanca, je za naše razmere zelo številen, ima 14 L, 12 II. violin, dalje 8 viol, 6 čelov in 3 kontrabase r. vsemi lesnimi inštrumenti in pihali ter harfo. Izvajal bo skladbe Brahaisa, Mendelssohna, De Falla in Ilrističa. Že danes opozarjamo koncertno občinstvo na ta zanimivi konccrt, ki nam bo nudil mnogo umetniškega užitka. Vstopnice so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Serijo nnjnov, diapozitivov predvajal bo g. V. Virnat na javnem predavanju o »Dolini gradov« dne 16. t. cn. ob pol 9 zvečer v dvorani Delavske zbornice Miklošičeva cesta, ter bode dodal istim velezanimivi komentar: g. profesor B. Jakac pa bo projekcirnl svoj šo ne predvajani film o tej »Dolini«. Brezplačne vstopnice v droger. Gregorič, Prešernova ulica. Pevsko društvo Snebcrje-Zadobrova vprizori danes ob 3 popoldne v Pevskem domu v Sneber-jah Vombergerjevo komedijo »Voda«. Ker se igra ponovi danes zadnjikrat v letošnji sezoni, vabimo vse okoličane, da se predstave udeleže v čim večjem številu. Občni zbor podrnžnice SPD na Jesenicah se vrši dne 24. marca ab 20 v prostorih hotela Paar. Dnevni rod: Poročilo funkcionarjev, volitev novega odbora in slučajnosti. Trbovlje. Občni zbor SPD, podružnica Trbov- b« r ponedeljek ot> pvk«nrih pri ge. A. Forte. Dnevna kronika K dogodkom v Hudi jami pri Laškem Laško, 9. marca 1933. Pod naslovom »Dogodki v rudniku Hudi jami pri Laškem« je priobčilo »Jutro« daljši članek. Po tem članku bi človek sodil, kakor da bi bilo postalo »Jutro« glasilo nekaterih gospodov pri rudniškem ravnateljstvu TPD v Laškem. Dvomim, da je privedlo do redukcij to, ker je padel konzum premoga. Ali se ne proda skoro sproti ves premog, le v poletnih mesecih ga nekaj deponirajo za zalogo? Če primerjamo Hudo jamo v tem oziru z rudnikom Trbovlje in ostalimi rudniki, o tem ne more biti govora. Če pa je rudnik v Laškem res pasiven, kar pa ni verjetno, odkar se je začelo z eksploatacijo v jašku Liša, kjer se pridobiva premog skoro brez odpadkov, je gotovo kriva krize previsoka režija. Sedaj pa nastane vprašanje, zakaj je tako visoka režija? Ob priliki jesenske redukcije sem slišal na delavskem zborovanju govornika, ki je med drugim povedal, da se razmetuje denar. Nc vem, kaj je na tem, vendar, gospodje, nas delavce boli, če moramo trpeti samo mi, ako je vsled tega rudnik pasiven. Ni res, kar trdi »Jutrov« dopisnik, češ da so se izvršile redukcije tako, da so ostali v službi najrevnejši; vsaj pri prvotnih redukcijah to ni bil slučaj. Ali vam ni znano, da se jena odločno zahtevo delavskih voditeljev in zastopnikov prizadetih občin ter sploh celokupne javnosti, ki je bila na tem mestu obveščena, mnogo popravljalo pri novem-berskih redukcijah? Saj je bila v ta namen sklicana od okr. načelstva ozir. rudarskega glavarstva komisija, ki je vplivala pri vodstvu rudnika, da so se redukcije popravile tako, da so ostali v službi najrevnejši in bili na mesto njih odpuščeni posestniki. Pri sedanji redukciji pa je bilo obdržanih še nekaj posestnikov, čeprav so bili odpuščeni očetje z veččlansko družino, katerim je bil zaslužek v premogokopu edini vir dohodkov. Kolikor mi je znano o redukcijah v drugih premogokopih TPD, so se izvršile na ta način, da so ostali v službi socialno najšibkejši. Drugje v TiHnikih TPD se tudi niso ozirali na pripadnost tej ali oni strokovni organizaciji. Pri nas pa so se nekateri gospodje celo pri dobavah lesa ozirali ne samo na kakovost, temveč tudi na prepričanje posameznih dobaviteljev in na to, kake liste bere kdo. Tak slučaj mi je znan. Sedaj nastane vprašanje, kje so tiste tajne sile, na ' afere namigava »Jutro« v omenjenem dopisu. Meni se zdi, da so v službi pri rudniku. »Jutro« pravi, da so te tajne sile med delavstvom. To pa ne drži, ker delavcem gre le za eksistenco, zaradi česar je tudi prišlo do nastopa od strani delavstva. Za kruh gre, gospod dopisnik »Jutra«, katerega imate Vi, kakor se zdi, iz vsega Vašega pisanja, še vedno preveč. TEDEN REKLAME Blago za moške obleke od Din 59"— naprej M: ške obleke gotove » > 380"— > Damski plašči > > 240'— > Damski kostumi > > 200'— > Dežni plašči > > 190"— > Oglejte si naše izložbe. ..Pirago Schwab, Ljubljana etnouil Dvorni trg Koledar Nedelja, 12. marca: (2. postna nedelja.) Grego-rlj Veliki, papež; Bernard, škof. — Ščip ob 3.46. Herschel napoveduje sneg in vihar. Ponedeljek, 13. marca. Teodora, mučenica; Kristina, mučenica. Novi grobovi -}- V Ljubljani je včeraj po dolgi mučni bolezni umrl gospod Ph. Mr. Josip Mayr, bivši lekarnar in hišni posestnik. Pogreb bo v ponedeljek ob 4 popoldne. Blag mu spomini Žalujočim naše globoko sožalje! V Ljubljani je v splošni bolnišnici umrl gospod Ignacij Š r a m e 1, skladiščnik državne železnice v pokoju. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob 2 pop. Naj v miru počiva. Žalujočim naše iskreno sožalje! -j- Od kapi zadet je nenadoma umrl 9. t. m. in bil včeraj pokopan Anton Urbančič, 78-letni gostilničar na Čatežu pod Zaplazom. Bil je dober gospodar in znan po vsem Dolenjskem. V njegovi gostilni, katero je njegov agilni sin še bolj povzdignil in ki slovi zaradi dobre postrežbe, so se radi ogla. šalj izletniki in zaplaški božjepotniki. Svetila mu večna luč! Družini naše iskreno sožalje! Jabolka kg 3-75 zelo trpežna pri odjemu najmanj 10 kg Delihatese FH. HHfllfl, MiklošičBua 8 Specerija Ostale vesti — Romanje na Trsat. Na mnoga vprašanja, če bo tudi letos običajno romanje na Trsat, sporoča romarski odbor, da bo letos romanje zopet o Bin-koštih, kakor prva leta, toda le, če se priglasi zadosti udeležencev. Binkoštno soboto bo vozil posebni romarski vlak na Sušak (Trsat) in v nedeljo zopet nazaj. Izkaznice za polovično voznino z vlakom in brezplačno vožnjo z ladjo po morju na otok Krk bodo po 40 Din. Da bo pomoče vse pravočasno urediti, naj se vsakdo, ki se namerava romanja udeležiti, čimprej prijavi na naslov: Romarski odbor pri »Sveti vojski«, Ljubljana, Dunajska c. 17. _— Neupravičeno plačevanje telefonskih govorilnih pristojbin. Dravska direkcija pošte in telegrafa opozarja vse tiste telefonske naročnike, ki imajo svoje telefone postavljene v javnih lokalih (kavarne, hoteli, restavracije, bifeji, gostilne itd.) in ki zahtevajo za uporabo telefona v lokalnem prometu plačilo pristojbine, na § 78, točko II-3 zakona o pošti, telegrafu in telefonu, ki določa: Z denarno kaznijo od 300 do 5000 Din se kaznuje telefonski naročnik, ki zahteva za uporabo telefona kakršne koli pristojbine brez odobritve g. prometnega ministra. Ako se to ponovi, se takemu naročniku lahko vzame telefon. — V Službenem listu kraljevske banske uprave št. 20 od It. marca t. 1. je objavljen »Pravilnik o opravljanju drž. strokovnega izpita t kmetijski stroki za uradnike pripravnike s fakultetno izobrazbo«, dalje »Razpored zvanja uradnikov sodne pi-sarnicc v območju višjega dež. sodišča v Ljubljani in Splitu«. »Izprememba odredbe o izpitni komisiji za mojstrske preizkušnje zidarjev, tesarjev, ko- lesarjev in studenčarjev« in »Objava banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.« — Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani se bodo v aprilskem roku začeli v sredo 19. aprila 1933 ob 8 dopoldne. Kandidatje naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože uradnim polom pravočasno, tako da bodo vsaj do 13. aprila 1933 v rokah izpitnega odbora, ' sami pa naj se zglasijo pol ure pred začetkom v direktorjevi pisarni. — Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev šele za prihodnji izpitni rok v jeseni. — Izpitni odbor. — Karitas. Če hočete že v naprej točno vedeti, koliko je treba mesečno plačevati in koliko se izplača ob smrti zavarovane osebe, zavarujte sebe in svoje domače pri pravi zavarovalnici. »Karitas« sprejema v zavarovanje samo zdrave osebe, ki se morajo na ponudbi lastnoročno podpisati. Spre-jemnina samo Din 10. (Skupno jamstvo 42 milijonov.) »Karitas«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. ..BARVE. LAKE. FIRNE2" in vse vstale pleskarske in slikarske potrebščine — ako hočete biti res zadovoljivo postreženi — kupujte le v trgovini. ..IUSTRA" V LAZIMIK Ljubljana, Gosposvetska 8 (poleg Slamiča). Tel. 2753 Pri večjem odjemu znaten popust. — Majhen listič, hude posledice. Pred sodnikom zagrebškega sodišča je ležal na mizi listič, na katerem je bilo zapisano: »Dragi Biškup, prosim te, da pripraviš denar, ker bomo kmalu prišli k tebi. Pusti vrata odprta, da ne bo treba delati toliko škode.« Iz tega malega listka, ki ga je našel '28. avgusta preteklega leta na vratih svoje hiše Ivan Biškup v Cerju, je nastal velik akt, obilo potov in za-slišavanja ter končno razprava. V mali vasici Cerje je javno znano, kdo zna pisati in kakšno beležnico ima, tudi je znano, kdo ima svinčnik. Tako so kmalu ugotovili, da je listič napisal 26-letni kmet Pavel Žakman in ga izročil Andreju Labušu, slugi omenjenega Biškupa, naj ga pritrdi na vrata svojega gospodarja. Žakman se je izgovarjal, da je bila to samo šala, vendar pa je sodišče prišlo do prepričanja, da gre tu za izsiljevanje in je obsodilo Žak-mana na 14 dni zapora, pogojno za leto dni. .U. F." ni parfem. ni milo, niti f Im Torej, kai je pravzaprav ..U. F."! — Žalostna smrt 12 letnega dijaka. V Zagrebu so našli na njegovem stanovanju s prestreljeno glavo 12 letnega dijaka drugega gimnazijskega razreda Branislavn Milovančeviča. Doslej še niso ugotovili, ali gre za nesrečo ali za samoumor. — Skoraj neverjetno se zdi, da bi si 12 letni deček prostovoljno pognal kroglo v glavo. — V bolnišnici se je obesil. V bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu se je na očesnem oddelku obesil neki Gregor Križevnik, doma iz Viškovcev pri Požegi. Bil je hudo bolan na očeh in je popolnoma oslepel. Ob 5 zjutraj je šel na stranišče, kjer ga je okrog 7 našel obešenega neki drugi bolnik. — Otroka ubila volka. Iz Tuzle poročajo: Sestri Smilja in Ruža, prva stara 11, druga pa de*;t let, sta gnali iz velikega gozda Gorije domov živino. Nenadoma sta se pojavila pred njima dva volka. Večji volk je naskočil goveda, ki so začela divje bežati, volk pa za njimi. Manjši volk je skočjl na Smiljo in ji zadal več ran. Tedaj je Ruža zagrabila ko! in ga potisnila volku v žrelo. Volk je izpustil Smiljo in nato sta obe sestri potiskali kol vedno bolj globoko v žrelo. Volk s" je pričel daviti, nakar je mala Smilja zagrabila malo sekiro in z vso močjo udarila p oglavi volka, ki se jc zrušil. Ruža je ostala pri volku, Smilja pa je tekla domov klicat svoje starše, ki so takoj prihiteli in pregnali drugega volka, ki je zasledoval živino. Damski plašči od 350 Din dalje K. Pučnik Selenburgova ulica št. 1, nasproti kavarne Zvezda. Dežni plašči, trenchcoati, hubertusi od 330 Din dalje, za gospode in dame. Po meri in izgotovljeno. — Urejena prebava Ln zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josef«-grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josef«-vodo, ker pospešuje delovanie . elo;l' ca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživ-lja izmenjavo snovi in osvežuje kri. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Mož in žena na mrtvaškem odru. V Sremski Mitrovici je po kratki bolezni umrl kapetan I. razr. Ljubomir Marjanovič, star 44 let. Par ur za njim pa je umrla tudi njegova soproga in tako sta ležala skupno na mrtvaškem odru. Marjanovič je bil odličen častnik, ki se je zelo hrabro odlikoval v vojni. Imel je veliko število raznih odlikovanj. — Poizvedovanje. V jeseni lanskega leta se je poslovil od svoje matere v gostilni Vrščaj v Otov-cih pri Črnomlju njen sin Herman Kristan, doma iz občine Št Peter na Krasu, star okoli 20 let, ter se odpravil v svet za zaslužkom. Sedaj se baje nahaja v Sloveniji. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči to njegovi materi Ivani Kristan, ki je prišla iz Srbije in se nahaja sedaj v Ljubljani, Stre-liška ulica 2, Zavod sv. Marte. — Ljubljanska podružnica Slovenskega lovskega društva bo imela redni občni zbor 13. marca 1933 ob 20 v spodnjih prostorih Mikličevega hotela v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. — Duhovnim sobratom in drugim dobrohotnim, sc priporoča v uvaževanje današnji oglas v Slovencu »Star župnik vpokojenec« in v ugodnem slučaju, za prijazno obvestilo dekanijskemu uradu v Kamniku — Cerkveni zbori in nabavili zn svoj pev< Bolečine v hrbtu, zaustavite jih SLOAN-ov LINIMENT premaga bolečine, naglo pomlruje In se dobro počutile. Cim Vas napadejo bolečine, namažite nalahko brez uliravanja malo SLOAN-OVE masti. — Prodira in pomirja bolna mesta in mišice In odsiranja bolečine. Rabite SLOAN-ovo maat proti bolečinam v križu, revmatizmu, iSiasu, bolečinam distorzije in kon-tuzije in proti vsem vrstam bolezni t mišicah. Dobi se n oseh LEKARNAH in DROOERUAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine ,,Odobreno od Mlnlstislvn socljalnc politike In narodnega tdravl« Snntlelsko odclenje t reinnjem S br. 4497 od 15. marca 1932". zave je izbira mnogovrstna. Založnica Cankarjevih zbranih spisov je Nova založba v Ljubljani. — Kmalu se bo začelo delo po domačih vrtovih. Vsak bi rad imel najlepši vrt, hkrati pa naj fci bil tudi najbolj strokovnjaško obdelan, urejen in okrašen, idaj je čas natančno premisliti, kaj in kako bo treba na pomlad z domačim vrtom. A kdo neki naj svetuje in vodi pri urejevanju, pri obdelovanju in pri vseh drugih tako važnih stvareh, ki se tičejo vrta? — Enega zanesljivega in preizkušenega vodnika in svetnika Vam moremo priporočiti: M. Humeka. Njegova praktična pojasnila, ponazorjena s 102 podobami in 2 barvnima slikama v knjigi »Domači vrt«, ki je nedavno izšla v drugi, predelani in pomnoženi izdaji, Vas ne puste nikdar na - dilu, vse, kar potrebujete, najdete v njih, — skratka, idealna knjiga, ki jo mora imeti vedno pri roki vsak posestnik domačega vrta, velikega ali malega, zakaj vsakemu pride prav. Cena broširanemu izvodu Din 48, v polno platno vez. Din 54 (brez poštnine). — Naročite nemudoma pri založnici Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. DR. FRAN CIBER . zdravnik Ljubljana VII - Srbska 7 ordinira odslej od 2 do 4 >ri in pevovodje! Ali site že . . vski zbor 10 mašnih pesmi (za mešani zbor na nova besedila), ki jih je zložil Josip Zrimšek. Pesmi niso tež/ke, in se jih bodo pevci radi učili in peli. Zato naj ne bo zbora, ne večjega ne manjšega, ki jih ne bi imel v svoji zalogi. Dobijo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in stane 12 Din. — Ivana Cankarja zbrani spisi so po vsebini in obsegu največje slovensko zbrano delo. Danes si res malokdo more oskrbeti vse naenkrat, toda ti spisi sc dobijo tudi v poljubnih zvezkih in si jih vsakdo lahko s časom dopolnjuje. Tuui glede ve- _ — Sposobnost za delo se znatno zmanjša, ako trpi človek na glavobolu ali migreni. Človek nima veselja do ničesar, najmanj pa do dela. Vzroki so različni, pomoč pa je vedno lahka. Treba se je samo poslužiti izvirnih Pyramidon tablet, ki jih že vrsto let preizkušajo po celem svetu. Pomagajo gotovo pri glavobolu, migreni in nevralgiji. — Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, požiralnika in jabolka, obolenju oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. — Tamburaši, pozor! čelo-brač (čelovič), skoraj nov, se ugodno proda ali zamenja za enakovredno kitaro. Več med »Malimi oglasi« pod »Glasbo«. Jezica Drugo zdravstveno predavanje. Danes popoldne ob trioert 'na tri bo priredila podružnica Rdečega križa na Ježici zdravstveno predavanje >0 tuberkulozi«. Predavanje se bo vršilo v cerkveni dvorani. Predaval bo g. dir. Petrič, direktor higi-jenskega zavoda v Ljubljani. Predavanje bodo pojasnjevale Irinofilmske slike. Vstop k predavanju je prost. Vabimo vse občane, da se v čim večjem številu udeleže predavanja. Kdor je posetil prvo predavanje preteklo nedeljo, bo gotovo tudi danes obiskal drugo predavanje. — Naslov prihodnjega | zdravstvenega predavanja bo »Prva pomoč pri nezgodah s stroji in pri električnem toku. Kroni Glasbena šola priredi danes v gimnazijski telovadnici ob 11 dopoldne mladinski koncert, pri katerem nastopa poleg klavirskih in vijolinskih učencev posamezno tudi še mladinski pevski zbor in orkester. Spored je zanimiv in dobro pripravljen. — 26. t. m se ponovi koncert v Tržiču, kasneje v Škofji Loki in drugod. Glavno zalogo tobaka je 1. februarja izliciti-rala g. Fani Dolenc, trgovka v Kranju. Zalogo bo prevzela s 1. aprilom t. 1. Gasilci z Visokega so nam z ozirom na članek o požaru v Britofu in o nastopu gasilcev sporočili, da so prihajali gasilci takole: Prvi so bili pri ognju gasilci iz Britofa, ki so predvsem gasili pod in šupe, že nekaj minut; skoraj istočasno pa so prispeli gasilci z Visokega, ki je več kot pol ure oddaljeno od Britofa. Ti so gasili najprej pod, nato pa hišo in jo obvarovali ognja prav tako kot sosedovo poslopje. Šele zatem so dospeli gasilci iz Predoslja in Suhe. Zato je jasno, da so se najbolj odlikovali gasilci z Visokega, ki so do požara imeli najbolj daleč, pa so prispeli skoraj istočasno kot britofski gasilci. Predavanje o novem Kranju. Zadnje čase se v Kranju mnogo ugiba in govori o novem Kranju, ki naj nastane na levem bregu Kokre na hu-janski strani! — Zalo smo se informirali na različnih krajih in smo zvedeli, da se bo prihodnji teden en večer vršilo javno predavanje o tem zanimivem vprašanju, ki naravno interesira prav vse Kranjčane. Vsak bi rad vedel, koliko je resnice na tem. Kdaj bo to predavanje, bomo še poročali. Novo mesto Povsko društvo »Gorjanci« vprizori drevi ob 8 v dvorani Prosvetnega doma Finžgarjevo tride-janko »Razvaline življenja«. Cene so znižane kakor zadnjič pri prireditvi pevcev frančiškanskega cerkvenega zbora »Voda«. Zaradi streljanja obsojen, čučnikovn in Mlad-kovičeva družina iz Pristave pri Kostanjevici ob Krki živita v sovraštvu. Dne 23. oktobra lani se je zvečer vnel prepir med čučnikom Jožetom in Francetom na oni strani ter med Mladkovičevo družino, čučnika sta Mladkovičeve obdolžila, dn so nekaj streljali. Nato sta pa onadva streljala proti Mladkovičeni iz lovske puške in pet članov Mladkovičeve družine deloma lahko, deloma hudo poškodovala. — Zaradi tega dogodka se je vršila dne 10. t. m. pred kazenskim senatom trojice tukajšnjega okrožnega sodišča razprava, pri kateri sta se čučnik France in Jože zagovarjala, da so ju Mladkovičevi izzivali in poprej streljali, zaradi česar da so padli od njune strani potem iz lovske puške proti Mladkovičeni streli. — Sodišče je na podlagi pričevanja zaslišanih prič. zlasti poškodovanih Mladkovičev obsodilo čučnika Jožeta in Franceta vsakega na 15 mesecev robije. Domžale Občni zbor krajevne protinlkoholne lige se vrši jutri v ponedeljek dno 13. I. m ob pol H zvečer v šoli v Domžalah. Nn dnevnem redu je poročilo o delovanju in volitev odbora. Vabljeni vsi. Vital Vodušek: Nedelishe misli Evangelij druge postne nedelje je iz Mateji i?' 1—9: o Jezusovem spremen jen ju na gori. Rad bi povedal tri misli, dasi so morda brei prane zoeze. Prvo. Peter je napisal o današnjem dogodku takole: *Nismo se oprijeli izmišljenih bajk, ko smo nam oznanili moč in prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa, ampak smo na lastne oči videli njegovo veličino. Ko je namreč prejel od Boga Očeta časi in slavo, mu je ob oeličastnem sijaju došel glas: ,Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje',- in ta iz nebes došli glas smo mi slišali, ko smo bili z njim na sveti gori. Tako je za nas preroška beseda še trdnejša, in pran ravnate, če pazite nanje kakor na svetilko, ki sveti na temnem kraju, dokler ne zašije dan in nc n zid e d a n i c a n naših s r c i h.t Taka svetilka naj nam bo tudi današnja evangeljska beseda. Drugo. Težko se je oživeti o današnji dogodek. Bil je pač čudež. Nebo na gori. Sredi zelenega gozda. V zgodnjem jutru. Jezusov obraz se sveti kot sonce in njegova oblačila so bela ko luč. Evangelist Marko kar ne more dopovedati: njegova oblačila so postala svetla, silno bela, ko sneg, kakor ne more beliti noben belioec na zemlji... (Silno živo mu je moral pripovedovati apostol Peter, s katerim ga je vezalo iskreno prijateljstvo. Takoj vidimo, koliko je pomenil Petru ta dogodek.) In ob Jezusu dna moža: Mozes in Elija. Vedno se mi je zdelo, da ta dva kaj malo spadata k lako lepemu Jezusu. Smo pač navajeni gledati Jezusa v drugi družbi. In potem nas še tako moti spomin iz šolskih knjig, kako ima Mozes čudne roglje na glavi, lies je skoraj smešno. A vse to vpliva, da čisto ne razumemo dogodka. Morda niste brali, kako piše sv. Luka: ■>Bila sta Mozes in Elija, ki sta se prikazala n veličastvu in govorila o njegovi smrti, ki ga je čakala v JeruzalemuSedaj laže razumemo. Za apostole je bila potrebna la slika: kako se Mozes — veliki rešitelj zasužnjenega naroda, njegov vodnik o sončno deželo in torej še vedno nekak simbol judovske prostosti in obljubljene slave — kakor v imenu verujočega, upajočega naroda sklanja pred Jezusom, ki gre n trpljenje... In zamolklo so še enkrat zazoenelc vse preroške besede starega veka, ki se bodo skoraj dopolnile ... Ko sta se ta dna stebra judovskega naroda upognila, bodo tudi apostoli razumeli trpečega Jezusa, čeprav bi tako radi pričakali samo njegovo slavo. Še tretjo. Naslov tega-le evangelija mi nikdar ni posebno ugajal: spremen jen je. Morda je celo ta izraz kriv, da sc n vsakdanjem življenju tega dogodka šc manjkrat spominjamo. Pn pran zn prav ne vem, kako bi lepše prevedli. Transfigu-ratio, spremen jen je — n teh besedah je nekaj mrzlega. Nemci pa imajo čudovit izraz: Verklii-rung. Glejte, ta izraz spada v življenje. Samo eno primero: pojdi k trpečemu s tem evangelijem, r Jezus, čigar duša že drhti pred trpljenjem, stoji na gori, v žaru večnosti, v žaru nebes. Ta Jezus je zate. Trpiš? če trpiš s tem Jezusom, se sicer trpljenje ne spremeni, samo o čisto drugi luči zašije. Trpi jen je je o ž a r j en o , poveličano. Die Verklarung des Leides, die Ver-klarung des Lebens. In s takim trpljenjem v resnici stopamo v ono življenje, ki ga je božji sijaj čisto preustvaril.'. Ali nam ni po tej besedi evangelij še. bližji? Skofia Loka Slovo. Odšel je iz Škofje Loke na Jesenice g. katehet Janko Ž a g a r. Kakor je bil tih in skromen sam, tako tiho je tudi odšel. Njegovo plodo-nosno delovanje na uršulinskih šolah bo ostalo vsem v najlepšem spominu. Tudi kot izvrstnega cerkvenega govornika in finega družabnika ga bomo težko pogrešali. Na novem mestu mu želimo najboljših uspehov. Selitev. Ojačena orožniška četa v Škofji Loki se je preselila v prvo nadstropje Klobovsove hiše na Mestnem trgu. Razlog selitve: boljši prostori in razgled na trg, kjer se večkrat sprehajajo kaki nepridipravi. + Inž. Zder.-ro Skalickj. Težko občutimo vrzel, ki je nastala z njegovo smrtjo. Bil je vseskozi lojalen in blag. Udeleževal se je javnega življenja pri francoskem krožku in planinskem društvu in si je povsod, kjer je nastopal, pridobil splošne simpatije, Tudi delavstvo v tovarni »Šešir« ga bo težko pogrešalo. Naj počiva v Bogu V Lurd nas bo ob priliki 75 letnice prikazovanj popeljal ob skioptičnih slikah dane« zvečer v Društvenem domu g. vikar K o š m e r l j. Vstopnina 2 Din. Pridite vsi! Središče Duhovne vaje za može in fante so nad pričakovanje lepo uspele. Vse tri dni so se možje in fantje v zadovoljivem številu udeleževali cerkvenih govorov. V novo ustanovljeno »Apostolstvo mož in mladeničev« sc je takoj prvi dan vpisalo 67 članov. — Da sc je sploh začelo s poživljnnjem verskega življenja v naši fari, gre pač vsa zasluga in zahvala g. kaplanu Staknetu, ki se poleg biseroniašnika g. Canj-karja ves žrtvuje za duhovni procvit naše fare. Smrtna kosa. Zopet je priplul v naš trj-Angel smrti ter odvcdel s seboj mladenko v/orno članico Marijine družbe Otilijo Zidari«' V 28. letu njenega življenja jo je poklical Vsi mogočni v družbo njenega očeta, treh bral-in treh sester. V sredo, dne 8. t. m. smo josoi mili na nieni zadnji poti. Na domin in ob V; P1"'eni grobu ji je v slovo zapel cerkveni peski z.lior. poslovilne besede pa ji je izrek, g. kaplan, ki jo je navzoči mladini stavil z, vzor. ..jeni duši mir in pokoL žalujočo mater vdovo in ostale pa naj tolaži Bog. V rešitev slovenskih sužnjev v Južni Ameriki Gospodu Jožefu Kastelicu na pot Odhaja v Argentini jo kot izseljenski duhovnik ned naše slovenske izseljence g. Jože K a s t e I i c , losedaj izseljenski duhovnik v Franciji. Nn to tako dolgo in težko misijonsko pot odhaja popolnoma na svoj lastni riziko z dovoljenjem in posredovanjem svojega škofa prevzvišenega g. dr. R o ž m a n a. Samo čista in nesebična ljubezen do slovenskih trpinov izseljencev ga žene tja. Na tisoče in tisoče imamo v južni Ameriki svojih ljudi po raznih državah in mestih. Valovi mrzle tujine so jih razmetali prav po vsi južni Ameriki. Toda vsa dolga desetletja, odkar se je začelo naše izšeljenstvo v Južno Ameriko, so živeli ti tisoči brez vsakega varstva in vodstva, prepuščeni sam; sebi in mrzli brezsrčni tujini. Koliko tisočev jih je izdihnilo strašne smrti pod bičem krutih priganjačev po kavinih plantažah Brazilije. Po brezvestnih agentih izvnbljeni iz domovine, so bili dostikrat naravnost prodani v sužnje brazilijanskim grofom. Kot sužnje so jih kupili, kot s sužnji ž njimi ravnali in kot taki so tudi umirali obupne smrti. 0, s kolikimi grenkimi slovenskimi solzami strašnega obupe je pokropljena in namočena ta zemlja! Drugod po Južni Ameriki nam umirajo gospodarsko, narodno, pred vsem pa versko! Kako tnžna so pisma, katera dobi vama od tam. Slovensko izseljen št vo v Južno Ameriko ni nic mlajše kakor izseljenštvo v Severno Ameriko. Tudi gospodarske razmere pred leti niso bile nič slabše, kakor v Scv. Ameriki. In vendar, kako krasno so se razvile naše slovenske naselbine v Severni Ameriki v tem času! Do kolikega blagostanja se je tu dvignil slovenski izseljenec? Zakaj? Slovenski izseljenec v Severni Ameriki je imel srečo, da je prišla prav zgodaj za njim tudi slovenska duhovščina. Slov. duhovniki so se razkropili po slovenskih naselbinah, jih organizirali v slovenske narodne župnije, zidali jim cerkve in slovenske šole, organizirali jih v podporna društva in zveze, jed-note, pomagali jim pri iskanju dela, pomagali pri ustanavljanju trgovin, pri nakupu lastnih domov. In tako se je okrog njega, kot duhovnega očeta, njihovega varuha in voditelja zbiral narod v skupine, in to lepe cvetoče naselbine so nastale in raz-razvijale v čast in ponos vsemu narodu. In Južna Amerika? Še danes nima ničesar. Stanje našega izseljenštva je danes tam, kakor ob začetku. Nikjer nobenega napredka, nikjer nikakega razvoja. Zakaj? Jasno je samo po sebi. Slovenske duhovščine ni tam. Prvi slovenski izseljenski duhovnik v Južni Ameriki je bil pred nekaj leti g. Anton M e r k u n , toda samo začasno. Prvi, ki gre za stalno v Južno Ameriko, med to ubogo, zapuščeno in zanemarjeno ljudstvo, je torej g. Jože Kast e 1 i c. O, koliko se je tam v tem času žc zamudilo! Koliko izjrubilo za vedno, in sicer gospodarsko, še več narodno, največ pa versko. Kako smo zanema- rili le tisoče slovenskih duši Zn paganske tuje narode smo skrbeli, mislili na nje, zu nje žrtvovali, »'o torej danes odhaja v Južno Ameriko, v Buenos Aires g. Kastelic, kako velik dogodek jc to za naše izseljence po južni Ameriki, ]>a tudi za narod tu doma. Velika naš narodna in verska dolžnost je s tem izpolnjena. Ne bo mogel popraviti vsega, kar smo zamudili. Vendar pa bo gotovo rešil vsaj to, kar se rešiti da. Hvaležni smo iz srca g. Kastelicu, da se je odločil za to veliko misijonsko pot. Kot večletni izseljenski duhovnik v Franciji je jasno pokazal svojo veliko dušo, pa tudi lepe zmožnosti slovenskega izseljenskega duhovnika. Francija ga bo pogrešala. Vendar, ko gledamo to strašno bedo in zapuščenost naših izseljencev v Južni Ameriki, smo veseli da gre tja med naše tam zapuščene rojake. G. Kastelic, 1«) odhajate danes na to dolgo in težko pot, vedite, domovina gre z Vamil Ves narod Vam je hvaležen. Naj gre tudi v Južno Ameriko z Vami tisti obilni božji blagoslov in uspeh, katerega ste imeli v Franciji. Nesite našim zapuščenim bratom v Južno Ameriko prisrčne pozdrave slovenske domovine in naše vroče S 'je, da ostanejo vsi tudi v Južni Ameriki dobri in verni katoliški Slovenci. (Pozdravljamo Vas in Vam kličemo: Srečno pot! Bog Vas spremljaj po Vaših težkih misijonskih potih, katere hodite pod varstvom zaščitnika katoliških izseljencev sv. Rafaela! Dr. sv. Rafaela. Zgodovinsko društvo v Mariboru obhaja jubilej V petek, dne 17. t. m. jotece 30 let, odkar je pričelo delovati Zgodovinsko društvo v Mariboru. Nevenljive so zasluge, ki si jih je pridobilo tekom teh treh desetletij v neumornem znanstveno domoljubnem delovanju za slovensko znanost in pro-sveto. 0 tem priča bogastvo gradiva in znanstveno zgodovinskih izsledkov, ki ga nudi 24 letnikov »Časopisa za zgodovino in narodopisje«, ki ga kot svoje glasilo izdaja naša mariborska »Akademija«, kakor se je Zgodovinsko društvo s polno pravico večkrat imenovalo: to dokazuje krasno urejeni mariborski muzej, ki ga upravlja Muzejsko društvo, v katerem zavzemajo odborniki Zgodovinskega društva odlične funkcije; govori o tem naša največja in najpomembnejša mariborska knjižnica, Študijska knjižnica, na kateri ustanovitvi ima Zgodovinsko društvo največ zaslug, in končno naš pokrajinski arhiv, ki je že v kratki dobi svojega obstoja tako založ<-n s potrebnim listinskim in drugim gradivom, da je danes tudi v Mariboru omogočeno živahno znanstveno delo. Najvažnejša pobuda zgodovinskega društva v zadnjem času je izdajanje oziroma objavljanje znamenitih cerkvenih umetnbi na področju lavantinsko škofije; doslej sta izšla dva zvezka M. Maroltove krasno opremljene »Dekanije Celje«. Potem pa redni zgodovinski večeri, na katerih obravnavajo mariborski zgodovinarji, kulturni delavci in znanstveniki razna znanstvena vprašanja. Malokatera ustanova ozir. društvo more pokazati na tolike uspehe mravljinčje pridnega in neutrudnega dela. Navzlic pomenljivemu jubileju je proslava zamišljena v skromnem obsegu. V petek, na jubilejni dan ustanovitve bo v ljubljanskem radiju predavanje o Zgodovinskem društvu in njegovem delovanju, na Jožefovo pa bo primerna ofici-jelna proslava. Sredi vsega tega impozantnega dela zadnjih desetletij pa stoji zlasti markantna postava prelata dr. Kovačiča, društvenega neumornega dol- Prelat dr. Franc Kovačič goletnega predsednika in idejnega očeta ter urednika društvenega glasila. S ponosom lahko zre na vse to, kar jo ustvaril in zgradil v prid narodovi kulturi; čast in priznanje pa tudi njegovim vrlim in marljivim sodelavcem. Naj bi delovanje Zgodovinskega društva v Mariboru tudi v bodočih deka-dah bilo deležno blagoslova in bogate žetve 1 □ Pevci Ciril-Melodovega zbora iz Zagreba so dosneli včeraj s popoldanskim brzovlakom v Maribor. Na kolodvoru jim je pripravila večja možica tukajšnjih predstavnikov glasbenega, kulturnega in javnega življenja ter prijateljev petja prisrčen sprejem. Gostje so si tekom popoldneva ogledovali znamenit osti našega mesta. Zvečer se je vršil v unionski dvorani koncertni nastop, ki je krasno uspel. Di.nes dopoldne ob 10 bo v stolnici staroslovenska sv. maša, pri kateri poje Ciril-Me-todov zbor. □ Podjetnosti priznanje. Dvoje mariborskih uglednih trgovcev se je odločilo osnovati lastno tekstilno tovarno in sicer v Št. Janžu pri Dravogradu. v poslopju nekdanjega Jamnikovega mlina, ki ga je že pred leti uničil požar ter je bilo golo betonsko zidove že skoro prepuščeno propadu. Nekdanji mlin se že preurejuje ter je upati, da bo nova tvornica v poletju že v obratu. Izdelovala bo pisano bombaževino in slične cene bombažaste izdelke. Novo podjetje bo v tem kraju velikega gospodarskega pomena. Vse je bilo tu doslej navezano na zaslužek od lesne trgovine, ki pa sedaj popolnoma počiva. Tekstilna tovarna pa bo nudila stotini pridnih rok zaposlitev in kruha. In še nekaj je treba podčrtati: novo pod jetje bo osnovano popolnoma z domačim, slovenskim kapitalom ter bo vodstvo v domačih rokah! □ Vscučiliški prof. dr. Ozvald predava. V sredo zvečer predava v dvorani kina Apolo univ. profesor dr. Karel Ozvald o temi: »Izsledki najnovejše psihologije in vzgojna vprašanja«. Predavanje se vrši v okviru posebnega strokovnega cikla predavanj, ki jih prireja tukajšnja Zveza mladih inteligentov. □ Mariborski umetniki bodo razstavili. Ljudska univerza v Mariboru pripravlja v dneh od 19. do 29. t. m. razstavo del mariborskih likovnih umetnikov. Razstavili bodo dela Kos, Mežan, Sirk m drugi odlični domači slikarji. V pokroviteljskem odboru razstave so gospa Maistrova, minister Ve-senjalt, dr. Ljpold, Golouh in predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec. □ V mestnem vojaškem uradu naj se zglasc med uradnimi urami rezervni častniki v činu poročnika in podporočnika, ki želijo aktiviranje v orožništvu. □ Tvornica amonijaka. Prejeli smo od mnogoštevilnih atarišev s prošnjo za objavo: »Pravilno je, da se izvršujejo zadnje čaRe velika občinska dela v okras mesta; je čisto lepo, da se namerava Aleksandrovo cesto preuredili v velikomeslni bulvnr. Toda ne 9tne 9e pri tem pozabiti na druge nujne potrebe. Rna med temi je gotovo vpraša nje, kje najti nove prostore za realno gimnazijo. Naša deca st> stiska v nčnih sobah v tesnobi, da so prostori že prava tvornicn amonijaka. Kako vpliva to na zdravje mladine in na učne uspehe, vemo najbolje sta-riši, ko vidimo, kako prihajajo otroci iz šole telesno izčrpani in kako kljub vsem naporom z ukom ne pridejo naprej. Tudi tu bo treba nekaj ukreniti, ker je sedanje stanje nevzdržno!« — Slede podpisi. □ Obrtne sadove. Februarja so bile izbrisane naslednje obrti: Dobljekar Katarina, trgovina meš. blaga, Tattenbachova 3. — Wicher Anton, mizar, Koroška 53. — Polegeg Oto mesar, Glavni trg. — Gotz Ivan, trg. meš. blaga, Vrtna 9. — Vrečko Franc, delikatese, Aleksandrova 83 — Pirch Kari, ključavničar, Tomšičeva 12. — Izdane so bile v istem mesecu naslednje obrtne pravice: Klobučar Stanko, gostilna, Koroška 79. — Mlakar Margareta, izdelava radioaparatov in zvoč. aparatur, Orožnova 10. — Rotter Zofija, modistinja, Frankopanova 29. — Wicher Alfred, mizar, Koroška 53. — Šum Cecilija, krčma, Trg Svobode. — Potrč Henrik, mesar, Glavni trg, Vrečko Franc, avtoizvošček, Smetanova št. 46. — Ob pričenjajočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Jo-se!«-<|renčice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josef«-vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. »Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. □ Svinjina se je podražila. Včerajšnji trg je nudil bogato izbiro mariborskim gospodinjam. Bil je založen, kakor redkokdaj. Dobilo se je že veliko raznih pomladnih dobrot, nekaj uvoženih iz Italije, pa tudi iz domačega pridelka. Tako se je prodajala že lepa domača herivka, glavnata salata, dovolj je bilo regrata in motovilca. Cene so ostale zelo zmerne, samo pri svinjini so začutile gospodinje neprijetno izpremembo. Nakupna cena za svinje je namreč radi odprtega kontingenta za izvoz v Avstrijo poskočila že do 11 Din za kilogram žive teže in umevno je poskočila tudi cena mesa. Radi lega so dcilali včerajinli špeharji, ki so bili siceT obilo založeni z svinjino, slabo kupčijo, ker co se držali zvišane cene. Vsem ostalim pridelkom in predmetom pa je ostala cena na viSinj preteklega tržnega dne. — Pa še eno zanimivost je izkazovalo včerajšnje tržno vrvenje — pojavili so se po daljšem razdobju zopet žeparji. Kden od teh nepridipravov jc olajšal neko gospodinjo v gnječi pri mesarski stojnici za lepo svoto denarja. □ Nočno lekarniško službo vrši od 12, do 18. t. m. Magdalenska lekarna (Mag. Savostl na Kralja Potra trgu, ne pa Mestna lekarna, kakor smo poročali včeraj. □ Rdeči petelin Posestniku Jožefu Stoberiu v Spod. Koreni je zgorelo poslopje in vse imetje. Domači, ki so spali, so se komaj rešili. Gasilci so imeli težko delo, ker je primanjkovalo vode. Ogenj je bil menda podtaknjen. □ Odprta noč in dan so groba Trata- V lepi starosti 74 let je umrl ugledni bivši vinski trgovec Josip Vrabl. Bil je blag mož, dobričina. Rajnki je bil stric znanega tukajšnjega stavbnega podjetnika g. Vrabla. Pogreb blagega pokojnika bo danes v nedeljo ob pol treh popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. — V starosti 55 let je umrla zasebnica Alojzija Gumzej. Blago pokojnico bodo pokopali danes v nedeljo ob 4 popoldne. — Pokojnikoma bodi Vsemogočen dober plačnik, žalujočim naši iskreno sožalje. □ Zahvaljuje se ob priliki svojega 50-letnega mojstrskega jubileja ugledni mariborski ključavničarski mojster in hišni posestnik Ivan S i r a k. Glej oglasni del lista. □ Ker je udaril staro mater. Na zatožni klopi je sedel včeraj pred malim senatom Franc Hodžar iz Lahonc pri Ptuju ter se zagovarjal radi grdega ravnanja s svojo staro materjo. Obtožnica mu očita, da je staro mater dne 14. novembra lanskega leta dvakrat vrgel na tla ter jo ležečo večkrat udaril z uše9om krampa po desnem ramenu in podlakti. Udarec je ženici roko trajno pohabil. Obtoženec je bil obsojen na eno leto zapora, pogojno pet let. □ Očeta zvezala in zaprla v klet. Pred sodniki malega senata se je včeraj zagovarjala 30-letna poročena žena Sidonija Srpak iz Zenavelj. Obtožnica jo slika kot hudo ženo, kj ni prizanašala niti svojemu očetu. Napadla je tudi svojo sestro Marijo Časar ter jo ugriznila v prst tako močno, da ji ga je za trajno pohabila. Svojega očeta Janeza Gumi-larja je 7. oktobra pretepla, ga davila ter osuvala z nogo. Dne 10. oktobra pa ga je odvlekla v klet, ga tam zvezala z vrvjo in verigo ter ga privezala za nogo k Skrinji tako, da je moral ležati z zvezanimi rokami na tleh. Razprava se je vršila popoldne. Senatu je predsedoval vss Lenart, prised-nika dr. Kotnik in dr. Čemer; obtožbo je zastopal državni pravdnik Sever. Obtoženka je bila obsojena na 4 mesece strogega zapora, pogojno za 4 leta. □ Oddasta se dve sobi za pisarno ali ordinacijo. Vprašati pri upravitelju, Aleksandrova c. 6. — (2577). □ Odlični mariborski krojač Sapač Janko se je preselil v Bergov dvor. Glej oglasni del lista. □ »Eva« damski frizerski salon se je otvoril v Prešernovi ulici 2. Glej oglasni del lista. □ Schorhanmov kruh je imeniten! Glej oglasni del lista. Ruše Velika žalost je legla na ruško občino in župnijo, ko je v sredo došlo iz mariborske bolniš-i niče telefonično poročilo, da je tam umrl naš rojak, i ruški posestnik in cerkveni ključar gosp. Andrej ! Brozovnik Iz vseh ust si slišal samo obžalo-i vanje: Škoda zanj, veliko smo izgubili! Bil je j mož, delaven, skromen, tih, ponižen! Veliko se ! je trudil zlasti za nove zvonove in potrebna po-1 pravila pri cerkvi. S tem si je postavil lep spo-I menik v srcih vseh ruških župljanov in resnica je, kar je rekel gospod župnik v poslovilnem govoru ob grobu: Dokler bodo peli novi ruški zvonovi, bodo oznanjali tudi slavo njegovega imena, ker se je veliko trudil za nje. Njegove telesne ostanke so v četrtek pripeljali s pogrebnim avtom iz Maribora v Ruše, kjer je bil slovesen pogreb v četrtek ob 4 popoldne. Zaslužnemu možu ohranimo časten spomin! Potrti družini pa iskreno sožalje! Neprijeten konoc so imele pustne šale na Bezeni. Hoteli so javno pokopati gospoda pusta, pa so šli pri tem jrredaleč, smešili so cerkvene obrede in s tem prišli v konflikt z državnim zakonom. Orožništvo je zapisalo vse pustne po-grobce in jih naznanilo sodnijski oblasti. Slovenj gradeč Voda je že pridrla. Pa nc morda voda od kake povodnji, temveč pristna Vombergerjeva »Voda« je pritekla v Staritrg in jo bodo v nedeljo 12. t. m. ob 3 popoldne predvajali diletantje »Krščanske šole«. Za to prvo slovensko komedijo vlada med tukajšnjim okoliškim, kakor tudi mestnim občinstvom veliko zanimanje, ter je pričakovali, da bo dosegla velik uspeh. Predstava bi se marala že vršiti na pustno nedeljo, pa se je radi nastalih zaprek morala preložili. Zato smo rekli, da je voda zmrznila«. Nekaterim redkim, morda enemu samemu nepridipravu, pa očividno ni prav, da se Voda« predvaja na starotrškem odru, kar dokazuje s tem, da se je preteklo soboto zvečer spravil na lepake in jih skrivaj dobesedno odstranil. Tistim redkim protivnikom morda samo enemu, kateri se je že zgodaj sam izdal, da je odstranil lepake, pa povemo na uho, da takih šeg do sedaj pri nas še nismo bili navajeni. To je sedaj prvi in edini slučaj, a »Voda« bo pa vkljub njegovemu razdiralnemu delu pritekla in se igrala z nič manjšim uspehom, kakor se mora. Dotičnik je pa s tem najboljše pokazal svojo srčno kulturo in omiko. Influenci (hripi) se najlažje izognete, ako se ognete obolenju z marljivim negovanjem telesa Glavni predpogoji dolgega življenja in dobrega zdravja so povečanje odpornosti organizma, kakor tudi ohranjenje dobrega razpoloženja in delovne moči. — Kdor ima stalno doma steklenico pravega ,DIHNfT francoskega vinskega cveta se bo preprič»l, da je to izborno osvežujoče in okrepčujoče domače sredstvo, da zelo blagodejno deluje na stanično odpornost mišičevja, pomirjenje živcev, krepitev vsega telesa kakor tudi na obvladanje utrujenosti in ohromelosti Za masažo ,DIANApolnoma zaiostujejo štirje močni in agilni klubi. Le na ta način se bo naš šport, osobito pa nogomet dvignil na ono višino, da ga bodo tudi Zagrebčani rešpektirali. Težkoatletske prireditve. Državno prvenstvo v boksu se bo vršilo nepreklicno dne 31. marca in 1. aprila t. I. Tekmuje se po že objavljenem programu. Prijavni rok je 25. t. m. Prijave je poslati na tajnike težkoatletske zveze g. V. Richter-ja, Zagreb, Pe;ačevičev trg 17. Tekmovanje se vrši v prostorih bivšega Hrv. Sokola v Zagrebu na Kralja Aleksandra trgu. Pričetek ob osmih zvečer, tehtanje eno uro pred pričetkom. Tdko vreme škoduje Vaši kozi! Vendar se prav lahko obvarujete z Nivoa-kremo! Nadrgnite si tuneliito vsak večer oa tudi po dnevu, preden gres.e na prosto, roke in obraz z Nivea-kremo. Tako Vam ostane koža nežna in ptožua, odporna proti vetru in vremenu ter dobi ono milino in svežost ki jo vsi lako ljubimo pri mladini. Sami dobro veste: nobene druge kreme ni, l;i bi vsebovala eucerit. in zato se Nivea-krema nc da na lomestiti. N1VEAKREMA: V dozah po Din &—, 12—, 25—, v tubah po Din 12 — in Din 17 —. Kako stoji dolar Bcjjt^e s«» odpro v ponedeljek - Zaupanje v dolar čebodo federalne rezervne banke takoj, ko bo pretila nevarnost inflacije, zavile povečanje obtoka bankovcev, fiotem ni nobene večje nevarnosti. Federalne rezervne banke bodo dajale posojila zasebnikom in družbam na podlagi državnih bonov na 90 dni. Pod gotovimi pogoji se bodo sploh lahko dobila posojila tudi na druge vrednote. Glede novih vlog je določeno, du se morajo takoj izplačali, za kar so banke prisiljene jih držati ali v blagajnah ali pa pri emisijski bamki. Kako stoji dolar. Zanimivo je, da so zadnje dni začele nekatere emisijske banke zopet n utirati in kupovati dolarje, kar se splošno smatra za utrditev zaupanja do dolarja. Tako je oficiehio nemška državna banka no-lirala dolar 4.15 (parileta 4.20). Ravnotako kupuje Bank Polsžii dolarje dalje po le malo nižjem tečaju. Pri nas je bilo lenoknj dni negotovo, kako se. bo razvijal tečaj dolarja. Kakor pa sedaj čujemo tečaje, se g'blje dolar okoli 70, dočim je. v februarju uotiral okoli 80. Po najnovejših poročilih iz Newyorka doslej barake, ki so pod zaporo, se niso odprle svojih blagajn. Moratorij, ki je veljal do četrtka, je bil podaljšaj in doslej, do soboto, še ni bil ukinjen. Pričakujejo pa, da bodo nekatero banke žo v ponedeljek odprle svojo blagajne. Kajti zakladni tajnik VVoodin je pozval banke, ki so v stanju odpreti svoje blagajne, naj mu javijo, pa jim bo dovolil otvoritev. Istočasno bo tudi poskrbel za zadostna likvidna sredstva. Kakor pišejo listi, je pričakovati, da bo v ponedeljek odprlo svojeblagajne okoli 500 bank. Par bank v Newyorku jebilo sicer že v petek odprtih, vendar so smele izvrševati samo od zakladneg urada dovoljeue t»"insa!kc.ije. Važno jc zabeležiti tudi dejstvo, da je v Ncw-yorku prišlo nazaj v obtok okoli G5 milijonov do- Včeraj smo že poročali, da bodo federalne rezervne banke izdale okoli 2 milijardi novega denarja. To še ne pomeni inflacije, kajti če bo ta denar služil samo za odtajanje zamrzlih terjatev in Sitatife Narodne banke Pravkar objavljeni izikaz o stanju Narodne banike za 8. marec kaže v primeri z izkazom za 28. februar tele važnejše izpremembe: Zlato v podlagi je ostalo neizpremenjeno: i 1761.4, dočim so valute padle za 2.96 na 0.3 milij., nasprotno pa so devize narasle za 1.8 na 178.2 milij. Din. Skupna podlaga znaša sedaj 1939.9 milij., kar pomeni zmanjšanje za 1.14 milij. Deviz« izven podlage so padle za 0.4 na 10.0 inilij., obenem se je povečal obtok srebrnega denarja, kajti zaloge kovanega denarja pri banki so se zmanjšale za ii(i.35 na' 216.0 milij. Din. Med posojili jebil zmanjšan eskont za 6.45 na 208o.7, lombard pa za 1.2 nn 841.3 milij. Prejšnji predujmi državi so se povečali za 0.3 na 1810.9 milijonov. __ ^ _y .{• . . e Med paeivi je narastel obtok brmkovcev za 34.4 za boki:"nT Dugan, Z^VI^Tl. Strok B TRado- ™ *6203? mi!ii' To 7-ni3.il,iSa"i« Je v z zmanj-lovič, M. Barač, M. Klarič, T. Pavlovič in M Stru- f?"^"1 obveznosti po vidu za 19.1 na 854.3 milij. ar, I. Haus, J. Elekeš, E. Neumann, A. Pinto in Dl?aV°e 'erjatve so se povode za 4.6 na 12.0, ra-' - ■ ....... • - i" zni računi za 10.9 na 582.7, dočim so se ziroračuni zmanjšali za 34.6 na 259.6 milij. Din. Obveznosti z rokom so se zmanjšale za 9.3 milij. Din na 1329.0 milij. Din. Skupno je obtok z obveznostmi po vidu vred naraste! za 14.7 na 5474.6 milij. Zaradi zmanjšanja podlage je skupno kritje padlo od 85.55 na 85.43%, ravnotako tudi zlato kritje od 32.26 na 32.17%. g* . . ___________________ V. Praunsberger od Hrv. A kad. športnega kluba; I. Cerin, M. Drvarič, L. Butkovič, Z. Vukovič in J. Kamenjaševič od ASK Oroatia. — Športni klub »Jugoslavija« prireja v dneh 18. in 19. t. m. tekmovanje v grško rimski rokoborbi za prvenstvo mesta Belgrad. Prijave je poslati do 18. t. m. opoldne na naslov Sp. klub »Jugoslavija«, Beograd, poštni predal 67, Radio Sušeča vas Malo je znana naša pokrajina onim, ki ne pijejo vina. Tistim pa, ki vedo, kje je doma najboljši cviček (od Piraškega vrha čez Gadovo peč tja do Pirnat in do Belinja nazaj), tistim je pa naš kraj znan. — Vina je tod dovolj in dobrega. Lanska suša je na polju požgala vse, a vino je pa tako — to jo izraz — kot peklenšček. Res izvrstno! _ Zadnji teden nas je obiskal vinski trgovec g. Mejač iz Komende ter kupil 4 vagone dobre kapljice kar lia en mah. IPrav hvaležni smo mu, ker letos kupujemo živež vsi brez izjeme. Vino prodamo, pa kupimo koruzo. Prav radj tega smo letos vsakega kupca za vino še bolj veseli! Ko bj gorenjski ljudje vedeli, kaj je pristna vinska kapljica, bi zahtevali ix> vseh gostilnah res pristnega dolenjčka, po katerem glava ne boli! Radi tega priporočamo vinsko trgovino o. Andr. Mejača v Komendi I— Pridite pa tudi drugi, kj hočete sebi in nam dobro! Sušje pri Ribnici Ob grobu vrlega moža. V petek, 10. t. m, smo položili k večnemu počitku vrlega moža-poštenjaka, Franceta Lovšina, po domače mežnarjevega očeta. Šest duhovnikov in obilna množica prijateljev in znancev ga je spremljala na njegovi zadnji poti iz domače hiše k idilični cerkvici Sv. Križa, kjer je podružnično pokopališče.. Pokojni je bil vzor katoliškega moža, poln globoke vere in m-upanja v Boga, poln velike udanosti v težkih življenjskih preizkušnjah. Svojo številno družino je vzgojil v odločnem katoliškem duhu. Dva sinova je izštudiral, ki sta si oba izbrala duhovniški poklic. Starejši gospod France jc župnik na Rakitni, mlajši gospod Jože pa je pred desetimi leti našel prezgodnjo smrt kot preserški kaplan v mrzlih globinah preserškega jezera. Trpljenje je bilo mež-narjevemu očetu stalni življenjski spremljevalec. Že pred vojno ga je več let mučila težka bolezen, v voini sta padla dva sinova, po vojni mu je utonil sin-duhovnik, križ na križ je padal na njegove rame. Toda verni mož ni klonil Vsa teža trpljenja mu ni mogla vzeti življenjskega poguma. V molitvi in v sveti maši ter pri Gospodovi mizi je črpal vrli mož vedno novih moči. Kljub gospodarski stiski si našel v njegovi hiši skoro vse naše katoliške časopise. Za katoliški tisk ni bilo denarja nikoli škoda. V svetem letu 1925 je romal tudi v Rim, v središče svete Cerkve, ki jo je tako goreče ljubil. Ko- ! Siko jc storil za Marijino cerkev pri Novi Štifti, bi vedeli povedati gospodje patri. Bil je tudi mož globoko čutečega srca za stisko bližnjega. Še malo pred svojo zadnjo boleznijo jc osebno nabiral da- I rove za ubogega pogorclca. Mežnarjev oče je bil res pravi apostol katoliške akcije v vsakem oziru. ! Bog nam daj veliko takih mož. — Vrlemu možu ' bodi lahka domača zemlja, njegova duša naj uživa večno plačilo. Njegovim domačim pa naše iskreno sožalje. | froprami Had»n-Lfiifchanfl i Nedelja, 12. marca: 7.30 Živinoreja (inž. Hu-mek) — 8.00 Nasveti za kineta — 8.15 Gimnastika ' (M. Dobovšek) — 8.45 Poročila — 9.00 O uporabi elektrike (dr. M. Vidmar) zaključno predavanje — 9.80 Božja postava (dr. Roman Tominec) — 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.00 Salonski kvintet — 12.00 Čas, plošče - 1500 Rezervirano za prenos — 20.00 Solistični pevski koncert ge. Thierry-Kavčnikove — 20.40 Duet: harmonij in klavir (gdč. Gnjezda, g. Kaškarov) — 1 21.45 Čas, poročila — 22.00 Salonski kvintet. 1 Ponedeljek, 13. marca: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet: Operetna ura — 1,8.30 Espe-ranto (g. Kozlevčar) — 19.00 Srbo-hrvaščina (dr. Mirk o Rupel) 19.30 Zdravstvena ura: Zakon 1 o nadzorstvu nad živalmi in tolmačenje (inž. .. . ..- . , - y-, dr. Lindtmar) — 20.00 Koncerta komornega : glavnih ^"Jah, ki so tičejo posebej trgovstva. Po-tria: (gg. Sl. Korošec, flavta, J. Gregorc klari- zflrav'1 zbor tudi v imenu prodsedstva Zveze tr-net, W. Hauck, fagot) - 21.00 Prenos'iz Za- i združenj dravske banovine, greha — 22.00 Čas, poročila, plošče , iz tajniške« poročila posnemamo, da je imelo Torek, 14. marca: 11.15 šolska ura: O negi ^ leta 1932 521 članov. V letu telesa (dr. Slava Lunaček) - 12.15 Plošče - , •, J6^1021'« ob™! list 31 članov, docim je pn-12.45 Dnevne vesti - 13.00 Čas, plošče, borza ' SlT- 0 « -n0V h žlan0^ £rij1nvljenlh pomočnikov — 17.30 Salonski kvintet - 18.30 Nemščina (dr. JLbJ"L .^ neupravičenega tr- Pohod Ethertona iz Ind?je do Sibirije (Pavel j-8??."!'0 ®'?ns'y!l> na MerilJ si je predavalo o Kunaver) — 20.00 Glasbeno predavanje (Na pragu novejše glasbe III. (dr. A. Dolinar) — 20.30 Tannhauser (VVagner), opera na ploščah — 23.00 Čas. poročila. Zborovanje trgovcev v M. Soboti Vzgledno velika udeležba. V petek dne 10. t. m. je bil v Murski Soboti občni zbor Združenja trgovcev za okraj Murska Sobota. Občnega zbora se je udeležilo nad 3tX> trgovcev kar je izredna udeležba. Vodil je zbor dolgoletni zaslužni predsednik g. Fran Čeh, ki jo uvodoma pozdravil zastopnika Zbornice za TOI g. dr. Ivana Plessa, pod načelnika okraja g. dr. Skaleta in druge. Iz obširnega poročila predsednika, ki je navedel vse giavne akcije, je posneti, da je bilo delovanje združenja v prešlem letu izredno živahno. Splošna gospodarska kriza je težko prizadela tudi soboško trgov9lvo, pa se je uprava združenja trudila, da s primernimi aikcijanii in intervencijami pri vseh merodajnin mestih omili položaj trgovstva in ščiti interese posameznikov. Tajnik Zbornice za TOI g. dr. P1 e s s je podal poročilo o splošnem gospodarskem položaju in o tirufti orofframt i Ponedeljek, 15. marca. j davčnih zadevah, 1 poučni sestanek radi lultsuz-1 nega davka in dva sEsitanika, na katerih se je govo-; rilo o raznih aktualnih trgovskih zadevah, i Blagajniško poročilo za leto 19(12. izkazuje do-, hodkov siku pno 74.721 Din, na izdatkih pa 49.205 i Din. Imovina združenja je znašala ob začetku leta j 1993. 190.895 Dia. ! V imenu nadzorstva jeporočal g. Golob Ludvik. Predsednik g. Fran Čeh je nato poročal o na- Zagreb: 21.00 Operetni večer — Milano: , « — r------ - — 21.00 Kontert — Brno: 20.30 Simfonični koncert ™Povalcih, ki delajo trgovcem kakor tudi upravi —London: 21.00 Varijetejski program — 22.00 veI'ke skrbi in povzročajo mnogo dela. Njegov predlog glede števila nakupovalcev in izdajanja legitimacij je bil soglasno sprejet. Izvoljeni so bili soglasno v upravo naslednji gospodje: Čeh Franc, Nemec Janez, Brumen Joško, Kohn Samuel, Heimer Arnold, Arvai Vincenc, Šiftar Ludvik, Mesaric Štefan, Trautman Aleksander, KUhar Franc, Dittrich Gustav, vsi iz Murske Sobote, nadalje Rchn Janez iz Tišnie in H.ahn Izidor in Fiirvt Vladimir iz Murslke Sobote. Nadalje so bili izvoljeni v nadzorstvo gg.: Beučec J rane, Golob Ludvik in Kreft Alojzij iz Murske Sobote. V Varijetejski program Koncert angleške glasbe — Toulouse: 20.45 Orkestralni koncert — 21.15 Simfonični koncert — 22.00 Arije iz oper — Suisse Romandc: 20.00 Vokalni koncert — 20.30 Simfonični koncert — Belgrad: 20.00 Zagreb — Beromiinster: 20.00 Debussyjevi in Hugo Wolfovi spevi — 20.45 R. Wngnerjev konccrt — Praga: 19.45 Koralni koncert — Dunaj: 18.25 »Pnlestrina«, glasbena legenda od Haus Pfitnerja — Miinchen: 19.05 »Alessnndro Shadella. opera — Budanest: 19.30 Koncert opernega orkestra — Varšava: 20.00 Operni prenos. Torek, 14. marca. Zngreb: 21.00 Koncert radio orkestra — Milano: 21.00 Varijetejski program — Brno: 19.30 Koncert vojaške godbe — London: 21.00 Koncert B. B. C. orkestra — 22.00 Vokalni konccrt — Stuttgurt: 19.30 Prenos iz opere — Tou- SSovenci za skapne zbornice Borba za sestav zbornic končan«. Obrtni zakon je v č). 393. določil, da se. smejo izvršiti izpremembe v dotedanjem sestavu zbornic, če to predloži večina prisilnih organizacij v dobi 1 leta, odkar dobi zakon obvezno moč. Obrtni zakon je stopil v veljavo 9. marca 1932 in je torej 1 9. marcem 1933 polekel rok za take zahteve. V zakonitem roku in na način kot to predpisuje zakon, se je izrekla ogromna večina našega obrtništva po svojih zadrugah za skupno Zbornico. Tako ostane v Ljubljani skupna zbornica z avtonomnim obrtnim odsekom. S tem je tudi končana borba za sestav zbora ic v Slovenija kar bo omogočilo, da se mnogo plodne sile obrtništva posvetijo v polnem obsegu samo strokovnim vprašanjem," katerih reševati je vediio dovolj. Za vpas$av'tev dt naeilega prometa Maribor, 11. marca. Včeraj popoldne se je vršila v sejni dvorani Mestne hranilnice v Mariboru važna konferenca zastopnikov slovenskih denarnih in bančnih zavodov in gospodarskih krogov. Povod k temu sesUmku so dali svoječasni dogovori v Mariboru in Ljubljani o načinu omiljemja sedanje denarne krize ter razni načrti naših finančnikov in gospodarstvenikov o emisiji plačilnega sredstva, ki bi nadomeščalo v prometu našo sedanjo valuto. Na sestanku so bili zastopani vsi mariborski denarni zavodi, iz Ljubljene je prispel g. Pehani, b. Celja pa ravnatelj Celjske posojilnice Smrtnik. Prisostvovali so konferenci tudi mestni župan dr. Lipold, po-ižupan Golouh ler nekateri vodilni gospodarstveniki. Sestanek je otvoril predsednik upravnega sveta Mestno hranilnice Bureš, nakar je podal podpredsednik Istega zavoda Grčar kratek resumie dosedanjih tozadevnih posvetovanj. Glavni referent je imel dr. Rapotec, ki je razvijal načrt svojega lastnega predloga; predvideva ustanovitev zmlružue centrale, ki bi izdajala za deuarue zavode, ki bi pristopili kot člani, nadomestno plačilno sredstvo v obliki posredovalnih vlog. Vsak zavod, ld pristopi k zadrugi, bi ji odstopil kot hipotekanio jainslvo del svojih realitet. Vse te realitete bi predstavljale hipc-felkarno varno glavnico za taikozvane vlogo posredovalke, ki bi jih izdala zadruga v obliki posebnih tiskovin v vrednosti po 100. 500 in 1000 Din. To nadomestno plačilno sre.lstvo bi kot hipofekarno varno imelo 100% kritje. Poskusiti bi bilo zaenkrat z delovanjem v manjšem cL-sr^u, na področju Maribora in njegovega gospodarskega zaledja. O zanimivem predlogu dr. Rapoteca se jo razvnela obširna debata. Inž. Pehani je zagovarjal svoj lastni načrt: uvedejo sc naj klirinške nakaznice za celo Slovenijo, ki bi vključile vseh 600 denarnih zavodov v promet. V debato so posegali še dr. Jan, dr. Lipold, Golouh, dr. Gorišck in drugi. Končno je bil sprejet sklep, da se osnuje na podlagi načrta dr. Rapoteca v Mariboru zadruga denarnih zavodov. Pooblaščen je bi! pripravljalni odbor, ki je vodil vsa dosedanja tozadevna posvetovanja, da izdela praviti novega emisijskega zavoda ter stopi-v pogajanja 7. v pošiev prihajajočimi denarnimi zavodi. Borza Dne 11. marca 1933, Denar Ta teden dvakrat ni bilo deviznega promelu na ljubljanski borzi, kor Narodna banka ni intervenirala. Največ prometa je bilo v šilingih zasebnega kliringa. Na ljubljanski bnrzi je bilo prometa 2.158 milj. Din v primeri z 2.52, 2.345. 2.4 in 2.11 milj. Din v prejšnjih tednih. Narodna banka je intervenirala v skupnem znesku 159 000 Din. Promet v avstrijskih šilingih v zasebnem kliringu je znašal 1,342.000 Din. Curih. Pariz 20.375, London 17.95, Bruselj 72.30, Rakičana. V šolski odbor gg.: Čeh Franc, Hei-mer Arnold, Nemec Janez in Kohn Samuel iz Murske Soboto. Po izvršeni izvolitvi se je nn podlagi poročila _ ___ g. Čeha razpravljalo o neki disciplinski zadevi louse: 20.15 Harmonika — 20.45 Orkestralni tero načinu objavljanja razglasov in sklepov upra- Ir/in/ta rt _ o ( (Iv Sirnfrkllinnt lm..____1 ¥ _ J__I . T7r» Vo4/\ in d., : I. n /SnU —.1.1 ' ~ ' I • . _ J__ koncert — 21.15 Simfonični koncert — Leipzig: 19.30 Zabavni koncert — Suisse Romnnde: 21.30 Zborovno petje — Belgrad: 20.00 Beethoven: Kvartet v f-molu — 20.30 »Toscnc. opera (Ptic-eini) — Rim: 20.30 Instrumentalni koncert — Beromiinster: 20.00 Simfonični koncert — f.nn-genberg: 20.05 »Car ia tesar«, komična opera (Lortzing) ve. Nato jo predsednik g. Čeli zaključil uspelo zborovanje s zalivalo vsem. izredno Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ozimika Franceta, trgovca v Selili pri Šumb rini, p. Zagradec; narodi za Sklepanje poravnavo 13. aprila in oglasiti ss je do 8. apiiio. Varšava 58, Atene 2.95, Carigrad 2.50. Bukarešta d.Uo. Vredne tni papirji Dunaj. Podon.-snvska-jadran. 51.85. AnSMger Chemšsclie 137, Alpine 11.85, Trboveljska 16.25. Živina Mariborski sejem. Na svinjski sejem dne 10 marca je bilo pripeljanih 156 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prešiči 7—9 tednov stari 100—130 3-4 mesece 250-380, 5-7 mesecev 460 -500, 8-,10 mesecev 550—580, 1 leto 800—1200 Din komad. 1 kg žive teže 7.50—8. 1 ke mrtve teže 10.30—12 dinarjev. korporacijam, o katerih sodelujem, ta osa mi izkazana čaščenja. Maribor, dne 10. marca /911. IVAN SIRAK ključavničarski mojster in hišni posestnik o Mariboru. iss»aaananai Konrad Gofogranc MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska 30 prevzema ln izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi eenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. Za spomladansko saditev nudimo po znižanih cenah razno drevje za drevorede in okras, konifere, okrasno (cvetlično) grmovje, grmovje za ograjo, gozdne sadike, vrtnice, plezalke, sadno drevje, sadne divjake itd. Cenik na zahtevo brezplačno. Uprava vele-poscstva Tišina, p. Bankovci, Preluuurje. Gabriele d'Annunzio (* 12. III. 1863 (1864? I) Malokdo izmed večjih svetovnih umetnikov je prehodil pot čarovnika italijanske subtilne besede, Gabrijela dAiiunzia (s pravim imenom Itapagnet-ti), pustolovca in razuzdaneža v polnem obsegu, in sedemdesetletnega puščavnika v gradu Vittoriale. Hodil se je 12. marca 18()4. (nekateri podatki 18031?) na ladji >Irene< ob Pešcari, kjer je preživel otroštvo. l'o univerzitetnih študijah, kjer je tonil v razbrzdanosti, je nastopal kot borec najskrajnejšega imperializma, malo kesneje se je predal revolucionarnim mislim in tako se je majal iz desne v levo, vendar pa je pri vsem poznal le eno |>ostavo. eno pravico, eno umetnost — Italijo. Radi te je počenjal najavautgardnejša pustolovstva. Kot letalski častnik je letel leta 1916. s svojo eskadrilo na Dunaj, spotoma pa se je ustavil nad "Ljubljano, kjer je prvi v slovenski zgodovini pozdravil Slovence z bombo iz letala. Tri leta kesneje je zasedel Reko iu jo priključil Italiji. Danes živi v gradu Vittoriale, katerega je vzel Mussolini vdovi nemškega slikarja Tlioine! Kakor je vse njegovo življenje sestavljeno iz mozaika raznih najneverjetnejših čudaštev, tako živi tudi danes zagonetno življenje; ob kamenitih vratih stoji neprestano oborožena straža, ki brani potniku pogled v zakleti grad, kjer živi svojo zimsko dobo 1'altissimo poeta. D'Anrrnzio se je pojavil že s 16. letom, ko je izdal >Primo vere«. Štiri leta kesneje jo poslal v javnost »Canto novo* ; to delo pa je vzbudilo poleg mladih entuzajastov odpor pri vodilnih kritikih, zakaj s tem je začel d'Anunzio vrsto novel in romanov, ki temelje na grobem naturalizmu in abnormalnostih. Kar se tiče vplivov, je šel d'Anunzio sledečo pot: v prvi dobj se je zagledal v Carduccija in Stecchettija ter v francoske naturaMste, kj so mu kazali pot v nižave življenja, odkoder je naravnost z naslado zajemal motive. Kesneje se je obrnil k mislecema Dostojevskemu in Tolstoju, katerih pa ni doumel radi prezgoščene psihologie, d'An turno je | priznaval le telo in njegovo bolest; končno se je našel ob Nietzscheju in njegovem nadčloveku ter | ob Wagnerjevem germanstvu; oba je presadil po svoje na italijanska tla. Vse poslanstvo bodisi za Italijo bodisi za ; ostali kulturni svet, katerega si je d'Annunzio | nadel, je prav za prav votlo bobnenje brez odje- i ka. Saj vemo, s kolikim šumom je razglašal, da j bo na tleh starogrške in starorimske kulture vzbu- i dil novo latinsko, pred katero bo na kolenih ves umetniški svet. Zgradil bo drugi Rayreuth, kjer j bo zagospodoval latrnizem. saj je on vendnr nad- j človek, genij, kakršnih še ni poznala Italija, za- , torej je ponosen, da je Latinec... a vsak človek druge krvi mu je barbar. (»lo mi slorio. d'essere | nn latino e rieoimoseo un barbaro in ogni iiomo di sangue diverso.. .<) Italijanska mladina je kajpada goltala sleherno besedo, ki jo je ta udar-než izustil ali zapisal, saj je bila demonsko močna, i nikoli pa ni videla (tudi še danes ne), da je za ploho d'Anunzijevih besed praznina. Če gledamo d'Annunzija-umetnika, kakršnega se je predstavljal, vidimo pnč, da ostane le božanski jezik, ki ga je dal mladi Italiji, kateri pa sega ' v vse tesni in širjave človeškega občutja. Saj j d'Annunziju je jezik in verz vse: O poeta, divina j č la parola: ne la pura belezza il ciel sipose ogni nostra letizia, e il verso e ttitto. Vsebina njegovih romanov in pesniških zbirk in dram pa ne pozna nobenih konfliktov, nič razgibanega dejattja, samo strastnost, brezzakonitost, gola naturalnost se prelivajo skozi malone vsa njegova dela. V pesmi in romanu zabriše to uboštvo dejanja grandijozni slog, v dramah pa. kjer morajo osebe pred nami živeti, se ta nerazgibanont razgalja v toliki meri' da niso mogle najti d'Annunzijeve drame nikjer stalnega repertoarja. Mnogo knjig je dal d'Annunzio (med važnejšimi knjigami so: Canzoni d'ol1re mare. Poema pa-radisiaco, II fuoco, La nave, I^a Gioconda, La Gloria...) Tudi poslednja leta se še ni umiril, toda zašel je v tak manirizem. da se v vsem ponavlja, seveda slabotno kot brlivka. Na ostali svet ni imel d'Annuuzjo nikakega vpliva. Subjekti-vist, ki razen sebe nikogar ne pozna, je v vseh knjigah poveličeval le sebe do nekakega kulta svoje osebnosti, zatorej je odbijal vse Neitalijane. Nam katoličanom pa je take vrste umetnost, kjer umetnik sladostrastno razgalja človekovo telesnost le z namenom uživanja, odvratna; tembolj, ker so vse d'Annunzijeve knjige brez zajetja problemov, brez zajetja človeka v vsej polnosti in resnici, marveč so enostranske, larpurlartistične. D'Annunzio pozna le sebe in svojo moč, metafizike ne priznava nobene, edini zakon mu je lastno hotenje; njegovi nadludje so sami dekadenti, brezobzirni, sami sebi cilj. Vse d'Annunzijeve knjige so sam — Gabriele d'Annunzio. Radi golo-naturalistične vsebine so d'Annunzijeve knjige povečini na indeskn. L. G. AIBIIBH9IBIBIBIIIR1BBHII Ob priliki svojega 50 letnega mojstrskega jubileja sem prejel toliko dokazoo prijateljstva tn se mi je izrazilo toliko častitk, da mi ni mogoče vsakemu se osebno zahvaliti; zaradi tega izrekam tem potom osem ljubim prijateljem, stanovskim tovarišem in znancem iskreno hvalo. Posebno se zahvaljujem Mariborski zadrugi kovinarjev ln njenemu podpredsedniku gospodu Fran ju Kumerc, kakor tudi osem društvom ln Velika pomladanska senzacija! Nogavice: Damske, par Din 3"~, 6 50, 7-50,9—, 10-—, 13-—, 15'—, posebno priporočljive Din 20"— preje 35 — moške, par Din 3'—, 4'—, 5'—, 6 —, 9'—, 14 — otroške od Din 4'— dalje Bogat? zaloga otroških vozičkov! Konfekcija: Krila........Din 58"- Obleke....... . 98"- Šporlni plašči zadnji model...... „ 150" Angl.najnov model „ 175"-jumperji nov način pletenja: damski brez rokav. Din 75'-damski z rokavi . . „ 85'-otroške oblekce . . _ 65'- Trgovska hiša Ani Krisper Mestni trs 26 LJUBLJANA Stritarjeva 1-3 SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD NDDI 1'0 IZRKUNO UGODNIH CENAH KNJSOOVEZN8CA JUGOSLOVANSKE TISKARNB P UR J K. 7. D. V U UBIJ ANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE Pozor! Pozor! SEMENA vsakovrstna kaltor travna, deteljna — želeti jadna in cvetlična, posebej pa za peso, neprekosljive kakovosti in kaijivosti Vam priporoča v nakup staroz.nana tvrdka M. BERDAJS - Mor Ustanovljeno I860 — Tel št. 23-51 (interurb.) se odda poleg dramskega gledališča v novi zgradbi I ob Igriški ulici št. 3. Pojasnila v upravi »Slovenca« pod št. 2761. ■f" V globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni stric, gospod Josip Vrahl bivši vinski trgovec dne 10. marca 1933 po kratkem trpljenju izdihnil svojo blago dušo. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 12. marca ob pol 15 iz mrtvašnice mestn. pokopališča v Pobrežju. Maribor, dne 11. marca 1933. Žalujoči ostali. Dober zaslužek r prinese zastopstvo za zavarovanje. Zanesljivi in agilni poverjeniki naj se zglase pri domači zavarovalnici Herceg-Bosna Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/1. t Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčnoijubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod Ignacij Šramcl skladiščnik drž. žel. v pok. v soboto 11. t m. po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 13. marca ob 2 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. marca 1933. Globoko žalnjoči ostali. kakoršna setev, taka žetev Mauthnerjeva semena so najboljša Krijte svoje potrebščine semen pri jKautdn&i Nov! Sad, Futoška ul. 8-10 Izborne vrste semen, travniških' semen in njih zmesi zagotavljajo absolutno dobro žetev Mauthnerjeva semena imajo svetovni sloves skozi 60 let Telefon: Novi Sad 31-60, naslov za brzojavke: Mauthnerelc. Ponudbe in ilustrirani glavni cenik pošljemo radevolje zastonj in franko St. 9754-33. Raz Mestno načelstvo ljubljansko razglaša, da je v Ljubljani vsako krošnjarjenje z manufakturnim blagom in tkaninami, izvzemši domače platno, prepovedano. Kdor bi krošnjaril po mestu s takim blagom, bo kaznovan z globo do 1500 Din, oziroma i zaporom do 30 dni. Za denarno globo jamči blago. Ljubljana, dne 11. marca 1933. kot vsakdanja jutranja in večerna pijača ohrani družino zdravo in ne pomeni nobenih izdatkov, ker je cena spričo njegovih odličnih lastnosti, njegovega aroma kakor tudi njegove razširjenosti kot prava ljudska pijača zelo nizka. Zahtevajte ga povsod! Glavna zaloga: Franc Kovač, Ljubljana, Poljanska cesta 29. Ljubljeni sin, brat, stric, nečak in bratranec MIRKO POLJAK je danes v 32. letu starosti v Bogu zaspal. Po blagoslovu ob 14 bo izpred hiše žalosti Moste, Zvezna ulica 19, prepeljan v Rudnik, kjer se bo vršil pogreb ob 15. ŽALUJOČI OSTALI. Globoko užaloščeni naznanjamo pretužno vest, da je naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod r. Josip May bivši lekarnar in hišni posestnik v soboto 11. t. m. po dolgem, težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 13. marca L L ob 16 iz hiše žalosti, Aleksandrova cesta 10, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 14. t. m. ob 9 v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 11. marca 1933. Viljem Mayr. brat — Mary Sušnik roj. Mayr, Karla Mayr, sestri — Ph. Mr. Rihard Sušnik, svak — Teja Mayr roj. Virant, svakinja — Ph. Mr. Josip Sušnik, nečak — Mira Maroehino roj. Mayr, nečakinja. M -^rflsBR Jazbec in njegova plinska bomba Javanshi iazbec strah in trepet prebivalstva Sleherni prebivalec filipinskega otoka Palavan dobro pozna javaiuskega smrdečega jazbec«; in ako bi ga moral srečati, se mu prej ua daleč izogne, Javanski smrdljivi jazbec ni večji kot srednje odrasla mačka; ima pa košat rep in zaostren gobček, s katerim grebe za črvi, svojo ljubljeno hrano. Pod repom pa ima dve žlezi, iz katerih more ob sleherni priliki iztisniti smrdečo tekočino, katere smrad je tolik, da so se morale radi njega cele vasi izseliti. Smrdljivi jazbec si je tako svest svoje moči, da se z največjo drznostjo preriva po sredi najbolj obljudene vasi. Ako ga puste v miru in se zadrže pred njim v spoštljivi oddaljenosti, tedaj ne uporablja svojega orožja. V trenutku pa, ko začuti v sebi bolečino krogle ali puščice, iztisne iz sebe zoprno tekočino; smrad se širi z neverjetno brzino skozi zrak ter ga okuži v velike širjave; lovec pa se mora takoj na gosto posuti s prahom, zakaj še tako razredčen smrad prodre skozi obleko, katerega pa nj več mogoče spraviti ven. Nekoč sem ustrelil v smrdljivega jazbeca iz velike daljave — piše naravoslovec dr. Alfred Worm — krogla je zletela skozi telo in žival je bila na mestu ubita V domnevi da ni imela živalca časa, da bi uporabila svoje orožje, smo se ji bližali. Toda nenadoma se je obrnil eden izmed mojih spremljevalcev in začel s huronskim krikom bežati. Vedeli smo, zakaj gre, zato smo se tudi mi spustili v beg. Nekaj dni zatem smo se vračali k ustreljeni živali; in dasiravno je bil smrad še dokaj močan, smo vendar prodirali z vetrovo strujo v ono smer. Vsako drugo truplo bi v tem času ogulile mravlje do belih kosti, to pa je bilo nedotaknjeno, S pomočjo viličaste palice sem dvignil smrdečo živul in jo dal v posodo, ki je bila napolnjena z alkoholom. To pa sem zaj>ečatil s parafinom. Nekaj dni nato me je obiskal neki prirodo-slovec, ki je zvedel, da posedujem v alkoholu namočenega smrdljivca. Prosil me je, če bi smel izrezati v poskusne namene obe žlezi smrdljivega jazbeca. Pripravljen sem — je dejal — plačati 20 pezov, a hkrati bom žlezi tako izrezal, da ne bom najmanj poškodoval kože in kosti. Dovolil sem. Ko sem ga oskrbel s paTafinom za zopetno za-pečatenje posode, se je odpravil s posodo in nekaj instrumenti na obalo, ki je bila oddaljena en kilometer in pol od zadnje hiše mojega selišča. Uro kesneje se je vrnil kot bolnik, žlezi pa je v resnici izrezal. To je bil moj najstrašnejši dan v življenju _ je dejal. To je bilo vse, kar sem zvedel. Ko se je naslednjega dne vkrcal na ladjo, je bil še zmerom kot živ mrlič. Kesneje sem ga srečal v Manili in v smehu mi je priznal, da je pri odpiranju posode padel v nezavest. Vse instrumente, ki so prišli v dotiko s poginolim jazbecem, je moral zalučati v morje. V malem selišču filipinskih kristjanov v notranjosti Palavana leže moji škornji, khaki-hlače, volnena srajca in nahrbtnik: zakopal sem jih v zemljo. To pa zato. ker sem pri nekem nočnem sprehodu po nesreči sunil z nogo v smrdljivega jazbeca. Seveda sem takoj odskočil in se spustil v blazen beg, da bi dosegel gotovo razdaljo pred strašnim smradom. Toda nič nj pomagalo. Ko sem se slekel in zakopal »omnia mea<, 6em se moral vrniti n« dom v Adamovi obleki... Hollywood v svoji pravljičnosti. Kakor je poročal »Slovenec«, je radi bančnih zadreg nenadno onemelo mesto zvezd iu zvezdnikov. Nad 75 tisoč ljudi je vrženih na cesto PoiSvodna pot na severni tečaj stare. Vsi stroji za |>ogon bodo šc posebej točno pregledani v uradu za tehnične preglede. Za vse člane posadke so pripravljena posebna dvigala za slučaj, če bi morali zapustiti podmornico. Oskrbeli se bodo kajpada tudi z velikimi svedri, ki bodo odpirali luknje v ledu, 10 metrov globoke in 50 metrov široke. Seveda bo na ladji tudi radio |x>staja, odkoder bo dajala znamenja v svet. Ladja bo pred vsem zavarovana pred zaleti ledenih gor. V ameriškem kopališču Miami grade trenutno veliko podmornico, s katero bo odplaval znani raziskovalec Wilkins na severni tečaj. Prva njegova podmornica se je, kakor znano, razbila. To je bila stara podmornica »U 12«, ladja ameriške flotile. A kljub velikim prizadevanjem je ni bilo mogoče toliko popraviti, da bi se še enkrat poskusila z morjem. K sreči je Wilkins že spočetka opazil tehnične nedostatke ladje, pa se je skupno s tovariši še pravočasno rešil. To se je zgodilo tedaj, kp so odpovedali »troji in krmilo... Novi Wilkinsov podinornik pa bo imel vse mogoče tehnične naprave, tako da bo prav lahko izpolnil nalogo, ki ga čaka. Pred vsem morajo hiti seveda v redu električni stroji in krmilo. Velikost nove ladje je petkrat večja kot Sir Robert Wi!kins namerava potovati pod vodo do severnega tečaja v družbi znanih raziskovalcev Klsvvortha in Bent Balchena. Njegov načrt je pred vsem ta. da bi odplul med Anglijo in Japonsko. Na ta novi način potovanja k severnemu tečaju hi si prihranil 60 dni... »Ali zdaj z možem ceneje izhajata, odkar i >Veš, Miška, kolač, ki si ga spekla, pa res ne kuhaš sama?« j tekne.« >0, veliko ceneje. Zdaj moj mož komaj i »Oh, to si samo domišljaš! Saj je vendar zapi-polovico toliko poje, kot pa prej.« ' v kuhinjski knjigi, da izvrstno tekne.« Nemške žene ob strojnem pouku Knjige na Francoskem Na Francoskem (kakor tudi v drugih državah) čitajo ljudje kljub krizi mnogo bolj kot doslej. Statistika iz leta 1931 ugotavlja, da je dotično leto izšlo na Francoskem 9822 knjig, kar pomeni 640 knjig več kot lela 1930. Številke za leto 1&32 še niso urejene, zatorej se ne more govoriti o točnem številu izišlih knjig, vendar se splošno misli, da jih je dalo preteklo leto mnogo več kot leto 1931. Leta 1931 je izšlo 2656 romanov (okrog 400 več kot leta 1930); na drugo mesto pridejo biografije in s]>omiui z 828 knjigami. Dalje slede zgodovinska dela (802), medicinska (708), verska (604), pravna (568). Končno je še 474 knjig iz področja socialne znanosti; razen vsega tega je zagledalo luč dneva nad 400 zvezkov pesmi. Kače namesto mačk Kdorkoli stopi na cejlonska tla, bo na vseh koncih in krajih opazil veliko število podgan, ki uničujejo pridelke prebivalstva. Nekatere podgane merijo nad 30 cm, zatorej si moremo misliti, koliko škode napravijo po raznih trgovskih skladiščih. Cejlonci so že na vse načine poskušali, da bi se rešili neprijetne nadloge: naročili so že ccle skladovnice raznih strupov, nič ni pomagalo. Potem so uvozili na tisoče mačk, toda prehitro so se radi lahkega lova polenilc. Končno so naročili kače. Posebno ženski spol neke vrste kobre, ki nimajo strupenih zob, je prikladen za ta posel. Danes skoro ni več hiše na Cejlonu, kjer ne bi imeli te »domače živali«. Na trgu so na prodaj ti kačji čuvaji kakor pri nas sveče na stojnici. Za tujca, ki še ni bil na Cejlonu, je pač neprijetno čuvstvo, če se zjutraj zbudi, pa mu ob nogah leži meter in pol do dva metra dolga kača ... Vrmtev v katol'štvo Na Dunaju je bila zadnja leta izredno močna agitacija s strani socialnih demokratov za izstop iz katoliške cerkve. To je bilo predvsem naperjeno proti stranki krščanskih socialcev. Zlasti so hoteli udariti s tem pokojnega dr. Seipla, katerega so tako zelo sovražili. Seveda je to dejstvo pokojnega dr. Seipla zelo bolelo, ker je bil vnet katoličan. To je bil tudi vzrok (poleg bolezni), da se je umaknil iz politike. Odkar pa je imenovan dr. Innitzer, priljubljena dunajska osebnost, za nadškofa, pa so se začeli vračati premnogi bivši odpadniki nazaj v katoliško cerkev. Tako se je vrnilo že nekaj tisočev odpadnikov. Nemški Kristus Hitlerjev klub berlinskih občinskih svetovalcev je zahteval od mestne upruve prepoved Stare zaveze v šolah, ker jo smatra zgolj za »židovsko izročilo«. Veronauk naj bi bil omejen na Novo zavezo in mora služiti nacionalni vzgoji. V predlogu stoji dobesedno: »Šolski otroci morajo poznati samo nemškega Boga. Naj bodo prepričani, da je bil tudi Kristus Nemec, ki je zahteval v svojih naukih samo blagor nemške domovine... Gobavci v Bombam Boinbay je postal zadnje čase središče gobavcev. Iz cele Indije se zbirajo gobavi berači v Bom.l»ayu v upanju, da se bodo mogli tam preživljati. Lani je prispelo v mesto okrog 40 tisoč gotaivcev, ki so se raztepli po vseh ulicah: pred vhodi v trgovine, temple, tramvaje, vsepovsod stoje in stegajo bolne roke proti mimoidočim. Zadnje čase pa je ves tisk nastopil proti tej novi razvadi, ki prinese lahko usodnih posledic meščanstvu. Univerza za izbrance Po Veliki noči bo končalo v Nemčiji okrog 400.000 dijakov srednje šole. Ker seveda ni mogoče dati tolikemu številu srednješolcev primernih služb, bodo kajpada vsi nadaljevali visokošolske študije. To pa bi privedlo še do težje katastrofe. Zatorej jc izdalo ministrstvo prosvete odlok proti prevelikemu pritoku srednješolcev na univerze. Posebna komisija bo odrejala, kdo izmed obiturijentov je sposoben za visokošolski študij, a kdo ni. Načelno ne bo univerza zaprta prod temi, ki bodo odklonjeni, toda onih pravic ne bodo uživali kakor njihovi tovariši. Napoleonov meč Napoleonov muzej v pariškem Domu invalidov je dobil zadnje dni dragocen predmet: meč, katerega je Napoleon nosil pri zgodovin-ski bitki pri VVnterloou. Meč ima svojo povest. V Jemappesu, kjer so sovražniki dosegli Francoze na umiku, so bile zajete Napoleonove kočije. Neki Bliicherjev vojak je odnesel meč, katerega je poslal Napoleon na begu v Pariz. Meč je spremenil mnogo gospoda rje v, a končno se je ustavil pri nekem berlinskem starinarju, ki ga je sedaj prodal pariškemu muzeju za drug denar. Meč je postavljen v oni oddelek, kjer se nahajajo tudi drugi predmeti, ki so nekoč pripadali Napoleonu. Tako klobuk, sivi vojaški plašč, aieč iz Egipta, križ častne legije, ki ga je nosil na otoku sv. Helene in še nekateri drugi spominki. Žep nt noz V izložbi neke londonske veletrgovine z železirino je razstavljen »največji žepni noč na svetu«. Naredili so ga še letu 1851 in icna letnici primerno 1851 rezil. Nož telita skoro 33 kg. Neki čudak je pred kratkim nudil lastnikom I5(X) funtov šterlingov za nož, a lastniki ga niso marali prodati. Kakor starčka: Mar se ne čutiš, Janez, čudovito povezanega s temi malimi otroki... Ravnatelj: »Predložili ste sicer spričevala, a če [>ovem po pravici, mi nikakor ne ugajajo.« Prosilec: »Kaj hočem, gospod ravnatelj. Tudi meni niso posebno všeč, a so še vedno najboljša izmed vseh, kar sem jih dobil.« Jaka: »Tvoja žena je videti zelo nervozna, zadnje čase se mi pa zdi, da je zopet popolnoma zdrava.« Tine: »Saj tudi je. Zdravnik ji je namreč rekel, da je njena nervoznost znak, da se .dara.« »Kako ste se vendar spremenili, gospod Pe-ček, samo po dežniku sem vas spoznal, katerega sem preteklo leto videl pri vas. —« —o— Z bojišča v Džehola Zimski prijatelji MLADI SLOVENEC Polnočni strah " Hip "H" 'tf Sredi tihe polnoči Vanček se iz sanj zbudi in v temo prisluhne plašno: »Kaj je to? Bavbav? Jo j, strašuo!« Z votlim glasom roka mrka »tok, tok, tok< na okno trka. Roka? Kaj že, hahaha! — Veter z oknom se igra .., Kako je ubog hlapec peslaI bogat kmet (Stara pravljica.) Hlapec je vzel hlebec, se poslovil od kmeta in kmetice in odšel. Ko je bil že precej daleč od hiše, je gospodar pritekel za njim in mu zaklical, nsy počaka. Hlapec ga je počakal in gospodar je stopil k njemu ter mu dejal: >Tri dobre nasvete ti dam na pot. Dobro si jih vtisni v spomin! Prvi nasvet je: Ce te bo kaj neprijetnega doletelo, mirno potrpi, saj je moral tudi Kristus trpeti. Drugi nasvet je: Hodi vedno po glavni cesti, nikoli po stranskili potih. Tretji nasvet je: Kadar te bo obšla skušnjava, da bi komu kaj hudega storil, odloži na prihodnji dan.c Peter se je zahvalil, se šo enkrat poslovil od gospodarja in nadaljeval poL Nekega dno je pozno zvečer prišel do velike hiše. liila je gostilna. Peter je stopil vanjo in sedel k peči. Približal se mu je gostilničar in ga vprašal, kaj žoli. Peter ga jo prosil prenočišča in mu povedal, odkod prihaja in kam gre. Gostilničar sc ga je usmilil in dovolil mu jc, da spi v njegovi hiši. Nato ga je povabil k mizi, pri kateri so sedeli nekateri gosti in domači. Ko so se nekaj časa pomenkovali o vseh mogočih rečeh, iq dekla postavila skledo na mizo. Gostilničar je povabil Petra, naj večerja z njimi. Peter je hvaležno vzel žlico in začel zajemati iz sklede. Tedaj je stenska ura z zamolklim glasom zabrnela in oznanila enajsto uro. Preden pa je odbila do kraja, so se nenadoma odprle duri in v sobo se je prikotalila mrtvaška glava. Skočila je s tal na mizo in odondot v skledo, iz katere so zajemali. Neusmiljeno je začela razbijati in skakati po njej, da je mlečna kaša brizgala na vse strani: po mizi, po obleki in po obrazih ... Vsem je zastala sapa. Peter pa ni poznal strahu. Že je hotel planiti na noge in zgrabiti mrtvaško glavo ter jo vreči iz hiše — pa se je pravočasno spomnil dobrega nasveta, ki mu ga je dal njegov gospodar: naj mirno potrpi, če ga bo kaj neprijetnega doletelo. Obdržal je zato hladno kri in potrpežljivo zajemal iz sklede, ne meneč se za mrtvaško glavo, medtem, ko so drugi v grozi pometali žlice proč. Vsi so občudovali njegovo hladnokrvnost, on pa je molče zajemal iz sklede, dokler ni bila prazna. Tedaj je mrtvaška glava skočila iz sklede na tla in se zakolalila skozi duri, ki so se odprle same, v črno noč ... Nič ni izpraševal Peter, kaj mrtvaška glava pomeni, kajti obrazi vseh so biLi čudno molčeči in skrivnostni. Prosil je gostilničarja, naj mu pokaže sobo, v kateri bo spal. Gostilničar ga je odvedel v podstrešje, kjer mu je pripravil ležišče. Peter je kaj kmalu trdno zaspal. Ko se je drugo jutro pripravil na odhod, ga je gostilničar prosil, naj ostane še eno noč pri njem. Peter se je dal pregovoriti in je ostal. Gostilničar mu je nato dejal, da so mu na razpolago vse jedi in pijače v njegovi hiši. Približala se je spet noč. Dekla je kakor prejšnji večer postavila na mizo veliko skledo z mlečno kašo, a topot samo za Petra. Drugim se ni ljubilo večerjati... Peter je začel hlastno zajemati iz sklede, kajti mlečna kaša je bila njegova najljubša jed. Ko je stenska ura začela biti enajst, se je ponovil prizor, kakor prejšnjo noč: vrata so se odprla, v sobo se je prikotalila mrtvaška glava, skočila v skledo in začela neusmiljeno čofotati po mlečni kaši. Peter pa je tudi topot vse mirno potrpel in zajemal dalje. Ko je bila skleda prazna, je mrtvaška glava spet skočila iz nje in izginila v črno noč ... Po večerji se je Peter odpravil spat in je spal trdno in pokojno kakor prejšnjo noč. Ko se je drugo jutro odpravil na odhod, ga je gostilničar spet lepo prosil, naj ostane še ono noč pri njem in mu dal na razpolago vse jedi in pijače. In se je spet zgodilo natančno vse tako, kakor prvo in drugo noč: ob enajstih se je prikotalila v izbo mrtvaška glava in začela še huje skakati in čofotati po mlečni kaši. Peter pa ni zinil niti besedice; mirno je zajemal iz sklede, dokler ni bila prazna. Tedaj je mrtvaška glava skočila iz nje, a to pot ni odšla; obstala je sredi sobe in na grozo in presenečenje vseh izpregovoriia s človeškim glasom: »Blagor ti, človek, ki ai me rešil! Jaz sem bil hlapec pri tej hiši in sem neštetokrat goljufal gospodarja in tudi druge ljudi. Zato ma je Bog kaznoval. Vsako noč seui moral hoditi nazaj in strašiti vso hišo. Odslej boste imeli mir pred menoj. Preden odidem, moram svojemu rešitelju povedati: Vse, kar sem si na goljufiv način pridobil, jo zakopano v kleti in sicer v treh sodih. V prvem sodu je zlato; to je gospodarjevo. V drugem sodu je srebro; to je od drugih ljudi, mod katere naj se spet pravično razdeli. V tretjem sodu pa je baker: ta je tvoj, rešitelj moj!« Rekši je mrtvaška glava izginila za vedno ... (Dalje prihodnjič.) Naš muc poje... m: % Vso noč naš muc »niijav, aiijav« premilo poje sred višav in misli, da vesoljni svet posluša ganjen ga, zavret. Sam slavni ruski Šaljapin ne zna tako, si misli in ponosno v zvezdnato nebo strmi — Zaplosknjmo mu zdajle vsi! Kratkovidni gospod profesor Nehaj rešitev Saško S k u b i c, dijak I. razr. ki. gimnazijo v Ljubljani: Teta Mica jo položila prod vrata potico, da bi so ohladila. Tedaj je priropotal po stopnicah kratkovidni gospod profesor, ki je stanoval pri teti Mici. Mislil jc, da jo potica — slamnata blazina za čiščenje čevljev in stopil jc nanjo ter si jel skrbno drgniti čevlje ob njo. V tem hipu se je prikazala na pragu leta Mica. Ko je videla, kaj se je 7. njeno potico zgodilo, je v ljuti jezi zgrabila metlo in začela udrihati po ubogem profesorju, da so je vso kadilo... Ludvik Kos, učenec II. razr. v Ljubljani: Teta Meta je spekla gospodu profesorju za god veliko pogačo. Da bi se hitreje ohladila, io je postavila na kamenita tla pred vrata. Tedaj jc prikrevsal po stopnicah gospod profesor, ki je bil zelo kratkoviden. Misleč da je potica nova slamnjača za čiščenje čevljev, ki mu jo je kupila teta Meta za god, je zadovoljno stopil nanjo in si krepko drgnil čevlje na njej. Nato je ves vesel stopil v sobo, ki je bila lepo očiščena. A kamor je stopil — povsod se je poznal velik madež od potice, ki se inu je prilepila na podplate. Ko mu je razjarjena teta Meta pojasnila hudo zmoto iu ga neusmiljeno ozmerjala, je bil gospod profesor ves nesrečen in obupan. Kajti namesto sladke orehove, potice je moral jesti za god — kislo repo in žgancc ... Franc. Veidor. učenec VI. razr., Ivan Šu-šteršič, učenec IV. razr. in Emil Veider, učenec I. razr. v Mengšu: Teta Meta je spekla gospodu profesorju za rojstni dan dobro medeno potico. Da bi se čimprej ohladila, jo je položila na kameniti hodnik. Medtem, ko se je polica hladila, ao je gospod profesor vrnil domov. Ker jo iinel slabe oči, je stopil na potico. Začutil je pod nogami nekaj mehkega in sklonil se je, da bi videl, kaj ie. Ko je zagledal potico, je prestrašeno zaklical: >Joj, pre-joj, kaj sem naredil!« Njegovo javkanje je zaslišala leta Meta in prihitela je pogledat na prag, kaj se je zgodilo. Lahko si mislite, kakšne oči je napravila, ko je videla svojo potico pomendrano na tleh. Na vso moč se je razjezila. Začela je z najizbranejšimi psovkami obmetavati gospoda profesorja. Ta jo je nekaj časa skesano in pohlevno poslušal. Ker pa je tetino zmerjanje trajalo le predolgo, ga je tniniln potrpežljivost. Zgrabil je zmečkano potico in jo zalučal teti Meti v glavo... Tako sta praznovala rojstni dan gospoda profesorja ... Nevcmkdo (brez podpisa), učenec (?) razr. v Mariboru: Teta Meta je pričakovala obisk gospoda profesorja. V la nameu jc spekla prav dobro nu-deno potico. Da bi se hitreje ohladilo, jo je postavila pred vrata na tla. Zunaj je močno deževalo. Ob 12 je prišel gospod profesor v velikih galošah, ki »i jih jc hotel očistiti pred vrati. V svoji krtakovidnosti in ruztre. senostl jo Kamenjal potico za čistilno blazinico in si na njej krepko očistil blatne galoše. Niti opazil ni, da so mu galoši ostali v mehki potici. Vstopil je v sobo in teta Meto ga je veselo pozdravila. Pripravila mu je obed, po obedu pa jc prinesla na mizo potico. Toda — o strah in groza! Ko je prerezala potico, so se prikazali v njej blatni galoši gospoda profesorja ... II e d a P u š e u j a k . učenka II. razr. v Cerknici pri Rakeku: Ko je kratkovidni gospod profesor opazil, du si je namesti na slamnati blazini očistil čevlje --ua potici, jo jo jadruo odkuril nazai po stopnicah ua ulico. Medtem je tebi Meta prišla iskat potico. Kar za glavo se je prijela, ko je videla, kaj so je zgodilo z njo. Obupno je zakričala: »Joj, prejoj, kakšna nesreča! Naj mi pride hudobnež, ki ie to storil, v pest! Vse kosti mu polomim...c Potem je odšla v mesto po opravkih. Srečala je gospoda profesorja in ga vprašala: >AH kaj veste, kdo mi je potico poniandral?« Gospod profesor, ki ui hotel bitj lažnik, je skesano priznal: >Jaz sem jo, teta Meta. Samo moja kratkovidnost je tega kriva. Oprostite!« •Nič ne bom oprostila!« jo zakričala teta Meta in sc zaprašiln vanj. Gospod profesor je vzel pod. plate pod pazduho in se spustil v tek... Tako sta se dve debeli uri lovila po ulicah. Vsi ljudje so se jima smejali. Slednjič pa ju je ujel policaj in oba odgnal v luknjo... Je! i ca Kramberger, učenka I. razr. mešč. šole pri Sv. Lenartu v Slov. goricah: Potico spekla teta Meta jo za profesorja Smoleta; hladit postavi jo pred duri, |iotem nazaj se brz poiuri. Tedaj pa pride naš junak. Potico orehovo za prag ima in krepko nanjo stopi Uums! teta ga po glavi lopi ... Slavka Knavs, učenka II. razr. v Loškem potoku: >Daiic«i je god gospoda profesorja,« si je mislila teta Meta. Spekla je lepo rumeno potico ia jo dala hladit na hodnik. Medtem, ko je ona pripravljala kosilo, jc pri-Storkljal gospod profesor. Obrisal si je blatne čcv. lj« ua poticj in odracal v jedilnico. Teta Meta mu je postregla s kosilom in slednjič pohitela po sladko potico, ki jo brezzobi gospod profesor tako rad je. Toda — ojoj! — potica je bila vsa pomcčkaua in blatna... Namesto potice je moral gospod profesor goltati prazne sline in poslušati dolgo pridigo o nerodnih profesorjih... R. Čeruoš, učencc IV. razr. v Kočevju: Teta Meta je spekla gospodu profesorju Ne-rodi za god slastno potico. Da bi bila še boljša, jo je namazal s sladko marelfcno marmelado in jo potresla s sladkorjem. Vročo potico je nato postavila pred kuhinjska vrata, da bi se na mrzlem zraku ohladila. Zadovoljna in vesela se je vrnila v kuhinjo. Medtem pa se je gospod profesor Neroda že vračal iz šole. Zunaj jo deževalo. Njegov j čevlji so bili že čisto premočeni in tudi sam fad bil ves moker, 60 ne bi bil iz previdnosti vedno nosil dežnika s seboj. Bil pa jc gospod profesor tudi strašansko kratkoviden (kar jo bilo njegovim učencem zelo všeč!); zato se je naslonjen na ograjo, previdno vzpenjal po stopnicah. Ko je prišiorkljal do vrha. se jc ozrl naokoli, kje bi si osnažil čevlje. Vede! je dobro, da bi ga teta Meta z metlo napodila iz 6obc, če hi se prikazal pred njo z blatnimi čevlji. Kratkoviden, kakor je bil, jc zamenjal potico s snažilcem za čevlje. Junaško je stopil nanjo in si začel skrbno snažiti čevlje. Toda jojl Na mehki potici mu jo spodrsnilo in padel je z obrazom naravnost na vročo potico. Na njegov krik je pritekla iz kuhinje teta Meta in ga po dolgem trudu spravila spet na noge. In konec? Namesto da bj se gospod profesor sladkal s potico, so je moral zaradi padca in opeklin po obrazu zadovoljiti s posteljo in mrzlimi ob-kladki ... In vse to zaradi nesrečne kratkovidnosti! Malka Klun. učenka (?) razr. v Kočevju: Ko jc teta Meta videla, kaj je gospod profesor z njeno lepo potico napravil, mu je priložila krepko zaušnico jn srdito zakričala nad njim: O ti štor što-rasti — štiri oei ima. pa še nič ne vidiš! Tinko) Perme, učenec (?) razr. v Trbovljah: Ko jo gospod profesor po neprevidnosti stopil na potico in spoznal svojo zmoto, se je groz.no prestrašil. Kajti vedel je, da jc teta Meta 7,elo huda in vročekrvna ženska. Kaj je napravil? Hitro je po-basal pomandrano potico v svoj cilinder in jo ja-drno odkuril po stopnicah navzdol. Doma je potico lepo očistil blata in jo slastno pohrustal... Teta Meta pa je mislila, da ji je potico ukradel lačen potepuh. Stana Novak, učenka II. giran. v Ljubljani (poslala je kar tri različne rešitve, od' katerih objavljamo samo eno): To sc suče teta Meta, dela ima kar čez glavo ... Iver polica je pregreta, nese jo na mesto hladno. Brž okrene se, ker v sobo po opravkih iti mora. Dekle čisti že posodo, ko profesor gor priroma. Predno stopi tja pred duri, si osnaži čevlje svoje. Točno je dospel ob duri. pa potrka na podboje. Teta Meta prisopiha, se profesorju prikloni. V tla pogleda, se brez diha žalostno k potici skloni... Verica Kovač, učenka I. razr. na Jezici. Teta Meti je hotela presenetiti gospoda profesorja, ki stanuje pri njej, z veliko medeno potico. Gospod profesor jo imel namreč svoj god. Ko je bila potica spečena, jo jc teta Meta položila pred prag, da bi so ohladila. Tedaj jo je primahal gospod piofcsor i/, šole. Ker je bil zelo vesten in snažen mož, si je ~- kakor vedno - hotel tudi ta dan očistiti čevlje ua slamnati blazinici. Skrbno jo stopil na blazino iu si začel drgniti čevlje. Malo čudno se mu je sicer zdelo, da je blazina tako mehka, a ni si kdo vo kaj belil s tem glave ... Telo Meta je hotela ohlajeno potico spet od-uesti in prihitelu je iz kuhinje. Prizor, ki so je nudil njenim očem, je bil takšeu. da se ni mogla vzdržati smeha: Gospod jirofesor je se vedno stal sredi potice in si skrbno drgnil čevlje ob njo. šele zdaj je spoznal svojo zmoto. In kakor jc. bila vsa reč žalostna (okusni priboljšek jo splaval po vodi...), sc je moral slednjič na vse grlo smejati tudi on ... Upoštevali smo samo rešitve, ki smo jih prejeli do četrtka. 0. t. m Za nagrado je bila izžrebana Verica Kovač, učenka I. razreda na Jezici (parna pekarna). Dobi knjigo >Najdenč*k .Inkec«. Razlika. — Nočem kupiti avtomobila, raje kupim kravo. — S kravo sc vendar ne moreš voziti. — Žc res, avtomobila pa ne morem nolzti. ZA......BISTRE GLAVE Rešitev izpolnjevali* ZAPELJIVKA Jaz kraljica sem Boleaen, svet vesoljni me pe&na. L® pri meni, Ie pri meni sreča zlata je doma. Kadar je otrok bolan, mama skrbno streže z vsem mu, kar si poželi. Hej, to se priloge 1 Pomaranče, grozdje, med, kurja bedrca, kolačke — vse otrok bolan dohi in povrhu še igračke. Ce otrok pa zdrav je, hej, mora revež jesti vedno samo mleko, same žgance in hoditi v šolo redno... KDO? Kdo si danes ni nmil zobkov? — Naša Metka! Od sinoči čaka že nanjo zobna š £ e t k a Kdo si ni počesal las? Kajpak, tudi Metka, boste rekli... Pa ni res. Le poglejte dedka! On si ni počesal las, on. naš ded brbljavi. In zakaj? Zato, ker las nima več na glavi... Pravilnih rešitev je bilo 114. Za nagrado je bila izžrebana Verica Juvan, učenka IV. razreda v Ljubljani, Šmartinska ccsta 2<>. Dobi knjigo >Za zidano voljot. STRIČKOV KOTIČEK iiiiiiuiiiiiiitHiiilMiiiwiiitiMtiiiiiHiiii»iHMiiMimiHiinumuwmuwMwmiiii 469. Preljubi Kotičkov striček! — Stara eeori šele 6 let in še ne hodim v šolo. Bila sem bolna, pa sem sc med tem časom naučila pisati, čitati in računati iz abeccdnika. Vsako nedeljo berem Tvoj kotiček. Pošiljam Ti svoio sliko in Te prosim, da tudi nio objaviš. Zdaj sem pri stari mami in tetki Vidi na letovišču v Kranjski gori. Pošiljam Ti 3000 pozdravčkov. — Majda Dobo višek. Draga Majda! — Tvojo srčka no pisemcc je kakor drobna ptička priletelo v mojo sobo in mi napolnilo srce s 6vetlo radostjo. Saj jc to že kar nekakšen praznik zame. če mi piše takale majhna deklica, ki še v šolo nc hodi, pa vendarle že nekaj ve in zna. Med boleznijo si sc naučila čiati in pisati, praviš. Vidiš, takole ima človek včasih tudi od bolezni kakšno korist. Čc no bi bila bolna, bi najbrž ves ljubi božji dan skakljala zunaj in se igrala s svojimi znanci in znankami. Le ki« bi bila danes Tvoja učenost? Nikjer! Tako si sc pa iz samega dolgega časa naučila marsikaj — sc postaviš in sc! Sicer mi ni povsem razumljivo, kako si sc mogla tušali«, ampak Tvoji iznajdljivosti. Si si mislila: Kotičkovega sinčka jc pač treba na kakšen način prepričati, da je nujno potrebno, če moje pismo v kotiček da. In tako je iz Tvoje »šale« — v resuici nastala šala____ Je ta reč močno podobna .šali, ki jo jc zadnjič pripovedoval očka Pokljukur sosedi Škrbinki. • Soseda škrbinka. ste žc slišali šalo. ki jo je iztuhtal Lukcc Prismukec?« »Še nc.< jc odkimala soseda škrbinka s ši-lasto brado. -.Torej poslušajte! Takole se prične: Tonček prinese domov spričevalo, ki jc kar mrgolelo ljutib cvekov in ga pomoli mami rekoč: »Mama, ugani, čigavo ime jc na njem!« >No in ... ? je debelo pogledala soseda Škrbinka očeta Pokljukarju. Ali je inar žc koncc?« »Seveda, kaj ste pa mislili!?« jc odvrnil očka Pokljukur. >In to naj bo šala?« sc jc razjezila soseda Škrbinka. »Počenega groša ui vredna. Pravi norec bi moral biti. ki bi sc ji 6incjal...« -Namreč mati, pravilno me morate rnzu-ineti: to jc šala o šali. kini šala! Zaradi tega jc smešna.« >A tako,« sc jc sosedi škrbinki posvetilo v glavi. »O potem pa žc, potem!« In sta se na račun Lukca Prismukca, ki zna iztuhtati takšne »imenitne« šale, na vsa ustn režala oba .., Pa naj Ivo žc kakorkoli. Od srca Ti želim, da Ti očka in mamo. ko zagledata Tvoje ime v kotičku, podarita nebroj poljubčkov in 5e kašen škrnicelj sladkorčkov povrhu. Imela si dober uuiiien — in to je več vredno ko milijon posrečenih šal! Bog Tc živi! — Kotičkov striček. DELAVSKI VESTJVIK Koliko stanejo brezposelni delavci Mednarodni urad dela v Ženevi je sestavil za mednarodno konferenco za skrajšanje delovnega časa zelo zanimivo in poučno poročilo: »Delovni čas in brezposelnost«. V tem poročilu je točna statistika, ki nazorno kaže, koliko posamezne države porabijo za podpiranje brezposelnih. V Belgiji so n. pr. izdatki iz »Fonda za potrebne« skupno s podporami za družine brezposelnih delavcev znašali v letu 1930 skupaj 34 milijonov frankov ali 256 milijonov dinarjev. V letu 1931 so podpore narasle že na 360 mil. frankov ali približno na 2 milijardi 860 mil. dinarjev. V Nemčiji so skupni izdatki zavarovanja za brezposelnost v občinske podpore za dobrodelne svrhe znašale v letu 1928 skupaj 1 milijardo 151 milijonov zlatih mark. V letu 1931 so se stroški zvišali na 2 milijardi 973 milijonov zlatih mark. V Veliki Britaniji so stroški za obvezno zavarovanje brezposelnih, ki so že v letu 1924 in 1925 bili izredno veliki, (51 in pol milijona funtov šter-lingov), so narasli v letu 1930 na 101.3 mil. in za leto 1932-33 ceni delovni minister, di bodo stroški poskočili na 120 milijonov funtov štcrlingov ali približno na 2 milijardi 400 milijonov dinarjev. V Italiji so sc od 1. 1924-25 stroški za zavarovane brezposelne delavce v preteklem letu poče-tvorili. V letu 1924 so znušali stroški 33.8 mil. lir, a v letu 1930 žc 115.6 milijonov lir ali 346 milijonov 800 tisoč dinarjev. V Nizozemski so sc izdatki za prostovoljno brezposelno zavarovanje tudi početvorili. Tudi v Poljski so izdatki za brezposelne delavce močno narasli. V Švici so podpore za brezposelne delavce narasle od 2.6 mil. frankov v letu 1925 na 4.3 mil, frankov v letu 1926 in na 37.6 mil. zlatih frankov v letu 1931. V navedenih številkah niso v posameznih državah vpoštevane šc podpore od dobrodelnih ustanov in delavskih strokovnih organizacij. Brez dvoma nam gornje številke dovolj govore o velikem bremenu, ki ga morajo nositi posamezne države, če hočejo ohraniti pri življenju tisoče in milijone državljanov. — V Nemčiji in Veliki Britaniji name-ravajo stroške za podpiranje brezposelnih vzpore-diti z vsem narodnim dohodkom. V Angliji je v letu 1931 znašal ves narodni dohodek okroglo 3 milijarde 332 mil. funtov šterlingov ali 833 milijard dinarjev, in sicer skupno s kolonijami. Celotna vsota, katera je bila izdana za plače in dnevnice, znaša 1 milijardo 709 milijonov funtov štcrlingov. Stro-ški za vzdrževanje brezposelnih delavcev so znašali okroglo 3.7 odst. vseh ljudskih prejemkov ali okroglo 7.3 odst. od celotne vsote za plače in dnevnice. — V Nemčiji je bil ljudski dohodek cenjen v letu 1931 na 57 milijard zlatih mark. Dohodek od plač so cenili na 33 milijard. Na podlagi tega znašjao skupni stroški za brezposelne v Nemčiji 5.2 odst. ljudskih dohodkov ali okroglo 9 odst. od vseh plač in dnevnic. Če bi k tem številkam: koliko izdajo posamezne države za brezposelne, prišteli šc izdatke od onih držav, ki jih nismo našteli, dobimo težke milijarde in milijarde, ki jih izgubi človeška družba zaradi strašne brezposelnosti, ki ima danes že ogromne dimenzije po vsem svetu. Edino z uvedbo 5 dnevnega delovnega tedna ali 6 urnika bi sc dala brezposelnost vsaj začasno zmanjšati. Uspeh bi bil zagotovljen seveda samo takrat, če bi delavci in nameščenci tudi v naprej dobivali isto plačo. Delodajalci seveda ne pristanejo na to, ker bo potem premalo profita, čeprav bodo šli in zvalili vse breme na konzumenta, tako, da bodo vseeno po starem odirali in zaslužili. Prav in utemeljeno bi bilo, če bi sc delodajalcem odtegovalo za gornje in podobne svrhe že v času gospodarske konjunkture, ko ni še toliko potreb. Gospodarstvo bi se gotovo opomoglo in zadobilo potreben razmah, če bi se brezposelne mase postopoma zaposlile. Danes zahtevajo žrtve samo od enih in zato ne bomo prišli do zaželjenega konca. ZENA IN DOM Ali ima tudi nameščenec pravico do brezposelne podpore Brezjioselnost ni zajela sumo vrste ročnega delavstvu, ampak tudi duševne delavce in med njimi prav posebno trgovske in privatne nameščence. '/.nuno je, dn v noši državi nimamo brezposelnega zavarovanja. Nek nadomestek za to znvarovanje tvorijo podpore Javne liorze dela, podpore Pokojninskega zavoda z»i nameščence ter i»od|>ore občin in strokovnih organizacij. Pravico do podjnir pri Javnih borzah dela imajo vsi oni nameščcnci, ki so bili dejansko prijavljeni v bolniško zavarovanje pri OU7.I), Trgovskem bolniškem in podpornem društvu ali Me.fkurjn rin so plačevali prispevek zn Javno borzo dobi in sicer pod sledečimi pogoji: da so bili zavarovani najmanj Štiri mesece v cncin letu ali opfin mesecev v dveh letih, da so bili prijavljeni pri Javni borzi dela najmanj pet dni Kot brezposelni, da ne prejemajo denarnih dajatev od bolniške blagajne iu da niso svojevoljno zapustili službe ali da niso bili odpuščeni po svoji krivdi. Denarna podpora se ]>o-deljuje največ za šest tednov v enem koledarskem letu in znaša dnevno 10 Din za nameščenca ter za vsakega člnnn njegove rodbine po 3 Din. ta je težko ranjen. Danska uprava Savske banovine jc dovolila 40.000 dinarjev kredita občini Vara/din, katero vsoto naj razdeli med brezposelne delavce. Ali še velja četrta ? Človeška družba se razvijn v smeri yedno večjo svobode posameznika in celote (ižjetne le potrjujejo pravilo). Samo razvoj v lej smeri pomenja napredek, ker je svobodna samoodločba, svobodna volja največja in najbistvenejša človekova odlika in predpravica (zato komunizem, ki nasilno vklopa duhove in vse življenjske pojave, nikdar ne more pomeniti napredka, ampak je resničnemu, naravnemu napredku sovražen). Toda ta predpravica človek ti ni dana zato, da bi jo zlorabil, marveč da bi jo po pameti rabil. Red vsega vesoljstva sloni na neizpremen-Ijivih naravnih zakonih, in tako tudi red v človeški družbi stoji in pade z večnim božjim zakonom: dekalogom. Bog jo dal človeku svobodno voljo, toda dal mu je tudi neizpreinen-ljiv zakon v deseterih božjih zapovedih. Naj bo posameznik, narod ali država, naj bo jezik tak ali drugačen, vera kakršnakoli, v bistvu velja vselej in za vse desetero božjih zapovedi: kdor jih spoštuje, prospeva in živi. kdor jih tepta, propade in je zapisan smrti. Četrta zapoved dekalogu velja otrokom: Spoštuj očeta in maler! Brez pridržka. Moderna mladina — bodočnost narodov in svetn ob tako velikih prelomih časov: pomembna, silna stvar! Pa vendar velja zanjo dekalog iu predvsem čeOrta v dekalogu prav tako kakor za neposredne Adamove otroke. To je večni božji zakon, pred katerim so človeški rodovi kakor kapljica na veji, kakor trava pod žgočim soncem. Modema mladina zahteva razumevanje za svoje težnje, .{j so nujno drugačne, kakor so bile težnje mladine prejšnjih rodov, ker so vse razmere, vsi življenjski pogoji drugačni. To je pa nikakor ne odvezuje od pokorščine božjemu zakonu, četrti božji zapovedi. A ne samo lo. Marveč je čisto naravna, preprosta zahteva pravičnosti, da tudi ona v sporazumevanju prihaja roditeljem dobršem del poti nasproti. Saj če je tako ostrovidna in samostojna, kakor hoče veljati, poleni mora tudi ona sprevideti, kako težko mora biti staršem Minevati njo, ki je tako drugačna, nego so bili v mladosti sami. Tudi ona mora skušati, da roditelje in njih težnje, njihovo miselnost doume in spoštuje. Spoštuje zlasti tudi njihovo življenjsko izkušenost, ki se ne da v nobeni drugi šoli pridobiti, nego v šoli življenja. In rutj lx)do prepričani: kar j? bistvenega v človeku iu življenju, ostane vedno eno ler isto, izpre-mlnjajo se oblike, bistvo pa ostaja in prava modrost ostaja v vseh časih in razmerah modrost in v bistvu nič ne izgubi na svoji vrednosti. Prav zato so veliki človeški duhovi in vidci — nesmrtni. Zato naj se tudi modema mladina ne povzdiguje nad roditelji, ko v resnici še sama ne ve, kako silno malo ve in kako se Im izkazala v borbi življenja. Dokler jo v valovih držo roditeljske roke, se lahko čuti varno in mogočno zamahuje, kakor bi plavala iz lastne meči; prav, to je pravic« mladosti; neumno in podlo, velik g r c ii pa jc, ako pljuje in bije po tistem, ki j0 drži. Vse to samo s stališča razuma. Toda med starši in otroci je po naravi sami močna in sveta vez roditeljske odnosno otroške ljubezni. Kako naj dober, plemenit mlad človek vedorna tn hotoma žali, onesrečuje svoje roditelje, od katerih ima življenje in vso drugo, o katerih vsaj lo eno dobro ve, da mu hočejo vedno le najboljše? Nepopisne so žrtve in dobrote, ki jih prejemajo otroci od svojih staršev; takih žrtev je zmožna le največja človeška ljubezen: roditeljska ljubezen do otrok. Če krvna ve« obuja in vzdržuje v starših tako silno ljubezen — ali naj v otrocih to ne najde odmeva, ali naj v otrocih glas krvi ne bo enako močan? Gotovo, in otrok, ki staršev ne ljubi, je izro-(lek. To so naravni in nravni zakoni, ki"veljajo tako danes kakor včeraj in jutri. V njih oblasti je ludi moderna mladina, in hvala Bogn, da je pri veliki večini to tudi vidno. Pomladne misli za gospodinje V zadnjih letih se je naše zelenjadarstvo tako hitro razvilo, da jc kar preplavilo vse naše trge in potisnilo cene do skrajmh meja. Samo zelenjadarstvo se ne izplača več, prav posebno ne, ako kdo dela s tujini kreditom in tujimi delovnimi močmi. Razvoj pojde — vsaj zaenkrat — v tej smeri dalje. Zato si morajo naše gospodinje dobro premisliti, kako naj si nredc zelenjadarstvo, da bodo imele od njega največ koristi in ne bodo samo množile zelcnjudnrske povodnji na mestnih trgih. Tam, kjer niso odvisni od vsakega l>orc dinarja, ki ga stržijo sproti na trgu, naj bi pridelovali solate in druge poletne zelenjave samo zu dom, zato pa več zgodnjega krompirja in pridelkov, ki se dajo spraviti v denar nn debelo. Zelja, ohrovta, zelene (z debelimi gomolji), endivije, rdečo pese itd. naj gospodinje pridelujejo toliko, da jo Ih> imela vsaj lastna družina vse do novine v izobilju. Z zelenjadarstvom se da lepo združiti pe-rutninarstvo in reja malih živali vobče. Racam in gosem, pa tudi kokošim ni solate in druge zelenjave nikdar dovolj, posebno pozimi so silno hvaležne zanjo in mnogo raje ueso. Namesto da bi za nekaj malega dinarjev postajale po cele dopoldneve na trgu, redimo raje race, gosi, kokoši, zajce: ti nam bodo s pridom pojedli posebno odvisno korenje in podobno in nam vrgli znatno več, kakor razna povrtnina sredi poletja. Seveda je pa treba izbrati dobro pasmo in potem živali pravilno oskrbovati. Na vsak način je vsaj zaenkrat bolje rediti zajce, ki dajo odlično krzno (npr. angora), kakor pa zajci, ki jih redimo v prvi vrsti zaradi cnesa. Sicer |pa dobe gospodinje vsa potrebna pojasnila pri društvu za male živali: »Živalicat v Ljubljani, ki zelo uspešno deluje. Kjer je dovolj zemlje na razpolago, naj gospodinja namesto preobilo poletne zelenjave prideluje vse mogoče zrnje za kokoši, pa tudi za zajce. Posebno turšico ponekod popolnoma preziramo, dasi v mlečnem stanju pečena izvrstno tekne mladim in starim in jc vrhu tega izvrstna piča za kokoši. — Mešano zrnje za ptice stane v nadrobni prodaji 6—8 Din kg — morda bi tudi tu kazal boljši zaslužek kakor pa zelenjava. Nazadnje naj spomnimo naše gospodinje tudi še na čebelice. Umno in skrbno čebelarstvo vrže lepe dcnnrcc. Potem del vrta pose-vanio z rastlinami odnosno s cvetlicami, ki dajejo čebelur.n izvrstno pašo, in to posebno v dobah, ko nimajo zunaj ua polju in v gozdu prave bere. O takih rastlinah nas pouče strokovni spisi, pa tndi ceniki semenskih tvrdk ali neposredno v velikih semenskih trgovinah. Seveda je treba predvsem o čebelarstvu kaj razumeti in potem začeti z malim, skromno, brez večjih investicijskih stroškov. Slaba in vedno slabša kupčija z zelenjadarstvom je morala naše umne gospodinje prepričali, kako občutno kolesje ima gospodarstvo, kako hitro se začne ustavljati, ako brez.misclno poženemo zdnj to zdaj ono.kolo brez ozira na druge. Zato treba vedno budno paziti nu ravnotežje v gospodarstvu in razlike sproti poravnavati, to se pravi, vedno se jc treba prilagojc-vati vsakokratnemu razvojnemu stanju — če namreč hočemo imeti čim največjo korist od svojega delu. Vsaka |>osamezna gospodinja mora o tem razmišljati in vedno v naprej presoditi, kuj n«j seje in sadi, kako uredi svoj del doma-črgu gospodarstva, da bo donašal čim več koristi. Pri tem pa koristi ne smemo presojati samo |io gotovem denarju, ki nam ga pridelki vržejo, marveč predvsem tudi [>o tem. poliko ziiležejo r»ri dobri, zdravi prehrani družine sume. Angorski hunci An gorska kunčja pnsma velja danes kot najbolj dobičkonosna, in to zaradi dragocenega kožuščka. Vsake štiri do šest tednov jih očešemo (glej sliko), kar vrže vsakokrat precej prvovrstne volne, ki sc da uporabiti namesto puha za pernice, a tudi predelati zu najlepša ročna dela in pletenine. Pullovver iz. tc volne tehta po veličini 35 do 63 gramov, se izredno prijetno prilega in je zelo topel. Pa tudi meso angor-skega kunca je zelo sočno in nežno in velja za deliknteso. Seveda pa živali nihče nc zakolje, dokler daje izvrstno volno, in to traja približno 5 do 6 let. Kajpada moremo prodajati (udi žive plemenske živali, za kar je vedno dovolj povpraševanja. Za rejo nam zadostuje vsak vrt, dn le ni ravno premajhen, in pn tisto, kar v njem zraste. Vsekakor velja tudi o kunčjereji kn-kor o vsakem delu, dn jo je treba umeti, si pridobiti najprej vsaj najnujnejše pojme in potem začeti v malem, previdno in skrbno. MODNE NOVOST! Poklicna halja je nujno potrebna tako moškemu kakor ženski, da sc zavaruje obleko: to zahtevata gospoda rstvenost in higienn. NaJui slikn kaže dv« okusna vzorca moško in žensko ooklic.no haljo*. Naš domači zdravnik M. R. Lj. Dlesna ali zobrna vam odstopa od dolenjih zob sekavcev in gine navzlic skrbni negi? Morda je ta nega preskrbna in zato neprimerna. Vzrokov za to nevšečnost je več, zdravnik vam vtegne pravo pogoditi in, če niste že v letih s pe-šajočo življenjsko močjo, tudi pomagati, da vam nc izpadejo zdravi zobje. Na tem mestu je bilo že večkrat poudarjeno dejstvo, da vsa nega ne pomaga, če organ nima prave, primerne in zadostne zaposlitve. Opravilo zobovja je grizenje in žvečenje. J. G. B. Ogluševanje in šumenje v ušesih se ne da zdraviti brez zdravniške ugotovitve pravega vzroka. Nekoč sem obupanemu učitelju, ki je prišel k meni zaradi naglušnosti in želel spričevalo za upokojitveno prošnjo, pregnal naglušnost in šumenje prej ko v pol ure s tem, da sem mu izbrizgal zasmoljena sluhovoda. Komu drugemu treba popraviti ali odpraviti kakšno drugo okvaro. Aparat za mehanoterapijo se vam ponuja? Mehanoterapija je zdravljenje s kakšno mehanično pripravo, za ušesa so v rabi priprave, ki majejo otrdel bobnič na ročen ali električen pogon. Moja stara mati si je »masirala« ušesi ob nedeljah, preden je šla v cerkev, na priprost in enako uspešen način: v sluhovod je nastavila konico prsta in ž njim izvajala ritmično tresenje, dokler se ji ni uho »odprlo«. Ali je takšna ali drugačna mehanoterapija umestna, naj vam pove zdravnik, ki vas preišče. Š. S. C. Dušica (astma) z močnim hropenjem vas napada ponoči in vi sumite, da vam morda škodi mleko, ki ga vživate zjutraj in ki da dela sluz. Če bi bila vaša sumnja utemeljena, bi morali biti vsi dojenci in drugi »mlekopivci« dušični kar po vrsti. Vzrok tiči gotovo kje drugje. Nekateri ljudje so občutljivi za kak poseben vonj, drugi za kak poseben prah (razvpit je pernični prah!), tretjim škodi pre-suh zrak, četrtim morda kakšna motnja v drobju, da dobivajo dušične napade. To vse in še kaj drugega treba pretehtati, da sc dožene vzrok, in če se da odstraniti vzrok, prenehajo dušični napadi sami od sebe, tudi brez zdravil. Drugačno zdravljenje dušice je zamudno in drago in manj uspešno. Dušica je bolezen mlajših in mladih ljudi, starejši imajo naduho (ali pljučni emfizem), ki je čisto drugačna in neozdravna bolezen. V. F. S. Rahitična skrivljenja hrbtenice in bc-der se dajo dostikrat znatno popraviti. V vašem primeru je ta poskus vsekakor potreben, če je otrok tako zvežen, da hodi le s težavo. V tej starosti daje ortopedsko zdravljenie še precej nade na uspeh, zato spravite otroka ali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice v Ljubljano ali na ortopedsko kliniko v Zagreb. Zdravljenje bo trajalo 3—6 mesecev, otroku bo treba prebiti v bolnišnici morda samo eno tretjino tega časa, siccr bo lahko doma. I. M. Lj. Želodčne težave zgolj živčnega izvora, zlasti take, kakor jih opisujete vi, niso po našem pojmovanju prav verjetne; tudi če jc rentgenski izvid negativen, jc vaša bolezen bržkone organskega značaja, saj Rentgen nc vidi in ne odkriva vseh organskih motenj. Nehote sc mi vsiljuje misel, da je vaš želodec zdrav, da pa je na vhodu ali lik nad njim v požiralniku kakšna motnja. Isti. Vodno zdravljenje po Kneippu ali avto-sugestija ali prememba zraka so vaša vprašanja glede zdravljenja izmozganih živcev, odklanjate pa že v naprej zdravnika in bolnišnico. Dvomim zelo, da pojde trajno brez take pomoči. Ker pa hočat« ia morate, kakor pišete, še letos ozdraveli in ker imate volje za dva (zavidanja vredna lastnosti), vam izmed »domačih sredstev« priporočam to-le zdravljenje. Za mesec dni opustite poklicno delo, ker bo treba polegati. Hranile se ves čas samo s starimi al^prepečenimi zemljami, prvi dan jib povžijte deset, drugi dan devet, tretji osem itd., deseti dan eno, 11. dan polovico zemlje, 12. dan eno žemljo, 13. dan poldrugo, H. dan dve zemlji itd., 30. dan pa deset žemelj. Za žejo pijte po potrebi navadno vodo iz studenca ali iz vodovoda, tudi mineralno vodo, neoslajen ruski ali drug čaj, črno kavo brez sladkorja (eventuelno s saharinom), čisto mesno juho in sok ene citrone ali pomaranče na dan. Končavši to zdravljenje, smete prvi teden potem vživati mleko, jajca, meso in zmečkanine (pirč), kakor vam je bilo svetovano. Pa mi poročajte o uspehu! T. 0. Lj. Dolgotrajni kašelj z bljuvanjem krvi vam ne premine s čaji, soki in sirupi. Treba vam več, najbolje bi bilo večmesečno zdravljenje v zdravilišču za pljučne bolezni. Pojdite, če nimate priložnosti in sredstev za tako zdravljenje, za nekaj časa v tozadevni oddelek splošne bolnišnicc, tam se ugotovi vaše stanje in določi način ambu-latornega zdravljenja. Zgiasite se vsaj v dispanzerju Protituberkuloznc lige, ki je ustanovljena prav za take primere. M. Š. M. Modre lise na obeh golenih in z a -b r e k a n j c ene goleni je pogostna motnja pri nosečih ženah, zlasti takih, ki mnogo stoje. V tem stanju se ne da bogvekaj doseči. Gibanje je priporočljivo in pa redno in zadostno iztrebljanje. Ko že morate stati pri kakšnem delu več časa, prestopajte se večkrat. Vpliv bele detelje na beli tok mi je neznan. Ista. Zbadanje pod desnimi ogrodmi je morda znak zaprtosti ali vetrovne napetosti, morda motenja v odtoku žolča ali seča. Vnetje slepega črevesa se kaže drugače in ne premine tako kakor zobna bol, ki jenja v zdravnikovi navzočnosti. Presoja takih zadev brez večkratne preiskave je nemogoča. F. K. Lj. Majavi zobje se dajo včasih šc utrditi, najprej seve treba odstranili vzrok, zakaj se zobje majejo (zobni kamen, vnetje dlesni itd.). Brez zobnega zdravnika ne pojde. Prim. šc prvi odgovori M. K. Lj. Mladostnih zablod najhujša posledica je živčna razrvanosl in malodušnost. Vse, kar pišete, da vas skrbi in vznemirja, ni po moji sodbi nič važnega ali usodnega, vendar se posvetujte pred odločilnim korakom z zdravnikom svojega zaupanja, da dobite potrebno samozavest. F. J. K. Dušica vas to zimo ni pobrala, kakor vas je resno skrbelo, marveč se vam je po mojih nasvetih zboljšala za 80%! Da bo vaše in moic veselje popolno, držite se mojih navodil kar naprej, saj niso nadležna, in tako preženite ostalih 20% bolezni! J. F. J. Togota ni zdrava ne lepa, zlasti če je brez zmisla in vzroka. Dobrohoten nasvet vas je razžalil, ker iščete sramote tam, kjer je ni. Bog pomagaj vam in meni! Svarim vas pred nespametno nakano, zakaj kdo vam jamči, da niste v zmoti glede osebe, ki se hočete nad njo znesti? Koliko resničnih in namernih žalitev sem jaz molče spravil in pozabil! L. K. M. Skrivačem — nič! Kmetijski nasveti Pravni nasveti Odprr.vnina ob prestanku službenega razmerja. H. T. Kot trgovska pomočnica ste bili v službi 14 let, nakar vam jc bila služba odpovedana. Vprašate, če imate pravico do kakšne odpravnine. — Po obrtnem zakonu pripada službojemnikom, ki jim je poverjeno opravljanje višjih trgovinskih ali višjih tehničnih poslov, ob prestanku tega razmerja odpravnina, če je trajalo službeno razmerje nepretrgoma najmanj deset let. Odpravnina znaša po desetih letih štirikratno mesečno plačo. Ta odpravnina ne pripada službojemniku, ki ima po veljavnih zakonskih predpisih pravico do pokojnine. Zneski odpravnine se znižajo na polovico, če podjetje zaradi obče gospodarske krize zmanjša gospodarsko delavnost in je prisiljeno iz teh vzrokov znatni del svojega pomožnega osebja reducirati in če mu je brez škode za nadaljni obstanek podjetja nemogoče zadostiti tem obveznostim. Obrnite se najprej na ravnateljstvo, da boste zvedeli njegovo stališče glede odpravnine. Izročitev posestva. J. H. Oče je izročil posestvo hčerki, dočim štirje bratje še niso ničesar prejeli od očeta. Hčerka odnosno sestra je pripravljena izplačati bratom le male deleže, s katerimi pa oni niso zadovoljni. Starši še živijo. Kam naj se obrnejo bratje, da dobijo svoje deleže. — Dokler oče živi, sinovi s silo ne bodo mogli dobiti svojih deiležev. Pač pa bodo po očetovi smrti lahko zahtevali svoj nujni delež. Da si zasigurajo dokaze o vrednosti posestva, ki ga je oče izročil hčerki, morejo predlagati sodno ocenitev posestva (radi zavarovanja dokazov). Prijava koles — takse. H. I. S. Vprašujete, kdo je predpisal prijavljanje koles in takse. Ali je plačati takse tudi od nerabnih koles in od takih, ki jih lastnik vsled bolezni in starosti več ne uporablja. — Prijavljanje in takse za vozila in tudi kolesa predpisuje zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932. V Službenem listu je bil objavljen 23. aprila 1932. Za prijavo kolesa se plačuje 5 Din na leto, za rabno odobritev pa 20 Din. Neuporabna vozila niso zavezana prijavni in letni taksi. Drugače pa se mora plačati taksa, ne glede na rabo. Za neuporabna vozila se smatrajo ona vozila, ki se za promet ne dajo rabiti. Taka vozila morajo biti pod plombo pristojnega upravnega oblastva prve stopnje, ki jim odvzame prometno tablico. Za zahtevo, da 6e vozilo vzame iz rabe, se plačuje tudi taksa in to za kolo 5 Dim, Odbitki pri odmeri uslažbenskega davka. II. I. Davčni zavezanec ima 1000 Din plače in 1000 dinarjev pokojnine. Uslužbenski davek plačuje od cele plače in od 600 dinarjev pokojnine. Vprašate, če je ta način plačevanja davka pravilen. — Popo-lnoma pravilen. Od skupnih dohodkov se pri odmeri uslužbenskega davka odbije 400 dinarjev na mesec, če dohodek ne presega 4000 dinarjev aa mesec, Vojnica. A. I. M. Vojnica se ne plačuje od plače, ampak od neposrednega davka. Prvotno je Dnašala vojnica stalno in začasno nesposobnih 50 odstotkov letnega neposrednega davka (pri vas uslužbenskega davka). Finančni zakon za leto 1931-32 pa je stopnjo vojnice znižal od 50 na 20 odstotkov. Končno je pa tudi novela k zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice znižala stopnjo vojnice od 50 na 20 odstotkov. Tako si boste mogli sami izračunati, koliko imate plačati. Ako vam pa po vašem mnenju preveč zaračunavajo, se pa obrnite za pojasnilo na davčno upravo. Kuluk, vojnica. B. Z. L. Glede kuluka vam ne moremo dati točnega pojasnila, ker niste navedli, koliko davka plačujete. Vprašajte pri občini. — Vojnico ste dolžni plačati za oni čas, ko ste bili začasno nesposobni. Ker ste sedaj potrjeni, vam je od tega časa ne bo treba več plačevati, Stroški davčnega opomina. N. G. Pred 15. februarjem ste prejeli položnico za plačilo pridob-nine za I. četrtletje. Istočasno s položnico ste prejeli opomin za plačilo tega davka z 10.25 Din etse-kucijskih stroškov. Ali je to pravilno, ker davek zapade 15. februarja? — Davki dospevajo v plačilo v štirih enakih letnih obrokih t. j. dne 1. januarja, 1, aprila, 1, julija in 1. oktobra. Plačati se pa ima najkasneje v prvih 15 dneh prihodnjega meseca torej do 15. februarja, 15. maja itd. Opomin mora izdati davčno oblastvo takoj, ko poteče rok, do katerega bi bil moral davčni zavezanec plačati davek. Če so vaše navedbe pravilne, je opomin preuranjen. Obrnite se na davčno upravo, da vam pojasnijo, zakaj so izdali preuranjen opomin. Obnova kazenskega postopanja. J. A. L. Ako imate nove dokaze, s katerimi bo mogoče dokazati, da niste storili dejanja, Tadi katerega ste bili pravomočno obsojeni, predlagajte pri sodišču, ki vas je sodilo na prvi stopnji, obnovo postopanja. Obenem prosite, da se vam nastop kazni odloži za toliko časa, da bo rešen predlog na obnovo postopanja, odnosno do končne rešitve obnovljenega postopanja. Pisemska tajnost. S. D. L. Žena bi rada prikrila in obdržala pisma, ki jih prejema mož od neke ženske, s katero ima razmerje. Rada bi ta pisma predložila sodišču v dokaz. Ali je to dovoljeno? — Po zakonu je kaznivo neopravičeno odpirati pisma. Ravnotako je kazniv kdor neupravičeno obdrži ali prikrije tuje pošiljke. To dejanje se pa kaznuje le na predlog n. pr. v gornjem slučaju na predlog moža. Če žena rabi dokazov pred sodiščem, se najbrž ne bo strašila kazni, ki je zagrožena za kršitev pisemske tajnosti, čez vrt napeljan daljnovod. T. N. G. Predno so napeljali električni daljnovod, se je gotovo vršil komisijonelni ogled, h kateremu so bili povabljeni vsi interesenti. Vsekakor ste morali dati privoljenje, da napeljejo daljnovod čez vaš vrt. Drugače bi vi onega, ki jc napeljal daljnovod lahko tožili n. pr. radi motenja posesti. Ako pod daljnovodom raste drevje, bo lastnik odnosno upravitelj daljnovoda pravočasno moral požagati veje. da ne dosežejo žice. Na to ga vselej opozorite, ako sam ne bi opazil, pa boste brez nevarnosti. Stara pot. T. G. N. Vaše vprašanje jc nejasno. Ako so drugi ljudje po privatnem zemljišču hodili čez 100 let, s tem vi. ki niste tam hodili, še niste pridobili pravice hoje. Ako ste nemoteno in z vednostjo lastnika hodili 30 let, ste si služnost poti priposestvovali. Ako hodite po tej |»ti man jc časa, vas lastnik lahko toži, čeprav mu s hojo ne napravite nobene škode. Kmeiovalčeva opravila v prihodnjih 14 dneh Na domu ia okrig doma. Preglej strehe in poslopja ter popravi, kar je poprave potrebno. Skrbi za pravih n odtok vode močnih nalivov že ob suhem vremenu, da obvaruješ zidovje pred premo-čenjem. Prezračuj shrambe in kleti, da odpraviš iz njih odvečno vlago in vzduh. Prebiraj okopavi-ne in sadje. Gnil krompir, gnilo jabolko povzroči gnitje 10 drugih. Gnile okopavine (krompir, pesa itd.) in gnilo sadje ne spravljaj ne na gnoj ne na kompost, pač pa v ogenj. Zadelaj morebitne luknje, da ti ne pridejo do žita in drugih pridelkov miši in podgane. Poljedelstvo. Južno vreme je pobralo večino snega, toda neprestano deževje ovira vsako delo na polju. Sedanje milo vreme ni stalno in vremenski preroki nam obetajo v tem mesecu še snega in mraza. Poljedelec bo pregledal ozimine, koliko so trpele vsled zime. Manjše poškodbe bo lahko takoj popravil, zredčenc setve pognoji' s čilskim so-litrom, kajti z gnojničnim vozom ne sme na mokro njivo. Odvodne jarke bo očistil in odpeljal odvišno vodo. Pripraviti pa mora tudi vse za pomladno setev: orodje in stroje spraviti v red, seme očistiti, trierirati ali odbrati, naročiti kar še manika, nabaviti si potrebna umetna gnojila, preizkusiti seme na kaljivost. Takoj, ko se zemlja osuši, bo treba zemljo preorati za oves, kot prvo pomladansko setev. Tudi detelja se lahko seje med žito. Lucerna naj šc počaka. Kjer že sedaj pripravljajo zemlio za zgodnii krompir, ga jc saditi v ravne vrste, da ga bo mogoče okopati z okopalnikom. Travnike je pregledati in določiti, katere je očistiti grmovja in kamenja, kje najprej branati in gnojiti, kam napeljati gnojnico itd. Živinoreja: čisti, snažni hlevi so pol zdravja. Skrbi in pazi na snago in red v hlevu, svinjaku in kuroiku. Snaži redno vse živali in privošči jim dobrega, svežega zraka ter puščaj jit na prosto. — Najvažnejše pri vzreji teleta v prvih mesecih je odstavljanje. Tele naj dobiva skozi dva in pol do tri mesece celo mleko. V tem času mora pridobiti tele na teži vsak dan 1 kg, tako da je pred začetkom odstavljanja od cclega mleka vsaj 100 kg težko. Odstavljanje se mora kolikor mogoče polagoma izvesti. Da tele ne bo utrpelo med in po odstavljanju na teži ter se bo nadalje enakomerno razvijalo, ga moraš že pred odstavljanjem dobro priučiti na druga krmila, ki so sladko posneto mleko, dobro travniško seno, ovseni zdrob in otrobi ter apno v obliki v prah zdrobljene krede (10 g na dan) in kuhinjska sol (10 g dnevno). Ako ne poskrbiš, da se bo tele v prvih šestih mesecih krepko razvilo, ne prideš do dobre dobičkonosne živali. Napake, ki jih napraviš pri krmljenju in oskrbi teleta v prvem letu, se ne dajo nikdar popraviti. — Da pišče do-raste v kokoš, ki začne nesti, potrebuje povprečno pol leta. Da ti začnejo nesti mlade kokoške še pred zimo, moraš priti do piščet začetkom aprila in najpozneje do konec prve polovice maja. Poskrbi si jajca za valjenje, pripravi valilno gnezdo, poišči dobro kokljo, podloži ji jajca za valjenje, da prideš čimprej do piščet. Sadjarstvo: Zadnji čas je, da pognojiš in očistiš še ono sadno drevje, ki ni prišlo dozdaj na vrsto. Ne odlašaj več s škropljenjem sadnega drevja z 10% arborinom ali dendrinom. Je tukaj tudi čas za pomlajevanje in precepljanje sadnega drevja. Pripravi vse potrebno za sajenje sadnega drevja, za kar je zdaj najugodnejši čas. Vinogradništvo. V vinogradih se je režnja že začela in, kjer je to mogoče, tudi že prva kop. Gnoj je že navožen, ob suhem vremenu ga je raznositi med trte in pripraviti za podkopavanje. V strmih legah je pri okopavanju metati zemljo vedno navzgor, da ne ostanejo korenine gornjih vrst gole. Vinogradniško kolje je nakoničiti in začeti z vež-njo trt. Zanimati se je tudi za modro galico in žveplo, da bosta pravočasno na mestu, ko ju bo treba. Kletarstvo. Pri toplem in jasnem vremenu bo pretakati vina, ki so ostala še na drožeh, kajti če so sladka, bo kmalu začelo spomladno vrenje. Sode je pregledati, pokušati vina, če so zdrava, dopolniti jih z dobrim, zdravim vinom in na to zabiti. Izpraznjeno vinsko posodo je očistiti, osušiti, zažve-plati, zabiti in jo spraviti na kraj, kjer ni v napoto. Vrtnarstvo. Mokro deževno vreme ne dopušča sicer kopanja ali lopatanja zemlje v vrtu, pač pa je čas za obrezovanje živih mej, za popravo ograj in čiščenje vrtnih poti. Kdor hoče predkaliti krompir za zgodnjo saditev, ga mora žc sedaj postaviti na lese in v topel svetel kraj, da začne odganjati. Rastline, ki jih je čimprej posaditi na prosto, je posejati v tople grede, da sc tam vkoreninijo, razrastejo ter privadijo zunanji toplini, dokler se jih ni posadilo na prosto. Paziti je na tople grede, da so vedno dovolj prezračene. Če je toplo, je podnevi sneti okna, da se mlade rastline privadijo zunanji toplini. Ponoči jih je pa zopet pokriti, ★ C. L. V. — Kako preprečiti poleganje rži? Ker ste rž pregosto sejali in ji premočno gnojili. se bojite, da vam poleže. Radi bi jo 6edaj spomladi prebranali, imate pa pomisleke, češ, lahko si s tem napravite več škode kot koristi. — Navadno ne priporočajo spomladnega bra- Prijava učenca pri zadrugi. J. O. T. Ako smatrate, da je postopanje načelnika zadruge nepravilno, se obrnite na okrajno načelstvo. Sporna pot. J. M. N. S sosedom sta se dogovorila, da bo zemljemerec premeril po mapi mejo za dve parcel', in da bosta to mejo priznala. Vsled nove meje ete precej izgubili pri parceli v gozdu, dobili ste pa pri drugi parceli ob virtu. kjer je imel sosed čebelnjak in kozolec. Soeed je pripravljen čebelnjak in kozolec umakniti, vendar hoče še vnaprej vil vat', dosedanjo pot h kozolcu, ki jo ima na vašem svetu. Vpraišate, če smete pot za-braniti, ker si sosed lahko napravi novo pot na svojem svetu. — Dogovor glede sporazumne odmeri tve meje po mapi velja le glede novodo ločene meje, oziroma le za svet, ki je z novoodmerjeno mejo pridobljen ali odstopljen, če v tem dogovoru niste posebej omenili poti, velja glede nje splošno prravilo: Če je to pot preko vašega sveta soeed uporabljal preko 30 let, potem si je priD06estvov.il nanja rži, ker se ta ne ukorenini tako močno in se slabše razraste kot pšenica, vsled česar se jc pri brananju mnogo uniči. Toda v vašem primeru je dovoljena izjema, ker pregosta in pregnojena rž kaj rada poleže. Previačite jo pa z lažjo brano in ne preostro. Če pri tem delu izruvate preveč rastlin, potlačite jih zopet k zemlji z valjarjem. — Pred poleganjeai obvarujete rž deloma tudi s spomiadnim gnojenjem s superfosfatom, ker fosforna kislina utrdi slamo in napravi zrnje bolj kleno. — Gnojenje žit s hlevskim gnojeni pred setvijo je potrebno samo na revni in izčrpani zemlji. Če jih pa sejete po okopavinah, pognojenih s hlevskim gnojeni, tedaj vam tega gnoja ni treba. Pač pa prav dobro učinkuje superfosfat. Ing. R. L L F. O. — Spomladansko gnojenje ozimine. — Bedno jesensko setev hočete pognojiti s pepelom in uitrofoskalom ter bi radi vedeli, kako učinkuje pepel na kakovost zrna. — Pepel iz drvi ima kalij iu le malo fosforne kisline (premogov pepel ni /a rabo) in je dobro gnojilo za travnike, krompir, peso, koruzo in detelje, manj /aleže pri žitih. — Nitrofoskal je mešano umetno gnojilo iz apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Podoran deluje dobro, raztrosen po vrhu zemlje izgubi mnogo dušika. — Mešanje in trošenje obeh gnojil po /itn je brez pomena. Na množino in kakovost zrna deluje samo fosforna kislina, ki obenem utrdi slamo in s tem obvaruje žita pred poleganjein; končno posipeši tudi zoritev, zato najbolje učinkuje na ozimino spomladno trošenje superfosfata (300 kg na ha). Čc m> žita slabo preziuiila, jim pomagajte z gnojnico; če pa te nimate, s čilskim solitrom. Pepel potrosite po travnikih, z uitrofoskalom pa pognojite krompirju ali koruzi. Ing. R. L K. F. v It. — Uporaba blata iz mlak. — Imate v bližini mlako, ki služi za napajanje živine, je pa že vsa zelena in polna blata in nesnage. Rabi jo vsa vas, pa je nikdo ue mara izčistiti, ker (jovzroča precej neprijetnega dela. Radi bi vedeli, čc je blato iz mlake kaj vredno za gnojenje. — Blato iz mlak, kaluž in jarkov, ki služijo za napajanje živine, je zelo dobro gnojilo, ker vsebuje razen apna tudi mnogo odpadkov vodnih rastlin in živalskega blata. Toda to blato ni takoj uporabiti kot gnojilo, ker je prepolno vode in se na soncu prehitro strdi. Najboljše je zložili ga v manjše kupe in pustiti, da pozimi premrzne, spomladi pa ga je razvoziti po travnikih. Še boljše je ga zložiti na kompostni kup, primešati mu nekoliko hlevskega gnoja in ga pustiti, da dozori. Koristen je tudi dodatek živega apna. ker pospeši razkrajanje blata, toda nc med hlevski gnoj. Nikar pa ne razvažati apna po travnikih, dokler ni na zraku prepcrel. ker tedaj le malo hasne. Dobro vdelano blato je raztrositi po travnikih najbolje poleti po prvi košnji, lahko pa tudi vsak ea6 v letu. Ing. R. L. M. K. v St. — Vpliv meseca na razvoj rastlinstva. — Radi bi vedeli, jc-li ima mesec, ko rase ali pada, kak vpliv na razvbj rastftfcA stva. Pravite, da stari kmetje šc precej držijo na to, medtem ko mladina tega ne upošteva. Niste pa gotovi, če ni moderna znanost prineslo v to vprašanje, ki temelji na starih izkušnjah. kaj več jasnosti. — V tem pogledi: je dandanes dvoje mnenj: Prvo izvira iz starih izkušenj kmetova Icev. ki so z dolgoletnim opazovanjem določili naslednji izrek: »Ko mesec raste, je sejati ali saditi vse, kar se naj visoko pospne in kar rabi prirodne nadzeniske moči, tako zelenjava, cvetlice, drevesa, grmič je in slično. Ko mesec pada, je sejati oziroma saditi vse, kar naj uspeva pod zemljo, tako n. pr. krompir, špargeljne, redkvice, peso itd.« Seveda še sami niso prepričani, da to popolnoma drži. — Drugi zopet mislijo, da je vsak vpliv meseca na rastlinstvo brez pomena. Moderno kmetijstvo se dandanes sploh ne ravna po stanju lune, ampak po vremenu in stanju zemlje. Dobre žetve se dosežejo z dobrim obdelovanjem in gnojenjem zemlje ter s primernim oskrbovanjem rastlin. — Če pa mislite, da tudi stare izkušnje imajo nekaj podlage, napravite sami poskus, da na isti njivi posejete rastline polovico ob rastočem, polovico ob pojemajočem mesecu. Pridelek pa stehtajte od vsake polovice posebej in prepričali se bodete, koliko je na tem resnice. Sicer pa moramo priznati, da dosedaj kmetijska veda še ni ugotovila zveze med luno in razvojem rastlinstva. Ing. R. L. T. N. — B. Uničevanje lesne gobe v stanovanju. Lesna goba nastopa navadno v vlažnih stanovanjih, ali v takih, ki ob zgradbi niso bila dovolj osušena. Najslabše je, če za pod-nice vzamemo nepopolno suh les, oziroma če ima ta zvezo z vlažno zemljo. Če hočete uničiti lesno gobo v stanovanju, je najprej odstraniti vse napadene deske in jih nadomestiti 6 popolnoma suhimi. Te je namazati s karbolinejecn ali z oljem za mazanje poda, ki uničuje kali podgobja. Kot dobro sredstvo proti lesni gobi priporočajo nekateri tudi kuhinjsko sol. Nanovo postavljene deske se potrosijo povrhu in ob strameh s soljo, ki prepreči razvoj lesne gobe. Toda glavno je, da take prostore vedno dobro prezračujemo, ker je to najboljše sredstvo proti tej škodijivnki. Ing. R. L. služnostno pravico pota. Če vodi ta pot samo po svetu, ki je do poravnave radi od mer i tve po mapi bil last soseda, potem si sosed na lastnem svetu ni mogel priposestvovali služnostne pravice poti. Svetujemo vam, da vpoštevajoč gornja načela, napravite tudi glede poti posten sporazum. Pomanjkanje denarja. A. K. B. Kot obrtnik ste pr; nekem državnem zavodu izvršili razna dela, ki so bila po izvršitvi odobrena in je bil račun predan finančni direkciji v izplačilo. Namesto denarja pa ste prejeli od finančne direkcije obvestilo, da nimajo sredstev za izplačilo. Kaj storiti? — Svetujemo vam, da podregate pri finančni direkciji, morda pa se le najdejo kod še kaka sredstva. Če tudi po 1. aprilu ne bi dobili nakazanega zaslužka, vam ne bo kazalo drugega, nego da tožite pri okrajnem sodišču. Nadaljevanje na 14. strani. Čitateljem „Slovenca" za nedeljo Milo Urban: O človeku, ki \e iskat srečo (S pisateljevim dovoljenjem prcvel L. Uršič.) Konec. »Res, Matej, ti si to prijel za boljši konec. T&ko bi bili morali mi vsi! Iti tja za morje, najprej stresti s sebe revščino, kakor si jo stresel ti in šele potem poiskati srečo ter jo uživati. Mi ostali, smo se tukaj poženili še mladi ter tako napravili iz ene revščine dve. Iz malih beračev smo postali še manjši, da, nekaj več, to svojo revščino smo prenesli tudi na otroke. Eno revščino smo razdrobili desetkrat, iz enega berača smo jih napravili deset in zapuščamo to v božjem imenu na svetu. Berači bodo iz njih, kaj pa drugega? Ne moreš jib dati učit, ne moreš jih preskrbeti, da bi se bolje imeli kot smo se mi. Ti pa...« »Kaj jaz?« je vprašal Rovnjan z odsotnim glasom. »Ubijal si se« — je nadaljeval Prahar — »zapravil si kos življenja v rudnikih, pa vsaj veš zakaj? Mi pa...« Zamahnil je z rokami kot da bi nekaj pokopaval ter dodal: »I mučili smo se, i ne vemo zakaj.« Fantje so pritrdili: »Res, prav ima Prahar, čisto prav! I trudili smo se, i nc vemo zakaj. « • Mogoče« — je priznaval Rovnjan — »mogoče je to tako. Toda toliko let!« -Eh, kaj so tam leta,« jc zamahnil nekdo izmed starejših modro z roko. Drugi jc pridal: »Živimo osemdeset, devetdeset let in kaj s tem komu pomoremo?« Matej Rovnjan je zmajal z glavo ter se pomračil. »Kaj?« jc vprašal nekako jezno. »No, kaj? Kaj? Povej!« so fantje majali pleča kot bi vrhove prevaljevali z ene strani na drugo. Rovnjan jc zapičil pogled v tla in ko je tako po spominu iskal besed, s katerimi bi jih zavrnil, jc uzrl pred seboj vse svoje življenje. Nc. To ni bilo življenje. Služil in prisluži! si jc denar, ne more reči, da ne, toda, ko bi mu bilo treba položiti roko na srce in izjaviti po najboljši vesti in zavesti, čc je bilo to, kar je počel tam za morjem, življenje, bi moral znova izjaviti: Ne!« To ni bilo življenje. Pa tudi delo ni bilo. Delo mora biti krasna sveta stvar, delo mora delavca dvigati ter ga plemenititi, on pa ... Njega je lc ubijalo. Ubilo je v njem dušo, napravilo iz njega topega sužnja in uživalo njegove sile, dokler ni zlomljen od starosti omagal pod njegovim bremenom. Tedaj ga je milostno odpustilo, dajoč mu ka-lufr v zameno na poslednjo pot nekaj presenetljivo dvomnega, kar so splošno imenovali denar. Imel ga je in vedel je, da je to Ic sredstvo, ki mu omogoči, da se polasti mnogih dobrih stvari, da užije to, o čemer se mu jc nekoč samo sanjalo. Imel ga je. Imel je to ča-rovno sredstvo. Mogel ga je uživati. Mogel! Toda ... Tedaj žc. S toliko leti na plečih. Kakor da bi ga bil hipoma spreletel mraz po hrbtu. Vstal je, se sklonil nad mizo in rekel z vzvišenim glasom: »Ljudje božji! vi sprašujete, kaj?« »Da! Kaj? Povej!« so silili. V obraz mu je planila kri, oči so sc zasvetile in izvilo se je iz njega: »Prevara!« Hotel je nadaljevati, hotel je izraziti neko grozno resnico, ki jo poznajo Ie ti, ki so šli skozi zemeljske globine — temne rudokope kakor on. Hotel je stresti s sebe nekakšno strašno težo, ki se je valila nanj, hotel je za-glušiti v duši nemi, bolestni očitek, ki sc je začel besno vzpenjati, toda kakor da bi se mu bil na jeziku mahoma napravil vozel. Stal je odrevenel težak nad mizo kakor skala, ki je grozila streti vse, stal je in naporno iskal v svoji notranjosti primernih besed, tedaj sc je pa zameša! mednje nekdo od mlajših in pol očitaje, pol v šali rekel: »Toda, pojdite, no, pojdite! Ženina imajo tu in s takimi stvarmi ga utrujajo, kakor bi se jim jutri mudilo na dirugi svet. Poplesat, p oves elit se..., da bi vas!« Fantje so se zasmejali, napili ženinu na zdravje in klicali v zboru: Tako jc! Kaj bomo tu... Eh. Pijroo! Lc enkrat živimo! Gosli so zavriskale in v izbi je zavrelo ko v loncu. Prahar je poskočil s svojimi starimi koleni, pograbil katerokoli iz postavajočih deklet, se zavrtel in z roko mahajoč po zraku, ponavljal: ->Ej! Aj! Juhej!... Le enkrat živimo!« • • . Zaklical je še nekaj za poslednjim v temo, poslušal kako mu je odgovoril s širokim, nadutim glasom, ki se je točil v noč ko veliko leseno kolo. Glas je izzvenel in Matej Rovnjan se je oddahnil. Zaprl je počasi vrata in odhajal z »potekajočim korakom v sobo, kjer ga je z neodločnim nasmehom pričakovala Ivana, njegova žena. »Tak kaj, Ivanka?« jo je ogovoril s pridušenim glasom Uo da bi sc bal, da nekaj prepodi, nekakšno presenetljivo nežno, presenetljivo krhko stvar. Ivana ni odgovorila. Pocenila jc vdano na klopico pri peči in ga gledala ko prestrašena, nezaupljiva ptica. Pri-scdel jc k njej, jo objel okoli pasu s tistim prvim nežnim objemom in ona mu jc položila glavo na pleča kakor položiš veliko zrelo jabolko na mizo. Obrnil jc to svetlolaso glavo k sebi, sc zazrl v velike, ko noč na vasi sinje oči ter jo vprašal znova tako tiho, da jc komaj sam čul: »Tak kaj, Ivanka?« Molče ga jc objela. Čutil je na vratu obliko njenih rok, ki so ga pritegovale k sebi, čutil je toplino njene glave. Bog nebeški! Kako dolgo je čakal tega trenutka, koliko časa jc hrepenel po njem, Bil mu jc luč v temnih zemeljskih globinah, bil mu jc vodnik, edina uteha v mračnem rudarskem življenju. Bili so trenutki, ko sc mu je zdelo, da ga nc bo nikoli dosegel, bili so trenutki, ko se ga je loteval črni obup. In glej! Vse je prebil. Vse. Prebrodil je morje ovir, on. nekdanji berač, ki ga ni niti pes oblajal. Vdomil se je. Stresel s sebe revščino. Ima hišo, posestvo, ženo. Prvi gospodar jc v vasi. Ali jc to mogoče? Matej Rovnjan sc jc hotel vživeti v sladko občutje sreče, hotel sc jc potopiti v njene prijetne valove in jo občutiti z vsakim delčkom telesa. Hotel je. Toda... Moj Bog, kaj je to? Pomel si jc z roko oči, tako se tftu je namreč zazdelo kakor da bi bila ta trdna roka vere in volje, ki ga je dozdaj vodila, naglo popustila. Zakrilil jc okoli sebe. Občutil je presenetljivo zadrego, ki mu je planila in ga zgrabila za vrat. Moj Bog! Ko je tako gledal Ivani v oči, ko se jc tako opajal z njeno prekipevajočo mladostjo, ki se je pritiskala k njemu ter ga ogrevala... mu je bilo hipema, ko da bi se bil začel topiti, raztapljati sc kakor vosek na solncu. Kakor da bi se bilo v njem nekaj ustavilo, kakor da bi bilo nekaj obviselo na mrtvi točki in ... Zavladala jc mrtva, strašna tišina. Strahotna tišina. Taka tišina, kakršna jc v tovarni, kjer so ustavili vse stroje ter odpustili delavce. Talca tišina kakršna je v rudniku, v katerem so prenehali kopati. Mrtva, strahotna tišina, V tej strahotni tišini je Matej Rovnjan mahoma začutil, da sc zopet vrača. Da drsi navzdol z one višine, na katero je bil priletel. »Tak kaj, Ivanka?« je hotel še reči, glas pa kakor da bi se mu bil zvil v ustih. Kaj? Ivana je priprla trepalnice in v Mateja Rovnjana je gledalo dvoje od vdanosti solznih oči. Da... Te oči so bile, ki so hodile za njim po neskončnih hodnikih in ga opogumljale, ta obla ramena so bila, ki so ga objemala v nočeh brez spanja na trdi rudarski postelji. Da!... Vide! jo jc, šel ponjo za morje, za njo se je vrnil in zdaj? Imel jo je pri sebi. Privid svojega življenja, svoje sanje, svojo bodočnost. Bila je njegova žena, njegovo vse! Čutil jc, da bi moral poskočiti, jo vzeti trdno na roke, pritisniti jo k sebi ter jo odnesti iz kuhinje, s te male klopice. Čutil jc presenetljivo jasnost tega trenutka, vedel, da tako ne more sedeti do jutra, toda, ko je hote! to napraviti, se je takoj zavedel, da nc more. Kakor da bi mu bili iztrgali iz telesa vse mišice, vse kosti, začel jc zgubljati ravnotežje ter sc ključiti, ključiti sam vase. Kaj je to? Mogoče je vsega konec? Bog nebeški! Hotel je poskočiti, toda sila tega trenutka je takoj raztrgala njegovo zavest. In v razpoki, ki se je tako odprla, je Matej Rovnjan uzrl ncodvrgljivo resničnost. Ni bil več mož. Ce je hotel ali ne, če mu je ugajalo ali ne, bil je le onemogel, slab starec, ki so ga pred petintridesetimi leti ogoljufali in ki je prodal svojo mladost v daljni deželi za skledo rožnatih prividov. Denar, posestvo, žena? Zdaj, ko žc nima zob za le dobre stvari, E! Njegove moči so ostale v temnih rudokopih. Požrla jih je tema in dolgi hodniki, požrl jih je črni, bleščeči premog, ki so ga morda prav ta hip metali nekje v Ncwyor'iu na 'genj. Od tega nima on nič. Premog, katerega sc drži njegova ljubezen, njegovo življenje, gori s krasnim rožnatim plamenom, ogreva druge, da se morejo brez skrbi predati svoji sreči, v tem, ko on ... Vrni! se je, toda prepozno, V Rovnjanu je nekaj žalostno zajedalo. Gledal jc predse in videl, kako se veliki sen njegovega življenja razblinja v nič. Ob tej grozni nočni tišini, ko sc jc zunaj žc skoraj danilo, je v sobi, razsvetljeni z motno svetlobo dušeče se petrolejke, poleg Ivane, ki je bila tiho zaspala, zaslišal, kako doni bodočnost njegovega rodu, njegovo življenje, padajoče v brezdanji prepad stoletij ko v pusti rov, kako leti, leti ko težek kamen, se pogreza v temo večnosti, da bi se nikoli, nikoli več nc rodil. Zastonj se je mučil skoraj šestdeset let življenja, zastonj šel za morje! Revščino je sicer premagal, stresel s sebe, toda med tem, ko se je z njo boril, ga je prehitel čas ter ga prelomil ko tresko na dvoje, pogasil svečo dejstvovanja rodu Rovnjanov na vekomaj! Ko si jc Matej Rovnjan vse predstavil, ko se je zavedel, da iz te brezdanje prepasti ni več povratka, kakor da hi mu bili srce s kleščami stisnili! Spreletela in stresla ga je grozna bolest. Ta pest, ki ga jc bila zgrahila za vrat, se je mahoma zaprla in skrčila tako, da jc Matej Rovnjan odpri usta kot bi lovil zrak. Zazdelo se mu jc, da se bo v tej lesni izbi zadušil, zato je ob napadu grozne tesnobe, v neukrotljivem poželenju po svežem zraku hipoma poskočil, z velikimi skoki odbežal na prosto, toda ni več dospel... Na stopnicah pred hišo so sc mu nepričakovano podlomile noge, zgrabil se je še za srce, ko da bi ga hotel zadržati, toda že v naslednjem hipu je padci kakor odlom Ijena suha veja na dvorišče. »Matejček. Matej!« je še nekdo klical s prestrašenim glasom za njim, Matej Rovnjan pa tega klicanja že ni več slišal. • • . Umrl je. Niso ga več obudili. Umrl je zahrbtne smrti tisti dan, ko bi moral začeti svoje pravo življenje. In vest o njegovi smrti, ki jc šla na svojo pot z vzhajajočim soncem, jc pregrinjala Malatino s črno senco groze, v kateri so se krotovičile besede kakor niti, ki so spadlc s kolovrata prirodneija poteka stvari. V Malatini ljudje niso tako umirali. V Ma-latini niso vedeli, kaj je srčna kap. Trdi uradni izraz, ki je izpadel zdravniku iz ust, jih jc prestrašil s svojo neuporabljivostjo. Ruvali bi se bili z njim bogve do kdaj, čc bi se ne bil župnik domislil in jim pojasnil, da je pravzaprav Rovnjanu počilo srce. To je rešilo njihove misli iz zahrbtnega blodišča neznanih vzrokov. Bilo je to v njihovem jeziku enostavno in jasno — znali so si pa to tudi predstaviti. Napneš preveč lok, poči, udariš močno po zvonu, tudi poči. Zakaj bi nc počilo srce? Stvari so, ki pokajo pod silnim pritiskom vzrokov, so stvari, ki nc vzdržc velikega tlaka, če so namreč oslabele, stare. Zakaj bi srce in celo staro, moralo vzdržati? Od tu so imeli Malatinci le še en korak do pravega vzroka Rovnjanove smrti. In res, kadar je prišla njegova nagla smrt v pogovor, so se nekateri izmed dovtipnejših spomnili i besedami: »To je bilo gotovo radi tolike sreče!« Mogoče, da ne. Morda so se motili. Toda... Tedaj je bilo to že tako brez pomena. Zunaj so žalostno doneli zvonovi in ti, ki so Mateja Rovnjana spremljali na malatinsko pokopališče, so vedeli, da se že ne bo več mednju povrnil. Kdo daje srečo (Pravljica.) Nekoč sta živela dva brala, zelo bogata človeka. Ko sta bila spravila vse svoje reči v red in nista ničesar več potrebovala, sta sklenila dognati, ali prihaja sreča od Boga ali pa od ljudi. Nekega dne sta se prepirala o tem; starejši je menil, da prihaja sreča od ljudi, mjajši pa, da od Boga. Da bi terej zvedela, kaj jc resnica, sta storila tako: cdšla sta skupaj na potovanje in vzela s seboj veliko denarja. Ko sta tako potovala, sta prišla v neko vas in tamkaj vprašala, kdo je najrevnejši. Tega sta dala poklicati, in ko sla videla, da jc bil res popoln ubožcc, ki ni ničesar imel, sta mu dala dvajset cekinov in mu dejala: Vzemi ta denar, a nikdar ne smeš reči ,Hvala Bogu!' in zdaj zdravstvuj!« Nato sla šla dalje. Ko je ubožec videl toliko denarja v svoji roki, se ni mogel dovolj naradovati, in odšel hitro domov, da bi se pred ženo pobahal. Ta pa, namesto da bi sc veselila, ga je začela oštevati, da je bil trapast, ko je sprejel tuj denar, kajti, če ga bo porabil, ga ne bo mogel vrniti; tako ga je priganjala, naj denar takoj vrne. On je pa ni poslušal, marveč je šel na pogledat, kakšno blago je tam, da bi kaj I kupil in s tistim tržil ter tako kaj pridobil. Ko je šel tako zamišljen po poti, jc prišel mimo mesnice, in ker je živel toliko časa v revščini, : si je mislil: »Vsaj zdaj naj vzamem jetra, da | bodo moji otroci vsaj enkrat okusili meso.« Kupil je jetra in sc vrnil proli domu. Medpotjo pa je opazil, da jc nad njegovo glavo letal krokar, in prišlo mu jc na misel, če se krokar nemara ne pripravlja, da bi mu uropal jetra. Zato jih je skril pod obleko. Ko je bil pa že blizu svojega doma, sc je spustil krokar nizdol, mu strgal kučmo z glave in izginil. V kučmi pa je bil imel mož spravljen svoj denar, in ves njegov krik ni nič zalegel. A ne dovolj tega; ko je prišel domov in povedal svoji ženi, kaj sc mu jc bilo pripetilo, se je ta začela prepirati in ga oštevali: tak da jc in da jc ona že vnaprej vedela, da bo vrgel denar orlom in krokarjem. Nazadnje sla začela od žalosti jokati in s skrbjo misliti na to, odkod naj vzameta denar, da ga vrneta. Minulo je leto in dan in tedaj sta zopet prišla v vas oba brata, da bi videla, kaj je ubožec napravil z denarjem; dala sta ga poklicati predse in ga vprašala. Povedal jima jc svojo nesrečo, nakar sta mu dala trideset cekinov, rekoč: »Vzemi tudi ta denar, toda imena Božjega ne smeš izprcgovoiriti, in zdaj zdravstvuj!« Ubožec jc vzel denar s seboj domov, a ni svoji ženi nič povedal, marveč ga je skril v lonec, v katerem so navadno shranjevali otrobe. Nato je odšel na trg, da bi izbral kako blago in z njim kupčeval. Ko se je pa tam mudil, je prišel po cesti mimo njegove hiše prodajalec jabolk in njegovi otroci so na Pisma o slovenski književnosti XVI. Politični dogodki 1848. leta na Slovenskem Ln slovanskem jugu sploh so pokazali, da jc bila meščanska narodna generacija, ki bi naj hranila in širila idejo narodnega preporoda, slepa in gluha za veliko in prvo nalogo, katero sta ji nalagali ljudska stiska in naklonjenost novih političnih razmer. Namesto da bi z odločno revolucionarno kretnjo silila, da sc čim radikalnejc reši zemljiško vprašanje, da bi tako za vedno zagotovila obstoj svojega naroda, jc kolebala med nekim daljnim idealom o avstrijski državi, izmišljujoč si cclo sence nekega zgodovinskega prava, in novimi načeli narodne samoodločbe. Bila je v srcu siccr naklonjena zemljiški odvezi, toda plašilo jo jc toliko senc iz preteklosti, da sc je kmalu ujela v mreže dunajskih dvorskih spletk. (Prim. usodo bana Jelačiča!) Leta 1848 jc bila Avstrija dozorela smrti in le neodločnost in nedoslednost slovanskih narodnih vodnikov sta ji podaljšali življenje šc za 70 let. Res jc bilo pojmovanje o prejšnji državi, kakor ga jc izrazil Irr. Palacky v svojem slovitem odklonilnem pismu zoper frankfurtski parlament, ki ga jc pisal pripravljalni skupščini, napredno, dasi šc preuranjeno. Pa-lacky jc sanjal o Avstriji kot državi bodočnosti, ki bo mati raznih narodov. Spoznal jc, da gre razvoj človeštva po poli, ki bo morala najprej privesti narode in narodiče v okrilje individualne narodne svobode in ta bo šele usposobila narodne individualnosti za smotrno in harmonično sožitje v večjih dr-tavnih enotah. V letu 1848 pa so bile tc misli še zelo blizu otopijam, kajti meščanstvo, ki jc vodilo revolucijo, jc bilo siepo in neizkušeno glede na važne socialne in kulturne naloge, katere sc dajo rešiti pač samo počasi in po preteku nekih učnih dob, v katerih sc navadijo množice pravilnega mišljenja in spoznavanja stvarnosti. Res ic tudi, da so v predvojni Avstriji mogli dobiti mali narodi in drobci večjih narodov vsaj scncc raznih svoboščin, ki so jih usposabljale za samostojno življenje, res pa je tudi, da se je v teh sedemdesetih letih sožitja v Avstriji pokvarilo mnogo zlasti v značaju južnoslovanskih narodov, naraščalo jc čutje neke oacionalne manjvrednosti, ki šc danes živi kot madež tudi na slovenski duši. (Vendar jc pred človeštvom šc neskončna pot razvoja, zato nc smemo bili nemirni, ako ugotavljamo razne napake, nazadovanja in cclo katastrofe v zgodovini in v življenju.) Zvesto sliko, kako nepripravljena in ncoricu-tirana jc bila slovenska inteligenčna p|ast v letu 1848, nam nudi naše takratno časopisje. Res je BIciweis pogumno prekršil Noviški program, ki jc dopuščal »važne« (a nc politične) novosti, ter jc prelevil Kmetijske in rokodelske Novicc v politično glasilo konserValivnejšc smeri slovenskega izobra-ženstva. Njegoša naloga jc bila težka. Na eni strani jc moral braniti in širiti misel o Zedinjcni Sloveniji, na drugi strani pa jc moral krotiti razvnele kinetiške množice, ki so zahtevale brezodškodnin-sko izvedbo agrarne reforme in oprostitev vseh dajatev zemljiški gospodi. Glcdt na državno politiko jc pridigal poslušnost cesarju in dvoru ter jc zagovarjal dvorske reakcionarno ukrepe. Bleivvčisovi politični nazori v letu 1848 so bili prešinjeni idej avstroslaviziua ter niso razodevali avtohtone slovenske miselnosti, niti nobene naprednejše socialne ideje. To jc deloma prinesla v slovensko publicistiko Slovenija, glasilo mlajši. liheralncjše meščanske smeri, ki je prvič izšla 4. julija 1848. Slovenija je bila delo prepričanih narodnjakov. »Razkropljena in v verigah temnili naprav zdihujoča debla išče-io iedinstva in svnbnrto-, c tem stavkom jc urednik Mat. Cigalc pravilno karakteriziral stanje avstrijskih narodov v letu 1848. Zato jc začel borbo za Zcdinjeno Slovenijo, ki bi naj bila avtonomna dežela, združena z ostalimi avstrijskimi deželami na podlagi federativne ustave. Pomembno je, da sta se Slovenije oklenili zlasti štajerska in koroška skupina, ki sta bili nezadovoljni z Bleiweisovo opor-tunsko taktiko. »Dr. Bleiwcis je strašljivi bedak — ravno prav za kmetske novinc. Di bi le Cigalc serdčen bil ino si Čehe v razgled vzel — za to Vas, Vi slavni gradčki Slovenski zbor, zarotim, pomagajte mu, !\rajnci sc mi zdijo ali zavite lisicc ali negodne spake«, loži jezikoslovec 0. Caf dr. Josipu Muršcu 1. julija 1848 (Zbornik Maticc Slovenske, VII, str. 27). Isto misel beremo tudi v pismu, ki ga jc pisal dr. Kranjc Muršcu 29. julija 1848 (ibid., VII, str. 79). Iz tega pisma zvemo tudi, da jc Slovenija imela razmeroma mnogo naročnikov na slovenskem Štajerju. Najmarljivejši njeni dopisniki so bili: Korošca Matija Majar in Andrej Einspieler ter Štajerec Davorin Trslenjak. Ko je oktobra 1848 zopet izbruhnila vstaja na Dunaju in jc bila resnična nevarnost za obstoj Av. slrijc, jc Trstcnjak v Sloveniji predlagal ustanovitev »posebnega narodnega slovenskega soveta« in sklepal takole o nadaljnjem razvoju slovenske politike: Ako Ncmcc zapusti Auslrio, Magjar jo jc žc, drugo ne ostane, kakor da južni Slavjani svoje odrešenje išejo, kjer jc naravno in nar bliže. Štajerski Slovenci in Vi Korošci, drugo ne bo ostalo, ako hočete svoje slovensko kožo obvarvali, da se ozko krajnski deželi pridružite in cela Slovenija pa sc na Hrvatsko nasloni.« Ponovno jc nasvetoval, da bi sc v Ljubljani zbral vseslovenski zbor > mož zaupanja z Slovencov na Štajerskim, Korožkim in Primorskim, kjer bi sc posvetovalo o prihodni podobi Austrie, o uredjenji slovenske dežele« itd. Na lake in podobne nasvete je odgovarjal urednik Cigalc s lemi-lc besedami: -Žali Bogi da pri nas visok) žlahtno uradnistvo aii pisarslvo, klcrimu jc vsako slobodnu dihanje naroda in zlasti Slovensko družtvo tern v peti šc preveč šari in gospodari in zakaj — ker sc jc ljudstvo svoje človeške cene in vrednosti in svojih prirojenih in zadobljenih pravic šc vse premalo zavedlo.« Ta korenita misel potrjuje naše mnenje o vzrokih neuspeha slovenske in sploh slovanske politike v revoluciji leta 1848. Med narodnimi vodniki in ljudstvom je zijal prepad. Gospodar v deželi jc bil nemški in nemškutarski birokrat, ki jc kljub posameznim revolucionarnim izgredom in protestom ohranil vso moč. Nemško meščanstvo jc samo toliko časa sočuvstvovalo s slovenskim narodnim gibanjem, dokler je videlo v njem sobojevnika, kakor hitro pa jc začutilo nevarnost za svojo gospodarsko in politično premoč, sc ie družilo z osovraženim birokratom. Vodniki slovenske stranke so bili po večini preslabotnega duha in značaja, pa tudi njihova miselnost in izobrazba jc bila prehiapčevska, da bi sploh mogli spoznati, kaj jc njihova naloga. Kmet se je nagonski zavedal, da jc napočil trenutek, v katerem bi mogel raztrgati vezi, ki so ga nad tisoč let priklepale ko Tantala k zemlji, dasi nc kot njenega izključnega gospodarja, temveč samo kot najpotrebnejši inventar za njeno obdelovanje. Najradikalncjšo smer v slovenski revolucijski publicistiki so zagovarjale Celjske slovenske novinc, vendar jc njihovo pisanje navdihovalo dunajsko revolucionarno časopisje tako, da tudi one niso izražale tega, kar je v resnici čutilo in zahtevalo ljudstvo. 0 lem so govorili samo prepovedani letak Razumljivo je, da slovenska književnost ni dobila v rcvolticijskcm času nobenih močnejših pobud. V> slovenska politična lirika tega razdobja je plitva gluha in vcrbalistična »viža«, ki ne dosega niti Vodnikove Ilirije oživljene, kaj šele Prešernove Zdrav-ljice. Toda žc se jc dvigal val slovenske mladine, jc vedel, knj misli, oaiti in hoče ijudslvo, in ki jc hotel o tem tudi peti in govoriti v svojih delih. O. Henry: Kakteja K.o se je povrnil T rut »dale v svoje stanovanje, je osupnil pred lastno pisalno mizo. Kajti na njegovi mizi je ponosno stala v visoki rdeči vazi neka čudna rastlina z zelenimi cveti. Menda je bila to vrsta kakteje. Imela je dolgo pe-wsa»to listje, ki se je rahlo in enakomerno po-zibavalo pri najmanjšem vetriču. Nevestin brat, Truisdalov prijatelj, je sedel v kotu sobe in je bil iskreno žalosten, da mora piti na samem. Oha mladeniča sta bila v frakih. Med tam, ko je od|>enja] Truisdale svoje rokavice, so švigali skozi njegov spomin urni in skeleče sveži doživljaji zadnjih ur. še vedno se mu je zdelo, da čuti vonj cvetja, ki je v velikanskih šopih poplavilo vso cerkev, da posluša rahel priglušen šum tisočerih glasov, nežen šelest svilenih kril in počasen, zategnjen glas duhovnika, ki je na vekomaj neločljivo zvezal novoporoče nca. Ta obupna in zadnja alisel je Truisdalu tako zagrnila spomin, da za nič ni mogel Kapitan Carrouthers mi je pravil, da obvladate španščino kakor rojen Španec. Zakaj pa ste nteni do zdaj prikrivali to svojo zmožnost? Sploh mislim zdaj, da ni na svetu nobene stvari, ki vam ne bi bila dobro znana!« Seveda je bil Carrouthers bedak — kaj pa! A tudi sam, Truisdale, je bil v toliko kriv, da je res imel navado, da se je v klubu zvečer postavljaj s starinskimi, osladno vljudnimi ka-stilskimi pregovori, za katerimi je stikal po slovarjih ... Carrouthere, eden izmed njegovih najbolj vnetih častilcev, je izrabil sleherno, še tako malo primerno priliko, da bi se pobahal z dvomljivo načitanostjo svojega malika. Ta malenkosten dogodek je postal glavni vzrok vsega čudnega neiiojasnjenega nesporazuma. Kako razburjena in plaha je bila onega nepozabnega večera! Vztiepetala je kakor ujeta tička, ko ji je pred noge položil svojo veliko osebnost. Tisti trenutek (pa tudi zdaj!) bi ji lahko prisegel, da je prečital v njenih očeh nedvomno privolitev. A bila je preveč plaha in skromna, da bi mu takoj naravnost odgovorila. »Jutri vam pošljem odgovor!« je rekla, in kot velikodušen, o zmagi prepričan zma- vsi rojaki v Punti-Redondi ▼ staro izročilo: : izmed vseh rastlin oznanja samo ta kakteja ljubezen onemu, ki jo dobi v dar. Njeno listje trepeta namreč kakor odpošiljateljevo zaljubljeno srce. Zato imenujejo povsod v Južni Ameriki to vrsto kakteje »Ventomarme«, kar pomeni v španščini: »Pridi pome in vzemi me!< Sah on govalec! — ji je z milostnim smehljajem dovolil ta odlog. Ves prihodnji dan ni zapustil hiše, ker je nest rpno čakal na njen odgovor. V teku dneva mu je Ellis poslala to čudno kaktejo, ne da bi priložila vsaj najmanjše pisemce. Zraven je bila samo etiketa z barbarski m divjaškim ali nemara znanstvenim imenom cvetke. Truisdale je čakal do poznega večera, a ni dobil nobenega odgovora. Brezmejna nadutost in užaljena častihlepnost mu nista dovolila obiskati gospodično in osebno zahtevati pojasnilo. Šele dva dneva nato sta se srečala zvečer pri kosilu v hiši nekih znancev. Njuni pozdravi so bili popolnoma uradni in brezbrižni. toda Ellis je v Truisdalea uprla začuden, razburjen in vprašujoč pogled. A on je bil jako vljuden, toda >rden in leden kakor deniant. Ošabno je pričakoval njeno izpoved. In potem je Ellis nenadno, po žensko naglo spremenila obraz in nastop. Spremenila se je takoj v sneg in led ... Glas drugega, v isti sobi navzočega človeka je prekinil potek njegovih misli in ga itt-trezmil. »Vraga, kaj pa ti je, Truisdale?« je zaklical njen brat. »Povej vendar, lepo te prosim, kaj se je zgodilo? Videti si tako nesrečen in poparjen kot da bi se bil sam oženil. Saj si bil vendar pri svečanosti navzoč samo kot navaden post Poglej rajši name, ki sem bil tudi udeležen pri tem resnem dogodku! Naredil sem skoro tri tisoč kilometrov z gnusno. umazano bananovo barko. Prihitel sem iz Južne Amerike, samo da bi ustregel muhasti ženski želji. No, poglej, kako junaško prenašam vse težke zahteve usode! Saj vendar veš, da nimam pod milim nebom prav nobenega sorodnika razen edine sestrice. A zdaj moram tudi njo izgubiti. Ellis se je omožiia in prav ima. Mota biti tako. Kaj pomaga, stari prijatelj. Predrami se torej in zvrni dober požirek.« »Prav imaš... dober požirek bo zdaj res najboljše!« je odgovoril Truisdale, »A med nama bodi rečeno, ta tvoj brandy ni nič vreden!« mu je rekel prijatelj, ki je vstal in se mu približal. »Ce boš prišel kdaj na obisk k nam v Punto-Redondo, moraš poskusiti brandy, ki ga nam žge stari Garcia lastnoročno. Bodi prepričan, da ti potem ne bo žal za naporno in dolgo pot. Oha, kaj pa je to, prijatelj? Nepričakovano vidim pri tebi starega znanca. Povej, prosim, odkod si dobil to-le kaktejo?« »Neki prijatelj mi jo je podaril,« se je umaknil Truisdale točnemu odgovoru. »Ali ti je znana ta cvetka?« »Menda je! Kako je ne b poznal! Saj jo boš srečal pri nas v Punt i-Redondi na vsakem koraku. Glej. tu na etiketi je celo zapisano njeno ime. Ali poznaš španščino, Truisdale?« »Ne!« se je bridko nasmehnil Truisdale. I »A zakaj? Ali je to špansko ime?« »Seveda! Moraš vedeti, da sveto verujejo Ljubljan.sk: šahovski klub je srečno izvedel svojo prvo letošnjo šahovsko prireditev — k!u-liov splošni turnir. Stvar ni bila enostavna, ker je sodelovalo šestindvajset igralcev in je bil čas le na kratko odmerjen, ker ima klmb zn letošnjo sezono še dva turnirja na vidiku. Da je šlo tako gladko je zaslug« člnnov tehničnega odbora ter seveda tudi discipliniranosti udeležencev turnirja. Izmed šestindvajset igralcev jih je bilo štiriindvajset kvalificiranih za naslednji, t j ožji turnir, ki se bo vršil v marcu, '(a turnir bo močnejši, ker je za udeležbo potrebna kvalifikacija in bo seveda tudi zanimivejši. Tisti, ki bodo v tem turnirju dosegli dve tretjini možnih točk, si bodo priborili kvalifikacijo za prvenstveni turnir, ki se bo predvidoma vršil v mesecu aprilu in maju. Z izvedibo splošnega turnirja in z organiziranjem ožjega turnirja je Ljubljanski šahovski klub napravil velik korak naprej, ker so 6 tem začetne težave premagane. Sedaj moremo pričakovati, da bo klub tudi v bodoče deloval brezhibno. Dunajski šahovski klub je priredil v mesecu januarju in februarju serijo konzultančnih partij, pri katerih so sodelovali zna.ni dunajski mojstri: Becker, Griinfeld. Hiinlinger, Kmoch, dr. Kaufmann in H. Wolf. Dunajski šahovski klub je bil pred vojno vodilni avstrijski klub, toda je po vojni moral prepustiti vodilno mesto mlajšim klubom. Kljub temu je pa tudi še v povojnem času čuval tradicijo in vsako leto organiziral kako pomembnejšo šahovsko prireditev. Tetošnje konzultnčne partije so bile reditev Letošnje kozultančne partije so bile igrana 16. januarja 1933. gotovo ugajala našim šnhistom. Damski gambit. B. Hiinlinger in H. Wolf — E. Griinfeld in dr. A. Kaufmann. 1. d2—d4, Sg8—f6; 2. c2—c4, e7—e6; 3 Sgl — —f3, d7—d5; 4. Sbl-c3, d5Xc4; 5. Lel—g5 (To potezo je priporočil dr. Lasker. Običajno je 5. e2—e3.) 5. .. „ Lf8—b4: 6. e2—e4 (Beli igrajo zelo ostro.) 6. .., c7—c5! (Črni začenja takoj napadati beli centrum. V partiji Bogoljubov: H. Wolf v Karlovih Varih 1. 1923. je igral črni 6. ..., b5, toda je po 7. e5, h6; 8. Lh4, g5; 9. SXg5! prišel v slabšo pozicijo.) 7. e4—e5 (Griinfeld priporoča LXc4) 7. ..., c5Xd4; £ e5Xf6, g7Xf6; 9. Ddl-a4+ (Na 9. Lxf6, DXf6; 10. Dxd4, DXd4; 11. SXd4 igra črni U..... LXc3+; 12. bXc3, Sa6; 13. LXc4, Sc5 in stoji zelo dobro.) 9. .. „ Sb8—c6; 10. 0—0—0, f6Xg5; 11. Sf3Xd4, Lb4Xc3! 12. b2Xc3 (Na 12. SXc6 bi sledilo 12. .... Lxb2+; 13. KXb2, Ld7! 14. SXd8, LXa4) 12.....Lc8—d7; 13. Sd4Xc6, Dd6— —c7 (Skakač itak ne more nikamor.) 14. LflXc4, Ld7Xc6; 15. Da4—b4, Dc7—e7; 16. Db4—a5, 0—0; 17. h2—h4, g5—g4 (Močneje bi bilo Tfd8. ker bi moral beli dopustiti menjavo ene trdnjave. Za g5 pešca bi dobil črni pešca g2.) 18. Tdl—d4, f7—f5 (Črni preveč slabi kraljevo pozicijo. Bolje bi bilo dati pešca.) 19. Thl—et, Tf8—f6; 20. TelXe6! (Ta žrtev je bila dobro preračunjena in odloči igro v kratkem času Oslabitev kraljevega krila se je zelo hitro maščevala.) 20.....Tf6Xe6; 21. Da5Xf5, Taft—e8; (Na Ld7? bi sledilo TXd7!) 22. Df5-e5N (To je bila ideja žrtve. Bele figure popolnoma obvladajo položaj.) 22. ..., De7—f7; (Tudi druge poteze ne morejo več rešiti črnega.) 23. Td4X Xg4+, Kg8—f8: 24. L. c4Xe6, Te8Xe6: 25. De5— —h8+, Kf8—e7; 26. Tg4—g7 in črni se je vdal Problem šev. tO. A. Gulajev. Beli: Kb7, Del, Lg7, Sa3. g5, P: b4, d3, e» (8 figu.r). Črni: Kd5, Le3, g2, S14, P: a4. b3, b5, d* (8 figur). a_bedel * n ■ M ■ ■ S! ■ UP ■ H i 11 flp B i i 4m H mm v/sAS?/// i B a H jfj B ■ i m m mu Wm, f « h Mat v treh potezah. Rešitev problema št. 9. 1. L.d4—e3! N.pr. t. ... De5Xf5, Lg5 mat, ali 1..... Sh7-g5; 2. Sd4 mat, ali i. .... Sh7—f8; 2. g7Xf8 S mat. Frtaučhu Gustl ma beseda Sej vsak način hoteli imeti jabolka. Ker mati ni imela nobenega denarja, je prinesla otrobe in vzela za to jabolk. Prodajalec pa, ki ni imel ničesar s seboj, kamor bi bil spravil otrobe, je dal ženi nekaj jabolk še za lonec in odšel z otrobi in loncem. Zvečer je prišel mož in šel takoj k loncu, a ni ničesar našel; vprašal je ženo, ki mu je povedala, da je dala lonec prodajalcu za jabolka. Tedaj je začel mož kričati in viti roke, a lonca pa le ni bilo. Tako je mineval dan za dnevom, in ko je zopet poteklo leto, sta prišla zopet cba brata, da bi videla, kaj je ubožec napravil z denarjem. Ta jima je povedal, kako se mu je bilo naključilo. Nato sta mu dala dve svinčenki, eno zanj in eno za njegovo ženo. Ko je tedaj prišel domov in povedal svoji ženi, kaj sta mu dala, je vsa jezna in raztogotena vrgla krogli nekam na polico. Njuna hiša je stala ob reki; tja so prišli pekoč ribiči, ki so se jim z mreže potrgale svinčene krogle, in vprašali ženo, če nima svinca pri hiši, potem naj jim ga da, da bodo mogli popraviti mreže. Tedaj se je žena spomnila obeh svinčenk, jih poiskala in dala ribičem. Ko so bili ti zopet popravili mreže, so ji obljubili, da vržejo mreže v reko, in prvi plen, naj bo žc kakršenkoli, izroče njej za svinec. Vrgli so mreže, ujela se je ena sama riba, to so dali ženi in odšli, Zvečer je žena ribo razparala, jo izprala in hotela pripraviti za večerjo, toda na svoje veliko začudenje je potegnila iz trebuha majhen kamen, ki se je svetil kakor sonce. Ni vedela, da je bil to zelo dragocen kamen in uporabljala ga je namesto svetilke. Nasproti njeni hiši je pa stanoval neki Žid; ta je opazil, da je bilo v hiši vso noč svetlo in sc čudil, odkodi revežem denar za svetilko, ker vendar niso imeli niti kruha in so otroci ccle dneve stradali. Nazadnje je hotel vendarle videti, kaj je na stvari; šel je nekega večera k revežem in se zelo začudil, ko jc videl, da je bilo to, kar je tu svetilo, velik de-mant. Kmalu nato je hotel j ud kamen kupiti in jc rekel ubožcu: »Zahtevaj, kar hočeš, samo daj mi kamenček. Ubogi mož, ki ni vede', koliko je kamen vreden in da je diagcven, je od- govoril: »Daj, kolikor je prav.« Jud mu je dal deset zlatnikov. Revež je mislil, da se jud norčuje in je zopet rekel: »Daj, kolikor je prav.« Tedaj mu je žid ponu26 v.mi je krojač napravil suknjič, ki ste ga deloma plačali v denarju, deloma ste pa poračunali neko blago. Lela 19®1 vam je krojač rekel, da mu še ; dolgujete del zaslužka. Sedaj pa trdi krojač, da 1 mu niste por.ivn.ili račun za hlače, ki Vam jih je dobavil pred suknjičem leta 15>2(> in vam grozi s tožbo. — Bodite brez skrbi, terjatve krojačev. čevljarjev iid. začarajo v tre*i letih. Ce bi tudi bili kaj dolžni, kar pa niste, je taka terjatev iz leta 10i26 zastarana in neutožljiva. Ravno radi tega, ker je po preteku več let težko dokazovati obstoj takih manjših terjatev, zato postava določa, da zastarajo v treh letih terjatve za dobavo stvari ali izvršitev del ali drugih dajatev v 6brtnem, trgovskem ali drugem poslovnem obratu. Izvensodna poravnava. F. S. Š. M. Dva mejaša sta zahtevala sodno določitev meje. Na licu mest« je sodnik po zaslišanju prič postavil mejnik, tako kakor je trdila ena stranka, s čemer druga stranka ni bila zadovoljna in je vložila rekurz. Predno je višje sodišče rešilo spor, pa je zastopnik neaado-voljne stranke protivnika pregovoril, da vsaka stranka plača svoje stroške, mejnik se pa prestavi Vprašate, če je ta poravnava veljavna in obvezna. — Da. Poravnava je dvostransko obvezna pogodba, s katero se sporne ali dvomlji-ve pravice določijo tako, da se vsaka stranka obveže vzajemno nekaj dati. storiti ali opustiti. Ker sklep prvega sodišča še ni bil pravomočen, je bila določena meja dvomljiva, čeprav bi druga stopnja skoraj gotovo I« sklep potrdila. — S to poravnavo določene meje se tudi s tožbo ne da spremeniti. F. M. M 0 terjatvah konkurzne mase bivše Kmet. eksportne zadruge v M. napram poverjenikom smo pred kratkim pisali nn tem mestu. — Relacija med bivšimi avstrijskimi krona mi in diparil je 4 proti 1 U bloku biS nebotičnika se oddajo: LOKALI STANOVANJA PISARNE samska stanovanja 3 sob a pritiklinami poedine sobe ali ve5 skupaj, z eno ali več sobami Po znižani ceni. Pojasnila: Gledališka ulica 8-III., soba št. 2 Po znižani cenil $o$etem in 9o$icam \i ©f. Oelker-ja Cenjenim damam sporočam, da sem otvoriia damski frizerski salon EVA" v Mariboru Prešernova ulica št 2 Priporočam se za obilen obisk Anka furak >> Ljudska posojilnica v Celju registrovano zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge In izplačuje na novo vložene takoj v vsakem znesku. Denar Je pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-aestnikov * vaem svojim premoženjem. Zahvala Vsem, ki so spremili našega iskreno ljubljenega očeta, gospoda Eržen Gabrijela na zadnji poti in nam lajšali našo težko bol, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se posebno prečastiti duhovščini, domačemu učiteljstvu, pevskemu zboru Sokola iz Radovljice, gasilnemu društvu, Posojilnici v Radovljici, g. zdravniku dr. Sarecu za požrtvovalno skrb, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in končno vsem, ki so se tako mnogoštevilno udeležili pogreba. Zapuže pri Lescah, dne 11. marca 1933. ŽALUJOČI OSTALI. SAlDNA drevesa plemenita, 3 do 4 letna, prvovrstna, raznih vrst, komad po 6 in 8 Din. — Lepotično drevje in grmičje. gozdne sadike in sadike za žive ograje, iglasto drevje, šparge i. t. d. razpošilja po zmerni ceni Drevesnica »Vikloria' LovreCIna — *. p. Vrbovec Cenik na zahtevo zastonj. Tudi | Cene zelo nizke. S Vzorci in cenik zastonj Vi boste tako veseli, ako si nabavite blago za obleke v Trgovskem domu Stermecki. Moderne tkanine, kakor poplin, rips, delen, ševjot, krep, eta-miu, žoržet in svila v velikanski izberi. Posebna novostDrevesna skorja". TUGOVSKI • DOM ^ tmnecM "TOVABftAPBMLA-tl-OeiElt Celje št. 18 STANOVSKI PREMOG priznano dobro vrste, brez prahu, čisto tehtan. po konkurenčni ceni, izbran, na dom dostavljen po . . Din 40"— odvzem v zalogi po.......„ 38"— neizbran na dom dostavljen po . „ 33*— neizbran v zalogi prevzet po „ 37'— Ob večjem naročilu ceneje! V Vašo korist e, da pazite na natančni naslov MARIBOR, Kopališka 20 Za pomladansko sezijo velika izbira in nizke cene vsemu blagu v . Trpinovem bazarju t Mariboru, Vetrinjska ulica 15. Razpis ■»■■i Oblastno dovoljen?: razprodaja od 3. marca 1933 dalje i ■ Radi opustitve trgovine se bodo prodajalo B blago po globoko znižanih cenah. Ne opustite B radi tega prilike za nabavo najcenejšega jjj blaga v moji bogato sortirani zalogi. — ■ Prodajalo se bode kamgarn za gospode au- ■ gleškega in češkega izvora, lepi deseni za g športne obleke, blago za trenchcoate, blago u za damske obieke vseli vrst:crepe dc chine, W crepe satiu, crep faile, vzorčasta svila, bom- jg bažno in končeno sukno za domače obleke, u različna konfekcija za gospode, približno 200 ■ vrst krzna, Irenge, zephir, popeline za perilo jj in drugi različni predmeti. — Kot plačilo b se bodo sprejemale tudi hranilne knjižice. ■ Dosedanjim odjemalcem se bode izplačilo izje- jg moma dovolilo v obrokih. Popust 20 do 50%. ■ LORNiK. trgovec g Maribor, Koroška c. 91 Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo mizarskih del, krovshih in kleparskih del, vodovodno, plinsko in električno inštalacijo za zgradbo v Splitu. Proračuni in razpisi se dobe pri podpisanem zavodu v vložišču od 11. t. m. dalje med uradnimi urami. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do 18. t. m. do pol 12 dopoldne v vložišču Pokojninskega zavoda, Gledališka ulica 8-III v Ljubljani. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI ZAHVALA. Ob bridki izgubi naše drage mamice, stare mame in tete, gospe MARIJANE PODREKAR smo dolžni iskreno zahvalo vsem. ki so nam stali ob strani in lajšali bolest z izrazi sožalja. Posebej izrekamo zahvalo preč. duhovščini in spovedniku g. dr. Pavlu Simotičiču za njegove obiske in molitve ob smrtni uri, zdravniku g. dr. Josipi: Beziču za njegov trud med boleznijo, pevcem pod vodstvom g. C. Mo-harja za v srce seg:doče žalostinke, dalje vssm darovalcem vencev in cvetja in končno vsem, ki so pokojnico spremili k večnemu počitku. Kranj, dne 10. marca 1933. Žalujoči rodbini Cimerman, Varacha. °*2 2 "Oi. 2 2 o- e f 2-Š-S S g" s S- cu ffSs-O 2. o B" * HI al < o t" m K. n " fl a f" o S 2- o i • 5 b o-?l» I O S, B cr o (o W —j rs« g. 3 oo » « S-o gžS t.' £.< 5 o«- " P N S' C N » N U ft o ssasss- 9.9Ni 5' °5 a >5r 1___ O vzlic temu pa smo vam zelo hvaležni.« »Čuvajte se pred njim,« je svaril Maris, »ta je bolj pretkan kakor bi človek mislil in zraven tega še lopov, ld se ne straši ničesar.« Pogostili smo Marisa in ko smo bili sami, sem rekel Mihaelu: >Ti nosil denarnico na jermenu, Beau, pusti, da si jo jaz privežem nocoj.« »Zakaj?« je vprašal Mihael. »Zato, da se boš lahko izdatno ukvarjal z Italijanom, ne da bi se moral barti za izgubo svojega denarja, ako bi te nocoj res hoteli nadlegovati.« »Ne, hvala, nimam strahn,« je menil Mihael, »naj le pridejo.« Bili smo že dovolj časa v legiji, da smo zadosti poznali posebne pojme o časti in vedeli, kako neusmiljeno kaznujejo tatvino med tovariši legijonarji sami. In tiste noči se je primerilo nekaj, kar je potrdilo divjost legijo-narjev v lom pogledu. Močan tresk in kričanje sta me zbudila iz snn. Planil sem kvišku in ugledal v bližini Mihaelove postelje dva moža, ki sta se ruvala. Tiali. ki je bil zgoraj in ki je držal spodaj ležečega 7. rokama za vrat, je bil Mihael. Ko sem skoči! iz jpostelje, ju žc po vsej sobi zavihralo razbur- jenje in ljudje so stekli s kletvicami do njiju, da bi videli, kdo jim krati sveto spanje in tako neoprostljivo greši proti najbolj upoštevanemu legijskemu zakonu. »Zadrgni vrat tej plazeči se kači!« je zakričal Buddy. »Tat! Tat!« je pričalo vse vprek, se zagnalo na oba ležeča moža in zgrabili so tatu: Ta ni bil ne Gtiantaio ne Colonna ne Gotto niti Vogue — katerih enega sem pričakoval. Kopica razjarjenih mož je držala mrliško bledega moža iz sosednje sobe, ki se je zvijal in moledoval za milost. Pogledal sem tja na Boldinija. Ta je spal brezbrižno v svoji postelji! Prav tako korporal Duprč, ki je bil z obličjem obrnjen proti steni — čeprav' sta se sicer zbudila ie ob cviljenju miške. »Kaj išče ta lopov pri nas?« so kričali v?i, medtem ko so vlekli, suvali in tresli moža sem ter tja. »Povejte, Brown, kaj je napravil?« je zarjul Schwartz, ki je stiskal moža za vrat, »Ali je kral?« »Na mizo z njim!« se je zadj-1 Brandt »Da, križajte ga!In si zašel k postelji moža, ki ima denar « se je rogal nekdo. »Legijslti zakon! Na mizo z njim!« Mihael se je zagnal na mizo. »Mir, blaziiikil« je zavpil. »Poslušajte me! Zbudil sem se in zasačil tega moža, ko je iskal nekaj pod mojim zglavjem. Menil sem, dn je nekdo iz naše sobe, nekdo, ki sem ga pričakoval. Kakor pa vidim — ta ni tisti. Pustite ga iti — ne bo se več ]>ovrnil...« Zasmehovali so ta predlog; in razjarjeni legijonarji so porinili Mihaela z mize. Medtem, ko sva se Digby in jaz trudila, da bi se prerila do mize, so že bili vrgli tatu na mizo in ga držali. Skozi vsako roko in skozi eno uho so mu bili zapičili po en bajonet. Stokajoč in ječe je ležal pribil na mizi ter prosil usmiljenja. Ko sem se preboril do mize, 7gražnjoč se nad tako zverinsko surovostjo, ter hotel osvoboditi ubogega človeka iz rok njegovih mučiteljov, so me popadli od zadaj in me pahnili stran. »Tu Ičži sedaj in premišljaj, kaj se pravi, okrasti svojega tovariša!« je kričal Schwartz nad tatom. »Nehaj že cviliti — ali pa ti zabodem bajonet še skozi grlo!« je zarenčal Brandt Hank me je prijel, ko sem bil Haffa zagnal na tla. >Pus'i to, Johnny!« mi je dejal, oklepajoč me z rokama s silo kakega medveda. »Tako zdravijo tukaj tatove. Tatvina pri legiji ni priljubljena. Vendar bi bil rnd videl, da bi bil Boldini ta, ki so ga linčali...« Skušal sem se mu izviti iz objema, ko sem vidri kako je Mihael ko tiger planil na Sehwartza. Iznenadfl se je začul vzklik: »Straža!« Vsi so se ra/ pršili, in ko je straža vstopila, je naSla vse tiho. vse moštvo je trdno spalo — samo sredi sobe smo stali ni trije in baš vlekli bajonete iz jadikujočega moža mi beli mizi. >i£aj se je tu zgodilo?« je vpraSal stražni korporaL V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za moti oglas Din 10*—. Mnli oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pedtno vrstico po Din 2*50, Zo pismene odgovore glede molih oglasov treba priložiti znamko \mm\ Mizarski vajenec se sprejme. — Gabrovšek Miha, Briše 11, p. Polhov-gradec. (v) Vajenka se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Lastnoročno pisane ponudbe na upravo »Slov.« pod »Marljiva« št. 2723. (v) Učenko ki ima veselje do trgovine in zna šivati, sprejme Antonija Vilar, trg. z meš. blag., Dob pri Domžalah. (v) Vajenca poštenih staršev, s primerno izobrazbo išče -»KOVINA«, železnina -Kranj. (v) Vajenca sprejmem proti plačilu. -F. Bačnik, kamnoseštvo, Moste pri Ljublj. (v) Vajenko pošteno in pridno sprejmem v specerijsko trgovino. Ponudbe na upravo, Slovenca pod »Zanesljiva« i 2623. (v) i Krojaškega vajenca ' sprejmem, dam mu nekaj plačila. Kocjan, Dolenjska cesta 20, Ljubljana. (v) Čevljarskega vajenca sprejmem. Ciril Lovec, Glavni trg 4, Maribor, (v) ; Dna potnika za jamstvena, nezgodna in vlomska zavarovanja sprejmemo takoj. — Fiksum in provizija. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Modistinja dobro izvežbana — išče službo. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Skromnost« št. 2665. (a) Mlada prodajalka želi kakršnokoli službo. Prosim pišite na upravo »Slov.« pod zn. »Vedno hvaležna« št. 2664. (a) Dekle staro 22 let gre za majhno plačo služit za vsa hišna dela ali da bi se priučila kuhati, najraje v bližini Ljubljane. - Eržen, Cerklje 93, Gor. (a) Prodajalka dobro izurjena v trgovini z meš. blagom, išče službe v mestu ali deželi, nastopi lahko takoj. Ponudbe nod »Poštena* na upravo »Slo-venca« pod št. 2483. (a) Pisatelj išče mesto domačega učitelja, ali pa lekcije za slovanske jezike, angleščino, nemščino in italijanščino. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Pisatelj« štev. 2762. (a) Do 300 Din mesečno plačam boljši šivilski mojsterci, ako bi vzela šiviljsko pomočnico v prakso. - Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Kjerkoli« št. 2750. (a) Krojaški pomočnik vaien najfinejših del, za velike in male kose, išče mesto. Radi krize gre za 60 Din tedensko. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2495. (a) Manufakturistinja starejša moč želi preme-niti mesto takoj ali pozneje. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2694. (a) Gospodična zmožna kavcije, želi vstopiti kot prodajalka v slaščičarno ali trgovino. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Trgov, naobrazb.a«. št. 2767. (a) Klobasarja prekajevalca, prvovrstnega, samostojnega strokovnjaka sprejme takoj tovarna v Savski banovini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2524. (b) Šoferja-mehanika in prvovrstnega mlinarja sprejme valjčni mlin Bi-strica-Naklo. (b) Potniku, ki že potuje po špecerijskih trgovinah in je dobro znan, se odda blago, ki ga rabi vsaka trgovina. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Živila« 2493, (b) Dobrega potnika za Slovenijo išče domača tvrdka železninske stroke. Ponudbe naj se naslovijo na upravo »Slovenca« pod značko »Takojšen nastop« št. 2631. b Iščem postrežnico! Naslov v upravi »Slovenca« št. 2718. (b) Posojilo na 1. knjižbo Trisobno stanovanje 150.000 do 200.000 Din s kopalnico in vsemi pri-išče večje solidno indu- j tiklinami se takoj odda strijsko podjetje za po- i Pred Škofijo št. 1 (Pro-jačanje obrtne glavnice, j metna banka). (č) Naslov v upravi »Sloven- i -- ca« pod Št 2582. (d) j Stanovanje Dosmrtno hrano I in stanovanje dobi starej- j ša gospa, gospod, ali sta- j Stanovanje rejši zakonski par, ki bi ! soba, kuhinja in pritikli-mi dal 55 do 60 tisoč Din. „e, suho in solnčno, se Sprejmem tudi hranilno 0dda, Verovškova 62. (č) knjižico. Ponudbe na po--------------- družnico »Sloven.« Novo Komfort. stanovanje mesto pod »Mirni kotiček« št. 2644. se odda v Mali št. 47 pri Ježici. vasi (č) (d) Služkinja srednjih let, zdrava, pridna, poštena, ne posv?rnn, j ki zna dobro kuhati meščansko in kmečko brano in je vajena opravljati v.a hišna dj'a se išče na deželo v krščansko hišo. -Nastop takoj ali do 31. marca. Plača po aogozoru in zmožnosti. Pon-idhe z navedbo spričeval na upr. , Slovenca pod »Zanesljiva« ' 2596. ' (b) Posojilo Vam preskrbim na hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, Ljubljanske kreditne banke in Praštedione — hitro, vestno in točno. Zato ne prodajajte knjižic, preden se ne oglasite pri meni. — Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Gospa je izgubila večjo vsoto denarja. Katera dobra oseba bi po- .. ~ _ sodila 7000 Din in s tem ceno oddam Dravlje 2. (č) preprečila nesrečo v za- t. - « «........ • konu in obvarovala čast 1 "sobno stanovanje rodbine, naj pošlje pi- veranda, kopalnica in pri- smene ponudbe na upr. tikiine, se odda maja ali »Slov.« pod zn. »Nujno« pozneje. Naslov v upravi št. 2713. (d) »Slov.« pod št. 2567. (č) 4 sob z vrtom se odda mirni stranki s 1. majem. Naslov v oglas, oddelku »Slov.« pod št. 2684. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico fl. nadstr.) v Zg. Šiški 235, blizu Gas. doma. — Vprašati danes med 2—4. (č) Dv^bno stanovanje *Ska in njivo oddam za 250 dinarjev. Mala vas 48, Sto-žice. (č) Razprodaja za dame in gospode samo še nekaj dni P. MAGDIČ, Ljubljana, Frančiškanska ul. 10 v hotelu ..METROPOL" (MIKLIC) se odda več moderno in udobno opremljenih mesečnih sob s tekočo ioplo in hladno vodo, kopalnico in vsem komfortom. Sobo in kuhinjo Intelig. gospodična Prodajalka začetnica, išče mesta ▼ trgovini kjerkoli tudi izven mesta - proti majhni ; plači. Ponudbe na upr. ! »Slov.« pod št. 100/2662. j Trg. pomočnica z dobrimi spričevali želi mesta v manufakturni ali modni trgovini. Cenj. po- I taudbe na upr. »Slov.« j pod »Poštena« št. 2661. Risar ta moderno pohištvo in sobno tehniko z strokovno izobrazbo tu in v ino- j »emstvu, išče primerno klužbo. Ponudbe na upr. »Slov,« pod zn. »Risar« »t. 2659. (a) Periektna kuharica ne preko 40 let, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, se sprejme. Ponudbe s sliko, popisi spričeval in zahtevo plače na gospa Erna Mrzljak, Belgrad, Kralja Petra 18. (a) Dobra kuharica išče službe k eni osebi ali kaki boljši kršč. družini. Ponudbe pod »Marljiva št. 2685« na upravo »Slovenca«. (a) Kuharica Uče mesta na večje po- j Bcstvo ali graščino. Na- I slov pove uprava »Slo- j venca« pod št. 2633. (a) 33 letni »Primorec« s 15 letno prakso, išče službo cerkovnika v kateremkoli kraju v Sloveniji. Zmožen je tudi za kako pisarniško moč, -Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Veren« št. 2737. (a) Veleposestniki, pozor! Ekonom-vrtnar, absolvent kmetijske šole, z mnogo- j letno prakso v vseh pa- ' uogah (živinoreja, polje- 1 deistvo, sadjarstvo, vinar- i stvo, vrtnarstvo itd.), s skromnimi zahtevami —' uporabe« za vse, energičen, zaupen, trezen, nekadilec — želi primerno mesto. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod Ora et labora« 2434. (aj Služkinjo za vrtna dela, mlado, zdravo in pridno v Ljubljano sprejmem. Zglasiti se je osebno. Naslov v upr. Slov. pod štev. 2614. Strojevodje in prvi pomočniki pri strojih za izdelovanje papirja s sprejmejo proti dobri oskrbi in dobri plači za takojšnji nastop. Ozirali se bomo samo na naše državljane. Ponudbe je poslati na »Za-grebačku dioničku tvor-nicu papira«, Zagreb 2. poštni predal. (b) Trgov, pomočnika mlajšo agilno moč, z znanjem nemščine, perfekt-nega računarja — sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval, navedbo stroke, v kateri je verziran, ter zahtevki pri prosti hrani in stanovanju na: P. Koren preje Šterk — Črnomelj. (b) Služba monterja za elektrarno je razpisana. Ponudbe na Sodarsko zadrugo na Češnjici p. Železniki. (b) Dobra kuharica vešča vsem gospod, delom, krščanska, se išče. Ponudbe pod »Pridnost« št. 2621 na upravo »Slovenca«. (b) Šoferska šola E. Čeh bivša Caniermkova žoterska 'o I a I 1 itlhl ara. Duna'skn c. 3!i Sola za poklicne šoferje In amaterje. Prospekti in pojasnila zastonj in franko. Dame, pozor! Krojno risanje in prikro-jevanje damskih oblek za dom in poklic, po najnovejših sjx)mladanskih modelih, se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja — ROZI MEDVED, Ljubljana, Mestni trg 24/1. Istotam se izvršujejo dam-ske obleke, kostumi, plašči itd. po zmerni ceni. — Dobijo se kroji po meri. Čevljar, pomočnika z večletno prakso, dobro izvežbanega za vsa šivana in zbita dela, sprejmem v stalno službo. Na- . . . ....... . ! slop takoj. Josip Levov- z rednimi dohodki in ka- „;k, čevljarstvo. Sloven. pital^m, poroči gospoda gradeč. |b! od 30—45 let v stalni služ- j '------- bi. Dopisi na upravo Slo-: Dvosobno stanovanje venca pod »Srečna Velika ,, . noč« 2622. ^ oddam maia za 360 Din, v ' blizu udmatskega tramvaja. Predovičeva št. 11/1., desno. (č) Dvosobno stanovanje se odda v novi hiši na Glincah cesta VI-4. (c) Stanovanje za več let in tudi dosmrt' z. v Ljubliani naznanja no< poceni oddam. Eno, cenj. občinstvu, da prične dvo- ali trisobno, skoraj zppet z rednim ohrato- v centru Ljubljane, proti vanjem dne 14, marca na ' vnaprejšnjemu plačilu, !a-celi progi Celje—Ljublja- j h.ko tl)di s hranilnimi knii-na in obratno, po dose- žicami, po možnosti Ljud-danjem veljavnem voznem ske posojilnice. Ponudbe »BISTRA« avtoprometna družba z o. redu. Za čim večii obisk se priporoča podjetje. Pozor, lovci! na upravo »Slovenca« pod šifro »Dogovor« štev. 2667. (č) Stanovanje 2 sobi, predsoba (parket), kuhinja z balkonom in zaprto verando ter z uporabo vrta, oddam dobri Dne 16. marca 1933 ob 10 stranki za maj ali junij dop. se bo vršila dražba v vili, I. nadstr. Naslov lova občine Rafolče, na I v upr. »Slov.« pod štev. okrajnem načelstvu v Ka-, 2724. (č) inniku, soba št. 4. Lov je ; -------—,--- oddaljen samo pol ure od j Stanovanje državne ceste in avtobus- i stiri- in dvosobno, s kom-ne proge Domžale-Luko- , fortom, oddam. Naslov v vica. Kupci, lovci vljud- upravi »Slovenca« pod Opremljena soba se odda blizu glavnega kolodvora solidnemu go-li-(s) Lepo prazno sobo s posebnim vhodom oddam Stožice 54. (s) Sostanovalec se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2670. IŠČEJO: Iščem manjši lokal v bližini živilskega trga, Sv. Petra ceste ali Marijinega trga. Reflektiram tudi na praktične dvoriščne lokale. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »V bližini tr- ga« št. 2629. (m) ODDAJO: Pekarna se da v najem. Potreben kapital 12.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2645. (n) Restavracijo tik večje postaje blizu Ljubljane oddam v najem. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 2726. (n) Pisarniške prostore sredi Ljubljane oddam. -Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2736. (n) no vabljeni! (o) Posojilo 250.000 Din išče lastnik neobremenjene lepe vogalne hiše s trgovinami v centru Ljubljane. Ponudbe na pisarno dr. F. Luck- • manna, Ljubljana, Gradi- j šče 4. (d) Vložne knjižice kupite ali prodaste najbolje pri Komand družbi M JANKOLE. Liubliana Selenbiirflova ulica 6 II. Telefon 30-52 Idi Dve dijakinji št. 2569. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico, v centru mesta, v bližini kolodvora, mirna lega, visokopritlič-je, se takoj odda. Poizve , . se v pisarni Dvorakova IV^Čl™ M3"0!?; «• 3, Pritličje. (č) v teh težkih časih sc mori c najlažje dobili i uelano vitvilo domače nlelarne. Mi damo vsakomur lekoče delo, ker smo diemalci za ple enine, dobavimo preio in izplačamo zaslužek z« ple lenie kar dokazuje mnogo /ahvalnic, V slučaju, da Iv čele delali in zadužiti, ic obrnile po gratis-prospekle na Ivrdko Domača Pletarslm industrija Josip Tomaži., Maribor, Trubarjeva ul 2, odd.7 Zagotovite si lastno domačijo in brezskrbno bodočnost. Brezobrestno posojilo za zidavo lastnega doma, odplačilo obrestnih dolgov, izplačilo dedščine in dote, dosežete kot član zadruge »Moj dom«, Ljubljana, Tyrševa c 31/1. (d) Posojila podeljuje »Zadruga«, Liubliana pp 307 Sprejme ooverieni-ke._ (d) Industrijsko podjetje manjše, donosno, razvoja zmožno se proda. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 2625. (d) Kot družabnica se sprejme ženska z obrtnim listom za trgovino z mešanim blagom ali ma-nufakturno trgovino. Ponudbe na upravo Slovenca pod značko 'Poštenje« 2542. <d ua samoti. Oglasi na de- Jt. 2773. (č) kanijski urad v Kamniku. Starejši gospod išče meblirano solnčno sobo. Ponudbe na »Slov.« pod »Australia 2682«. (s) ODDAJO: Trisobna stanovanja se oddajo v najem za daljšo dobo (do 10 let). Več se poizve pri Mariji Jančar. Ljubljana, Sv. Pe- Prvovrstno sobo opremljeno, v krasni vili blizu cerkve sv, Jožefa, elektrika, telefon, souporaba kopalnice, zelo mirno, oddam samo zelo solidni stranki. - Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Sv. Jožef« št. 2677. (s) Lepa prazna soba s posebnim vhodom se odda. Podrožnik e. VII. .i • » ... •>■ MI rcojiufcB. Lokal velik, svetel, z lepo izložbo se poceni odda takoj ali s L majem t. 1. Ponudbe na upravo Slovenca pod značko »1000 Din« 2593. (n) Lokal za trgovino najlepši centrum, tik cerkve, odda s 1. aprilom Jožefa Kobal, Zg. Gorje 28, Gorenjsko. (n) Pekarna z gospodarskim poslopjem, na prometnem kraju, se da takoj v najem. Ponudbe pod št. 200/2564 na upravo »Slovenca«. (n) Gostilna dobro idoča, na deželi, se odda na račun. Ponudbe pod »Gostilna« štev. 2720. (n) Več stavbnih parcel naprodaj, 10 min. od postaje Št. Vid-Vižmarje, 10 min. od tramvaja. -Poizve se v upra. »Sl.« pod št. 2331 (p) Lepo vilo v Abaciji prodam odnosno zamenjam za posestvo v Jugoslaviji. Ponudbe pod »Krasen razgled« št. 2468 na upravo »Slovenca«. (p) Kupim hišo v Ljubljani ali neposredni bližini - do 150.000 Din. Ponudbe na upr. »Slov.« pod št. 100/2498. (p) Hišo stična vili - Podrožnikom prodam radi selitve. — Rožna dolina c. V/33, (p Hišo pripravno za vsako obrt prodam v Gradu p. Cerkljah. J. Martinjak, Golf* " Njivo in travnik ob Gerbičevi ulici dam poceni v najem. Naslov v upr. »Slov,« pod št. 2744, Parcele za večje zgradbe se prodajo v Šiški in ob Ce- Malo posestvo v bližini Kranja naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 2615. (p) Manjše posestvo ali hišo z vrtom kupim v bližini Rogaške Slatine lovški cesti. Poizve se ' Ponudbe na upravo Slo- pri stavbeniku Battelini Angelo, Ljubljana VII, -Aljaževa ulica 35, telefon št. 33-39. (p) venca pod »Rogatec« 2611 Prodam fiolovico ali četrt hiše sredi Celja za knjižico celjske »Ljudske posojilnice«. Ponudbe je poslati na upr. Tovarna kovinske robe pri Ljubljani, z lepim posestvom se ' Slovenca Celje pod znač proda ali sprejme družab- ! ko »Mesto« 2609. (p) nika. Ponudbe na upravo »Slov.« pod 200«. 2770. »Rentabilna (P) Malo posestvo s krasno novo hišo in trgovskim, gostilniškim in lokalom za trafiko, na prometni točki, prodam z ali brez inventarja in zalogo. Posredovalci izključeni. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2525. (p) Trgovina stara, dobro vpeljana, z juto in vrečami v polnem obratu — naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sigurna eksistenca majhen kapital« št. 2309. (p) Redka prilika! Radi selitve se proda krasno posestvo, obstoječe iz dveh enonadstrop-nih hiš in enega gospodarskega poslopja z obsežnim dvoriščem ter sadnim in zelenjadnim vrtom, v izmeri 2700 ma - V najem dam ali prodam tapetniško delavnico z vsem inventarjem in materialom na prometnem kraju brez konkurence radi j^reselitve. — A. Urh, Ljubljana, poštno ležeče. (p) Marjšo trgovsko hišo na deželi z nekaj zemljišča kupim. Opis in cena na Paral, Žužemberk, (p - Stavbne parcele od šentviškega hriba do Save* pri Tacnu naprodaj. i\aslov pove uprava Slovenca jaod štev 2604. Hiša z zemljiščem tik banovinske ceste ugodno naprodaj. — Ponudbe po I šifro »48.000« upravi »Slovenca« št. 2565. (p) Enonadstropna hiša dvodružinska hiša se proda za Din 110.000. Za Din 80.000 se prevzamejo hranilne knijge Spodnješta-ob" glavni-'cesti,"20" minut i |erske» Mestne hranilnice od glavne pošte. Plačilni i 10 Posojilnice v Narodnem domu.. Vojasniska 21, Maribor. (p) pogoji zelo ugodni. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 2732. (p) Vogalna parcela na Kodeljevem se proda Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2730. (p) i Posestva - gostilne j mline, hiše. parno pekar- j interesenti naj pustijo svoj naslov upravi »Slovenca« v Celju pod »Redka prilika«. (p) Trgovska hiša nova enonadstropna s parcelo in zemljiščem ob državni cesti v mestu Celju, pripravna tudi za večjo obrt ali industrijo se jroda za 400.000 Din. Prevzame se lahko 140.000 hipoteke. trgovine, žage - prodaja Posredovalnica, Maribor, Frančiškanska ulica št. 21. (p) Hišo v Zagrebu prodam ali zamenjam za manjše posetvo v Sloveniji, po možnosti v Savinjski dolini. Hiša (3 sobe, kuhinja, predsoba in shramba) je vredna Din 125,000. Vprašati: 2elez-nik, Zagreb, Klanječka 40. Enodružinska hiša naprodaj. Jarše št. 33. -Sv. Križ. Cena 50.000 dinarjev. (p) Več stavbnih parcel tudi proti vložnim knjižicam, ugodno proda We. ster, Hradeckega cesta 8. Hišica ali majhna parcela se kupi od Zidanega mosta do Celja, največ dve uri od železnice. - Ponudbe pod »Denar takoj« štev. 2696 na upravo »Slov.« (p) Naprodaj malo posestvo za 35.000 Din in 10 hI dobrega vina. Vprašati v gostilni Wolfzettel nad Tremi Ribniki, Maribor. (p) Novo trgovsko hišo enonadstropno, pri kolodvoru prodam. Gotovina 40.000, drugo po dogovoru. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Pri Ljubljani« 2627. (p) Nova hiša z več sobami in vrtom, v lepem trgu, blizu Celja, pri železniški postaji, se ugodno proda. Izve se pri podružnici »Slovenca« v Celju. (P) Posestvo lepo, 15 oralov veliko v ravni legi prodam. Vprašati pri Mariji Kopar, Jartnovec, p. Dramlje pri te) Pozor! Ugodna prilika! Malo posestvo z lepo hišo ter gospodarskim poslopjem in zidanimi svinjaki 25 minut od mesta Celja za glavno cesto se ugodno proda. Ogleda se in cena izve pri Franc Jakše, Babno 22. — Celje. (p) Stavbišča naprodaj. Meljska c. 51. Maribor. (p) Naprodaj posestvo s^donosnik, gozd, njive. Slatenik št. 8. p. Sv. Jakob v Slovenskih goricah, (p) Trgovska hiša dvonadstropna, moderna, 10 let davka prosta, v industrijskem kraju — je zelo poceni naprodaj. Ponudbe pod »Stara trgovina« na upravo »Slov.« pod št. 2470. (p) Enostanovanjska hiša poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2714. (p) Posestvo zemljišče, deloma zaraščen gozd, okrog 23 jo-hov, vse skupaj prodam. Cena za joh 1500 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2711, ,'p) Dražba posestva (prostovoljna), 20 mfnut od Borovnice, se bo vršila 25, marca. Poizve se v gostilni Zalar v Borovnici (p) Hišo blizu centra Ljubljane, ob prometni cesti, z manjšim lokalom, v dobrem stanju, prodam za gotovino 200.000 Din. Mesečni donos je 2000 Din. Le resne ponudbe na upravo »Slovenca« nod značko »Vredna« H. 2668. Loj Lepo posestvo 10 oralov, pri Mariboru, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, (p) Prodam posestvo 6 oralov. — Sega Štefan, Dolgoše 75 nad Brezjem. PohiStvo zaradi selitve poceni na prodaj. Rožna dolina, cesta VI it 45. (J) Motorno kolo »Puch«, 220 kbe, naprodaj za 2500 Din. Mostar Ignac, Ižanska c. 114. (f) Avto ali motocikl naugodneje kupite ali prodaste potom avto-tvrdke 2užek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f) Prodam osebni 4 sedežni avto, popolnoma v dobrem stanju, malo vožen. Plača se s knjižico Praštedionc ali se zamenja za vino. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Slovenca« pod »Rentabilnost« 2791. (f) Radio aparat tricevni, na priključek na 220 Wolt z akumulatorjem poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2772. (i) Najugodnejši nakup pohištva' Spalnice plesk. 2000 Din omare pleskane 400 Din postelje pleskane 200 Din kuhinje komplet. 950 Din Imam veliko izbero vsakovrstnega modern. pohištva po najnižjih cenah. Andlovic strofno mizarstvo Komenskega uL 34, Različno pohištvo postelje, kuh. oprema, salon, garniture, zibalnik (Sehaukelstnhl), omare itd., proda Reichl, Mestni trg 8, od 1—4. (š) Kupim stensko uro, zofo in kredenco. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Mobilje« št. 2602. (k) Klavirje, pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke -Muzika, Ljubljana, Sv. Petra c. 40. (g) Gramofon kovčeg s 5 ploščami poceni naprodaj. Knezov stradon st. 15 — llovca Ljubljana. Tamburaši, pozor! Celobrač — čelovič skoraj nov se ugodno proda ali zamenja za kitaro. Ponudbe na upravo »Slov.« ood šifro »Kitara« 2771. boifi5 Pozor! Velika izbira spalnic, kuhinj, v različnih barvah in različnih lesovih, po najnižji ceni Vam nudi adino Gospodarska Za-Iruga mizarskih mojstrov r Ljubljani, Vegova ul. 6. Spalnica nova, in več divanov — ugodno naprodaj. Franc Iskra, tapetnik, Vič 16. (š Čisto pohištvo dobro ohranjeno, tudi posamezni komadi, ugodno naprodaj. Pražakova ulica 10, priti., levo. (a) Sobna oprava gosposka, črna, lepo ohranjena, se radi preselitve roda. Naslov pove upr. lovenca pod št. 2624. (š) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. tekstilne odpadke, krojaške odrezke, ovčjo volno kupuje ARBKITER Maribor, Dravska c. št. 15 KovaSko orodje že rabljeno, kupim. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 2605. (k) Bukova drva zdrava, suha, več vagonov kupim. Plačani takoj. Navedba zadnje cene. Ve-lepič, Ljubljana VII, (k) Psa dobermana mladega, kupim. Za dre-suro. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Doberman« 2492. (k) Kavarniške mizice zložljive (6 kom.) ter 24 kom. stolov, zložljivih — vse dobro ohranjeno, kupim pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Točno plačilo« št, 2505. (k) Mladega psa velike pasme, najraje moškega spola, za mesarijo, kupim takoj ali v spomladi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko: »Dober čuvaj za Gorenjsko« 2476. (k) 10 voz zemlje dobre vrtne, ali gnojne travniške, kupim takoj. -Naslov v upr. >Slov.'. pod štev. 2725. (k) Kanarčke-harcerje vsako leto odlikovane z zlatimi in srebrnimi kolajnami, razprodaja Opeka, Kodeljevo 31, poleg Mladinskega doma. (1) Vsakovrstno oo naivlšiib cenah ČERNE, tuvelir, Ljubljana, Wolfova ulica It. £ Bukovo oglje kupi vsako množino Uran Franc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 24. (k) Kupim rabljen elektromotor 1 Ks. Ponudbe na imravo »Slov.« pod zn. »Motor« št. 2740. (k) Volno kupim ali prevzamem v predenje in tkanje sukna, kocev in odej, po ugodnih cenah. Obrnite se na domačo industrijo volnenih izdelkov: Peter Majdič, Celje. (k) J?1 SI Staro kolo kupim. Kos, Idrijska ulica št. 3. (k) Žična mreža za ograditev vrta, rabljena, od 40-50 m sc kupi. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2612. (k) Kupim bradljo Ponudbe z navedbo zahtevka je oddati upravi »Slov.« pod an. »Telovadec« št. 2746. (k) oves debelozrnati ječinenovec, zajamčeno kaljiv — nudi najceneje, dokler kaj zaloge, tvrdka A. Volk, Ljubljana, Resljeva cesta št. 24._ Otroški vozički po zelo nizkih cenah — trgovina M. Tomšič, Sv. Petra c. 52. (1) e puhasto . . kg 32 Din belo ... Ig 45 Din beli puh . kg 140 D'a razpošilja tudi povzetjem: lepo volno in žimo poceni prodaja SEVER Marijin trg št. 2. Konfekcija — moda najboljši nakup. — Anton Presker, Sv. Petra c. 14. Ljubljana (1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta »t, 16. Telefon 33-13. Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Joughurt sladka smetana, stolčena, razni sir, čajno maslo — najbolje in najceneje v Mlekarni. Dunajska 17. II Sadna drevesa Radi izpraznitve drevesnice na Poljanski cesti je naprodaj več tisoč viso-kodebelnih in pritličnih jablan in hrušk, marelic in breskev po znižanih cenah. Zahtevajte cenik, ali se osebno zglasite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3, (1) Otroški voziček športol, poceni prodam. Ko«, Idrijska ul. 3. (1) Voz z diro močan samec, ceno naprodaj. Polenšek Felik«, Podgora 15, St. Vid nad Ljubljano. (1) Lečo debelozrnato in orehova jedrca — nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. (1) Perje kg 9 Din, belo čohano ■>6 Din kg, sivo čohauo 34 Din in 24 Din kg. čisto belo puh perje HO Din kg Itazpošiljam po p « necn povzetju. L. Brozovič, Zagreb Ilica 92. Pritlično sadno drevje in sadne podlage v odlični kakovosti nudi drevesnica Jelen, Št Ilj, Velenje. vseh vrst, vrtna in poljska, sveža — dobite pri KARL LOIBNER, Celje, Kr. Petra cesta 17. maiB!!3HBiRaaaaB> Sadike smrekove in mecesnove, za pomladansko pogozdovanje, odda več tisoč 4-in 5 letn. presajenih smrekovih sadik ter 2- in 3 letnih mecesnov, prvovrstnih, zdravih in močnih — Franc Dolenc, graščina Hrib, Preddvor nad Kranjem. (i) Otomane v veliki razprodaji pri Dolničarju v Št. Vidu n. Ljublj,, naspr. cerkve. (1) Prodam plašče za zdravnike, kemike, brivce in obrtnike! Jopiče za natakarje, mesarje in druge obrti. Predpasnike za kuhinjo, dom in obrt izdeluje Hamann, Mestni trg 8. (I) Ali že veste da so Jalta •< pomaranče vseh vrst, (udi čez H kg težke, najcenejše v deli-katesi in špeccriji F. K. Kovačič, Aliklošičeva cesta-_O Pletilni stroj Vcderman, dobro ohranjen, prodam za nizko ceno. Jezovšek, Ljubljana, Mestni trg 1-1. (I) Valilna jajca štajerska komad po 2 Din, Rhode Island po 3 Din komad prodaja Prane Vidmar, Grosuplje. (I) Marelice! 'Sadike, debele, rane marelice dobite pri šol. upravitelju na Skaručni nad Ljubljano. (I) Dvetcnski *cvor. avto znamke Chevrolet prodam. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 2617. (f) Sladkega sena 15.000 kg proda Strajnar Jožef, Zg. Duplica 5, p. Grosuplje (I) Prodam psa »Nemško togo ° mesecev staro. Naslon v upravi Slovenca pod 2626. (I) Skobeljniki (llobelbank) 500 Din. — Mušič Franc, mizar, Mengeš. (I) Volna, svila, bombaž stalno » bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje iu ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdkl Kari Prelog, Ljubljana --Židovska ul in Stari trg. ZAHVALA. Povodom smrti našega prerano umrlega ljubega moža, očeta, starega očeta itd., gospoda Jakoba Podreberška Si izrekamo vsem prijateljem, znancem in tovarišem kar najtoplejšo zahvalo za spremstvo na njegovi zadnji poti. Predvsem se pa zahvaljujemo za častno spremstvo upravi policije in straži, upravniku g. Kerševanu, poveljniku straže g. Grilu, vsemu poštnemu osobju z direktorjem g. dr. Tavzesom na čelu in godbi »Sloga« ter pevskemu zboru Krakovo-Trnovo za v srce segajoče žalostinke. Maša zadušnica se bo brala v torek, dne 14. t. m. ob 7 zjutraj v trnovski cerkvi. Žalujoči ostali. m m Za vse dokaze Iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom prerane izgube našega nad vse ljubljenega očeta, deda, pradeda, strica, tasta in svaka, gospoda Ivana Zorca uradnika pivovarne »Union« kakor za poklonjeno krasno cvetje, se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu župniku patru Modestu dr. Novaku za vse obiske in tolažilne besede, ravnateljstvu pivovarne »Union«, kakor uredništvu ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 11. marca 1933, Žalujoči ostali. čebulček po 4 Din liter ima večjo množino naprodaj Ivanka Kopač, St. Vid nad Ljubljano 21. (1) Puhasto perje 12 Din, čohano 30 Din, puh 120 D n kg, ter volno in žimo za madrace, izredno poni prodaja Šega. Wo!fova "lica št. 12 (dvorišče). (1) Šivalni stroj »Praff« prodam po zelo nizki ceni. Zeleznikarjeva 6, Sp. Šiška (pri šoli). (I) Motorno kolo (dvotaktno) za sprejem ljivo ceno naprodaj. Poljanska cesta 58. (1) Ptičje kletke" poceni naprodaj; zamenjam tudi za ha.-carje. -Krojaška št. 5, podstrešje (Cankarjevo nabrežje 19). Semenski oves domač, lep, čist, razpošilja v vsaki množini tvrdka Ivan Rojnik, Slovenj- gradec. Zahtevajte ponudbo in vzorec. Večjo množino fižola cipra prodam. Franc Fle-re, trgovec, Dobrna. (I) Tri šivalne stroje Pfaff, velike krojaške, popolnoma nove, prodani zelo ugodno proti gotovini Kassig, Ljubljana. Židovska ulica. (!) Dva kozolca žganjarski kotel, pohištvo, gospodarsko orodje, male sode prodam. — Bližina Ljubljane. Naslov v upravi Slov.« pod št. 2491. (1) Otroški voziček globok, malo rabljen, poceni prodam. Sv. Petra cesta 52. (1) Hlevskega gnoja več voz - proda Franc Iskra, Vič 16. (1) Semena za polje in vrt kupujte v trgovinah Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer^_ (1) Dve kravi dobri mlekarici, s teletom naprodaj, Ljubljana, Sv. Petra c. 47. (I) mošančke dobite stalno po najnižji ceni pri GOSPODARSKI ZVEZI Kanarčki harzer rolerji, dobri pevci, odlikovani ■/. zlatimi in srebrnimi kolajnami -naprodaj (tudi plemenske samice). Franjo Omahna, Sv. Petra c. 53 a. (I) Zgodni krompir rožnik, za seme, 1500 kg proda Janko Vilar Dob pri Domžalah. (I) Kolonska voda v 25 dišavah od 35 do 150 Din 1 liter, kakor ludi Kristal brilantin po 50 Din za 1 kg, nudi Droge-rija Hafner, Celovška cesta 14 (Sp. Šitka). Semenski oves, grahoro, črno deteljo, domačo lucerno, peso, trave in druga semena za polje dobite v najboljši kakovosti pri FRAN POGAČNIKU v Ljubljani, Tyrševa (Du-najsta) cesta št. 67, nasproti mitnice). Otroški voziček skoraj nov, na peresih naprodaj. Sv. Petra nasip št. 51. (f) Prvovrstna jajca staroštajerska, za valenje (nosnost ca. 200 kom. v letu), najceneje prodam. Fischer, Pekre pri Mari- boru p. Limbuš. (D Foto-atelje kamera 18X24 (Herlango) — z Voigtlander Tripleanasti-gmatom, po ugodni ceni naprodaj. — Stane Kune, Ljubljana, Tržaška 43. (I) Mlekarski voziček in železen štedilnik ceno ■ naprodaj. Ravnikarieva ' ulica 10. (1) SODNA PRODAJA trgovske zaloge. V konkurzni zadevi tvrdke Kiihar in Hrovat, manufakturne trgovine v Mariboru, Aleksandrova cesta 9 se vrši dne 27. marca 1933 ob 9. uri v trgovskem iokalu tvrdke sodna prodaja trgovske zaloge (opreme in manuf. blaga) v dveh partijah. Cenilna vrednost tega bla£a znaša 39.842.43 Din in 303.628.77 Din. izklicna cena znaša polovico cenilne vrednosti. Prodaja se samo trgovska zaloga skupaj, ne pa po kosih. Inventurni in cenilni zapisnik je na vpogled v pisarni podpisanega konkurz-nega upravnika, kjer dobijo interesenti tudi ustmena pojasnila. Dr. Andrej Veble, odvetnik v Mariboru, Sodna ulica 16. Prodam pasjo hišico, nekaj vrtnega orodja, palice k vrtnicam, dva umivalnika. Strossmayerjeva ul. 5. (I) Ugodno prodom 3 vagone rezanela lesa. Interesenti naj se javijo esebno ali z dopisom do 16. t. m. na: Ljubljana, Miklošičeva cesta 20, so-ba_2Lx____ Semena sveža in zajamčeno ka-Ijiva, namočeno polenov-ko, vedno sveže žgano kavo in drugo špecerijo nudi Josip Jagodič, Celje, Glavni trg in Gubčeva ulica. (1) Ugodno naprodaj na favni dražbi Osebni avto - 13. marca ob %\\ na Ciori 23, p. Komenda. Omara s prodali - 13. marca 1933 ob >A 15 v f jubljani, Rožna dol. 1-5. 2 m1 hrastovih fri2en -16. marca 1933 ob 9 v Št. Vidu pri Stični. 2 konja, radio-aparat, razno pohištvo - 18. marca ob 'A9 v Dol. Lendavi št. 52. Umivalnik z ogledalom in omaro za perilo prodam. — Hrast, Prešernova 3. (1) Krojaška delavnica dobro vpeljana, s sigurno eksistenco, brez konkurence, na otoku Hvaru, sc zaradi odpotovanja ceno proda. Naslov v upravi »Slovenca« štev. 1900. Znamka za odgovor. (1) ~Vifrino starinsko, v dobrem stanju proda Reichl, Mestni trg 8, od 1—4. (1) Nakup in prodaja vreč Ljubljana, Dunajska 36, Alojzij Grebene. (t) U preobleko zof foteljev i, t. d. najlažje kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri: R. SEVER Marijin trg št. 2. Za\ ese, odeje, perje, puh. posteljne mreže, železne zložljive poslelie, otomane divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske irave, žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. b vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN I • jbhana Stari trg 32 nihrari Ri. profro, ajdo ln fe£m?D kupite ha točneje i?ri A VOLK, LJUBLJANA Celclrpovinn f.itn Id moke. Kealiev« cest« U Posteljne mreže izdeluje in popravlja najceneje po naročilu Alojz Andlovic, Komenskega ul. 54. (t) Emnjliran.je dvokoles v ognju, lakiranje, lape-ciranjc vsakovrstnih vozil, strokovnjaško delo, solidne cene in točna postrežba pri tvrdki A. Mal-gaj, Celovška c. 96, Ljubljana (t) Sveže najfinejše norveško iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Marmor, Ale^snndrovn 13 kritje in poprava vsakovrstnih streh, kot iesocemcntnih i. t. d., LJUBLJANA, GALJEVICA 9. jzai3mči|on?|popolnp|ji L.sDeti Vsem, ki ste tolažili v bolezni in spremili našega skrbnega moža in očeta, gospoda posestnika na njegovi posl^ji poti, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini g. V. Zabretu in g. kaplanu Poje-tu, dalje g. profesorici in gojenkara m. ž. real. girnn., g. ravnatelju Kunaverju in učencem meščanske šole v Zg. Šiški. Zr. iskrene izrare sočutja in darovalcem cvetja: Bog povrni! Ljubljana-Koseze, dne 12. marca 1933. Žalujoča žena in otroci. aptoi V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najina predraga mati, gospa Mari$a Urch roj. Wippel v soboto 11. t. m. ob 8 zjutraj po kratki, mučni bolezni, pre-videna s svetotajstvi za umirajoče, v 71. letu starosti, za večno zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 13. t. m. ob 15 (3 popoldne) iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Maša zaduinica sc bo brala v torek 14 t, ob 7 zjutraj v župni cerkvi v Celju. Celje, dne lt. marca 1933. Vi'' ■ Nikar preveč ne odlašajte z Vašim naročilom 0 p \ N Mehanična delavnica opank in obutve K Petar M. Damttrov, Pančevo. \ Jlfci* Mednarodni velesejem v Pragi 19.—26. marca 1933 SVETOVNI VELESEJEM Z narodi in države Znižana voinja za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25°/0 Čehoslovaška 33°/0 Pojasnila in legitimacije daje: ALOMA COMPANY, Aleksandrova cesta 2 ČEHOSLOVAŠK1 KONZULAT PUTNIK, Gajeva ulica za nebotičnikom Avstrija 25°/0 Madjarska 25°/0 Priporočamo Vam najboljše šivalne strole ln kolesa Adlcr - GRITZNER Švicarski pletilni stroji DUBIED Zaloga f Kranju. edino le pri tvrdki Trgovina Levrtnlk Jos. Peteline, Ljubljana sa rodo. Telef. St. 2913 Brezplačen pouk v vezenju. Telef. si. 29ls Vefletnu jamstvo. Trgooci! izročite v popravilo VaSe dragocene tehtnice sistema Berkel, Florenz, Schember ter sploh vse nagibne tehtnice v strokovni delavnici ROZMAN L0VR0 Pred Prulami 5 - Telefon 2997 Moko, pšenico in koruzo vagonsko blago dobite od prve roke po borzni dnevni ceni. ako pišete dopisnico na naslov: fl ^^ Hotel M i k 1 i č, Ljubl jana OZEBLINE novo nastale, vsake vrste, na roki, prstu, nogi, nosu, ušesu, ki so zatekle in srbijo, takoi izginejo, ako iih namažete s poznano »LJEKOVITO BARTULIČEVO MASTJO« Cena zavitku samo 10 Din. Proizvaja m v promet jo daje stara, leta 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna Sv. Marije, Zagreb, Dolac krai Tržnic«. Dobi se v vsaki lekarni. Preselitveno naznanilo! Cen lenemu občinstvu in strankam naznanjam, da sem preselil svoj damski krojaški atelje v .Vianboru na Uiavni it g v palačo cf. Bereta. Zahvaljuiem se tem potom svojim cenjenim strankam za njihovo zaupanje in naklonjenost ter jih prosim, da mi isto še nadalje ohranijo. — Za obilen obisk se priporoča Janko Siipilt', damski krojaški atelje do sedaj Slomškov trg št. 3. Za vsa '.avarovan.ia nride v noštev le Ifzalemna zau&roualnfca Lfublfana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, lamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas« Zavarujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici. Zaročenci — zaročenke! Pred nakupom si oglejte mojo zalogo raznovrstnega pohištva, kakor spalnice jedilnice itJ, — — Vložne knjižice prevzamem v plačilo. Steian Koter, Maribor, Mlinska ul. 29. KiijMiie ln prodata valute in devize Poravnava inozemske fakture Sprejema in iipiauuc vioge Podružnica tte hranilnice IjtiM Ljubllano, rainioStcrva c. 13 Javna zahvala Neizmerna hvaležnost mi veleva tem potom se zahvaliti gospodu dr. Robertu Blumauerju, specialistu za kirurgijo, in primariju v Ljubljani, ki je rešil življenje moji dragi ženki Luciji, s svojim velikim znanjem in spretno operacijo, katero je v najkritičnejšem stadiju njene težke bolezni s popolnim uspehom izvršil. Tolikemu znanju sposobnosti in požrtvovalnosti se lahko vsak v najtežjih boleznih mirno zaupal Dolžnost in večno hvaležnost izrekam za pravo ugotovitev težke bolezni in pravočasno odločitev za operacijo gospodu dr. Viktor Marčiču, na Jesenicah, za vso njegovo veliko požrtvovalnost zdravljenja, skrbi in usluge v času njene težke bolezni. Najtoplejša zahvala vodstvu Leonišča, ter čč. sestram za vzorno oskrbo in postrežbo. Andrej Jeglič, Lesce trgovec in posestnik. Zahvala Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi gg našega ljubljenega soproga in predragega jj® očeta, gospoda " Ivana Zemlmna stali ob strani in lajšali bolest, najiskre-nejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, p. dr. Romanu Tomincu za tolažilne obiske med boleznijo, pevskemu društvu »Slavec« za častno spremstvo in ganljive žalostinke, g. ravnatelju Dražilu za v srce segajoči govor ob odprtem grobu, gg. obrtnikom za mnogobrojno spremstvo in vsem darovalcem cvetja. Še enkrat vsem prisrčna zahvala. Ljubljana, dne 12. marca 1933. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL <5ie ie pAus hf Scherbaumoo kruh? Olupite ga in vokusite! Vsaka vrsta našega kruha se nr pravi skrbno in t. ljubeznijo iz najboljših mok Izvrstni strokovnjaki delavoljni uslužbenci. moderni slroii in nred vsem skrbno in vestno delo. vse to nam omogoča peko dobrega in zdravega kruha Pečemo vse vrste kruha: beli kruh svetlejši in temrieiši mešam kruh fijub-l an-iki in črni kruh) v štrucah in hlebih. Vedno presno in belo pecivo (dunaiski kolački, okrogle /.emlje. slanice in makovice). Pecivo h kavi-bele štručice, tručice z rozinami in brioše. Specialiteta: Dobri »Scherbaumov kmečki kruht v hlebih po 3 kg, in za turiste po 1 kg. Zabtevaite pri svo>em trgovcu dobri Scfjerbaumov kruh. - Ge eton 2960. Važno! Času primerno! Važno! Pri nakupu angleškega in češkega sukna, modnega blaga in svile jemljemo v račun (do preklica) tudi HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov A. & E. SKABERNE LJUBLJANA „Fokostop" Moderni grasiini aparat Nepogrešljiv za gasilna društva, avtomo-biiiste, garaže, skladišča, tovarne, rudnike, gospodarstva, laboratorije itd. — Pogasi trenutno ogenj, ne poškoduje pa pr tem ogroženih predmetov Bliskovit in siguren učinek. Zahtevajte ponudbe! Cehoslovaški patentiran proizvod Pa;ent za Jugoslavijo: Oeneialno xusio»slvo za |ugo«iavi|o: MAU3ICE CERAR - UUMJAMA, Bleiwelsova cesta št. 16-11 Za dan 16. marca l I. ob 15. uri razpisana 0 ® ^ v Cel-u, Aleksandrova cesta 1 sledečih predmetov: OiSBin? Stroj znamke Ad!er, dobro ohranjen, registrirna b'" gajna N tionai, registrirajora 999.99 s protikontrolno napravo, velika V/erthe m blagajna (za kako večje induslrijsko podjetje ali denarni zavod), amerikanska pisaina miza, več praznih karlonov ild. 14480 mm Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-ialno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umelna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moha iz m?lna rorgacs, DaCfta Topola. ie stalno na zalogi. Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, preveznih tricik-Ijev. motorjev in šivalnih strojev Velika i&jtiect. — Najnižje cene. — Ceniki franko Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191 „Nektar" Brezalkoholni grozdni in jabočni sok, pridelan brez kemikalij ali kuhanja, samo potom filtriranja svežega grozdnega in jabočnega soka, vsebujoč vse vitamine in druge za človeško telo važne in dragocene snovi. Barva in aroma ostane neizpreme-njena ter se pije kakor tekoče sadje. Najbolj zdra-vilno-osvežujoča pijača, ki vpliva izvrstno na telo. Proizvaja domača tvrdka Jos. Oinig - Ptuj zastopana v mestu Mariboru po Cita Nifergal Maribor, Koroška cesta 1 katera se za dobave najtopleje priporoča. Proti gotovini takoj naprodaj v srednji zložni in zdravi višini med Savinjsko dolino in Trbovljami ležeče, bremen prosto in po legi zelo rentabilno posestvo 26 oralov rodovitnih njiv, travnikov, sadonosnika in 67 oralov doraslega gozda in smrekovega do 301etnega mlaja bujne rasti, prostorna zidana poslopja v dobrem stanju — za ceno 250.000 Din. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Smreka« - 2579. Raznovrstne knjigoveške potrebščine platno usnje, marmor papir, zlato, sukanec itd. Vam nudim po najnižjih cenah A. Jartežič Liubliana, Flor|ans«a ul. 14 TELEKON 1220 TELEFON 3220 Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefr Izdajatelj; Ivan Rakove-. Urednik: Franc Kremiar.