87. številka.
Trst, v petek 18. aprila 1902,
Tečaj XXVII
L
„Bdlaoit ' tU •■krm* m*	mol Mdtlj Is
I r^rclkcv. ob 4. ari s*eče».
HtnlilM i»»it
ta celo leto .......
k* pol let« ........
M kros
lt „
pot i
m fi* trt let> «.....•• C r
h mesec ........ S kroai
.viro£shio je plačevati naprej. Rs na-Or M brec prilofene naročnina m aorava
s rt.
F o tobak aroah * Trato se prodajajo po-ran^rne Številke po 6 stotink (3 »vČ.>; a rea Tnta pa po 8 stotink (4 aeč.)
Telefoa it*. 870.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V etlaeatl je ati!
Oflaat
a« itluajo po muk * petita. Za »eČ« toitio aaiočilo t primernim popui.tom \ Poalana. osmrtnice in javne zahvalo domaČi oglaai itd. ae računajo po pogodbe
Taj dopisi naj ae pošiljajo aredatltva Nafraakovani dopisi se ne »prejemajo Rokopisi ie ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglaae spre* ]»■! apravaliUo. Naročnino in oglaae j« plačevati loco Trat.
UreialfltTa In tiakaraa se nahajata V
alicl Oarintia liv. 12. 1'priivntltvo, la sprejemanje laaeratov 7 ulici Uolia piccolo 5tv. 3, II. uHitMti.
Izdajatelj in odgovorni urednik T ras Oodnik.
Lam u 11 kooeorcij liata
Natiaoila tiakaraa konsorcija liata „Edinost" v Trat
Nekoliko polemike povodom »Celja" o - slovenski politi
m.
Glav do prizadevanje »Slov. Naroda« — ako smo ga prav umeli — v polemikah po »celjskem« glasovanju je kulminiralo v dvojnem : »la si varuje pravico do svobodnega in neoviranega izražanja svojega menenja in prepričanja, in da dokaže, da resne, vspešne in plodonosne politike si ni možno misliti brez — kompromisov.
»Soča« pa nas uči v svojem članku od dne 5. aprila j>od zaglavjem »Ne slepimo se!« v glavnem tako-le:
Politike ni smeti delati s temperamentom, z navdušenjem, ampak s hladnim razu mom. Politik, ki se daje voditi od temperamenta, se često potaplja v morju le namišljene (torej faktično ne obstoječe) jakosti in čilosti. Za Slovence je prava nesreča taka politika, ki pada iz enega ekstrema v drugi, iz »velikega navdušenja s trhlo podlago« v »neizmerno žalovanje brez prave potrebe«.
»Pustimo brezplodno navdušeno govoričenje o našem narodu, ker nam isto nič ne hasne, pa tudi se ne zalivajmo s solzami pri vsakem nevšečnem dogodku , ne bodimo teoretiki in melanholiki , marveč bodimo praktični matemariki ! K našemu zvestemu slovenskemu srcu, katero bije za pravi blagor naroda, pridenimo hladno sodbo naših razmer !« »Le hladno presojujoča politika more resiti slovenski narod pogina«.
Potem obžaljuje »Soča«, da je stranka nerazsodne politike le še premočna v nas Slovencih. Ta nerazsodna politika se je pokazala z nova v celjskem vprašanju.
»Govori se še vedno o jakosti, složnosti in odločnosti — ali hladno sodeč politik ve, da celjske paralelke navzlic sprejetju v državnem zboru in navzlic naši navdušenosti visijo še vedno v zraku; nad njimi visi, Da-moklejev meč in njih usoda je od danes dojutri. Ker pa je prišla hladna politika do izraženja svojega menenja, so jo navdušenci, še zaslepljeni po pojavu slučajnega vspeha, hitro •kamenjali z izdajalstvom in temu sorodnim označevanjem«. »Kjer pa se da doseči tak
zavod, tam je pač umest^p vsaj razmišljati o tem "ter predoče vati si razliko med popolnim slovenskim gimnazijem in med neznatnim pol polovičarstvo m. Toda .ne ! Klerikalna in trabantna njena politika tega ne dopustita, dasi ne misli pri tem nikdo na kako izda-jalstvo, na kak nečasten čin. marveč hladno sodeča politika je rodila misel po takem razmišljanju«.
Tu se je torej »Soča« pridružila »Slov. Narodu« v priporočanja kompromisne politike, a potem se je pridružila ljubljanskem« listu tudi v reklamiranju pravice do svobodnega izražanja svojega menenja, in za stvarno razpravljanje, ko piše :
»Naši reakcijonarji pa ne pustijo na sploh nikaki ideji iz drugih vrst na dan, ker se boje vsake take ideje, kajti prodiranje istih pomeni za nje politično smrt, naši navdušenci pa se slepijo sproti, da ne vidijo propada niti skozi največje poveksevalno steklo. Potem pa naj napredujemo!«
»Verjamemo, da leži na srcu štajerskim Slovencem Celje, toda radi tistih par razredov se bržčas v Celju ne spreminja nič ne | na to ne na drugo stran, marveč so druga pota, katera pomagajo Slovencem v Celj u na noge !«
»Ali res ni mogoče, govoriti stvarno o označenem nasvetu ? Ali res ni mogoče več na Štajerskem, brez klerikalnega hrupa, razpravljati o taki reči, katera zadeva vso Slovenijo, ker celjsko vprašanje zapostavlja druga vprašanja ter stoji tukaj kot preteča ovira tudi za bodočnost? Stvar je pač taka, da je vredna presojanja, ali na dan 10. t. m. se obeta v »Narodnem Domu« v Celju uprizoritev velike klerikalne gonje, katera ne bo na čast slov. narodu, ker, soditi po dosedanjih pojavih, pokaže le zopet, kako so še malenkostni izvestni »veliki« politiki in kako klerikalna politika bagatelizira vse tisto, kar občutno zadeva slovenski narod. Po takih potih tako brezmiselne politike, ko se niti ne pripusti utemeljevanja kakega nasveta, marveč se kar meče okoli z izdajicami in protesti brez prave podlage, po takih potih ne pridemo naprej«.
»Soča« zaključuje svoj članek :
»Zato pa ponavljamo klic: Proč od neumestnih navdušenj, nikar D« govorimo o jakosti in Čilosti tam, kjer je ni, ne
slej :mo se, marveč pričnimo s politiko hladne trezne sodbe ! Okleni njo se te, ker po našem menenju more le ta privesti naš ljubljeni slovenski narod do boljše bodočnosti«.
PODLISTEK 7S
Vladimir.
Hrvatski spisal Avgust Šenea, prevel M. C-t-ć.
V.
V Zagrebu je živel tedaj neki gospod Topol kov ć ali morda plemeniti gospod To-polković; vsaj imel je plemiško krono nad monogramom svojega pečata in svojih žepnih robcev, a pisal se je vedno: »de Topolco-vich«. Ni se vpraševalo, od kodi je, kaj je, ker je imel denarja, mnogo denarja, in ker je zagrebški magistrat imel navado vpraševati za potni list eamo take ljudi, ki so bili zaloteni Da kaki kraji. Topolkovićevo sliko — kdo je in nrav njegovo — je bilo težko opijati ; v resnici ga je poznavalo samo malo ljudij skozi in skozi. Bil je človek visok in žilav. Na pazno obritem rumenkastem obrazu ni bilo ni brade ni brk, tako, da ni bilo možno razločiti, bi li te brke bile plave ali Bixttr_ako bi jih imel. Tudi po laseh nisi mogel ničesar pogoditi, ker je gospod »de Topolcovich« imel plavo gladko lasuljo:* Ho-lil je krepko, gledal je se svojima sivima očesoma n'gurno, cel<S drzovito ; bil je tanek n vitek — nekateri ljudje so govorili, da si telo stezuje kakor ženske; nikdar ni nosil irngnenih, nego svetle rokavice, gladke če-
veljčke, vedno je bil oblečen po »journalu«, a iz prsnega žepa mu je vedno kukala svilena ruta. Govoril je kratko, hladno, ponosno, včasih pa niti spregovoril ni, ampak se je samo resno nasmihal. Oponašal je vedno, rekli bi, angležkega »gentelmena«. Sploh je bil to slika nejasnih obrisov in bledih barv, katero pozabljaš takoj, Čim se ti je. umaknila iz-pred oči ; nu Zagrebčani so se ga dobro spominjali, ker ga je bilo videti pov-sodi. Strasti nisi nikdar videl na njegovem licu, in je bilo težko ugibati, kake nravi je. Da li je izomikan, ali ne — tega se ni moglo vedeti nikakor; govoril je nekoliko jezikov, seveda z nekako dialektično primesjo; vrgel je kako besedo o politiki, znal je zadostno zemljepisja ter je opisaval jako živo Pariz, R:m, Benetke, Carigrad, in ce!<5 Boston, ker je baje sam bil tam. Cesto je omenjal jako prijateljski ime tega ali onega tujega poslanika ali generalnega konzula. Bil je poseben prijatelj lepe književnosti, skoro »bel esprit«. V gledališču je imel avojo ložo, videl si ga na vsakem koncertu ; z vojaškimi častniki je igral bilijard, z umirovljenimi uradniki šah, s starimi gospemi vist. Da-si Hrvat, ni n;kdar kazal, kateri stranki pripada ; prijateljeval je s kolovodji vaeh političnih strank, da, zahajal je v razne bide, ki se niso nimalo strinjale v politiki. Ljudje so gledali to brez
Politični pregled.
Y Trstu, 18. aprila 1902.
Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) Naučni minister H a r t e 1 je odgovarjal na interpelacijo posl. Vukoviča, Borčica in tovarišev glede Dioklecijanove palače v Spljetu. Minister je obljubil, da se bo na vsak način skrbelo, da %e priznajo pravice države do te palače, katere ohranitev je potrebna že iz spoštovanja do zgodovinskih starin.
Pravosodni minister Spens-Booden je odgovarjal na interpelacijo posl. Eisen-kolba in tovarišev glede tajnostnega zmanj-kanja neke deklice iz Ustja na Češkem. — Minister je povedal, da so truplo one deklice, Marije Krejča, našli dne 25. februvar^ja v Labi blizu Litomerie. Deklica si je gotovo sama^vzela življenje, ker je bila v blagoslovljenem stanu in jo je njen ljubimec zapustil ter se poročil z drugo.
Pravosodni minister je odgovarjal še na različne druge interpelacije, med drugimi tudi na neko interpelacijo glede konkurence, katero delajo ječe obrti. Rekel je, da je pripravljen odpcmoči tam, kjer delo jetnikov dela obrti resno konkurenco, seveda pa le pod pogojem, da se bo moglo na drug način pres-kibeti delo jetnikom, ker le-ti, glasom zakona, ne smejo biti brez posla !
V nadaljevanju razprav o proračunu finančnega ministerstva je govoril finančni minister Bf>bm-Ba\verk in je odgovarjal na razne želje in pritožbe.
Glede prepočasnega reševanja rekurzov j je minister omenjal, da t*ga niso krivi samo j uradniki, temveč tudi dejstvo, da se ti re-kurzi izročujejo raznim komisijam, katere niso permanentne. Glede kavcij, ki jih morajo polagati uradniki, je priznal, da niso I neobhodno potrebne ter da se resno študira ! vprašanje, kako bi temu odpomogli. Glede asanacije deželnih financ je dejal minister, da je z uvedenjem povišanja doklad storjen že dober korak naprej v tej zadevi; tudi do-
prigovora, da-si bi se bil komu pisal v greh I tak politični indiferentizem. Za njegov pravi : poklic se ni vedelo, ker Bploh ni delal nič ( resnega. Nekateri so govorili, da je avstrijski politični agent, ki vse naznanja na Dunaj, kar se dogaja v Zagrebu. No, svet je v onih časih po ulicah in kavarnah kričal vse, kar misli, da niti ni trebalo tajnih agentov; pa Bog vedi, da-Ii je tbil v gospodu »de Topolcovich« zadosti fin nos za političnega ogleduha. Včasih je vendar jemal v roke kake ptuje novine ter si beležil to ali ono, ali le tedaj, ko so ga gledali ljudje. Za dvoje se je vedelo za gotovo. Prvo, da je neoženjen, ker se je vsa njegova rodbina sestavljala od starega plesnjevega sluge in bo-lonježkega psiča, ki ga je spremljal po cele dneve. Drugo, da je bogat, ker je bil urejen po gosposki, ker je veliko in hladnokrvno trošil, plačeval v gotovem ter je bil malikom vseh markerjev in gostilničarjev. Še več: gospod »de Topolcovich« je imel v svoji službi pet do šest zakotnih mešetarjev, ki so njegov denar izposojevali lahkomišljeni gospodi na zaloge, menice, obveznice po sto in še več od sto. Sam s svojo roko ni nikdar posojal in v resnic: je le le malo ljudi vedelo za to poslovanje njegovo.
(Pride še.)
hodki osebnega davka da so tako dobro izpadli, da bo mogoče zopet deželnim fondom razdeliti skupno 3 milijone kron. Minister je priznal, da je adjutum finančnih pi akti kan-tov mnogo premajhen ter je obljubil storiti vse mogoče, da se isti poveča, seveda v mejah, katere mu dovoli proračun.
Obžaloval je, da se ne more še ustreči raznim željam, kakor tudi oni po odpravi mitnic, zboljšanju penzij udovam in regulaciji razmer dijurnistov.
Posl. C o n c i je zahteval, naj bi bila tudi laška mesta deležna državne pomoči in podpore. Navedel je potem razne želje prebivalstva svoje dežele ter zahteval odpravo mitnic, preosnovo zastarelega pristojbinskega zakona ter spremembo sedanjih davčnih in spektoraiov v Pulju in Tridentu v samostojni davčni administraciji, dalje ustanovitev samostojne finančne prokurature v Tridentu in olajšavo pridobninskega davka za v Avstriji živeče italijanske podanike in za v Italiji živeče Avstrijce. (Nam se vse dozdeva, da bi prišel sam g. dr. CoDci v največjo zadrego, ako bi se ga pozvalo, naj našteje nekoliko teh v Italiji živečih Avstrijcev. Op. ured.)
Posl. R i e g e r je kritiziral davek na sladkor ter se bavil se sladkornimi karteli.
Zatrjeval je, da so pridelovalci pese ravno tako odirani od sladkornih tovarnarjev, kakor konsumenti.
Ko je govorilo še nekaj govornikov, bila je točka »finančna uprava« rešena in jo je zbornica vsprejela.
Na zaključku seje je predsednik prijavil, da na dnevni red prihodnje seje postavi nujni predlog glede odškodovanja občinam za izvrševanje poslov prenesenega delokroga.
Posl. Mazorana je urgiral predložitev zakonskega načrta glede delavskih stanovanj.
Načelnik davčnega odseka, dr. Kramar, je odgovoril, da je poročevalec skoraj dovršil tozadevno poročilo ter da hoče že prihodnji teden sklicati odsek na posvetovanje o»tem zakonskem načrtu. Naprositi da hoče potem predsednika, da pride stvar v zbornico že tekom tega meseca.
O položaju. Nase notranje-politično položenje se je poojstrilo. Na tem ni možno dvomiti. Dva momenta sta, v katerima se izraža to poojstrenje. Največa nemških strank, nemška ljudska stranka, se je odločila za najstrožjo opozicijo katero hoče izvajati z nujnimi predlogi. Jeden tak predlog je uložila že predvčerajšnjim, ki se tiče odškodnine občinam za izvsevanje poslov prenešenega delokroga, to je poslov, ki se ne tičejo občinske uprave same, ampak so jej naložene od vlade.
Kaj to pomenja : sklep za ulaganje nujnih predlogov, ne zato, ker jim je predmet res nujen, ampak iz ozirov opozicijonalne taktike, to umeje lahko vsakdo, ki le količkaj pozDa psihologijo te visoke zbornice.
Če zbornica privoli v nujno razpravo toliko in toliko predlogov, potem pa se sploh ne dokoplje do dnevnega reda in »delavnost« zbornice se je pomaknila v nedogledne daljave. Če pa jim ne pripozna nujnosti, potem pa pride joj v hišo. P& vsakem predlogu, kateremu se je odklonila nujnost, raste ogorčenje predlagateljev, temperatura narašča in kmalu je na tisti vršini, kjer se pričenja dispozicija za — obstrukcijo.
Drugi moment, ki poojstruje kritičnost položaja, je možnost, da bo državna subvencija mestu praškemu odklonjena. Kajti ni dvomiti, da bodo Čehi, ako pade ta subvencija, izvajali vse Jtonsekvence. In da se vlada dobro zaveda nevarnosti, ki tiči v tej možnosti, je pokazala s tem, da se je začela pogajati z nemško ljudsko stranko v tej smeri, da tudi nekatera nemška mesta dobe take državne subvencije in sicer bi bil prvi Gra-
def-. Dunajski listi dajejo tudi razumeti, da se nemška ljudska stranka res da tako — kupiti! V tem slučaju bi g. Korber rešil »delavnost« parlamenta do — jutri zjutraj. Ali večno ne more trajati tako odkupovanje iz zadrege- Le tako more priti do resničnega in trajnega ozdravljenja parlamenta, ako se vrši iz istega samega. Parlament so zastrupila večna prizadevanja, da bi v njem vladala manjšina. Ta strup treba odpraviti iz organizma, a to se more zgoditi le tako, da se bo vsaka stranka zadovoljevala s tistim deležem na moči in vplivu, ki jej gre po nje številu in po številu onih, katere zastopa ! ! Je-li pa nade do takeg-t zadovoljevanja na strani onih, ki so v manjšini, a hočejo uživati vse mooi večine, na strani Nemcev ? Take nade je ni — če se ne dogodi kakov čudež. Mej gospodstvaželjnostjo nemških strank in takim samozadovoljevanjem leži na potu — obstruk-eija. To je barikada, ki zapira pot do delavnosti parlamenta ! Zbok možnosti, da vsaki hip završi zopet na eni ali drugi strani, je avstrijski parlament v sedanjem položenju svojem rfs še parlament, sposoben za delo, toliko, kolikor je t kakor pravi »Pester JLlovd« — šarpija še platno. — Rečeni list pravi : eno večino so razbili, druge pa ne morejo več ustvariti. Čudež bi se moral zgoditi, da šarpija postane zopet platno, ( 'asi čudežev pa so minoli.
Ali smo v konstitucijonelni državi ? Čudno vprašanje! Mari nimamo državnih temeljnjih zakonov od dne 21. decembra leta 1HG7? Mari se ne sklicujemo dan na dan na svoje ustavne pravice ? In sicer vsi brez izjeme! Toliko mi, ki bi iz srca želeli, da se določila te ustave enkrat že izvedejo do najskrajnejih konsekvenc in z a vseh, kolikor tudi oni, naši nemški gospodarji, ki že izvajajo rečena določila, v kolikor sami prihajajo v p>štev, a jih gazijo in zataiujejo povsodi, kjer bi tudi drugi mogli uživati dobrote te ustave ! Yrsi se torej sklicujemo na določila te avstrijske ustave, ergo : pripoznavamo tudi vsi njen obstanek. Kako moremo torej opravičiti vprašanje : Ali živimo v konstitucijonelni državi ? Res, čudak mora biti, kdor vprašuje tako! Čim imamo konstitucijo, živimo v konstitucijonelni državi ! Stvar je vendar ja^na kakor zlato solnce. Ce sami vidimo, kako nam soloce dan na dan greje hrbte z neba doli, ne bomo vpraševali, da-li solnce res ekzistira *? !
In vendur! To dela ravno iz naše države specijaliteto ! VspriČo dejstva, da imamo konstitucijo, da imamo trdno fundirana ustavna določila, in viljub dejstvu, da se dan na dan sami sklicujemo na ustavo, moremo opravičeno vpraševati : živiino-li v Avstriji v konstitucijonelni državi ? ! In da ravno daues ponavljamo to na videz čudno, v resnici pa krvavo opravičeno vprašanje, na tem ni kriv nikdo drugi, nego njegova ekscelenca, gosp. minieter za pravosodje, dr. Bohm vitez Bi-vverk !!
Stvar pa pr dobiva še na pikantnosti po dejstvu, da je njegova ekscelenca — liberalec nemške i"a<; >ne, torej pristaš stranke, ki je — oprostite nam, tla se tako izražamo — spočela in porodila to našo ustavo od leta 18t'»7. in torej uvrstila našo državo mej konsti-tucijonelne države!!
Včeraj je razpravljala zbornica na Dunaju o proračunu finančnega ministerstva. V debato je posegel tudi ekscelenca rečeni minister, da reagira na razne želje, rekrimina-cije in urgencije. In tu je menil med drugim : »Ce je bilo rečeno, da je namenov, (»z\vecke« stoji v poročilu korespondenčnega biro-a), za katere treba preskrbeti sredstva, pa naj bi se ta beseda ne govorila na adreso upravljajočega finančnega ministra, ampak na adreso visoke zbornice. Osebno mu je vsaki označenih namenov jako na srcu, tako tudi odprava mitnic, knterih padec bi on jako rad videl....!«
Oho, ekscelenca! Torej v vsem, kar se je dosedaj izvršilo v vprašanju mitnic, vidite vi le »namen«, pa »željo«, da se ta namen uresniči. Ne, to ni tako ! Vprašanje t dprave mitnic ni več v stadiju * namenov« ali »želja«, ampak imamo tu, če se prav spominjamo, že formalnih sklepov zbornice radi odprave mitn?c. Id pa še s kakim soglasjem so bili storjeni ti sklepi!
Vprašanje odprave mitnic je eno tistih sila redkih vprašanj, ob katerih soglašajo vse stranke parlamenta na Dunaju ! Vlada ima pred se?K>j izraz soglasne volje parlamenta, ki bi bil davno že izvedena, ako bi bili pri nas vsi pogoji resničnemu ustavnemu življenja res uvedeni v življenje. Kardinalni teh po-
gojev pa je, da vlada respektira voljo parlamenta in ae jej pokori!
Pri nas pa vlada ne respektira te volje in se — to je ravno krvava ironija — finančni minister v svoje opravičevanje izgo-varja na — parlament. Očitanja, da se ta in ona potreba ni u važe vala, naj se ne adresi -rajo na ministra, ampak na parlament! Finančni minister zahteva namreč od parlamenta, pred no misli izvršiti sklepe tega poslednjega, da mu mora preskrbeti sredstva, s katerimi pokrije odpadek na dohodkih, kateri odpadek mu provzroČi na pr. odprava mitnic. To, ekscelenca, ne odgovarja ni besedilu, ni dnhu ustavnih določil.
Vlada je že popred, nego se je zbornica izrekla za odpravo mitnic, gotovo navedla vse razloge, ki govore proti odpravi ; in če je zbornica vendar sklenila odpravo, je vladi v dolžnost, da izvrši voljo parlamenta! In potem še le si more vladi prati roke ter prepustiti parlamentu odgovornost za morebitne neljube posledice za državno gospodarstvo. V slučajih, da vlada res ne dopušča : vest, da bi izvršila kakov sklep parlamenta, ima (vlada) pred seboj odprlo strogo konsti-tucijonelno pot, da namreč — odstopi ! ! Tako postopanje pa, da vlada še le stavlja pogoje, češ: če hočete, da izvršim to in tof j dajte mi poprej to in to, — dela iluzorične i vse sklepe zbornice in uničuje glavni atribut konstitucijonelne države — - prerogative in suvereno voljo parlamenta. In to se dogaja v naši Avstriji dan na dan. Vsa parlamentarna institucija naj daje obliki vladanja lepo kon-stitucijonelno facido, dočim naj v notranjem vlada — vladni absolutizem !
Ali se še čudite vprašanju : živimo-li v Avstriji v konstitucijonelni državi ?!
V delegacije so izvoljeni od zbornice poslancev :
Iz Galicije : Javvorski, grof Dziedusveki, Abraharaovič. Banvinski, dr. Bvk, Popo\vski, Kozlo\vski ; Istre : markiz Polesini ; Trsta : Basevi; Gorice : dr. Antonelli ; Solnograda : dr. Svlvester ; Tirola : Tollinger, dr. Conci ; Kranjske : dr. Susteršič. V češkem klubu so bili imenovani so kakor kandidati za volitev delegacije iz Češke: dr. Herold, Kaftan, dr. Kramar in dr. Pacak, Kakor namestnik Udr-žal; iz Moravske : dr. Začek, kakor namestnik Heinrich.
Po umoru ruskega ministra Sip
jagina. Židovski in sploh vsi Slovanom sovražni listi imajo sedaj zopet ugodno priliko, da mečejo blato. na rusko državo ! Glavni vzrok gorostasnet,xu klevetanju pa je v tem, da je ruska država tista, ki ne dovoljuje, da bi jo Zidje in drugi izkoriščevalni narodi izmozgovali, kakor bi radi. Niti na misel nam ne prihaja, da bi hoteli morda opravičevati bolj ali manje korektno postopanje raznih funkcijonarjev ali pa morda kovati v nebesa absolutizem nasproti konstitu-cijonalizmu, ali drugim državnim uredbam in vladnim oblikam.
Moč vlada več ali manje povsod, pa bodi pod imenom konstitucije, Iju do vlade in magari komunizma. Tu intelektuelna, tam fizična moč, ali koncem koncev vendar le : moč. Absolutizem! To je ona grozna besede, pred katero se nekateri, deloma hinavsko, deloma resnično zgražajo. Mi v Avstriji pa smo menda tako srečni, da ne ječimo pod jarmom absolutizma, oh, blagor nam! Nekateri naši rojaki, posebno v Istri in na Koroškem bodo morda nekoliko čudno gledali, ako jim zatrdimo, da se jim prav nebeško dobro godi! Ali kaj hočejo, ljudje pravijo, da živimo v konstitucijonalni državi, a v taki državi se ne sme nikdo pritoževati, da trpi nasilje! Tržaški Slovenci nimajo n. pr. ljudskih šol; ako bi se to godilo pod absolutno vlado, bila bi to najhujša krivica! Morda bi se nad tem zgražali cel<S naši lju-beznjivi laški prijatelji, ali ker se to dogaja pod ustavno vlado, je to v najlepčem redu. Kdo bi nam znal povedati, koliko smo n. pr. na boljšem mi in koliko so na boljšem Slovenci na Koroškem ter Slovenci in Hrvatje v Istri, ker smo vsi skupaj zatirani od Nemcev in Lahov, mesto od absolutistične vlade!
Da, čisto lahko se da dokazati, da so parlamentarne večine često hujši tirani, nego so absolutni vladarji. Dokaz v to nam je Anglija z ozirom na Irce, dokaz Nemčija z ozirom na Poljake, dokaz svoječasna Stam-bulova strahovlada na Bolgarskem in Mda-nova v Srbiji, dokaz sedanje razmere v Belgiji itd. itd. Zgodovina in psihologija pa nas učiti, da oni, ki jo je podedoval, izvršuje svojo moč navadno milejše, nego oni, ki si
jo je sam priboril. Ponavljamo pa, da nikakor nismo hoteli trditi, da bi bil morda absolutizem bolji od vseh druzih državnih uredb ; ne, le pokazati smo hoteli, da se nasilje izvršuje toliko tu, kolikor tam ! Vprašanje je le, kdo izvršuje to nasilje : ali absolutni vladar, ali parlamentarne večine, ali privilegirani stanovi, oziroma privilegirani narodi ?!
Radi umorstva ministra Sipjagina se torej zopet na široko in dolgo govori o reakcij o-narni ruski državi, o nasilstvu, o proganjanju dijakov in bogsigavedi še o katerih drugih groznih rečeh v Rusiji, a vse to s prozorno tendenco, da bi slovansko Rusijo kazali kakor najzavrženejšo državo na svetu. Kdo bi bil tako naiven, da bi si hotel misliti, da je v Rusiji vse v najlepšem redu ?! Gotovo se dogajajo tudi tam krivice, kakor se dogajajo v vseh ostalih državah ; gotovo žele tudi tam dosedanji oblastneži (kakor se dogaja to povsod na svetu), da bi še nadalje obdržali moč v svojih rokah ! In nič nenavadnega ni, ako ti mogočneži posezajo včasih po nasilnih in krivičnih sredstvih, da branijo svojo oblast. Vse to je obsojanja vredno in se sme oSso-jati, infamno pa je, ako gledajo se zaničevanjem in preziranjem na Rusijo drugi narodi in druge države, ki so v vsakem obziru še stokrat slabši od Rusije. Sme se obsojati državne ureditve, kakor take, sme se obsojati postopanje vlad, strank, stanov in oblastnežev, ali nikdar se ne sme obsojati vsega naroda, kateri sam iz lastne moči iztrebi iz sebe, kar je gnjilega.
Dogodki v Belgiji Včeraj je imela belgijska zbornica sejo, v kateri so razpravljali o zahtevani reviziji konstitucije, torej o stvari, ki je vzrokom sedanjim viharjem v Belgiji. Posl. Braun je predlagal, naj bi se že istega, ali pa naslednjega dne završila razprava o reviziji konstitucije, kateremu predlogu se je ministerski predsednik pridružil. Socijalisti so se temu predlogu uprli najodločneje in so zatrjevali, da bi vsprejetju tega predloga sledile težke posledice ter bi bil to neposreden povod začetku revolucije. Slednjič je večina vsprejela predlog, da se nadaljuje razprava o reviziji ustave, ter da se ista završi naslednjega dne, t. j. danes ob 6. uri popoludne.
Ministerski predsednik je potem v svojem govoru izjavil, da večina prebivalstva ne želi revizije in da se vlada že radi tega protivi temu, da bi se izvršila revizija in uvedla splošna volilna pravica, ker bi to po-menjalo kapitulacijo države pred nasilstvom množic. Zaključujč svoj govor je pozval zbornico, naj odkloni predlog glede revizije ustave.
Ko je govoril še naprednjak Jansen reviziji v prilog, se je seja zaključila ob 5. uri popoludne.
Splošni štrajk se vedno širi in znaša število štrajkovcev sedaj že preko 30O.O00 ; štrajkovci pa se še vedno vedejo mirno.
Iz Bruselj a poročajo, da je že gotovo, di zbornična večina v današnji seji odkloni predlog glede revizije ustave.
Tržaške vesti.
Odbor političnega društva »Eiltnost«
bo imel jutri zvečer svojo sejo ob navadni uri.
Velečastitemu gospoda kuratu Slo* k a rja t (iorjanskem. Vi, veleča3titi gospod kurat, ste dne 25. m. m. izjavili v cerkvi, na krščanskem nauku, da si nalaga smrtni greh, kdor čita »Edinost«.
Na to nečuveno žaljenje Vaše smo mi molčali, da-si smo bili pozvani od Vaših ovČic, naj govorimo. Upoštevali smo okolnost, da Vi sami niti ne čitate našega lista in da Vas je zavel tisti brezvestni in kleveta-joči vir, iz.katerega zajemate svoje nazore, svoje prepričanje in pvoje informacije o dogodkih vjavnem življenju naroda slovenskega! V tej veri se nismo jezili na Vas, ampak le obžalovali smo Vas, da, kakor inteligenten človek, ne čutite potrebe iskati 3i vseh pripomočkov, po katerih bi si s svojim kriterijem mogli ustvarit* lastno, samostojno, objektivno sodbo. Obžalovali smo Vas, da Vam inteligentnemu človeku, ne navstaja pomislek, da človek lahko zajde v krivico, ako se v sodbah o kakem prepiru daje slepo voditi le od ene strani ! Obžalovali smo Vas, a nismo se jezili na Vas in pardonirali smo Vas že radi Vašega stanu !
Sedaj pa jemljemo tudi mi stvar od resneje strani. To zadnjo nedeljo ste zopet v cerkvi in ob jednaki priliki obnovili svoj napad na naš list. naglasivši posebno, da vztrajate pri svoji sodbi, ki ste jo dne 25. m. m. izrekli o »Edinosti«, in pozvavši po-iušalce: naj si dobro ohdrže v spominu, ker da to, kar ste jim povedali, so samo dobre in koristne stvari.
V ponovitvi napada, v ponovitvi žalje-nja, v ponovitvi klevete in krivice moramo pa že videti »dolus«, »mala fides«, zli namen !
Po naukih svete katoliške cerkve Vi nimate pravice nakladati vernikom takih cerkvenih zakonov, ki bi vezali iste pod smrtnim grehom. Od druge strani stoji dejstvo, da »Edinost« ni prepovedana od više cerkvene oblasti. Poživljamo Vas torej, da pre-kliČete svoja obdolžeuja, izrečena na naslov »Edinosti« ter s tem popravite storjeno krivico, sicer nastopimo proti Vam na kompe-tentnem mestu!
Taka polemika je—stvarna!! »Soča« 'je že nad nami z vsemi cepci, še predno smo i spregovorili le eno samo besedico odgovora na izvajanja njena ozirom na celjsko vprašmje. Najprej konstatira, da si še nikdj ni p »vspel tako visoko, da bi »Slovencem« čital lekcije o tem, kakova bodi slovenska politika ? ! — Odgovor na to »konstatacijo« : da, se je že povspel in sicer v — »Soči« od dne 5. aprila v članku »Ne slepimo se!«
No, pa pustimo to, ter navedimo raje nekoliko citatov iz zadnje »Soče«, da bodo čitatelji videli, kaka je stvarnost v polemikah v »Soči« in kako »Soča« nasproti drugim izvršuje tisto svobodo v izraže\anju svojega menenja, katero tako energično zahteva — za-se !!
»Soča« pravi na pr. na enem mestu : »Sila učeni in edini pravi slovenski
rodoljub pri »Edinosti« je sicer izbral priljubljeno tarčo, kamor hoee metati svoje pusice ____«
In potem :
„O sproženem vprašanju je mogoča prav obsežna razprava, v kateri bi se pota jako križala; in kdor meni, da nam razlaga kakor srednješolski profesor mladini... „politiko, ki je res slovenska", trpi na neozdravljivi... bolni domišljiji, kakor tisti pri »Edinosti«, eeirar duševna bole/en postaja čedalje bolj nadležna uš na telesu slovenskih politikov in časnikarjev obeli domačih strank.
Mi pri „Soči" ga prosimo le eno: Ko zagleda božje solnce petnajst učenih razprav, naj se usmili svojih bralcev ter prihrani drugo polovico za kako drugo priliko; in naj pomisli to: ako izvemo iz njegovega neizčrpnega vira že zdaj vee, kaj je resnična slovenska politika, se utegnemo vsi tako grozno poboljšati, da obledi doslej njegova osamljena svi tla zvezda na slovenskem ob-nebjn^'.
Na taka osebna za^ramovanja seveda ne bomo odgovarjali. I^e toliko rečemo, da je ; tako napadanje le na eno gotovo osebo — katero se s prstom kaže — tem g rje in brezvestneje ravno v „Soči", ki se je mogla v zadnje čase iz izvestne pones rečene akcije proti odboru političnega društva „Edinost" natančno informirati, čega v o stališče za stopa naš list in kdo rad pre-vzemlje odgovornost za politično direktivo i stega!!
Sicer pa nam ti ljuti osebni napadi |>ri-čajo, da nismo delali _SoČiu ni najmanje krivice rekši, da svojo politiko tradira — s palico v roki ! ! !
Kultura brez pitne vode in snage ! Pišejo nam: Ko sem te dni šel po ulici »Molin a vento«, mi je tako »vdarjalo« v nos, da sem se nehote moral ustaviti in si ogledati, cd kodi prihaja ta grozni smrad ? Pogledal sem pod cesto in opazil tam popolno — stranišče, kakorsnjega ni najti po vsem mestu in tudi s predmestjih ne ! Takov smrad se razteza skoraj po vsej omenjeni ulici in je tako neznosen, da mora to nesnago trpeti le tako mestno gospodarstvo — kakoršnje je sedanje, naše tržaško. Stanovalci omenjene ulice se tožijo, da jim ni prestajati, osobito v poletnem času. ko pod žgočimi solnčnimi žarki izpuhteva ta nesnaga !
Kaj sličnega se more videti le v istrskih obmorskih mestecih, sicer pa ne trpe tako in tolike nesnage na vsem božjem civi-lizovanem svetu !
Opazujočega to nesnago me je nekdo potrkal po rami, mene: Kaj vam je smrad
zaprl sapo, da ste se ustavil tu?! Bil je to neki naš človek od sv. Jakoba in ko je videl že na mojem obrazu, da je pogodil resnico, se mi je nasmejal in rekel : To je sicer zlo, a ne najveće. Najveće zlo je ono — ker nimamo v vsem sv. Jakobskem okraju dovolj pitne vode in se pri sv. M. M. cel<1 tepejo zanjo !
To imajo sedaj oni, ki bo o zadnjih volitvah upili »eviva Hortia«, »eviva Mauro-ner« itd. ! Sedaj naj Be obrnejo do onih bogov, katerim so svoječasno prižigali — sveče !
Tako nekako mi je govoril mož, ki ima priliko gledati ženice, ki se pulijo za škaf vode in ki morajo vkljub raznim Hortisom trpeti Deznosen smrad !
(Kar govori tu naš dopisnik, mora biti le gola resnica. Tako moremo sklepati že po tem, kar moramo gledati že nekaj dni sem v ulici Rossetti, ki je postala ena najživahne-
kdor ni siljen zaničevati in teptati resnice, če hoče priti do tistih »logičnih« zaključkov, do katerih ravno hoče priti — ta pa poreče, da vsakdo, ki trdi, da sleherni oni, ki je rodom TržaČan, ne more biti drugo, nego Italijan, da je vsakdo in torej tudi «Piccolo« »per conseguenza« : ali bebec in ignorant, ali pa — lažnjivec in falzifikator dejstev!!
Stavk«. V ladjedelnici „S. Marcou je kakih 200 delavcev stopilo v stavko. Stavku-joči zahtevajo povišanje plačila. — Prijatelje v rečeni delavnici prosimo pobližnjega sporočila.
Porotno sodišče. Včeraj zjutraj se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem o zaprtih pratih vrši H kazenska razprava proti 2G 1-Bela Fischerju iz Heba, obtoženemu radi prodajanja pornografiSnih fotografij.
Razpravi je predsedoval svet. Petronio, sodnika sta bila svet. Crusiz in Rismondo. Državno pravdništvo je zastopal dr. Clarici,
jih, najobljudenejih in tudi najelegantnejih j branitelj je bil odvetnifc dr. Gortan. ulic ob periferiji notranjega mesta. Kar se j Obtoženec se je opravičeval, da se je dogaja pri tistih par malih vodnjakov, ki se j radi pomanjranja zaslužka spravil na prodajo nahajajo v tej morda najdaljši ulici mesta, je razglednic, katere pa po njegovem niso bile naravnost v sramoto mesta, kakoršnje je Trst! purnografične, temveč le »pikantne«, in je Oholo istih par vodnjakov je neprestan naval I bil prepričan, da je prodaja takih razglednic in ubcge ženske morajo čakati po pol ure in dovoljena.
uro in več ter biti bitke, da dobe — kapljo	Ker so porotniki le deloma pritrdili stav-
pitne vode ! ! Tu je pehanja, krika, prekli- ljeuim vprašanjem, obsodil je sodni dvor njanja. da se kar usuvajo najraznovr3tneji Fischerja le na tridneven zapor, porco in porca.... In kaj je še le, ko — kar Drobne vesti. Ogenj; otroci v se dogaja večkrat — vodnjak sploh noče n e v a r n o s t i. Ko je g. Iv3n Pavaui šel dati nič več od sebe! In če je tako cel<5 v ; predvčerajšnjim popoludne iz svojega sta-ulici, kjer bivajo signori in signore ter je DOvanja v ulici Mozza št. 450, videl je, da tudi mnogo vil bogatašev, kako zanemarjeni jz Vrat nekega druzegi stanovanja iste hiše morajo biti še le tisti deli mesta, kjer bivajo prihaja dim. Potrkal je večkrat na do-siromaki, sami delavci-trp i ni se svojimi rod- tl6na vrata in 8lednjič se mu je oglasil od binarni, tista »inisera plebsc. Za »kulturo« j znotraj mal deček, ki mu ?je povedal, da so
Društvene vesti.
Opozarjamo še enkrat tudi na občni zbor ženske podrnžniee sv. Cirila in Meto-dija, ki bo v nedejo v »Slovanski čitalnici«. Z občnim zborom se ne more odlašati več, saj je tako že zaostal cel mesec. Pa saj nas je vendar mnogo. Ker bratska možka rojan-ska podružnica priredi svojo veselico v Bar-kovljah, pa se razdelimo, saj namen je isti : eni naj pridejo k nam, drugi naj gredo v Barkovlje! Z občnim zborom bo združena tudi igra in petje.
Torej udmje in rololjubke, spominjajte 9e nss in pridite v nedeljo na zborovanje, kjer se Vam predloži račun o našem delovanju.
Vabilo na posvetovanje. Podpisana vabita vse člene »Delalskega podp. društva«, da se udeleže posvetovanja za sestavo novega odbora, ki bo v nedsljo dne 20. t. m. ob 5. uri popoludne v društveni dvorani. Ker je le še malo časa do občnega zbora, je želeti, da se členi mnogoštevilno odzovejo temu vabilu.
Josip Fernetič. Martin Leban.
Č italnica pri sv. Jakobu nas prosi, da vnovič opozorimo tržaške rodoljube na njeno veselico, določeno na dan II. maja na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu, kakor je bilo že enkrat naznanjeno pred tremi tedni.
Radovoljno ustrezamo čitalniškemu odboru, ker smo uverjeni, da se šentjakobska čitaln-ca lep » razvija, o čemer smo se pre-j pričali na raznih veselicah v Barkovljah, ka-^ tere je čitalnica obiskala korporativno ter j tudi s svojim sicer še mladim pevskim zbo-! rom. Čvrsto naprej !
sicer zopet Slovenca, ali — nemški tajnik j« ostal. Tako nas tepe povsodi nezavednost našega ljudstva !
treba skrbeti, seveda! Za palače raznim raz-narodovalnim zavodom, za subvencije v
vrata zaprta ter da je v hiši ogenj. Pavani je na to s silo odprl vrata ter poskrbel, da
namene, sovražne sodeželanom druge narod- ^ otroke rdoeeli iz stanovanja ter da se je nosti ! Za »kulturo« je vedno denaija, če ga 1>0ga3ji man požar, ki se je bil vnel okoli imajo izkopati iz zenrlje — pa nič ne dene, ognjišča. Da ni mož pravočasno zapazil ne-če vsa ta tržaška »kultura« ostaja — kakor varnosti, bili bi se lahko otroci zadušili ali dobro pripomnia naš dopisnik — brez pitne pa Zg0reli. Neprevidna mati bo morala odvode in snage!! Op. ured.)	govarjati pred sodnijo radi svoje nemarnosti.
Z Dunaja nam pišejo : Po psmoti ste — Ne puščajte otrok sam h v hiši ! * izpustili iz števila dijakov, ki so podpisali	Navzočnost duha tramvaj-
dijaško izjavo, sledeča imena: pravnike: skega zavirača. Ko je včeraj ob 4. T i 1 1 e r Z., T r n o v e c, T r o h a in V a - uri popoludne voz št. 1 IG električnega tram-1 e n e a k. Nadalje so se še priglasili: prav. vaja na črti Sv. Ivan Sv. Andrej vozil mimo niki : A š i č( Gosak in M e ž a, filozofi : ulice Scussa, zapazil /e zavirač Ivan Zalar, Skok, Sanda in TrofI, tehnik K ob a 1 kako neki stari kmetic hodi po progi. Zalar A. in veterinar C e k. Izvolite priobčiti še ta je večkrat pozvonil in kmet je slednjič (brž-imena. Nadaljnih priglasitev, ki nam še vedno kone sam, ne da bi bil slišal zvonca elektriČ-prihajajo, ne objavimo več.	nega voza) stopil s tira, a se potem zopet po-
»Per conseguenza«. Pri »Piccoluc vrnil na tir, koje bil voz komaj še kaka 2 imajo cela skladišča logike. Najraznovrstneje, metra oddaljen od njega. Zalar seveda ni seveda, za vsako potrebo. Ali vse vrsti te mogel tedaj tako naglo ustaviti voza, ker je logike imajo isto — »Piccol»vo» znamko. —'bil isti v polnem diru (on si ni mogel misliti, To je specifično »Piccolova« logika.	da se mož povrne zopet na tir). Izpustil je
V gledališču »Communale«, »Verdi«, je ! torej zavoro iz rok in, nagnivši se uaprej, pevala operna pevka Rommel. Nekdo pa je pahnil moža na stran ter mu tako rešil živ-meoda vprašal »Piccola« po narodnosti te j ljenje. Mož je s'cer padel na tla, a si ni pevke. Tako moramo soditi, ker je »Piccolo* storil nič hudega. Vsi navzoči eo glasno po-pred par dnevi v listnici uredništva pojašnje- j hvalili Zalarja, ki si je v tako kritičnem tre-val, da je Rommel rojena v Trstu in da je | notku ohranil rairno kri in razsodnost, »per conseguenza« — že vsled njenega tr-	Mali vzroki in mnoge posle
žaškega rojstva — Italijanka.	j d i c e. Grozen krah je napravilo, ko je vče*
To je »Piccolova« logika, ki drži go-j raj zjutraj neki dvouprežen voz na stari tovo kakor žebelj, dokler je namreč lepo! mitnici zadel v voziček pomaranč 22 letnega shrarjma v senci — »Piccolovih« predalov«, j Kudolfa P. Trgovec s pomarančami je zahte-Ćim pa ste tako poredni, da jo prenesete na j v*l voznika o krone odškodnine za izgub-svetlobo in toploto dejstev, tega, kar v res- j Uen€ pomaranče in za poškodovanje voz čka, niči ie: ne drži več! Statistika govori ! Sicer voznik pa mu je izplačal samo jedno krono,
tržaške statistike ne govore vse resnice, ker so jim redno kumovali sami »Piccolovi« pristaši, pa naj so že isti sedeli v državnih ali avtonomnih uradih, ali ravno zato je ono, kar govore resnice, tem l>olj neoporečno. — Statistika govori torej, da v tržaški občini je peti del prebivalstva slovenske narodnosti. Će pa k temu, kar tržaška statistika zamolčuje, oziroma drugače slika, prištejemo še vse tisto, o čemer govore neutajljiva dejstva, vsakodnevna opazovanja, praktično življenje, socijalno. gospodarsko in politično, ako prištejemo še vse tisto, kar sleherni dan, od zore do mraka, vidiš in Čuješ po tržaških ulicah in trgih, cerkvah in raznih javnih lokalih, potem podpišemo gotovo z obema rokama in polož mo z najmirnejo vestjo tudi sveto prisego, da je najmanje polovica sedanjega prebivalstva tržaškega slovanskega izvora!!
Le »Piccolova« logika torej, ki se ne sme podajati na luč notoričnih dejstev, more prihajati do montruoznega ziključka, da, kdor je rodom Tržačan, je »per conseguenza« — Italijan: da rojstvo v Trstu involvira pripadnost k italijanski narodnosti!
Kdor pa ima navado, da na danih resničnih premisah dela svoje zaključke, in
kar je P,-a tako užalilo, da je pustil vse skupaj, voziček ig pomaranče, sredi ulice ter šel zapit še tisto umazano kronico. Ko se je fant povrnil ni našel več na ulici niti vozička, niti pomaranč. Misleč, da je njegova trgovina spravljena pri tržnemu komisarju, podal se je tja, a je bil od tam, ker je preveč razgrajal odveden na policijo, kjer je dcbil vrhu vse nesreče še 18 ur zapora.
Draibe premičnin. V soboto, dne 19.
aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled taredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršil« sledeče dražbe premičnin:
ulica S. Anastasio G, hišna oprava; ulica Pozzo 3, hišna oprava ; ulica Manzoni 3, hišaa oprava; ulica S. Lizzaro 1, stiskaln:ca in tehtnica: Greta 20, nišia oprava; ulica Barriera vecchia 8, steklena omara in gir-lande: ulica S. Nicolo 21, hišna oprava; ulica S. Caterina i', jestvme in oprema v zalogi.
VreMOMki ▼©•talk. Včeraj: topi >Tnei ob 7. uri zjutraj 17°. 4 ob 2 uri popola \ »* 21.3 C.* — Tlakcmer ob 7. ari zjutraj 758.9 — Danes plima ob 7.15 predp. in ob 7.15 pop.; oseka ob 1 08 predpoludne in ob 0 44 popoludne.
Vesti iz Štajerske.
—	Nemška šola v Ljutomera. V
»Domovini« čitamo, da je deželni šolski svet štajerski dovolil trgu Ljutomer nemško šolo. Dosedej je bila tam dvojezična šola za trg in okolico. Tako se od drugorodne in od c. k. strani zistematično širi germanizacija po naši Spodnji Štajerski ! In s takimi sovražniki in taki vladi na ljubo naj bi Slovenci mogli sklepiti kompromise brez strahu, da je za vsakim kompromisom skrita past germa-nizatorične politike ! ! Taki so nemški odgovori na slovenske ponudbe za kompromise ! Ti odgovori nam pravijo, da tudi celjskega vprašanja ni smeti presojati edino le s šolskega, didaktičnega kulturnega stališča, ampak moramo tudi v boju za Celje še posebno videti le fragment velike, proračunjene borbe za germanske aspiracije, katerih uresničenje -i pustilo za seboj — grob naroda slovenskega.
„Sii lsteieriache Presse" izvaja, da nemška šola v Ljutomeru ne le da ni potrebna, ampak naravnost škodljiva v lokalno-kultu-relnem pogledu, ker se samo nemščino se ne izhaja na spodnjem Štajarskem. Kdor hoče občevati v Ljutomeru in izven Ljutomera, potrebuje znanja slovenskega jezika neizogibno. Posledica nemški šoli bo le ta, da se narodna nasprotstva še bolj pooštre in da z nova za-plapola narodni in gospodarski boj. Mi si peremo roke - - pravi mariborski list — kajti mi Slovenci nismo ustvarili vzroka, zato naj se pot>Iedi'*e ne pripisujejo nam.
—	Pravico do rudosled9tra v političnem okraju v Celju je podelile, kr. revijerni urad *a rudarstvo v ,Celju škofu ljubljanskemu Jegliču po gozdnarskemu oskrbniku Frana de Centa v Gornjem Gradu, in sicer do izključno 27. marca 1903.
Brzojavna poročila.
Dogodki v Belgiji.
BRUSELJ 17. (B) Zvečer sti bili dve veliki zborovanji, na katerima so govorili Vandenvelde in drugi socialistični voditelji. V mestu, ki kaže svoje navadno lice, vlada po polen mir.
Bolezen kraljice Nizozemske.
AMSTERDAM 18. (B) V vsej deželi vlada globoko žalovanje radi bolezni kraljice. Princ Henrik in kraljica-mati se ne makneta od postelje bolnice. Razun podatkov v bule-tinu ni ničesar znano o značaju bolezni. Ker je profesor Rosenstein odpotoval, smatra se to kakor znamenje, da je najhuje presta no.
Koga.
CARIGRAD Ih. (B) V torek sta se v Aleksandriji pripetila dva slučaja kuge. Pro-venijence iz Aleksandrije so podvržene petdnevni karanteni.
Xovi ruski minister za notranje stvari.
PETROGRAD 18. (B.) »Praviteljstveni vestnik« objavlja imenovanje senatorja in državnega tajnika z\ Finsko, Plehve-a, ministrom za notranje stvari; istemu pa ostaneti dostojanstvi državnega tajnika in senatorja. Državni zbor.
DUNAJ 18. (B.) — Zbornica poslancev. — Med došli mi spisi je predlog barona Malfattija za podeljenje državnih subvencij v znesku 650.000 K mestu Riva, 500.000 K mestu Arco in po 400.00O K mestoma Ala j in Levico. Potem je interpelacija poslanca Ellenbogena do železniškega ministra, tičoča se poskusa samomora železniškega podurad-nika v Podlogarja v Trstu, ki da je bil neopravičeno premeščen. (V Podgorje namreč, kjer je izvršd poskus samomora, kakor smo sporočili v tem listu. Op. ured.)
DUNAJ 18. (B.) Zbornica razpravlja o nujnem predlogu nemške ljudske stranke radi odškodnine občinam za vršenje poslov prenesenega delokroga. Poslanec HofTnann AVellenhof je govoril proti subvenciji mestu praškemu. — Ministerski predsednik dr.
(Dalje na četrti strani.)
Vesti iz Koroške.
-j- Za učiteljski dom t Celovcu so že začeli prihajati prispevki. Odbor celovške posojilnice (od nagrad,? zloženih v več letih) 2000 K, odbor sinške posojilnice 200 K, župnik Fran Mihi 10 K, vikar Podgorc 300 K. Prva pa je poslala 100 K neka — dekla v Celovcu. »Mir« vsklika: »/daj pa krepko in neustrašeno naprej !«
+ »zavednost — ta nas tepe ! V Libučah pri Pliberku so imeli za župana pametnega slovenskega moža. Mož je hotel imeti slovenščini in nemščini veščega občinskega tajnika. Ali nezavedni odborniki ga niso hoteli ubogati in so izvolili tajnikom človeka, ki zna samo nemški! Tako je dobila slovenska občina, s pametnim županom na čelu — nemškega tajnika! Pametni in značajni župan pa je raje odložil županstvo, nego da bi v slovenski občini dajal potu ho nemSkemu uradovanju. Županom so izvolili
X MIZARSKA ZADRUGA T BORICI X
z •■ejsoln jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da Jf je prevzela
S m slo?, zalop p!\n $
X iz odlikovanih in svetovnoznanih to- X X vam v Solkanu in Gorici X
* Antona Ćernigoj-a x
Katera se nahaja tč V Trstu, Via Piazza vecohia X X	(Rosario) št. 1.	X
3C (b« desal strani cerkve st. Petri). JC X Koakoruok namogofta, ker Ja blago JC X	ls prva roke.	X
n	x
X*KKKXKKKK*XttXKK
a	.	I
Velikanska rastava pohištva in	2
tapecarij. Izvenredno ugodne	J U U U cene. M K \C J
VILJEM DALLA T0RRE	J
v Trstu, trg fiisvanni 5. (Palača Diana.) ♦ MoJe poblitvo donssesračo. ■ ■ •
i Aleksander Len Minzii
»t Prva la aajvetja tovarna pohlltva ^ ^	fwk vrst.
•J T R S T fr
TOVARNA:
Via Teta, vogal Via UattaBM
ZALOGB: Piazza Roaarfa it 2
(šolsko poslopje) In Via Ribtrgt it 21
Telafon it. 670.
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. I*-vdaje nmročbe tndi po posebnih načrtih.
Cena brei konkurenoe.
ILOmOTlIJ CII1K IAST0IJ II FUUO Predmeti postavio se na pa< ob rod ali železnico frariKO*

Kftrher se je potraal za to subvencijo, to pa tem !>olj, ker ie proračunski odsek vsprejel :•» točko.
I>r. Korber ie o}>ozarjal na podpore. ki h je dobila Ljubljana povodom potresa in Trst za pristaniška dela: objubil je. da vlada predloži načrt zakona za razbremenjenje obč n. Oalje je izjavil, <la se Fedanji mod»H procedendi proračunske razprave ne da več vzdržati. Ob takem trate'ju časa ne more Tlada resno pripravljati važnih predlog.
Kakor do sedaj vlaHa tudi v bodoče ne nastopi enostranske narodne poti. Zbornica naj si sama dn zopet svojo svobodo, da l»o mogla razvijati ustavno delovanje na vseh poljih. Prebivalstvo jej bo grto^o hvaležno.
Stavhinsko podjetje
x
Stavbinsko y podjetje Q
G. TONNIES
Ljubljana.
1 iiama za mizarsko orodje in parkete, stavMo in umetno Ujnčarstvo.
IC Delalnica za konstrukcijo železa itd. "VI
Sprejema naročbe za vsakovrstna m»zarska dela kakor: kompletna okna za cele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in drueega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela. stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno i ta. itd.
Reference prve vrste na razpolago.
Albert Brosch
! Trst. — Via S. Antoni« ."» — Trst.
** KoMar in izdelovalec iap **
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
| • Velika zaloga kožuhov i nc in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti mole m in ognju.
Posojila
proti povrnitvi v 7 in pol letih vdobć c. kr. eastništvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki so udje kakega pen-zijskega zaklada.
Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, urednostne listine, rentć, vžitke, zavarovalne police itd.
Obrniti se na Hinko Criberti, ul. Cinale 7, I.
O B U VA L A.
Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulica Rihorgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam v dobite vsake vrste obuvala za moške, žensko in otroke. Tsti popravlja male stvari brezplačno vsakovrstno obuvalo ter sprejema naročbe na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Pehar.
Na košček sladkorja naj se po potrebi 20 do 40 kapljic povžje al. namaže bolne dele s
fi. Qlicrry-jcvim balzamom
te zeleno vaistveno znamko in na zamahu vtisnjeno tvrdko. na kar *e bolečine takoj ublažijo.	Edino
pristno. Vdobiva se v lekarnah.
Po posti	12 malih ali <> velikih sieklenic
4 kron*4.	Tj e k a r n a r Thterry (Adoif)
Limited,	lekarna k angelju varuhu v Pregradi (Rogatec Seuerbrunn.)
Na se izogiblje ponarejanj ter pazi na zeleno varstveno znamke »nuna«, ki je registrovana v vfeh naprednih državah.
I
Blair. jrosp.
Gabrijel Piccoli
lekar,
dvairui založnik Nj. sv. |upra F.nnis XIII.
v Ljubljani.
Potrjujem prejem steklenic Va>e tinkture za želodec, katero morem najtopleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1&7S. in zmiraj mi je kot izborao učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesnih boleznih. KrmiD. 13. maja IStiT.
Miroslav Leitner,
c. kr davčni blagajnik.
Z uporabo Va^e Izborne tinkture za želodec sem re^en skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem. ki trpe na želodčni bolezni.
Strasoldo (Primorsko), »i. marca 1898.
Karel grof Strasoldo.
Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Plmorakem, Goriškem in Tolminskem po 30 stot. steklenica.
W Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra iPiazza Rosario pod Ijnd. £olo
Bogata zaloga raznovrstnih obuval za
gospode, gospe in otroke.
Postne naročbe se izvrže takoj. Posiljatve so poštnine proste.
Prevzema vsako del" na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip StantiČ čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr; priv. avstr. Lloyda.
ADOLF HAUPTMANN
V LJUBLJANI.
Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovaiii ceniki so franko na razpolago.
66
55
SLOVENKA
glasilo slovenskega ženstva, VI. letnik.
Vsebina številke za mare 1902.:
Članki : X: Ženska odgoja- Pappenhein- Leda : Socialni temelji nravstva; Eogenija Mart: Maksim Gorkij ; Y : Postne uradnice ; Leda : Nietzsche o zakonu.
Leposlovje: Utva: Nekoč...; Ivan Cankar: Domov;; Fran Valen-čie : Soneti ; A. S. Puškin — Edvič : Boris Godnnov ; Fran Ž;j;ur : Kmetska pesem ; Žiga Laja kov — Mozirski : Savinski venec, IT: Fran Žgiir : Pesem mladine : Dr. Laza K. Laza revir : Šolska ikona, TT ; J. S. Maehar — Der-mota : Magdalena, III. sped.
Listek : Nove knjige: — je: »Magdalena«, zvršetek ; Dr. J. T: >Koledar dmžbe sv. Mohorja« ; »Mala biblioteka : J. F : Jambrišak Marija : »Znamenite žene n pov jesti i pričama« ; »Novi akordi«. — Beležke. Naroča se pri upravništvu „SLOVENKE" v Trstu ul. Molin piecolo ?>. II.,
kjer se dobe tudi posamezne številke. Cena : 6 K za celo leto, o K za pol leta.
Mlin V n Sij 6m	„SLOVENKO" prodaja v Trstu le tobakarna ga. Lavrenčiča na trgu Caserma.
odda se s petimi tečaji, prostranim stanovanjem, vrtom in skladiščem. — Združena je tudi kupčija s Trstom, i — Več se izve pri lastniku Antonu Vršiču v St. Vidu pri Vipavi.
F I L I J A L K A
c. li ni* avstr. Mit« zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Movci xa vplačila. V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21/4°fl 30- „ „ 3\\
30-dnevni	odkaz
3-mesečni	„	21/4*/(
fc-	91 0
" n	n	£ I* lo
ns pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks? v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okroial o d d e 1. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti.
Nakaznic«
na Dunaj, Prago, Pe^o, Brno, Lvov, Tropav f Reko kako v Zagreb. A rad, Hielitz, Gablonz, Grade u fi?ibinj, Inomostu, Czovec. Ljubljano, Line, Oloinc Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja ln prodaja bitku l*/00 provizije, lakaso vseh vrst pod najumestnejširni pogoji. PrtdnJmL .1 imčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente
v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — ?
provizija po jako umestnih pogojih.	.
Kreditna pisaia na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da srebrni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb
Pečati za numeriranje in paginiranje.
Graviranja. Stroj za ljuknjanje kolkov itd.
Trakovi, barvane pečatne blazine in pripadla za pisalne stroje.
Sperialiteta napisane plošče in črke
od kositra, brona, emajlovanega ali izbočenega železa.
HELI0G1IAF1ČEN PAPIR
pozitiven ali negativen za reprodukcije s pomočjo svetlol>e.
MEHANIČNA DELAVNICA
za popravljanje in čiščenje pisalnih strojev vseh vrst.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje poMtva
Rudolf Exner
Trst. — Via della Stazioue 1366 — Trst. Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po ceiem mestu ali okolici 3 patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovcekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in | iamor si bodi.
oooooooooooooooo Jakob Kosmerlj
-iTRSTh-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
9C TRGOVINA
jestvin in kolonijalnoga bi asa, delikntes in kouserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v t.lici Bastione Štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem □ajudanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.
OOOOOOOOOOOOOOOO
Najboljši in najpopolniši pisalni stroj, z 10 letnim jamstvom.
THE AUTOMATIC CYCLOSTYLE.
Najpopolniši stroj za pomnoževanje.
Velik izbor najnovejših električnih predmetov kakor: Žepne svetilnice za zdravnike in fotografe, naprsne igle itd..
Velika Uspičiia novost: ELASTIČNI TAPETI iza Me obuvala- izgotortjeni t močni jekleni žici uvedeni v prvih bolnišnicah_ zavodih prodajalnicah itd. itd.
PoMoževalni stroj: „OPTOTU*" (po pol niši šapirosrraf) Kr 2S,— v velikosti 22 X (m.