SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 15 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 22 de abril - 22. aprila 1999
Ob obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji
Bog je dal v Janezu Pavlu D. Cerkvi žetega dušnega pastirja, dva svetla vzo-svetosti in neutrudnega apostolata. Živimo v svetu, ki je v mnogočem podoben poganskemu. Moderno dražbo zapeke relativizem, dobrine se ne priznava Več, subjektivnost je odločilna pri etičnih 'zbirah (splav, homoseksualnost, ločitev ^akona, evtanazija). Papež nas pa opozarja na višjo moralno življenje, njegov nauk ne pripada ideološki debati, ampak je lenost, ki izhaja, raste in se razvija iz finega vira evangelija. Zanimivo je videti’ kako se predstavniki različnih siste-m°v, kapitalističnega in socialističnega, trudijo da bi zatajili papežev glas. Težko Je utirati pota med to miselnostjo. Sveti Oče pa ne dela sam, dela predvsem Sveti ^uh. Papež danes trpi obsojanje, ne le od 2Uriaj, tudi od znotraj. Molitev je edino Poroštvo, da bo iz vseh viharjev Cerkev šla obnovljena. Želimo, da bi to mogli Uvideti in razumeti vsi. Morda je veliko k°lj kot razlogi potrebna milost, notranje ra2svetljenje in očiščenje srca. Papež ni Sadnik Cerkve, ni politik ali sociolog, je Pastir, v katerem se razodeva skrivnost Cerkve kot občestvo verujočih. Za 12. svetovni dan mladih v Parizu so mnogi Napovedovali „polomijo”. Le kdo bo pri-^1 poslušat papeža, ki je star in se drži Zastarelih zapovedi? Milijon mladih je pokušal papeža, ki jim je govoril o zahtevali evangelija, ki zvenijo neprijazno v tem »'fctu, ki hiti za uživanjem. Nedvomno je, ^ ljudstvo sledi papežu zaradi globoke Verske potrebe nekoga, ki junaško brani ^’angelij med toliko zmedo, ne zaradi ne-e zunanje simatije, in se mu zahvaljujejo 24 njegovo zvestobo evangeliju, spošto-Vat\je človeka in varovanje življenja.
, Janez Pavel II. je izšel iz Poljske, kjer vladal trd komunistični režim. Bog ki ^tiierja tok človeške zgodovine, ga je v težkih razmerah pripravljal na poslans-°> ki mu je bilo zaupano. Po padcu °itiunizma so papežu odprta vrata, med j^gimi Češke, Madžarske, Albanije, Li-
tve
•n končno tudi Slovenije. Papež priha-
Ja kot glasnik miru in most razumevanja
med vsemi Slovenci. Janez Pavel II., ki globoko dojema duhovna pomankanja in potrebe mnogih narodov z beatifikacijo Slomška, budi v slovenski skupnosti svetniški vzor zvestobe in ljubezni do kulturne dediščine lastnega naroda z globoko krščansko oznako. Leta 1979, je papež tako govoril Poljakom: „Poljska kulturna dobrina, na katero se naslanja duhovno življenje Poljakov nas opredeljuje kot narod. V toku zgodovine je bolj odločilna kot materialna sila. Poljski narod je duhovno neodvisen, ker je imel lastno kulturo. Ostanite zvesti tej dediščini. Poskrbite, da bo postala temelj oblikovanja vaših osebnosti”.
Te besede so danes namenjene našemu narodu. Slovenci naj ostanejo kar so: Slovenci, še več, naj postanejo še bolj Slovenci in se ne asimilirajo, temveč temveč integrirajo z dragimi narodi. Papež je očetovsko naklonjen Slovencem, ve da je naš narod veren, kaže pravilno umevanje za naš težki položaj in želi, da bi Bog dal vsem toliko ljubezni, slovenske krščanske ljubezni, da bi ta ljubezen vodila naše ljudstvo, da bi po različnih poteh in na različne načine skušali doseči isti cilj. Mi izseljenci pa ne smemo pozabiti idealov, zaradi katerih smo prišli v tujino. Če bi te izgubili, bi bila to popolna tragika, naša in našega naroda. Prinesli smo slovensko krščansko kulturo in duha svobofe veliki Argentini, ki nam je tako širokosrčno odprla vrata v svobodo in nam dala nov dom. Janez Pavel II. nas svari, da moramo ohranjati svojo kulturo in svoj jezik. Ta jezik je naš zaklad, vrednota, ki nam odpre dohod do duhovnih in kulturnih bogastev. Naša slovenska problematika je problematika vsakega naroda, ki se bori za lastno identiteto, brez katere ni prave dražbe, ne enote, ni svetosti. Čdanese se Slovenci zahvaljujemo Kristusu za pogumnega apostola, ne smemo pa pozabiti, da del odgovornosti za njegov uspeh nosimo tudi mi.
Pozdravljen,
dragi papež Janez Pavel II.!
Š.
Premier Drnovšek o NATO
tav
Slovenija meni, da bi morala biti spreje-, r zvezo NATO, za katero se je opredelila °b osamosvojitvi. „Nismo nestrpni, am-,ak menimo, da bo zavezništvo spoznalo ®vensko stališče in sprejelo odločitev o Prejemu Slovenije v bližnji prihodnosti,” je I Udaril premier Janez Drnovšek na složnosti ob 50. obletnici zveze NATO, ki jo
If-
i0' aprila v Ljubljani priredilo Združenje ^tski svet Slovenije (ZASS).
Slovenija se kaže kot zanesljiv partner, euem pa se zave(ja ()a članstvo prinaša ' odgovornosti, je dodal premier. Država .fktivna v Varnostnem svetu ZN in tudi j^ueluje pri reševanju kosovske krize. Prav kriza je pokazala, da članstvo v ezriištvu ne pomeni le zagotovila za g^**J°st, temveč daje tudi skupno odgovorih . k' s seboj prinaša težke odločitve, je Drnovšek. Britanski veleposlanik v r^'iji David Lloyd je poudaril, da bri-
Sodelovanje SKD in SLS
O^ji vodstvi Slovenske ljudske stranke (SLS) in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) sta pred kratkim razpravljali o tesnejšem sodelovanju in morebitnem povezovanju obeh strank. Kot je za STA povedala glavna tajnica SKD Hilda Tovšak, ni šlo za tajno srečanje, temveč za pogovorjen sestanek”, kjer sta sodelovala tudi predsednika omenjenih strank in na katerem so sogovorniki osvetlili tudi najnovejša dogajanja v državnem zbora ter izmenjali stališča o spremembi volilnega sistema. Največ časa so namenili vprašanjem volilnega sistema. Obe stranki vztrajata pri dosedanjem stališču, da je potrebno v parlamentu uzakoniti dvokrožni večinski volilni
sistem, ki je dobil naj večjo podporo na referendumu. Delegaciji sta izmenjali tudi stališča o prihodnjem političnem razvoju Slovenije in se dogovorili, da bosta nadaljevali s pogovori.
Omenjeno srečanje pa je tudi bil začetni pogovor o sodelovanju obeh programsko sorodnih strank in kot takšen za krščanske demokrate „prijetno presenečenje”. V smeri tesnejšega sodelovanja bosta vodstvi strank nadaljevali pogovore tudi v prihodnje, je zagotovila Tovšakova. Točnega datuma naslednjega srečanja še niso določili, dogovorili pa so se o imenovanju posebnih skupin, ki naj bi preučili možnosti za povezovanje obeh strank.
tanska vlada podpira širitev Severnoatlantskega zavezništva. Slovenija je resna kandidatka za članstvo v zavezništvu, ko bo do širitve dejansko prišlo. Slovenija se je izkazala za resno partnerico tudi v Varnostnem svetu ZN, mednarodna javnost pa z zanimanjem spremlja njena stališča in izkušnje z nemirnim Balkanom. Lloyd se je v imenu članic zveze NATO Sloveniji zahvalil za njeno podporo zračnim napadom na Zlil in za njen odprt zračni prostor.
Slovesnosti v Ljubljani so se udeležili vojaški in diplomatski predstavniki članic zavezništva v Ljubljani,,, predsednik državnega zbora Janez Podobnik, zunanji minister Boris Frlec, predsednik odbora DZ za evropske zadeve Lojze Peterle, predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin in predsednik ZASS Anton Bebler.
Po STA
Peterle in Podobnik o povezovanju
STRANI 4:
Pogovor z Lidijo Drobnič
Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjan Podobnik in predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) sta 14. aprila v pogovoru za Odmeve na TV Slovenija spregovorila o morebitnem povezovanju med SLS in SKD. Kot je dejal prvak SLS Podobnik, je zmaga večinskega volilnega sistema spodbudila razmišljanja o tesnejšem sodelovanju in povezovanju programsko najbolj sorodnih strank - kar SLS in SKD zagotovo sta. „Stvari so še odprte, odločitev izvršilnega odbora (IO) SLS je predvsem odprla možnost za dogovarjanje,” je še dejal.
Peterle je zanikal možnost, da bi šlo za priključitev SKD k SLS. V tej fazi tudi ne gre že za združitev, temveč za začetek procesa, potem ko je prišlo do pomembne spremembe s sklepom IO SLS, da da zeleno luč za pogovore v smeri skupnih projektov v prihodnje. Za Peterleta je zadnje srečanje vodstev obeh strank izredno pomembno in obetavno. Obenem je menil, da se bližamo drugačni politični strukturi na Slovenskem.
Marjan Podobnik je še poudaril, da s temi dogovori med strankama nimajo namena kakorkoli v tem trenutku spreminjati razmerij glede vlade in opozicije. Zdi se mu pa pomembno, da tudi sicer ne bi različna dogovarjanja o volilnem sistemu bremenila delovanja vladne koalicije. V zvezi s povezovanjem treh pomladnih strank pa je Po-
dobnik zatrdil, da bo najverjetneje čas pokazal, ali bodo šle stvari v smeri takega ali drugačnega povezovanja različnih socialdemokratskih strank ali pa v kakšni drugi smeri. Jasno je, da smo na zelo različnih izhodiščnih pozicijah, kar se oblastnega statusa tiče, je še dejal Peterle in dodal, da iščejo možnost za povezavo oz. združitev na podlagi skupnih ciljev, ki jih je treba še zelo natančno opredeliti. Nato bo šla smer v določitev zelo jasnega in prepričljivega programa, potem šele pridejo na vrsto vprašanja o imenu stranke, predsedniku itd.
Če bi pogojevali to pot z izstopom SLS iz vlade, ne bi storili najbolj modrega dejanja, je še dejal Peterle in dodal, da so pogovori stekli, začetek je obetaven, saj za to obstaja politična volja.
Na vprašanje, ali bi bila pripravljena odstopiti in prepustiti vodenje drugemu, je Marjan Podobnik zatrdil, da bodo v vsakem primeru člani strank izbirali predsednika. Po njegovem mnenju kadrovsko vprašanje tu ne more biti ključno.
Lojze Peterle pa je v odgovor na vprašanje, ali se strinja s tem, da bi se nova stranka imenovala ljudska stranka, dejal, da še niso prišli do odločanja o imenu. Možnosti je več, osebno ni naklonjen temu, da bi se imenovali tudi tako, je še dejal Peterle.
Sprejem na letališču.
Od leve:
Veleposlanik
dr. Janez
Žgajnar,
državna
sekretarka
Mihaela
Logar in
častni konzul
Herman
Zupan.
Glej poročilo na strani 4.
Zgodilo se je v Sloveniji...
Iz življenja v Argentini
Tone Mizerit
PRIPRAVE NA VSTOP V EZ
Slovenija mora proces reform močno pospešiti, v kolikor naj bi v EZ vstopila med prvimi in ne med zadnjimi, je na novinarski konferenci poudaril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. O sveženju reform Evropske Zveze Agenda 2000 je ministrstvo že naročilo obsežno študijo o posledicah tega temeljnega strateškega dokumenta EZ za Slovenijo.
ZNOVA LETIJO
Slovenski letalski prevoznik Adria Airways znova vzpostavlja polete na progah v Hrvaško, Makedonijo in Albanijo. Letala letijo vsak dan v Split in v Ohrid, v Skopje so začela leteti 13. aprila, v Tirano pa 8. aprila. Poleti v Sarajevo so še vedno odpovedani. Poleti na vseh ostalih rednih in čarterskih progah potekajo normalno po voznem redu.
ORGANIZACIJA PAPEŽEVEGA OBISKA
Pod vodstvom podpredsednika vlade Marjana Podobnika je bila v četrtek, 15. aprila v Ljubljani prva seja državnega odbora za organizacijo obiska Janeza Pavla II. v Sloveniji. Člani so se odbora na podlagi izkušenj posameznikov s prvega papeževega obiska dogovorili za način dela odbora, si razdelili naloge in predlagali prihodnjo sejo kot skupno sejo državnega, cerkvenega in mariborskega mestnega odbora. Papež Janez Pavel II. bo obiskal Maribor 19. septembra in ob tej priložnosti razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega.
AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE
Amnesty International Slovenije (AIS) je dobil novo vodstvo. Za novega predsednika AIS je bil izvoljen Dean Zagorac. Sicer so na občnem zboru med drugim predstavili delo AIS v lanskem letu, kampai\ji za človekove pravice v ZDA in na Kosovu ter bližr\jo kampanjo o otrokovih pravicah.
POMOČ KOSOVU
Državni zbor je na izrednem zasedanju brez glasu nasprotovanja potrdil predlog vladnega odloka, na podlagi katerega bo Slovenija poskrbela za nekaj več kot 4000 pregnanih oseb z območja Kosova; sledeč omenjeni odločitvi in zakonu o začasnem zatočišču bo namreč Slovenija podelila začasno zatočišče 1600 pribežnikom s Kosova ter enak status podelila tudi 2477 osebam s kriznega žarišča na območju ZR Jugoslavije, ki se že nahajajo na območju države in so evidentirane pri prehodnem domu za tujce.
PREISKOVALNA KOMISIJA
Z delom je začela preiskovalna komisija Državnega zbora o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem. Komisija je na svoji ustanovitveni seji ugotovila, da razen časopisnih člankov v zvezi z omeryeno zadevo nima nikakršne dokumentacije, na podlagi katere bi lahko začela s preiskavo. Komisya bo notranje ministrstvo pozvala, naj ji v 24-ih urah posredtye poročila t.i. Gričarjeve komisije, ki je znotraj omenjenega ministrstva vzela pod drobnogled odtekanja dokumentov in podatkov v zvezi z afero Holmec-Vič, poleg tega pa je notranje ministrstvo pozvala, naj ji takoj posreduje tudi kronološki zapis vseh dogodkov v zvezi z omenjeno afero.
VOJSKA NA KOSOVU VPLIVA NA SLOVENIJO
Napadi zveze NATO na Zvezno republiko Jugoslavijo v veliki meri vplivajo tudi na dogajanje v Sloveniji. Minister za turizem Janko Razgoršek priznava, da napadi NATO že vplivajo na turistične aktivnosti v Sloveniji. Na ministrstvu in v turističnem gospodarstvu so že predlagali nekatere ukrepe, ki bodo v prvi fazi usmerjeni na boljše informiranje v ttyini in na še poglobljeno promocijo Slovenije.
PRIZNANJE ZAVEDNEMU SLOVENCU
Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu Mihaela Logar je v Trstu pripravila sprejem v čast beneškoslovenskemu duhovniku in borcu za pravice beneških Slovencev Paskvalu Giyonu, ki je v začetku aprila praznoval 90. rojstni dan. Logarjeva je v nagovoru poudarila slavljenčevo zvestobo slovenskemu jeziku in slovenskim ljudem, pa tudi njegovo upornost, zaradi katere je Gnjon slabo zapisan pri oblasteh.
LAŽE PRESTOPITI MEJO
Slovenija in Avstrija sta podpisali sporazum o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem in cestnem prometu ter sporazum o spremembi sporazuma o planinskem in turističnem prometu na mejnem območju. Prvi modernizira postopke mejne kontrole in omogoča tudi opravljanje te kontrole le na eni strani državne meje. Drugi sporazum pa v poletnem času omogoča odprtje območja tromeje pri Kranjski gori za planince in kolesarje.
SIM BO DELALA,
KOT JE NAPOVEDAL BEBLER
Novi predsednik Slovenske izseljenske matice Anton Bebler je na ustanovni seji odbora SIM predlagal obsežen načrt dejavnosti SIM v prihodnosti, ki naj bi se predvsem kazalo pri pripravah besedila zakona o Slovencih po svetu, ureditvi osrednjega centra za dokumentacijo slovenskega izseljenstva, izdelavi zamisli o izseljenskem muzeju oz. postavitvi zbirk v slovenskih muzejih ter pripravi knjige, ki bi izšla ob 50. obletnici delovanja SIM leta 2001. Kot je videti, bo Matica podpirala vse drugo razen izseljencev.
OBISK V SAUDSKI ARABIJI
Zunanji minister Boris Frlec je bil na uradnem obisku v Saudovi Arabiji. Gre za prvi obisk kakega slovenskega zunanjega ministra v tej državi, ki je ena od vodilnih političnih in gospodarskih sil v Zalivu. Frlec je ob tem dejal, da so možnosti gospodarsko in politično sodelovanje precejšnje, izrazil interes za državno podporo pri pridobivanju novih poslov. Slovenska stran je še opozorila na težave pri pridobivanju vstopnih vizumov za slovenska podjetja, ki nastopna na tem tržišču.
SLOVENSKO KMEČKO GIBANJE
Petega občnega zbora Slovenskega kmečkega gibanja (SKG), ki je 16. aprila v Velikih Laščah potekal pod geslom „Slo-venski kmet mora obstati”, so se udeležili številni predstavniki gibanja in iz vodstva Slovenskih krščanskih demokratov. Osrednji slavnostni govornik Ivan Oman je spregovoril o stanovskem in političnem organiziranju kmetov, predsednik SKG Janez Šušteršič pa je navzočim predstavil poročilo o lanskoletnem delovanju gibarya in o načrtih v prihodnje. V SKG zagovarjajo regionalne kmetijsko gozdarske zbornice, za razliko od ljudske stranke, ki zagovarja centraliziranje in lastninjenje regionalnih zavodov.
Stanje v peronizmu je precej zapleteno. Težko je razumeti, kako more delovati stranka, katere sodno potrjeni vodja je do kraja skregan z osebo, ki se jasno kaže kot gotov predsedniški kandidat. A ta ni edino protislovje peronizma
UP IN OBUP
S tem da je vrhovno sodišče potrdilo veljavnost konvencije peronistične stranke, ki je preteklega julija zasedala v Parque Norte, je dodalo le še en činitelj spora več v precej delikaten notranji položaj. Ker je konvencija potrjena, so potrjeni tudi vsi njeni sklepi. Najvažnejši je ta, da Menem obdrži poredsedništvo stranke do leta 2002. Nič mary važno pa je, da se je na tem kongresu predlagalo tudi Menema kot kandidata za predsedniško mesto na prihodnjih volitvah.
Ta odločitev sodišča je bila objavljena v trenutku, ko so tudi najbolj vztrajni mene-misti že obupali, da bi sploh moglo priti do Menemove postulacye za ponovno pred-sed-niško kandidaturo. Seveda večina opazovalcev meni, da tudi razsodba vrhovnega sodišča ne more oživeti ideje tretjega in protiustavnega mandata sedanjega predsednika. Vendar tisti, ki njegovo osebnost dobro poznajo, ne izključujejo kakega ponovnega poizkusa „re-re-elekcije”.
Čas ne teče v prid presedniku, vendar zabeležimo še eno zanimivost: akoravno je popolnoma jasno, da je v tako kratki dobi kaj težko postaviti nasproti Duhaldeju kakega drugega močnega in resnega kandidata, Menem ni obupal. Sedaj, po potrditvi vrhovnega sodišča, popolnoma obvlada organe stranke. Ko je Duhalde zahteval, naj se notranje volitve izvedejo msya meseca, je to odločno odklonil in jih potrdil za nedeljo 4. julija. S tem je pridobil na času, da poišče kakega lastnega kandidata ali pa (če mu kak poizkus uspe) prodre s svojo neverjetno kandidaturo. To zavlačevanje, ki nikakor ni v prid dokončnega strankinega kandidata, saj bo za volilno kampanjo kaj malo časa, pa je bilka, katere se oprijema z upanjem kakega čudeža.
SIMPATIJE IN ANTIPATIJE
Medtem pa De la Rua in Chacho pridno izvajata svojo kampanjo. Vendar stvar ne teče tako gladko, kot so v Povezavi predvidevali. Do pred nedavnim so ankete kazale, da Povezava čvrsto prednjači pred peroniz-mom in De la Rua pred Duhaldejem. Sedaj pa je stvar postala nekoliko drugačna. Kot stranka peronizem nadkriljuje Povezavo. Kot kandidatna formula pa Duhalde-Ortega prekašata De la Rua-Alvarez. Le osebno je De la Rua za volitve bolj upoštevan kot pa buenosaireški guverner. Nadkriljuje ga kar za 10 odstotkov.
Ker pa bodo številke na volitvah gotovo presneto podobne, se vsak trudi, da si pridobi tudi kakega zaveznika, ki bi zvišal izglede za uspeh. V tem smislu se eni in dragi ozinyo na Cavalla, katerega priljubljenost dosega kar lepih 6 odstotkov. Duhalde že od nekdaj snubi bivšega gospodarskega ministra, zadnje čase pa se v to ljubimkanje spušča tudi Povezava, čeprav nihče ne razume, kakšne vrste zakonska zveza naj bi bila to. Venda omenjenih 6 odstotkov vzbuja simpatije.
Z druge strani pa seveda prihaja reakcija. Razni peronistični krogi so se že močno izrekli proti vsaki možnosti zbližarya z Ca-vallom. Sam Menem je to dejansko prepovedal. Zanj je beseda „Cavallo” kot psovka. Na nasprotnem bregu pa je bivši predsednik Alfonsin izjavil, da če pride do sporazuma z Cavallo, on osebno zapusti Povezavo.
Bivšega gospodarskega ministra pa to ne skrbi. Verjetno še mu še dobro zdi. Te
dni je izjavil da sta „tako Alfonsin kot Menem že sestavni del preteklosti”, torej, da v sedanjem političnem momentu nimata besede. Cavallo očividno ni ukrotil svojega ekstremizma niti svojega jezika. Čeprav je Alfonsin res že del zgodovine, ima v radikalizmu njegova beseda še vedno težo. Menem pa igra vlogo ..volilnega kneza” v vladni stranki, brez katerega nihče ne more resno misliti na izgled na predsedniških volitvah. Govoriti torej o enem in drugem kot nepomembnih činiteljih je najmanj Pre" tirano.
VARNOST IN SOCIALNOST
Volilna kampanja je v polnem teku. Sedaj je že jasno, kam bo pes taco molil v pritisku kandidatov na volilce. Strategi v strankah so že ugotovili, da se skrb ljudstva suče bistveno okoli dveh skrbih točk-To sta varnost in pa socialni položaj.
Varnost je dejansko na prvem mestu. V mnogih anketah celo prekaša zaskrbljenost nad brezposelnostjo ali dragimi socialnimi boleznimi. Število in kakovost kriminala je tako narasla, da se ponekod prebivalstvo samo organizira in tudi seveda oborožile v bran pred raznimi tatovi, roparji in posilili' ki. Nasilje se je tako razpaslo, da danes mladoletniki ubijajo za nekaj pesov. In v tem stanju ne-vamosti niso izvzeti ne bogati ne revni. Rop in uboj sta dosegla domovinsko pravico v najbolj ekskluzivnih pr(>; delih mesta in predmestij kot tudi v najbolj revnih četrtih. Človeško življenje dejansko nima nobene vrednosti.
Tega se zaveda vlada, tega se zaveda opozicija. Vlada skuša podvzeti ukrepe, da j bi vsaj izgledalo, da se je resno lotil# vprašanja. Opozicija pa tolče na to boleč0 točko kolikor le more, ker si od teh udarcev obeta rastoče število glasov.
Položaj res ni rožnat in vlada doslej dejansko ni nič storila. Duhalde je v provinci Buenos Aires vsaj izvedel globoko spre' membo ustroja v policiji. Če mu je uspel3 ali ne, če je dosegel izboljšavo ali ne, )e drugo vprašanje. Ne moremo mu pa zanikati napora.
Vlada v prestolnici pa ni naredila drug®" ga, kot da se krega z radikalnim županoift komu pripada kontrola nad federalno p^1' cijo. De la Rua že od svojega nastop* zahteva, naj zvezna vlada mestu prepustJ policijsko oblast, Menem pa na to ne P1^' tane, ker noče popolne avtonomije mesta-
Sedaj je predsednik ukazal, naj za varnost mesta skrbi še žendarmerija in Pa prefektura. To zaenkrat lahko predstavU3 kakih tisoč dodatnih varnostnikov, kar I" | malo, a samo po sebi ne bo rešilo položaj3 Eden pogojev za resno obravnavo problema je tudi sprememba zakonodaje. Tukal' šr\ji zakonski predpisi so že taki, da iz$e' d^jo napisani v prid tatovom, ne pa n j‘h0-vim žrtvam.
Vendar je treba celotno vprašanje var nosti postaviti v pravo luč. Priznati vzrok6 in poiskati rešitve. Na žalost se je proble11* že tako politiziral, da ni pričakovati hi(r rešitev. Varnost je postala volilno vPr‘1 šar\je, z vsemi prednostmi, pa tudi z vsen11 negativnimi priveski. Pozitivno je, da >e vprašanje postavljeno na prvo mesto jaVI,e skrbi in da se vsi zanj zanimajo. Negativ1'0 pa je, da v predvolilnem času vsi iščejo predvolilne odgovore za ta problem, ki Pa niso prava rešitev. Vlada na primer je §e “ nedavnega zanikala, da bi socialno starti vplivalo na porast kriminala. Vlada in °P°' zicija dvomita nad tem, ali podvzeti P0*1 tiko neizprosne roke, ali milejši nastop- “ žalost se je v tem iskanju pojavilo vpr3 šarye smrtne kazni, zaradi česar se deb3^ seli na področje, ki večkrat z varnosti0 nima veliko opraviti. Na resnične rešit'6 čakamo in bomo verjetno še dolgo čaka*1.
M£££wm
;•».»
t isj «:»«•! 'igjfj mami k ibPIP* k*a +#»*>* uanuttH® Lir.: •» MlirilS P»KMMJ t« »1« X 4
NI) H91US» ut ■Ktu «•!**&« 3iif vtA
m%!| i- * J
Slovenci v Argentini
Državna sekretarka Mihaela Logar med nami
Argentina participara en Noruega
SAN CALOS DE BARILOCHE (AB) — El equipo argentino de demostradores de esqiri participara en Interski ’99, entre el 10 y el 17 de abril en el centro de esqui de Beitostolen (Noruega).
El Interski es considerado el maximo evento mundial en lo que a ensenanza y tecnica del deporte blanco respecta. Se lleva a cabo čada cuatro anos con la participation de unos 1.500 demostradores de todo el mundo. Proveedores de indumenta-ria, fabricantes de equipos y periodistas especializados lo equiparan a los campeo-natos mundiales de esquf.
El representative argentino participara
con esquies „carving” los cuales han revo-lucionado la tecnica en todo el mundo. Estos aparecieron hace cuatro anos. Son anchos en sus extremos y permiten girar a mayor velocidad. El plantel es dirigido por Ivo Božic y Wily Vecchiet, encabezando la delegation Olivieri, en su caracter de presi-dente de la Asociacion Argentina de Ins-truetores de Esqui (AADIDE). Como dele-gado concurrira Dinko Bertoncelj, considerado el „padre” de la ensenanza del esqui en Argentina.
El plantel se eneuentra entrenando en Suiza, ultimando las coreografias que pre-sentaran.
V nedelo je prišla med nas državna sekretarka za Slovence po svetu Mihaela
I Logar, svetovalka ministrstva za šolstvo Melita Steiner in trije časnikarji. Pred tem i je skupina obiskala še Slovence v Sao Paulu v Braziliji.
Na letališču so jih sprejeli veleposlanik Janez Žgajnar, Tomaž Kunstelj in predstavniki slovenskih društev Zedinjene Slovele, Triglava in Bemala. ZS ji je izročila v Pozdrav šopek rož.
že opoldan takoj za tem so se vsi Udeležili kosila, ki ga je pripravil sanhuški °dsek Zveze mater in žena. Predsednica Doma Mici Malavašič in odseka ZSMŽ Nežka Kržišnik sta goste prisrčno pozdravili’ kakor tudi veleposlanik dr. Žgajnar, "akar se je ga. Logarjeva zahvalila za lep sPrejem in v kratkem orisala delo svojega °dseka. Končno je Dom vse gostje obdaro-Val tudi z lepimi rožami.
Zvečer je ga Logarjeva obiskala vodstvo 111 Slane Prekmurskega društva v Bemalu.
V ponedeljek je obiskala slovensko Veleposlaništvo, nato pa je bila sprejeta pri Serteralnem direktorju Direkcije za odnose 2 izseljenskimi skupnostmi v Buenos Aire-Su dr. Robertu. R. Vagariu.
Popoldan se je razgovarjala z arh. Ale-C	||	I	Ul	I||[||	..
Logarjeva v Sao Paolu
Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar je na slovesnem srečanju Slovencev v Sao Paulu tm. sporočila odločitev slovenske vla-^e» da imenuje Vladimirja Ovco za častnega konzula Slovenije v Braziliji.Na slovesnosti, kateri je bilo približno 140 slovenskih r°jakov in njihovih prijateljev, so v kultur-Ueni delu programa sodelovali tudi člani Eniškega okteta.
Vladimir Ovca, ki je znan in uspešen Poslovnež v Braziliji, si je vse od osamos-v°jitve Slovenije močno prizadeval, da bi Se okrepile gospodarske in kulturne vezi ed Republiko Slovenjo in Brazilijo.
Mihaela Logar in Melita Steiner sta se srečali z Medorganizacijskem svetom
Srečanje Mihaele Logar v Trstu
V	prostorih slovenskega generalnega konzulata v Trstu je 12. aprila potekalo srečanje državne sekretarke za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaele Logar in državnega sekretarja Franca Jurija s predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Povod za srečanje je bilo nedavno sprejetje dekla-racije v državnem zboru o zaščiti slovenske manjšine v Italiji.
19. aprila bo Franco Juri v Rimu, kjer se bo sestal z nekaterimi vidnimi predstavniki italijanskih oblasti, skušal pa se bo sestati tudi s podpredsednikom italijanske vlade Sergiom Mattarello. Pred tem sta se Logar-
Komorni zbor Ave uspešen na Rodosu
Komorni zbor Ave iz Ljubljane pod vodstvom Andraža Hauptmana je 17. aprila na drugem mednarodnem tekmovanju Rodos ’99 v konkurenci zborov, med drugim iz Grči,je, Argentine, Švedske, Finske in Velike Britanije osvojil dve prvi mesti: v kategorijah komornih skupin do 16 pevcev in mešanih zborov ter veliko nagrado kot absolutni zmagovalec tekmovanja, in sicer komorna zasedba.
Uspešna .sta bila tudi baritonista Primož Dekleva in Matej Prah ter sopranistka Tea Saksida, saj so se uvrstili med šest finalistov solo pevskega tekmovanja; Primož Dekleva je zasedel celo tretje mesto.
Verjetno nas bo ta zbor kmalu obiskal v Argentini.
jeva in Juri hotela seznaniti z mnenji in stališči različnih predstavnikov slovenske manjšine o možnostih poteka sprejemanja zaščitnega zakona (ali po skrajšanem postopku, dogovoru znotraj italijanske vladne koalicije ali postopku v parlamentu).
Vsekakor bi bilo izrednega pomena, da vsi predstavniki izdelajo skupen dokument, ki vsebuje vse temeljne točke soglasja, kot je pred kratkim storil DZ. Z omenjenim dokumentom naj gredo k italijanskim oblastem, da bi se le-te seznanile s tem, da obstaja minimalna skupna želja manjšine. To bi okrepilo tudi pozicije Slovenije v Rimu. Pri tem je bila omenjena tudi možnost verbalne note slovenskega zunanjega ministrstva italijanskemu zunanjemu ministrstvu o vprašanju časovnega roka postopka sprejemanja zaščitnega zakona.
Po STA
Romi v Sloveniji
Položaj romske skupnosti v Sloveniji je boljši kot v nekaterih drugih evropskih državah, so pa v večinski družbi še vedno razširjeni negativni predsodki, je nekaj ugotovitev s posveta o položaju Romov v Sloveniji in Avstriji, ki sta ga ob svetovnem dnevu Romov - 8. aprilu pripravila Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane in ljubljanska izpostava Avstrijskega inštituta za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo. V Sloveniji po uradnih ocenah živi med 7.000 in 10.000 Romov, avtohtoni (od 6.000 do 7.000) so večinoma naseljeni v Prekmurju in na Dolenjskem, z izjemo skupine Sintov na Gorenjskem. Ustanovljena je bila Zveza romskih društev (ZRD) Slovenije.
Leta tečejo — tegobe starostnikov pa večajo...
Dragi rojak! Če v letih jesenskih si in sam, pa še betežen — skrbne boš nege v Rozmanovem domu deležen.
Premisli, dokler je še čas, saj če prehiti te bolezen, vendar to ni „špas”. Ko zadnje W sobe v Domu se bodo napolnile, težko, da tvoje želje takoj bi se izpolnile. Zato Pohiti, da „en la cola” ti ne bo treba časa Preveč zabiti. A prisluhni še predsednikovim besedam, usmerjenih na cvetno nedeljo zavetiščnim potrebam:
,Jlavno beseda številnih prijateljev in dobrotnikov Rozmanovega doma, mi vliva z odborom med poguma, da vztrajamo še naprej, pri nelahkem prizadevanju za nadaljnji obstoj in napredek Rožmanove-90, doma.
Rožmanov dom se polagoma polni, število oskrbovancev je naraslo na 20 oseb. Vedno več je povpraševanja in pro-senj za sprejem. Kako umestna in daljnovidna je bila zamisel in izvedena akcija Vred tolikih letih prvih neumornih pio-
nirjev za postavitev doma potrebnim rojakom. Sadovi njihovega dela so vedno bolj vidni. Danes lahko zatrdim, da so naši varovanci, vsaj kar zadeva prehrane in prostorov — zadovoljivo preskrbljeni. Seveda pa, kot pri vseh tovrtstnih ustanovah, nastajajo težave in problemi, tako tudi Rožmanov dom ni brez njih. A premostili smo že nešteto ovir, tudi v bodoče se ne bomo ustavili pred njimi. Prepričan sem, da bomo s trdno, neomajno voljo, z medsebojno slovensko vzajemnostjo, uresničili še nadaljnjo izpopolnitev čim uspešnega delovanja te naše vedno bolj potrebne humanitarne ustanove”.
To so besede vztrajnega, nesebičnega garača, čeprav zastonj se „matrati” ne splača. Kljub bridkim osebnim pretresljajem, se še naprej žrtvuje — in za blagor bližnjega -in našo ustanovo večkrat moleduje. Naj Bog ohrani našega predsednika še mnogo let in mu da moči še za nadaljnji polet!
Odbor Rožmanovega doma
ksandrom Miheličem, predsednikom slovenskega centra v Miramaru.
Zvečer je prišla v Slovensko hišo, kjer ji je prelat Jože Škerbec razkazal poslopje. Nato je položila šopek rož pred spomenik naših padlih, medvojnih in povojnih žrtev.
Sledilo je srečanje z Razširjenim Me-dorganizacijskim svetom, nad 50 voditelji vseh organizacij naše povojne emigracije. Tam jo je pozdravil najprej kot gostitelj prelat J. Škerbec, za njim pa predsednik Zedinjene Slovenije dipl. novinar Tone Mi-zerit, ki ji je orisal delovanje naše skupnost in končno nanizal nekatere probleme v medsebojnih stikih. Gospa Logarjeva je nato pozdravila navzoče in odgovorila na Mizeritov govor. Sledila so vprašanja, podana jasno, končno pa še predlogi za boljše medsebojno razumevanje.
Gospa Logarjeva je obljubila, da bo kar se da upoštevala naše želje, mi pa moramo razumeti njene možnosti in pristojnosti. Pogovor se je končal v splošno zadovoljstvo in v zaupanju v boljše medsebojne stike.
V	prisrčnem pogovoru ob obloženih mizah se je nato končalo plodno srečanje.
Rožmanov dom
52. OBČNI ZBOR ZEDINJENE SLOVENIJE
V	nedeljo 11. aprila seje vršil 52. redni letni občni zbor naše krovne organizacije Zedinjene Slovenye. Pričel se je v cerkvi Marije Pomagaj s sveto maše za vse pokojne odbornike in člane društva.
Po zajtrku pa so se člani zbrali v mali dvorani Slovenske hiše, kjer je predsednik Marjan Loboda najprej pozdravil vse navzoče in se v molitvi spomnil v preteklem letu umrlih članov društva. Po formalnih ukrepih, povzanih z občnim zborom, so nato podali svoja letna poročila tajnica, blagajnik ter referenti za kulturo, tisk, šolstvo, stike z javnostjo, mladino ter zgodovinski referent. Končno je letno poročilo podal tudi predsednik (glej spodaj). Vsa poročila bomo v celoti objavili v našem listu, in sicer zaporedno v naslednjih številkah. Božidar Fink je v predstavništvu nadzornega odbora predlagal navzočim, naj občni zbor odobri delo odbora in mu da razrešnico, kar je bilo tudi soglasno sprejeto. Razvila se je tudi kratka debata o nekaterih vprašanjih, povezanih z društvenim življenjem.
Kot vsako leto je občni zbor tudi obravnaval vprašanje članarine in sklenil, da ostane na isti višini kot doslej.
Vsaki dve leti se voli tudi nov odbor. Letos so bile na vrsti volitve, na katerih je bila predstavljena le odborova Usta. Tej je načeloval Tone Mizerit. Pri tajnih volitvah je bil odbor potrjen z absolutno večino (le 1 glas proti, 2 pa sta se vzdržala).
Marjan Loboda je nato izrekel čestitke novoizvoljenemu predsedniku, ta pa se je navzočim zahvalil za izkazano zaupanje in po stari navadi prosil za sodelovanje v bodoči dvoletni dobi. Takoj je že napovedal sklic prve seje odbora, kjer naj se tudi potrdijo ostala odborniška mesta. Po slučajnostih je Tone Mizerit zaključil občni zbor.
Na prvi seji, v četrtek 15. aprila, je bil potrjena nova sestava odbora in sicer: predsednik Tone Mizerit; podpredsednika dr. Vital Ašič in Marjan Loboda; tajnica prof. Neda Vesel Dolenc; blagajnik Jože Šenk; pomočnik blagajnika cont. Milan Magister; referat za kulturo: arh Jure Vombergar, Bogdan Magister, Andrej Golob, Dominik Oblak in Tone Oblak; referat za mladino: Stanko Jelen, dr. Viktor Leber, Metka Magister Havelka, Andrej Peršuh in Kristian Vivod; referat za stike z ustanovami in javnostjo dr. Vital Ašič in prof. Jana Dobovšek; referent za šolstvo: France Vitrih; pomočniki: Marjana Batagelj Kovač, Olga Sladič Fink, prof. Saša Hartman Golob in prof. Metka Mizerit; referat za tisk: Pavlina Dobovšek Ulrich, Emil Cof, Irena Fajdiga, lic. Franci Markež in Vera Breznikar Podržaj; zgodovinski referent Bine Magister. Nadzorni obor sestavljajo dr. Jože Dobovšek, dipl. pravnik Božidar Fink in lic. Valentin Selan. Razsodišče pa arh. Marjan Eiletz, dr. Marko Kremžar in prof. Tine Vivod.
Poročila z občnega zbora ZS,1)
Poročilo predsednika Marjana Lobode
Spoštovane članice, cer\jeni člani Društva Zedinjena Slovenija!
Pravkar ste slišali poročila odbornikov, ki so Vam podali vemo sliko društvenega delovanja v preteklem letu. Če bo kdo želel še kakšno dodatno pojasnilo, bo to lahko storil pri razgovoru o poročilih.
Upravni odbor Društva je tudi v pretekli poslovni dobi posvetil največ paži\je vzdrževai\ju prijateljskih stikov s krajevnimi domovi, ustanovami in organizacijami, ki delujejo v naši skupnosti, tako v Velikem Buenos Airesu, kot v Mendozi in Bariloch-ah. Vsake dva meseca smo se srečavali na sejah Medorganizacijskega sveta.
Prav je, da se ob tej priložnosti iskreno zahvalim vsem domovom, ki so nas gostoljubno sprejeli, ko je prišla vrsta nanje, in nas prijateljsko pogostili. Na vseh sejah je vedno vladalo pravo prijateljsko počutje. Na r\jih smo usklajevali naše delo in zavzemali stališča do različnih vprašanj med nami in v celotnem slovenskem prostoru. Poudarjali smo, da je naša moč v trdni medsebojni povezavi. Edini smo si bili v ugotovitvi, da nam je naša organizirana skupnost potrebna in koristna. Ugotovili smo tudi, da bo naš obstoj odvisen predvsem od našega dela, kar nam daje tudi neprecenljivo svobodo in neodvisnost.
Posebno se je to pokazalo, ko so se od strani Sekretariata za Slovence po svetu pojavile zahteve po zavezujočih izjavah, kot pogoj za prej obljubljeno pomoč. Zedinjena Slovenija je v Medorganizacijskem svetu dobila polno podporo za svojo izjavo “Svobodni hočemo ostati”, objavljeni v Svobodni Sloveniji in poslani Državni sekretarki za Slovence po svetu Mihaeli Logar. V kolikor bomo v bodoče držali skupaj, se bodo razblinili še drugi poskusi, kako nas razdvojiti in nam postavljati pogoje pri našem delovanju, ki današnjim oblast-
Zapornica in organizatorka
Ko sta nas pred dnevi obiskala bivši glavni državni tožilec Anton Drobnič in njegova žena Lidija, kije predsednica SŽZ, smo ju zaprosili za kratek pogovor. Najprej je odgovorila gospa Lidija, katere besede objavljamo tu. Pogovor z možem bomo priobčili v naslednji številki.
nikom v Sloveniji ni po volji. Kot pred leti nismo verjeli v “socialistično stvarnost” o kateri so žal premnogi mislih, da bo trajala 100 let, tako tudi o sedanji nomenklaturi mislimo, da nima dolgega življenja. Slabo uslugo naši skupnosti in demokratičnim rojakom doma dekyo tisti, ki mislijo, da je sedanja oblast v Sloveniji nekaj dokončnega, in hite s povezovanjem z njo. Zato ne bodimo nestrpni! Ko Slovenije ne bodo več vodili bivši partijci in njihovi somišljeniki, bodo naši stiki z domovino spet prisrčni in plodonosni, kot se je to zgodilo, čeprav za kratek čas, ko je slovenski vladi načeloval g. Peterle, sekretar za Slovence po svetu pa je bil dr. Vencelj.
Ob priliki praznovanja naše 50 letnice, smo poglobili stike z rojaki iz Koroške. Pri vsej pomembnosti takih obiskov, pa smo morali priznati, da sprejem takih skupin predstavlja za našo skupnost zelo velik napor. Dokler odgovorne oblasti v Sloveniji ne bodo pokazale pripravljenosti podpreti take vrste obiskov, bodo ti težko še izvedljivi ali kar nemogoči.
Za slovenski dan pa nas je obiskala doslej največja skupina rojakov iz Slovenije, katero je vodil urednik katoliškega tednika Družina dr. Janez Grilj spremljal pa ljubljanski pomožni škof msgr. Uran in kranjski dekan g. Zidar. Skupaj z nami so doživeli veličasten slovenski dan v Našem domu v San Justo.
Naš Zgodovinski zbornik je vzbudil veliko pozornost in pohvalo. Na slovesni predstavitvi ob priliki proslave 50 letnice Zedinjene Slovenye smo o tej monumentalni knjigi obširno poročali. Kogar res zanima naše delo in življenje, bo v tej kryigi mogel vse izvedeti o nas. Zanimivo, daje za to knjigo razmeroma malo zanimanja v Sloveniji. Nobenemu državnemu organizmu ali knjižnici ni prišlo na misel, da bi
Gospa Lidija, nam lahko malo opišete svoje življenje in trpljenje po vojski?
Po vojni so me kot izdajalko poslali kopat jarke na Golovec. Moja družina je bila namreč domobranska, brat je bil primorski domobranec, odšel pa je zato iz Ljubljane, ker so leta 1943 streljali nanj pred domačo hišo in je malo manjkalo, da ga niso ubili. Očeta so v letu 45 po dveh mesecih prihoda ..osvoboditeljev” zaprli, bil je ravnatelj pri pokojnem Narteju Velikonji pri Zimski - kasneje Socialni pomoči. Za svaka so dejali, de je bil kulturbundovec, čeprav je bil samo pošten in predan avstrijski državljan. Kasneje v letu 49 so me zaprli, ker smo imeli na klasični gimnaziji ilegalno organizacijo, v kateri sem delala približno dve leti. Junija meseca so najprej zaprli mojega fanta, sedanjega moža, mesec kasneje so zaprli še mene in sem bila poslana iz Ljubljane v Femdrenk, to je v zaprto območje pri Kočevju. V tem taborišču je bilo približno 800 žensk iz cele Slovenije. Z menoj so bile ženske, ki so bile v Auschwitzu in so trdile, da tedaj v treh, štirih letih niso prestale toliko, kot v treh, štirih mesecih v tem lagerju v Kočevju.
Vi spremljate že od vsega početka SKD. Vse nas bi zanimalo, kako da ste se tedaj spomnili in predložili, da je prišel v program stranke SKD 110. člen o popravi krivic?
Res je, sem v stranki od vsega začetka Aktivno sem začela delovati leta 92, leta 94, ko je bil kongres stranke v Ljubljani, so me postavili v komisyo za spremembo in prečiščenje programa SKD. Ker smo sodelovali po skupinah, so mi rekli, naj jaz kot ženska, ki sem prestala zapore in vem, kakšne krivice so bile zadane marsikomu in kako so bili pobiti domobranci, napišem prav ta člen. Členi o dogodkih pred osamosvojitvijo, med drugo svetovno vojno in po ryej so bili v programu slabo opisani. Naša stranka se je zavzela za to, da bo
knjigo naročil, kaj šele, da bi se odločili za kakšen mecenski nakup. Pa zagotovo v i\jej ni kakih kritik na račun Republike Slovenije, najmanj pa neupravičenih. Ob tej priložnosti se prav iskreno zahvalim lastniku tiskarne Vilko, g. Janezu Čeču. Ko nam Sekretariat za Slovence po svetu ni izplačal obljubljene podpore, ker nismo hoteli podpisati za nas poniževalnih pogojev, nas je g. Janez potrpežljivo čakal in smo mu tako šele pred nekaj dnevi lahko plačali zadrgi obrok za tisk Zbornika.
Z rojaki iz predvojne emigracije smo imeli žal le občasne, čeprav korektne stike. Spoštujemo njihove posebnosti, isto pa pričakujemo tudi od njih v odnosih do nas.
S slovenskim veleposlaništvom v Buenos Airesu smo imeli v glavnem vljudnostne stike, žal pa še ni prišlo do tesnejšega sodelovanja. Se vedno obstajajo različni pogledi na vlogo in pomen naše organizirane skupnosti pri ohranjanju in razvoju slovenskega življa v Argentini.
V	možnostih, ki so tudi zanje zelo omejene, smo sodelovali z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu v Ljubljani, ki ga vodi lic. Boštjan Kocmur. Z njihovo pomočjo smo izvedli potovanje abiturientov RAST XXVII v Slovenijo in obisk ansambla Čuki ob praznovanju lanskega slovenskega dne.
Poslanec Lic. Marjan Schiffrer nam je bil po svojih močeh vedno na razpolago z nasveti in informacijami ter nas večkrat zastopal in predstavljal na raznih srečanjih in sejah..
vnesla v svoj program popravo krivic m ugotovila, kakšno je bilo stanje med vojno in po njej. Mene so zadolžili, naj pripravili besedilo tega člena in ker so vedeli, daje bil moj mož domobranec, so mi svetovali, naj se pogovorim z njim in skupaj z ni1® pripravim besedilo. Na kongresu sem bila osebno prelagateljica tega člena. LaW0 rečem, da je bil sprejet z 90 procentih večino. Imela sem sicer opozicijo v gospo-du Miklavčiču, ki se je temu zelo upir^; vendar je prevladal moj predlog. Od tedal teče naša pot tudi preko tega člena. Gospod Peterle, naš predsednik, je bil večkrat poklican na razgovore na razne občinske odbore, češ kakšen člen smo pripravili, a on ga je vedno zagovarjal. Moram pa povedati, da smo edina stranka, ki imamo v svojem programu ta člen. Nobena od pomladnih strank, kljub temu, da so obljubljali, da bodo tudi oni stremeli za tem, da popravijo krivice, tega v svojem programi1 nimajo.
Vi ste predsednica Ženske zveze i® drugih sorodnih in mednarodnih organizacij. Nam laho poveste, zakaj ste začeli in kako danes te delujejo?
Slovenska ženska zveza je bila ustanovljena kot prva ženska zveza v Slovenili-ustanovila jo je gospa Milica Šturm, žena bivšega predsednika ustavnega sodišča L°' vra Šturma. V teku let sem vodstvo prevzela sama in tako sem predsednica že tretji mandat. Leta 93 smo bile sprejete kot polnopravne članice Evropske ženske zveze in v letu 95 kot polnopravne članice Evropske zveze krščanskih demokratov Kot predsednica te Ženske zveze sem postala tudi članica politične funkcije P11 Evropski zvezi, ki zaseda vsako leto in obravnava politično situacijo članic Evropske ženske zveze.
Najlepša hvala, gospa Lidija, za vaš pogovor.
Pogovarjal se je Tine Debeljak
Iz poročila podpredsednika dr. Ašič8 ste mogli izvedeti o dobri in obetajoči povezavi z drugimi emigrantskimi skup" nostmi v Argentini, kakor tudi z argentine kimi oblastmi.
Društvena pisarna je redno delovala H* so bile vse stranke, ki so jo obiskale leP° postrežene. Za to se iskreno zahvalim p°zr' tvovalnemu vodji pisarne g. Emilu Cofu i" njegovemu neumornemu sodelavcu Tonetu Mizeritu. Lepa hvala uredniku našega gl331' la Svobodna Slovenija Tinetu Debeljaku i11 ostalim članom uredniškega odbora.. nazadnje smo dolžni iskreno zalivalo vods-tvu Slovenske hiše msgra. Antona OrehaT' ja, ki nam gre vedno dobrohotno na roko* zlasti ob naših prireditvah in srečanjih.
Po preteku dveh mandatnih dob sedan)1 odbor odhaja. Kot predsednik se vsem °^' bomikom-sodelavcem iskreno zahvaljuiern za sodelovanje in razumevanje.
Osebno se oproščam vsem, ki so j^1 morda kakšna moja stališča prizadel3-Čeprav morda nismo dosegli vseh visok0 zastavljenih ciljev, smo z uspehi lahko dovoljni. Društvo smo popeljali čez prag & letnice in ga bomo izročili novemu odborA da krepko zajadra v novo obdobje, novu*1 obletnicam naproti.
Novemu odboru, ki ga boste danes & volili, želim podporo in razumevanje v®® članov Društva. Prepričan sem, da bo diiyena Slovenija še dolgo povezovala *n usmerjala slovensko skupnost v tej gosto-ljubni deželi.
Bog vas živi!
\
MM«
imaiwBifi i ■ imuTiiiiWiiiWi Tj tm wri non n wwriTr nirwiwinr nn TMiiiimMi
Novice	iz
Pisali smo pr
LJUBLJANA - V Narodnem muzeju v Ljubljani je bil koncert akademskega zbora Mihail I. Glinka oziroma Cappela iz Sankt Betersburga. Umetniki so z zborovodjo Vladislavom Čemušenkom izvedli speve ruske Velikonočne liturgije in ruske narodne pes-• Zgodovina sanktpetersburškega zbora le Povezama z razvojem ruske glasbene kul-due v vsej njeni celovitosti. Začetki Cappe-*e segajo v leto 1476, ko je veliki moskovski v°jvoda Ivan III. za potrebe Cerkve in ustanovil Zbor vladarjevih diako-l'0v- Zbor je bil tesno povezan z vladarji in j6 Bil nepogrešljiv na dvoru, pri bogoslužju 11 na banketih. Zborovodja Vladislav Čer-lušenko je ena najpomembnejših osebnos-11 Ua ruskem glasbenem prizorišču, kot di-n§ant seje izkazal tudi na področju operne ^ simfonične glasbe. Vodstvo Cappele je Prevzel leta 1974. Pod njegovim vodstvom Is zbor dosegel zavidljivo umetniško raven j*1 začel izvajati tudi rusko duhovno glasbo, je bila dolgo prepovedana.
LJUBLJANA - Na deskah ljubljanske Pete bo po 55 letih spet ..premiera” prav-feie opere v treh slikah Janko in Metka ^niškega skladatelja Engelberta Humper-'LPeka. Direktor Opere Borut Smrekar je °P°zorU, da gre za eno najzahtevnejših
^ Obvestila
petek, 23. aprila:
Predavanje ge. Lorgarjeve v Sloven-* hiši ob 20. uri: ..Politika RS do Sloven-Cev v zamejstvu in po svetu".
SOBOTA, 24. aprila:
! Redni pouk Slovenskega sredr\ješol-*ega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
V Slovenskem domu v San Martinu hvalni večer v priznanje Katici Dimnik.
y Slovenski hiši ob 19.30 srečanje ^ega odbora SDS.
Nedelja, 25. aprila:
. Občni zbor v Slomškovem domu v ^Ptos Mejia ob 10.30 uri.
Ponedeljek, 26. aprila:
Občni zbor Slov. latinskoameriške Pgovske zbornice, ob 20. v Slov. hiši.
PETEK, 30. aprila:
Predavanje Draga Jančarja: „Pi-. eU in demokracija - Temna stran , eSeca“ pod okvirjem SKA ob 20. uri v °Venski hiši.
Nedelja, 2. maja:
B9. obletnica v Slovenskem domu v “rPpaehayu s celodnevno prireditvijo.
sReda 5, maja:
Zveza slov. mater in žena vabi na sestanek v Slovenski hiši ob 16. Pre-bo dr. Jure Rode: „Marija Pomagaj in
C«,
opernih partitur in zatorej za trd oreh tako za člane orkestre kot za pevce. Dirigiral bo gost Peter Stangel.
LJUBLJANA - Konec 1998 je bilo v Sloveniji 192 občin. Po številu naselij je največja občina Trebnje z 220 naselji, najmanjše pa so Kobilje, Odranci in Trzin, ki obsegajo vsaka le po eno naselje. Edina občina v Sloveniji, ki ima več kot 1000 ulic, je mestna občina Ljubljana. Celje in Maribor imata več kot 300 ulic; manj kot 300, vendar več kot 100 ulic ima 16 občin, 113 občin ima manj kot 100 ulic. 60 občin pa sestavljajo naselja brez uličnega sistema.
LJUBLJANA - Na 22. vseslovenskem tekmovanju v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje 20. marca je zlata priznanja na vseh stopnjah doseglo 179 učencev oz. dijakov. Letos so se mladi bralci -skupno jih je sodelovalo 2033 - preizkusih v poznavanju štirih slovenskih pesnikov (Toneta Pavčka, Janeza Menarta, Kajetana Koviča in Cirila Zlobca), ki jim je skupna naslovna misel letošnjega tekmovanja Naj pesmi govorijo. Srebrna priznanja je osvojilo 891 učencev, že na šolskem tekmovanju pa so podelili tudi 4207 bronastih priznanj.
LJUBLJANA - V dobrodelni akciji Slončkov milijon za otroke, ki jo je skupaj pripravilo več slovenskih medijev in Slovenska knjiga, so doslej zbrali 1,5 milijona SIT. Akcijo so pripravili revije Otrok in družina, Pepita, Stop, Firbec, časopis Dnevnik, Kanal A in Slovenska knjiga, v njej pa so skladu od vsake prodane slikanice Zakaj je bil Rožnati Slonček žalosten in kako je spet postal srečen namenih tisoč SIT. Zaradi izredno dobrega odziva so se organizatorji akcije odločili z njo nadaljevati.
Zedinjena Slovenija
išče
uradniško moč
za poldnevni urnik po dogovoru.
Bistveno je temeljito obvladanje slovenščine in znanje računalništva.
Pisne ponudbe se sprejemajo do 7. maja v društveni pisarni.
maj”. sobota, 9. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješol-tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
21	aprila 1999
1 dolar	179,18 SIT tolarjev
1 marka	97,55 SIT tolarjev
100 Ur	9,85 SIT tolarjev
Dom sv. Vincencija v Slovenski vasi
Zdi se primemo, da tukaj omenimo tudi delo, ki ga opravljajo lazaristi in ^mijjenke v Slovenski vasi. Lazaristi, ki imajo na skrbi župnijo Marije Kraljice in •Baragovo misijonišče”, ki je bil dolga leta neke vrste dijaški konvikt (internat); Hio tudi župnijsko šolo, ki ima celo svojo pristavo v kraju Glew.
Sestre se posvečajo „Domu sv. Vincencija".
Nobena od teh ustanov ni na uslugo izključno Slovencem, vendar je precej °m>tnogiih rojakov našlo zavetišče v „Domu sv. Vincencija".
(ZBORNIK Zedinjene Slovenije, str. 570).
. knjigo lahko še vedno nabavite v pisarni ZS, v Slogi in pri poverjenikih. e«a broširanemu izvodu $ 80.- trdo vezanemu pa $ 100.- Dostavimo jo tudi Pošti. Priporočena poštnina za Argentino $ 10.-; za Ameriko $ 45.-; za ''topo in ostali svet $ 55.-
POUK KRŠČANSKEGA NAUKA ZA SLOVENSKE OTROKE
Da bomo mogli otrokom pomagati, bomo uredili poučevanje krščanskega nauka po večijih središčih, koder živite slovenski naseljenci. Kakor škof Slomšek bomo v glavnem mogli le ob nedeljah zbirati otroke in jim odkrivati in razlagati božje resnice v lepem materinem jeziku, da jih tako ohranimo zveste Bugu in rodu.
Prvikrat boste pripeljali vse naše otroke v nedeljo, 1. maja ob treh popoldne v bližnje središče, da jih zberemo in uredimo pouk. In sicer bo zbirališče:
1. V Slovenski hiši na Ramon Falcon 4158 za one v mestu Buenos Aires
2. San Martin
3. Ramos Mejia v stanovanjski slovenski hiši v sanatoriju. Tudi za Ciudadelo.
4. V Floridi v župnišču, tudi za Munro.
ŠOLSKI VESTNIK
Pripravljajte se na izpit čez 6. razred ljudske šole (sexto grado).
V nobeno šolo ne moreš vstopiti, nobenega izpita ne narediti, če nimaš 6. razreda ljudske šole, tudi pri napredovanjih v službah, v tovarni upoštevajo, če imaš ta izpit.
Urejeno je tako, da ga boste mogli delati vsi, ki boste hoteh in se boste pripravili iz predpisne tvarine ter vsaj za silo znali jezik. Pogoji niso težki.
Da bodo priglasi pri oblasteh urejeni, se prijavite v pisarni „Društva Slovencev” tekom 14 dni vsi oni, ki želite delati izpit. Prijaviti se morete tudi starejši, ne le ljudskošolski oz. nižješolski dijaki.
Vsak naj kupi knjigo: Asuntos (para sexto grado) avtor A. Vinardeh, kjer je zbrana vsa tvarina.
Vse podrobne informacije, kolikor je potrebno, morete dobiti v pisarni.
Svobodna Slovenija št 16.
21. aprila 1949
Slovenija	mo
Blagayev volčin (Daphne blagayana)
\\£(\Dapx : '
itimmu
Od slovenskih rastlin je Blagayev volčin nedvomno vrsta, o kateri so največ pisali in ki je vzbudila največ zanimanja doma in na tiyem.
Leta 1837 je eden od domačih kmetov prinesel polhograjskemu graščaku grofu Rihardu Bla-gayu neznano rumenocvetno rastlino. Nabral jo je na polhograjski Gori (Sv. Lovrenc). Blagay jo je poslal v Ljubljano prvemu kustosu takratnega Deželnega muzeja Henriku Freyerju (1802-1866), ki je med drugim tudi raziskoval kranjsko rastlinstvo. „Blagayeve jožefice” je opisal kot novo vrsto in jo poimenoval po polhograjskem graščaku.
Nova vrsta je v tedanji botanični Evropi vzbudila mnogo pozornosti. V maju 1838 jo je prišel občudovat saški kralj Friderik Avgust II., ki se je zanimal za botaniko bolj kot za vladarske posle. Povzpel se je na Goro nad Polhovim Gradcem. Jeseni istega leta je Blagay postavil edinstven spomenik, ki nas še zdry spominja na visoki kraljevski obisk. Na njem je zapisano: Na srečni dan pred majskimi idami 1838 je presvetli saški kralj Friderik Avgust, cesarjev svak, iz ljubezni do botanike in brez strahu pred višino prišel, da bi na rojstnem kraju videl rastlino, ki jo je g. Freyer, kustos ljubljanskega muzeja, spoznal za novo in obdaril z imenom Blagayev volčin.
Blagayev volčin je vedno zelen grmiček, ki vzcveti zgodaj spomladi. Smetanasto rumeni cvetovi prijetno dišijo. Čeprav je bil odkrit oziroma opisan iz naših krajev, pa je
ivana
PTT
ENIJA
razširjen tudi na Balkanu. V Sloveniji raste v Posotelju, Zasavju, na Kočevskem, v Polhograjskem hribovju in dolini Trebušnice. Pred nekaj leti pa so najbolj severozahodno nahajališče odkrili v predgorju Karnijskih Alp v Italiji.
Že kralj Friderik Avgust je ob obisku izrazil željo oziroma pričakovanje, da bomo Kranjci znali to vrsto zaščititi in preprečiti njeno uničenje. Kranjski deželni zbor je redki volčin in planiko zaščitil leta 1898, torej pred skoraj sto leti. Prav zato je skupni z očnico simbol naše naravovarstvene dejavnosti in je zaščiten tudi danes, čeprav poznamo v Sloveniji več nahnjališč.
Rdeči seznam ogroženih praprotnic in cvetnic Slovenije uvršča Blagayev volčin med ranljive vrste, snj je ogrožen predvsem zaradi trganja in ruvanja.
Osebne novice
Rojstvo: 3. aprila seje v družini Franka Capuani in ge. Metke roj. Lampret rodila prvorojenka. Pri krstu bo dobila ime Mi-caela Joana.
Čestitamo!
Smrti: Umrla je v Mendozi Marija Perčič Triler (84), v Lanusu pa Zdenka Gornik.
Naj počiva v miru!
NE ZGREŠITE CILJA!
Poglavitno je; ne zgrešiti cilja!
Naš cilj je, da vam pomagamo doseči vašega. Zadetek v polno, je naša kreditna kartica MASTER CARD - CARTA SLOGA Prihranke naložite varno in donosno v SLOGI, svoje nakupe pa s kartico Master Card. Čedalje več rojakov jo ima. Pridružite se uspešnim!
Telefon za vas: 4656-6565 - Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia
SLOGA DA V EC! V SLOGI JE MOC!
Mali ogiasi |
1 ATA
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, ftlmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uradtye ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradtye ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Slovenski dom Carapachay
praznuje v nedeljo, 2. miga
39. letnico ustanovitve doma
Ob 11. dvigar\je zastav in pozdrav
sv. maša za žive in mrtve člane
12.30 skupno kosilo
16.30 kulturni program
• govori inž. Jernej Dobovšek
• šolski otroci
• igra: Oh, ta Polona Po igri prosta zabava
Vabljeni!
FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211
-
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
1
ESLOVENIA LIBRE
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavanje, ki ga bo imel priznani slovenski pisatelj in publicist
Drago Jančar
z naslovom
Pisatelj in demokracija - temna stran meseca
v petek, 30. aprila ob 20. v Slovenski hiši, R. L. Falcon 4158
Srečanje širšega odbora SDS
v Slovenski hiši v soboto 24. aprila ob 19.30 uri.
SDS Argentina
Redni občni zbor Slomškovega doma
bo v nedeljo, 25. aprila, ob 10.30 uri
Vsi člani lepo vabljeni!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl .com.ar
e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po p' pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dot ostale države po svetu 130 USA dol.; vse ® pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošt® 75 USA dol. za vse države. /:
Čeke na ime ,,Eslovenia Libre“J)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R&
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Air®' Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-19$ E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Mihaela Logar,
državna sekretarka za Slovence po svetu
bo imela v okviru Zedinjene Slovenije predavanje:
,,Politika Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu“
v petek, 23. aprila, ob 20. uri v Slovenski hiši
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 15. aprila t.l. po dolgi in trpljenja polni bolezni v 77. letu starosti zapustila naša draga žena, sestra, teta, gospa
KARLA CARMAN roj. BUTUL
Ne vemo, kako bi se zadosti zahvalili vsem dobrim ljudem, ki so nam stali v teh težkih trenutkih ob strani, darovali cvetje in jo spremili na t\jeni zadrgi poti.
Posebno zahvalo smo dolžni prelatu Jožetu Škerbcu za sveto mašo in vodstvo pogreba, g. Tonetu Bidovcu za molitve ob njeni krsti. Iz srca pa se zahvaljujemu še plemenitim rojakom in sosedom iz okolice, ki so ji v dolgi bolezni lajšali trp(jei\je in ji z izredno požrtvovalnostjo vseskozi nudili dragoceno pomoč. Nnj vsem Bog poplača!
Žalujoči: mož: Peter
sestri: Marija in Albina, brata: Stanko in Mirko, nečaki: Irene, Jože, Ivo, Diana, Sonia z
družinami, Ivana ter ostalo sorodstvo.
Argentina, Slovenija
t
Vdana v Božjo voljo je na Veliki četrtek, 1. aprila umrla naša teta
sestra Joža Avguština Dolinar
Pokopana je na pokopališču Gloriam v Burzaco.
Zahvaljujemo se gospodom Rodolfu De la Roca za sv. mašo, prelatu Jožetu Škerbcu, dr. Juretu Rodetu, Francetu Cerarju, Gustavu Ercolino in Luisu Auxiliju za pogreb in molitve ob krsti, sestri provincialki Rozi Sušnik in sestri provincialki Ru^1 Mendoza za molitve in zadrge besede, ter vsem, ki so pokojnico prišli kropit, J° spremili na pogrebu in molili zarjo.
Žalujoče:
nečakinje: Lučka, Helena, Snežna in Polona Osterc
pranečaki: Marjana in Lucijana Maineri, Luka Somoza 111 Ana Rapetti
in ostali sorodniki.
Buenos Aires, Ljubljana
t
Moja duša poveličuje Gospoda, moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je 6. aprila v 86-letu starosti zapustila naša preljuba mama, stara mama in teta, gospa
Ela Škulj roj. Dolšina
Njeno truplo smo sprejeli pri prvi pogrebni maši, katero je daroval krajeVTl1 župnik ob somaševanju kaplana Agustina Espina in Francija Cukjatga ob 19.30 dfl-Drugi dan, 7. aprila ob 10.30 je bila zanjo darovna druga pogrebna maša.
Posebna zahvala msgr. Jožetu Škerbcu in F. Cukjatiju za molitve v cerkvi in 0 grobu. Enako msgr. dr. Mirku Gogali in msgr. dr. Juretu Rodetu. Po tej maši smo se poslovili od rje in jo prepeljali na pokopališče Memorial v Pilar.
Dobri Oče naj ji bogato poplača za vse žrtve in trpljenje v tem življenju. Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Žalujoči: sinova Janez in Edo, duhovnik v Sloveniji; hčerke: Majda, Marjana, Eca in Marjeta z družinami; sestra Marija Dolšina, usmiljenka, Tončka in Slavka
z družinama, Cilka; brat Stanko Dolšina, duhovnik v ZDA; nečaki in nečakinje in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Slovenija, ZDA