Published and distributed under permit Re. 208 a etherized ky the Act tf Oct 6,1917 , III. By erderef the president, A. S. Burleson, Postmaster General. J V Hajvečji slovenski tednik v Združenih državah IshaJa vsako sredo. Naročnina: Za člane,^na leto.. .10.96 Za nečlane.........$1.50 Za inozemstvo ..... $2.00 . NASLOV uredništva in uprav-ništva: 1981 W. 22nd Place, Chicago, III. Telefon; Canal 2487 r OF THE GRAND CARNIQLIA^ SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered u Second-CU* Matt« January 18, -1816, at th« Poyt Office at Chiatco, IlllnoU. nndw the Act ef August 24, 1912. S The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday Subscription price t For members jearly.80.98 For nonmembers.. .91.60 Foreign Countries.. 92.00 OFFICE OF PUBLICATION: 1981 W. 22nd Placa, Chicago, IU. Telephone: Canal 2487 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 11Q3, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918. No. 16.—Štev. 16. 4 ' Chicago, 111., 23.^aprila (April) 1919. ' Leto V. Volume V. Huda borba za Adrljo na mirovni konferenci. Dr. Theodor Melchior, glavni ravnatelj Walburske banke. Herr Leinert, predsednik pruskega narodnega sveta. Herr Geisberg, poštni minister in Herr Schnecking. Skupaj bo štela nemška mirov- ----na delegacija 75 zastopnikov, ki Pariz, 20. aprila. — ^>ri danes bodo dospeli v Pariz dne 28. apri- ITALIJANI NE ODNEHAJO. PREDS. WILSONOVA VSTRAJNOST. se vrsecem posvetovanju velike če-tvorice v zridevi jadranskega vprašanja (zahtev Italijanov in Jugoslovanov) se je predsednik Wilson od konference odstranil. Če bo Wilson zopet skušal doseči sporazum med obema spornima strankama, ali ne — še ni znano. Francoski ministrski predsednik Clemenceau, Lloyd George in Orlando bodo jutri nadaljevali s tozadevnim posvetovanjem brez predsednika Wilaona. Tukaj krožijo vesti, da je bila danes, na stanovanju predsednika Wilsona vršeča se konferenca glede jadranskega vprašanja zelo burna. * Ko je Orlando izprevidel, da nikakor ne more pregovoriti Wilsona za svoje zahteve, da bi Reka pripadala Italiji, je končno sveča no izjavil, da Italija odločno obstoja na znani tajni londonski pogodbi. Predsednik Wilson mu je na to odgovoril, da se ameriške če te niso borile za londonski pakt (pogodbo) ampak za osvobojen je in pravice narodov, kar je jasno označeno v njegovih 14 točkah. Pariz, 20. aprila. — V Italiji postaja položaj glede Reke vedno hujši. Tukaj krožijo vesti, da je vsled tega ameriški general Treat izdal ukaz, da se morajo vse ameriške čete v Italiji domov vrniti, lc člani Ameriškega Rdečega Križa, bodo še ostali na svojih mestih, vendar ne bodo nosili več ameri ških uniform. (Jemu je general Trept izdal u> ocfredbo, ni natanko pojasnjeno; sodi se pa, da je bila demobiiiza cija ameriških čet v Italiji odrejena vsled varnosti za slučaj, da pride med Jugoslovani in Italijani do kakega spopada. JUGOSLOVANSKA MOBILIZACIJA. %Rim, 20. aprila. — List "Epo-cha" poroča, da je jugoslovanska vlada izdala naredbo za mobilizi-ranje vseh moških od 20. do 40 leta. ZASEDANJE ITALIJANSKEGA PARLAMENTA. Rim, 21. aprila. — Vsled spora med Jugoslovani in Italijani v zadevi Reke je bilo zasedanje italijanskega parlamenta preloženo na 6. maja. Tega. zasedanja se bosta udeležila tudi Orlando in So-nnino, člana mirovne konference v Parizu. TRDOVRATNOST ITALIJANOV Pariz, 21. aprila. — Pri dana šnjem posvetovanju mirovne kon ference zopet ni prišlo do zaklju čka glede jadranskega vprašanja Ko bi se imelo vršiti danes popol dne posvetovanje velike četvorice, sta izostala od iste italijanski ministrski predsednik Orlando in zunanji minister Sonnino. Ta pereča točka je bila vsled tega zopet preložena z dnevnega reda. NEMCI ODOBRILI MIROVNE POGOJE. Pariz, 21. aprila. — Nemčija je naznanila zaveznikom, da odobrava mirovne pogoje, stavljene na, konferenci v Versailles in da bo v kratkem poslala svoje delegate v Pariz v svrho sklenitve miru. Sledeči delegatje bodo zastopali Nemčijo na mirovni konferenci: Grof Brookdorff - Rantzau, zunanji minister. He1* Landsberg, tajnik za publikacijo, umetnost in literaiuro. la. Po Črni dan. mesta vseh dobro ljubljanskem "Slovencu" z dne 16. marca. 1919. Bern, 15. marca. "Večerni list' poroča. Švicarski diplomatični krbgi so prejeli iz Pariza vest., da se je svet desetorice sporazumel s sledečo rešitvijo jugoslo-.vansko-italijanskega spora: 1. I-talija odstopi Jugoslaviji Dalmacijo in si pridrži le nekaj otokov vojaškega pjomena. 2. Reka postane svobodno mesto pod pro-tektoriatom velevlasti. 3. Jugoslovani se morajo odreči vsem pravicam na Goriško, Trst in I-stro. 4. Italijanske in jugoslovanske manjšine dobe v obeh državah svojo avtonomijo. ČRNI DAN. Dr. J. R. Prihajajo črne vesti iz svetovne kulture, središča lepih umetnosti. Tam dele in slabo po zasluženju in po paktih. Kd# so ti pravični, za vseob-či mir tako zavzeti gospodje sodniki? • Govorili so in obljubovali malim narodom svobodo in samoodločbo. Vse lepe misli, ki si jih je bil kdaj človeški duh zamislil v visokih trenutkih navdušenja, so letele iz njegovih ust na naslov 44zatiranih", za katerih edino ?,o se pričeli med seboj dogovarjati in sklepati trdne, večnoveljavne pogodbe. Večnoveljavne? Kaj je večno trdno? Moderna veda in moderna morala je stoletje učila, da ni nič trdnega, vse le relativno, vse samo plod slučaja, trenot-nih razpoloženj. Danes pa stoji naenkrat vse trdno, ker pakti so syeti. — In še eno je sveto —sacro egoism o, 'n strategičnfc meje. Vse to samo iz prave ljubezni do trpinov in tlačenih. ' Da, ta moderna morala: Se čudite, če šviga do Evropi vsepovsod rdeči zubelj? Ah, ne, gospodje, ki imate danes še moč v roki, čez leto in dan pa ne, fudi za vas je zapisano: "Zadnjič, gospodje in sodniki sveta, zadnjič in nikoli več!" Mi pa, ki smo bili od nekdaj sekira, ki*so jo drugi brusili, da smo se pretepali za druge in krvaveli iz vseh strani; mi pa, ki smo si sami iz svojega proti o zadnji Slovan v Primorju o-proščen tujega jarma. Končno prebere dr. Lipoid resolucijo, v kateri zborovalci od-očno z ogorčenjem protestirajo proti hakanam pariške mirovne konference, izročiti slovansko Primorje Lahom, ter zahtevajo; da se ti slovenski kraji v smislu Wilsonovih načel, kakor zahteva pravica, združijo z državo SHS. Navdušenje na zborovanju je bilo nepopisno. V najlepšem redu so se razšli zborovalci mirno domov ter so s tem pokazali, da smo zrel narod, ki ga napolnjuje zoper njegove tlačitelje, brzdati in ki odločno pa na dostojni na-Čln izraža svoja čustva, ki ga napolnjujejo. _ Laške bedastoče o Sloveniji. vencev radi nedelje bilo zunaj mesta, se je zbralo ob 6 uri v Na- stai poslanik države SHS na Du- Glasilo laških imperialistov "Popolo d Italia" piše, da je bilo v Sloveniji razširjeno republikansko gibanje in da je srbska vlada zato vzela dr. Pogačniku predsedstvo vlade in ga poslala na Dunaj, za predsednika slovenske vlade pa je postavila srbskega generala Milaniča. — Kamor ga potiplješ, pogleda iz njega ignorant ! Tip laškega imperialista! DV. Pogačnik je v Bel gradu, kjer se kot slovenski poslanec dobro počuti in se mu niti ne sanja ne, da bi bil kdaj predsednik kake vlade. Vitez Pogačnik, ki je po- naju, je dobil svojega naslednika r dr. Brejcu. Generala Milaniča pa v Ljubljani živa duša ne pozna. To laškemu žurnalistu v pri- rodnem Domu na stotine ljudi. Velika in mala dvorana ter galerija so bile natlačeno polne. Vsi sloji našega ljudstva so bili zastopani, pokazalo se je, da se je jazen pouk s priporočilom, naj re Maribor predramil, da se je naše publikanskega zmaja nikar pre-ljudstvo v mestu probudilo. j Več ne kliče na pomoč, sicer bo ne Shod otvori dr. Koderman in samo republikanski, marveč vrhu da besedo poverniku dr. >Ver- tega še boljševiški zmaj vzel nje-stovšekil. Govornik v jedrnatih ga z njegovim kraljem vred — navdušenih besedah da izraz j seveda brez škode za človeštvo, slovenskega ljudstva m ogorčenju proti nakani mirovne konference,| L-i hmV naš p Primorie prisodit i | Angleška komisija v Srbiji. ki hoče naše Primorje prt- . ^ . Italiji. Gorica, Trst in Primorje j London. 1. marca. Prihodnje so naši najlepši in za nas najpo-jdni odhaja angleška komisija v trebnejši kraji, teh si ne damo vzeti. Ako se mogočneži v Parizu odločijo za krivico in proti nam. ne bodo ustvarili trajnega miru, ampak novo Alzacijo in Loreno. Borili smo se tisoč let proti Nemcu, borili se bomo tudi do zadnjega'moža proti Lahu, dbkler se ne zed?nijo vsi Slovenci in Hrvati v skupni srbohrvatski slovenski državi. Neštetokrat je množica prekinila govornika z živahnim, dolgo trajajočim odobravanjem. ^ Kot drugi govornik je prof. 2. Voglar, član narodnega predstavništva v Bel gradu pozival zborovalce, da naj ne izgubijo poguma, da ne postanejo malodu-šni, ker v boju za naše Primorje imamo za seboj svoje brate Srbe in Hrvate, ki nas bodo podpirali do zadnjega moža. •Nato nastopi burno pozdravljen naš general Maister, Štajerci smo se sami osvobodili tujega Belgrad. da tam ugotovi škodo, katero je trpela Srbija, ko je bila zasedena od sovražnika. Ta komisija se bo tudi bavila s proučitvijo sredstev, v katerem obsegu bi bilo možno obnoviti deželo. Nadalje se bo bavila z gospodarskim razmerjem, psebno, pa z vprašanjem razbremenitve dežele s pomočjo angleškega kapitala. Komisija bo dva do tri mesece delovala v Srbiji. Povratek jugoslovanskih izseljencev iz Vestfalske v domovino. Za povratek pride 308 rodbin,.skupaj 939 oseb v poštev. Zastopstvo Nemške Avstrije v Dortmundu oskrbi prevoz družin v domovino s posebnim vlakdm proti povračilu stroškov. Drž. urad za zunanje zadeve na Dunaju je naprosila deželna vlada, da preskrbi, da se rodbinam pri prevozu pohištva in druge lastnine ne dela zaprek. naznanila in dopisi* dr. Sy. Družine Stev. 5 se naše društvo korporafivrio u-X. S. K. J. La Salle, 111. deleži 1 sla vnost i sv. birme, ki se Na seji dne 6. avprila se je skle- vrši dne 27. aprila t. 1. v cerkvi nilo. da se kolikor mogoče v obiI-!sv Vida, o-b pol 3. uri pop. Zbirali se^bomo v društvenih prostorih ob pol 2. pop. in so pro-šeni člani, da se polnoštevilno u-deležijo te slavnosti. . "^M Nadalje se naznanja članom goriimenovanega društva, da se bo vršila prihodnja seja (za maj) dne 4. maja t. 1. Pričetek seje bo ob 8. uri dopoldne ne pa popoldne, kakor je bilo po navadi dosegaj. Kadi seje sledi natančno po-Vočilo v prihodnji štev. Olasila. S sobratskim pozdravom nem številu udeležimo veselice, katero priredi dne 30. aprila zvečer društvo Vitezov Sv. Martina štev. 75 K. S. K. J. v cerkveni dvorani. Na programu bo lepa igra, po igri ples in prosta zabava ;za vse drugo bo skrbel vese-lični odbor omenjenega društva. Torej sobratje dr. Sv. Družine štev. 5, vdeležimo se te prireditve polnoštevilno, v enakem' slučaju bodo tudi oni nas ppsetili. Na zadnji seji se je tudi odo ' brilo, da še zanaprej ostane kazen 50c za tiste člane, kateri se ne vdeleže v treh mesecih zaporedoma redne seje. Zatorej prihajajte pogosteje na sejo; jaz bom od vsakega kolektal po 50c kateri bo zaostal tri mesece izv^n seje. Vsem^ članom izven La Salla pa priporo-i čam, da mi o pravem času pošljejo spoVedne listke, da mi ne bo treba od vsakega posebej istih zahtevati; to ni tajnikovu dolžnost, ampak vsakega posameznega, da po šlje o pravem času spovedni list. S sobratskim pozdravom John Prazen, tajnik. Joseph Rrnu, tajnik. > NAZNANILO. Naznanjam članom dr. sv. Barbare št. 40 Hibing, Minn, da bode v naši naseHrini spovedoval slovenski duhovnik in sicei* v soboto popoldne, dne 26. aprila ter v nedeljo zjutraj, dne 27. aprila do 8. ure. Ob 8. uri se vrši sv. maša. Do tega časa mora biti že vsakdo spovedan, ker ob 8ih gr£ mo k sv. maši in sv .obhajilu. Naj torej vsakdo — če mu je le mogoče opravi spoved v soboto popoldne ali zvečer. Vsakdo » ^ „ , __ . .. I naj si zapomne. da grenio k sv. Iz urada Dr. Sv. Jan. Krstnika '. . v , no št. 14. Butte, Mont. maši točno ob osmih. Ker je to le tos prvič, da bomo lahko opravila po redkoma se čuje kaj od H veiikonoeno dolžnost opozar-nase naselbine, oziroma mesta, ki jam *]an(S da naj Vpoštevajo to je zitano skoro po celem širnem naznanit0. Kdor se ne bo ravnal svetu. Zatorej Vas prosim da priobčite sedaj sledeče vrstice:. Kakor razvidu/), večinoma vsa društva odgovarjajo opominu U-redništva (Jlasila, da si opišejo zgodovino društva chI ustanovitve do sedanjega dne. In izmed 135 društev se je odzvalo prošnji uredništva Glasila 81 in 5 društev je naznanilo da ni moglo poslati svoje zgodovine. po tej določbi, naj si krivdo sam pripiše če bo suspendiran. Pri tem se ne bo vpošteval noben izgovor. • ■ S sobratskim pozdravom Jonh Povsha, tajnik. . .... Spomladansko vestlico katero Mredi društvo sv. Ane it. 156 KSKJ v Ohisholm, Minn, na Belo nedeljo, dne 27. aprila 1919 v Opera House. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Igrala bo izborma godba prijetne poskočnice in^epe valčke? Prigrizka ne t>0 primanjkovalo, keV bodo imele istega naše domače gospodinje v oskrbi. S tem vabimo vse fante, dekleta, može in žene iz domačega mesta 'kakor tudi iz sosednih mest: Gilbert, Eveleth, Virginia in Nibbing in drugih, da nas obiščejo v obilnem .številu,, kojo^naklonje-nost jim bodo skušale pri drugi priliki povrniti. PHdite vsi, stari in mladi, ker zabava bo izvršna in prav domača. ' - Se enkrat' vas prav uljudno vabi Veselični odbor. NAZNANILO. ker nima» več v^eh knjig in zapisnikov na razpolago. To je tudi žalibog pri nas. Z j zadnjo nedeljo v Nveseljem^ bi vam bili ustregli ter 27. aprila in ne kot navadno tret poslali zgodovino našega društva, jo nedeljo, ker pade na ta dan ("lanom društva sv. Petrah im. Pavla št. 91 v Rankin. Pa., se naznanja, da se vrši prihodnja seja mesecu, to l>o ali "ker nam je nemogoče dobiti vse knjige in zapisnike od'časa u-stanovitve, smo morali to stvar, spustiti. Gotovo je vsakemu članu in čla-ninei znano, da ijiora opraviti svojo Velikonočno dolžnost kar zahtevajo pravila Jednote. Zato (h pominjam tem potom (ice) našega društva, da se izkažejo s spovednini listkom do določenega časa; kdor se ne izkaže, se bodo ravnalo ž njim po Jedno-tinih pravilih. Zaradi slabih delavskih razmer je bilo odobreno pri zadnji mesečni seji. da se zniža pristopnina na $3.00 za nove člane (ice) ki želijo pristopiti k našemu društvu in Jednoti. Ob enem tudi omenjam, da novim članom, ki so, ali ki bo do pristopili h K. S. K. J. pe bode treba plačevati posebnega uses menta ki je naložen na stare člane oziroma za vse one, ki so pristopili k društvu in Jednoti pred 15. januarjem 1919. Bolj natančno rečeno, da vsi oni člani, ki bodo sedaj pristopili ne bodo plačevali posebnega asesmen-ta. V Pristopnina je znižana za 3 mesece: maj, junnij, in julij. Sedaj rojaki, kateri še ne- spadate k nobenem društvu ali organizaciji. se vam nudi lepa prili'ka . da pristopite k našem društvu Sv.j J. Krstniku K. S. K. J. Potrudite in premislite si sedaj, koliko rojakov je ki se izgovarjajo: "Kaj mi če društvo ali Jednota?" Ali kadar pride do kritičnega časa, Je kes, že prepozen. Velikonočni praznik. To se je sklenilo na • zadnji seji in velja ta preniemba samo za ta mesec zanaprej se bodo vršile seje kot po navadi. Prosim torej cenjene sobrate, da se po tem ravnajo in da se polnoštevilno udeležijo prihod-vse člane j njega zborovanja. Nekaj članov kjih ni bilo na zadnji seji še ni prejelo spoved-nih listkov. Pridite torej vsi na prihodnjo sejo 27. aprila, da vam jih izrčoim. Opominjam vas tu d., da opravite spoved o pravem času in ne odlašajte do zadnjega. Pozdrav do vseh sobratov in sester K. S. K. J. Geo. Kroteč, ,taj Društvo sv. Treh Kraljev, št. 98 Rockdale, 111. Naznanjam žalostno novico, da je umrla članica Ana Birsa dne 31. marca 1.1. v starosti 50 let. Doma *je bila iz občine Mokronog; semkaj v Ameriko je prišla pred 28 leti. Pokojnica zapuSča žalujo čega moža in 8 otrok: Ben Birsa mož. —Josip, Ben., Eddy, Lud-vig, Albin in Frank sinovi. — Ana in Mary Birsa hčere. Družina Birsa se zahvaljuje vsem sorodpikom, znancem in prijateljem za darovane vence in rože in ker so ji prišli v tej britki uri v tolažbo in pomoč. Označena družina je izrekla tudi našemu društvu zahvalo ža venec in spremstvo k zadnjemu počitku.— Bodi ji ohrnujen blag spomin. Naj v miru počiva! Obenem naznanjam članom Zatorej na noue dokler je čas, dokler je zdravje je vsega v obi- 0<*am), da imam spovedne listke Kdor ga zeli, ali kdor ga se nima, ga lahko dobi pri meni. Opozar- lici, kadar pride pa bolezen in onemoglost, takrat si pa ne moremo kaj dobrega nadejati. osito ako ne stojimo pod okriljem dobre in poštene organizacije kot Je n. pr. naša slavna Kranjska Slov\ Katoliška Jednota. • * Brafje, sestre, člani (ice) dr. Sv. J. Krstnika! Agitira.ite in po-J trudite se pridobite vsaj vsfik po-|-ja samezni po enega člana (ico) jam vse člane, da opravijo svojo velikonočno dolžnost. S pozdravom Fr. Gutnik. tajnik. NAZNANILO. Tem potom* naznanjam vsem nom dr. sv. Jožefa št. 103 v Lorain, Ohio. Kakor v drugih"paselbinah de lujejo ^a svojo nekdanjo domovino na ta ali oni način, tako 'tudi pri nas nismo in ne smemo biti zadnji. Ker je že pred dvema letoma društvo Marija Čist. Spoč. st. 85, K. S. K. J. v Lorainu, Ohio, priredilo veselico v namen "naj bednejšim med bednimi", katere čisti/dobiček je obsegal $89.00, društvena blagajna je dodala $11, ter se je kupil "Liberty Bond tako da imamo $100 namenjenih slovenskim revežem. Predno se odda omenjena svota, je sklenilo društvo prirediti dne 26. aprila v Virantovi dvorani veselico v na-menu, da se zviša omenjena svota. Več članov je obljubilo darovati razne stvari za-veselico, tako da bo več dobička in se bo ilahko več revežem pomagalo, Mr. Virant je prepustil dvorano brezplačno, eni prineso šunko, razne prigrizke, pomaranče, pecivo itd., tudi godba in meh bosta pripomogla, če le m o goče zastonj. Mr. S. Lepotsky bo daroval nekaj za lunch, tudi Fr. Justin in drugi so že obljubili pomagati s kakoršnimkoli darom Zatorej dragi lorapiski rojaki in rojakinje! Vsi brez izjeme, udeležite se omenjene veselice kolikor mogoče obilno, zakaj vsi smo Slovenci iz Jugoslavije, zato bodimo tudi tukaj vsi skupaj in delujmo skupaj v pomoč j ašim bratom. Na "recite, mi ne spadamo med nje; lie vsi skupaj smo sinovi in hčere ene matere Slovenije, zato smo si'visi za skupno delovanje in prijateljsko si podajmo roke k delovanju v pomoč našim revežem V stari domovini. Pokažimo, da smo Slovenci v Lorainu bolj složni in-deluje mo skupno bolj kakor si sami mi-'slimo. Torej na svidenje 26. aprila db 7. zvečer. Postrežba bo dobra. Če se pa kdo ne more udeležiti veselice, naj pa kaj daruje v ta namen ali v gotovini ali v čem drugem.'. Pozdrav vsem Jugoslovanom. Vida Kumse, tajnica. k član na- ik dobitek za e bo prejemal rank* Jerina, >ivši Sheridan hi želeti je, da ek (ali več) vsaj do petka zvečer (25. aprila), da se zamore vse ob pravem času urediti. Dobitke z Market St. in okolic bo sprejemal sobrat Frank Petkovšek. Upam, da bo vsakdo storil svojo dolžnost, in ako stori vsak svojo dolžnost, nam je gmotni in moralni uspeh zagptovljen. Vsi oni, kateri so bili izvoljeni za pomagati na veselici, so naproseni, da so oijtfifsti uri y dvorani; da prevzamejo svoja mesta. Torej opozarjam še enkrat : Ne pozabite, da je naša veselica na Belo nedeljo zvečer, ter da gotovo predete vsi, od blizu in daleč, prijatelji .in znanci,- ne zamudite te redke prilike, se prav od' srca nasmejati, kajti pregovoh pravi, da veselje j polovico srečnega življe- nia- . \ V nedeljo vsi, prav vsi v Slano- vo dvorano! Na veselo svidenje! Matija Ivanetič, dr. tajnik. je imelo svoj shod dne 23. Pittsburgh, Pa. Društvo Najsvetejšega Imena redni 3 mesečni marca in temu je sledila v šolski dvorani volitev odbora za 1. 1919. s sledečim izidom: Frank Cvetič, predsednik; Josip Lokar, podpredsednik. k Mihael Žugelj, tajnik. - Na tej seji se je zaključilo, da bomo imeli od zdaj naprej peto nedeljo v mesecu shod, ker takrat nima seje nobeno'drugo društvo svoje seje. Potem se ne bo mogel nihče izgovarjati' glede neudeležitve pri tem sho/lu; izgovor bo le bolezen, ali nujno delo. Prosim vsakega brata, ali člana naše družbe Holy Name Society, da naj se ravna po pravilih, Ja vsakdo opravi 4 krat na leto spoved in sv. obhajilo. Kdor hoče biti dober katoličan, ali ud tega društva, naj stori svojo dolžnost, ker ni zadosti, da smo samo vpi sani v to društvo in da po prisegli v to društvo, treba je tudi vestno društvene dolžnosti izvr sevati. Zaeno uljudno vabim vse verne vence iz naše naselbine — mn-in fante — ki še niste vpisani da pristopite poti zastavo društva Najsvetejšega Imena. Poka žimo javnosti, (la se Slovenci ne sramujemo svojega verskega prepričanja in, da nam je Najsvetej še Ime v resnici vedno sveto. Dne 27. junija bo praznik Pre svetega Srca Jezusovega. Ta dan bo tudi naše društvo obhajalo dva dni kasneje, to bo dne 29. junija ko se bo vrgil trimesečni shod. Več o tem pri drugi priliki S pozdravom Mihael Žugelj. Vsem onim fiočnim lopovom na tem mestu povemo, da nas ne bodo zx nobenimi letaki odgnali od cerkve; me nismo tako npnačaj-ne da bi verjele Vestem, katere ona zanikrna trojica po noči z letaki trosi v javnost. In zares čudna trojica, ki tako barvo izpre-minja. — "G. N." njih trobilo je pa popolnoma tem podobno in jednako. Sramota za dnevnik ki pravi, da je'list slovenskih delavcev v Ameriki, pa prinaša tako gnusne in pohujšljive ktvari v svojift predalih. S tem prekaša zadnji čas celo vse druge slovenske protiverske liste. Društvo sv. Neže št. 8£6 W. C. O. F. ta list (G. N.) vsem svojim članicam in katoliškim materam širom 'Amerike odsvetuje. Proč s takim nesramnim listom, da se le bodo naši nedolžni otroci z njim okužili. Dalje obsoja naše'društvo nastop neke slovenske matere z Chicaga. ki na neosnovan način blati slovenskega duhovnika. Ta-protest je bil prečitan in o-dobren na seji z opombo, da se ga objavi v vseh ameriških slovenskih k atol. časopisih. Chicago, 111. dne 7. apr.,1919. Odbor dr. sv. Neže št, 826 W. C. O. F. Stefan Tarjas, Gary, Ind... 1.00 Josip Krzslfn, Chicago ... 1.00 Josip Herman, Chicago .. 1.00 Stefan Krzslin, Chicaga .. .50 Skupaj............$ 5.50 Nabiralna pola it. 28, Joeip Arch: Josip Arch.............$ 5.00 Mihael Staniša....... 4.00 Josip Beribak ........... 5.00 Joe Marovich ........... 5.00 John Marovich.......... 5.00 Maks Omerzel ........... 5.00 Joseph Jenskovec____%.2.00 2.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 Peter Prah . ........... Leo Mladich ........ Peter Ruppe........v... J. O'Conner,'1447 E. 55. St Julius Jahn . .......... L. Striter ............ L. Lust i k ............... L. Bofoich ............... L. Podlipec ............. 1.00 Joe Povše .............. (Fr. Cherne, trgovec v So. Chicagu, daroval 3 pare novih čevljev, vredne $14.00.) 1.00 A t „ . „ . _ Milwaukee, Wis., da je bilo na para in zelnn. da bi iiase^društvo:^^ mese(,ni seji sklenjeni? da štelo v začetku angusta 1919 v^aj 300 članov (ic). Želim dober uspeh v korist nsa- p^^KrirtjanJvTt/l65 K. S. K kega posameznega v prid druStvaj#T West Alis>.wig dne 27> apri. se korporativno vdeležimo veselice bratskega društva "Marije in Jednote. Z bratskim pozdravom John Dolenc, tajnik. la. Kateri-član se ne bo vdeležil, j bo moral plačati 50c v društveno Jbla^ajno. Zbirali se bomo v Milwaukee, v cerkveni dvorani ob 2. uri popol-Vida št, dne, odkoder skupno odkoraka- NAZNANILO. Iz urada tai. dr. sv 25 Cleveland, O., se naznanja čl a- mo na veselični prostor, nom našega društva, da jc bilo S sobr. pozdravom 6. aprila sklenjeno, da i tenis Sekala, tajnik. POZOR! Na Belo nedeljo, dne 27. aprila 1919, priredi društvo sv. Jožefa št 53, K. S- K. J. v Waukeganu, Til., veliko in,krasno igro "Dvtf zeta". Ker je igra polna zdravega humorja od začetka pa do konca, in ker so vse vloge v rokah dobrih igralcev, se opozarja cenjeno občinstvo, da se te igre zanesljivo u-deleži. Kaj je "tašča" ali "tast", to morda ve marsikdo* morda je celo tudi kateri že sam izkusil vse dobrote, sjcaterimi obdaja "ljubezniva tašča" svojega "zeta", ako je namreč tako srečen, da živi dobra' tašča pri njem. Vsaktjo pa ne ve, kako se mora ravnati napram tašči ali tastu, ako hoče vajeti obdržati. Torej naj nihče ne pozabi ogledati si naše igre, bodisi star ali mlad, moški ali ženska, za vsakega bo dovolj zabave. Pripeljite tudi seboj svoje znance in prijatelje. Ne pozabite: Igra se prične točno ob pol osmih zvečer Matt Slanovi dvorani, vstopnina je lev25c za odraslo osebo in'10< za otroke. Članom našega društva se naznanja, tla ima vsak član prost vstop' k veselici; vsak član bo pri vstopu v dvorano dobil • poseben društven znak. Vsak član bo pa plačal vstopnico pri prihodnji društveni seji, in sicer brez izjeme, če se je udeležil veselice ali ne; isto velja tudi za člane na potnih listih. Tu velja isto pravilo za vse enako: Iste pravice, istč dolžnosti. Vsak, kateri bi morda poslal ali prinesel plačati avoj mesečni prispevek za mesec mdj na dom dr. tajnika, je naprošen, da prišteje k rednemu asesmenfu še 25c kot POZIV IN VABILO. na veliko zabavo s plesom, katero priredijo bratje- Hrvati dne 26. aprila 1919, na soboto zvečer v Hrvatski cerkveni dvorani v Be net t, Pa. Pričetek ob 7. uri zve čer. Ker je čisti prebitek te veselice namenjen v korist hrvatske siro-čadi, vsled tegS i\ljudno vabimo in pozi vi jemo brate Hrvate, ^sestre Hrvatiee in Slovence. Vstopnina za moške 50e. za ženske 25c. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. Apeliram še enkrat na dobra srca naših Hrvatov in Slovencev, da bi se te veselice v obilnem številu udeleži, ker se vrši za tako plemenit namen. —Odpri/srce, odpri roke, sirotam olajšuj gorje! Za veselični odbor Math Brozenich, tajnik dr. sv. Mihaela st. 163 K. S. K J. Pittsburgh, Pa. ZAHVALA. Tem potom se prav lepo zahvaljujem v. imenu društva sv. Neže št. 826 Reda Kat. BoHitnaric (W. C. O. F.) vsem igralkam (gospem in gospodičnam') ki so nastopile pri minuli igri 'Mater Dolorosa' dne 12. in 13 t. m. ter pripomogle do. tako lepega yspeha pri tej prireditvi. Hvala tudi Ženskemu pevskemu dr. "Jugoslavija", ker je s svojim lepim petjem to prireditev olepšalo. Posebno lepo se zahvaljujemo našemu č.«g. župniku Rev. K. ZakrajSku in g. Ivan Zupanu, ki sta se trudila pri učenju in vajah te prireditve. Hvala i-skroua vsem drugim, ki so na katerikoli si že način pripomogli k tako velikemu uspehi?. Društvo sv. Neže bo vašo naklonjenost znalo ceniti pri vsaki priliki. Za. odbor: Antonia Zupan, korsp. tajnica. (Advertis.) I Skupaj............$ 42.00 ' 4< t- • s Nabiralna pola št. 32, John Ko-chevar: « John Kochevar..........$ 2.00 Joe Fabjan ..........................1.00 M. Nemanich........................3.00 J. Kušič, 2237 So. IU. Ave. 1.00 Fr. Tomažič .........:.. 3.00 John Korenčan....................1.00 Frank Routh........................1.00 Skupaj../.........$ 12.00 Nabiralna pola št. 35, Mrs. Minka No vina: Marko Stare ......... .. .$ 1.00 Frances Tlčar ....................5.00 Rose Valita!- .............5,00 Jennie Hafner ..................5.00 Minka Novina •........................5.00 Helen Oman ... ..... . 5 JH) Beloffsky Bros., 1414 \V Randolf St................10.00 Velikonočna kolekta cerkve sv. Štefana v Chicagu. Se nikdar na znašala v zgodovini naše slovenske eerk've sv. Štefana kaka velikonočna kolekta toliko. kot letos namreč $1456.00. JŠtirinajststo šestinpei-deset dol. Te številke jasno kanejo, da živi v Chicagu še lepo število vernih Slovencev in Slovenk, katerim je tudi napredek in blagor svoje domače cerkve pri srcu. S to svoto se bo odplačal precejšen del cerkvenega dolga. VABILO NA SEJO. Vsi člani in članice podružnice "Woodrow Willon" št. 7. S. N. Z. v Chicagu, 111., uljudno prošeni, da se blagovolijo udeležiti prihodnje redne mesečne seje v soboto, dna. 26. aprila zvečer, točno ob 8. uri v navadnih zborovalnih prostorih. Seja je bila preložena za ta dan zaradi Velikonočnih praznikov. Tajnik. Skupaj.............$ 36.00 Nabiralna pola št. 36, Mrs. Jennie Pogačar: Johana Pogačar .........$ 10.00 Marija Kavčič .......... 5.00 Marija Stefe............ 6.00 Jennie Stayer........... 5.00 Marta Hočar.............50 Maria Kapla.............50 Agnes Kapla .....50 Maria Skrlep .r......... 2.00 Mary Arnes............. 1.00 Katy Zver . ............ 1.00 Ana Kovačič............50 Frančiška Jarc......... 1.00 Mrs. Majetich v......... .50 Skupaj............$ 33.50 s i * V Nabiralna pola št. 33, Mrs. Helena Kušar: Ivanka Košiček.........$ 2.00 Podr. sv. Cirila in Metoda, Chicago, 111........... 5.00 Mr. L. Coin ............. 10.00 Rev. Kazimir Zakrajšek.. 15.00 John Petrovčič st....... 3.00 Frank Banicli ........... 5.00 Neimenovan............ .15 Skupaj...........$ 4 0.15 Nabiralna pola št. 40, Mrs. Katy Triller: Darovalci iz So. Chicaga: POMOČ BEDNIM V STARI DOMOVINI. III. izkaz darov povodom kampanje za Jugoslav Relief v Chicagu, 111. PROTEST. Društvo sv. Neže št. 826 \V. C. O. F. je na svoji četrtletni seji dne 6. aprila najodločnejše protestiralo napram lažnjivim napadom v "Glas Naroda" in v drugih protiverskih slovenskih časopisih — na našega g. župnika Rev. K. ZakrfTjška. Prepričane smft, da pametni rojaki vedo, da so vse to laži in podla obrekovanja nekaterih naših verskih .nasprotnikov; vendar je našasdolžnost, da protestiramo proti takemu početju, ker smo katoliške matere, ker je na^e društvo strogo katoliško in ker naš g. župnik Rev. Zakrajšefo) našo niladino tako lepo tiči in ji daje lepe izglede, in ker želimo, da vstopnino k veselici dne 2k apri-iširša javnost zve resnico^ Nabiralna pola št. 4, Mrs. Vera Ferkull : Martin Blaj............$ John Fabijan.......... •John Zgajnar (Gary, Ind.) Fr. Zgajnar (Gary, Ind.) Jes>McKenich (Gary) Mart in McKenich (Gary) John Rovtar (Gary, ind.) Joe Ferkull (Gary, Ind.) Wm. Prijatelj (Friend), (Gary, Ind.).......... Anton Gregorich . «...... Dr. Marije Pt>m. št, 78, KSKJ., Chicago, 111..... E. La Fortune .*......... Miss Roy............... Mrs. Vera Ferkull........ John Petrovčič ml. ...... (>.00 Martin Miller........... 5.00 1.00 2.00 2.00 2.00 3.00 2.00 1.00 6.00 20.09 5.00 20.00 .50 .50 3.00 Skupaj............$ 79.OO Nabiralna pola št. 27, Andrew Glavach: Stefan Horvath,' I'Oarv, Ind.) . ............ Ivan Vucukics, Gary, Ind.) 1.00 1.00 Jernej Triller .. Martin Golobič . Josip Gradišar . Frank Raušel .*. Frank a&lihar . . 2.00 2.00 1.00 1.00 1.00 Neimenorvana............ 2.00 John Plaznik........... 1.00 J. C. Levy, Chicago, 1111... 2.00 Skupaj............$ 12.00 Nabiralna pola Podr. "Woodrow Wilson št. 7, S. N. Z. Ivan Zefran . ....,.......$ 5.00 Ivan Kušar . . ....................5.00 Josip Žagar........................6.50 Math. Turšieh......................5.00 Jakob Habjan......................5.00 Anton Malesieh..................6.00 Ivan Zupan......................10.00 Skupaj............$ 42.50 (Konec sledi.) Kampanja za V Posojilo Svobode in Zmage traja od 21. afftila do 10. maja.—Požurite sel Kdor ne podpiše V. posojila Svobode in Zmage, ni vreden da živi v Ameriki. Podpisujte in kupujte bonde Svobode in Zmage! Pogovor med dečkom in svetnim modrijanom. U Ileal H.:' Članice Zveze J. Ž. I. D. in člani Podr. S. N. Z. št. 7 v Chicagu pri nakladanju blaga za vojne sirote na Slovenskem Naznanilo in zahvala. wmuo & . s. ti 23. ^lprilx 1919. TT "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja vsako sredo. 1—mini Kranjsko-Sloranske Katoliške Jedaote v Združenih državah ameriških. itftl Wert 22nd Place Uredništvo in nprav*ifeta v znamenje časti, in spoštovanja, do vseh ameriških junakov, padlih v minuli svetovni vojni. Slika "Americans Ali" (Vsi Amerikanei) nam predstavlja krasno de vojko (Ameriko) ki venca spominsko ploščo, na kateri je označenih 14 junakov (i4 i-mcn). Vsako izmed teh imen zua-či posebno narodnost. Dasiravno tako različni po narodnosti, so se označeni, poleg tisočerih drugih vsi borili kot Amerikanei pod zvezdnato zastavo za dosego svetovne demokracije.} Označena imena so: Du Bois — Francoz. Smith — Anglež. O'Brien — Tree. Cejka — Čeh. • ' ^ llaueke — Nemec. Pappandrikopolous — Grk. Andrassi —T Oger. Vil lot t o -f- Italijan. Levy — Jud. Turovich —t Jugoslovan. Kowalski — Rus. Chriszanevicz — Poljak. Knutson — Šved. Gonzales — Spanec. Kakor je razvidno, je na tej častni tabli označeno tudi ime Turovič-a, Jugoslovana, na kar smo vsi ameriški Jugoslovani lahko ponosni. Na podlagi uradnega poročila je padlo v minuli svetovni vojni okrog 60,000 mož in fantov ameriške armade. Ne samo Turovič— ampak se cela vrsta drugih naših bojevnikov (Slovencev, Hrvatov in Srbov) je darovala svoje življenje na Francoskem za časi,. ugled, ponos in blagor naše mogočne zvezdnate zastave. Bodi jim ohranjen trajen spomin in večna sla-t bond Zmage, kajti s tem bo pokazal svojo hvaležnost do nove domovine Istem bo pripomogel patri-jotični stvari, in s tem bo svoj denar naložil tudi najbolj varno in na lepe obresti. Bondi V. Posojila Zmage bodo donašali 4 in % obresti ter bodo izplačljivi čez 4 leta. Nobena državna banka ali hranilnica vam hc ponuja tako visokih obresti. Podpisujte in kupujte torej Posojilo zrnate! Pismo iz stare domovine. Družine, ki so bile v Dolnji Italiji se sedaj vračajo domov. Brat Matija je pisal zadnjič pred, 7 meseci iz Rusije; sedaj ne vemo nič več o njem, kajti med Kranjsko in Primorsko je zaprtija, ne vemo nič o tam, kajti sedaj smo Lahi! Imamo spet "vojake tukaj, pa je vse lepšim drugrfČe, "ko več ne grnijo topovi, ter se vse mirno sprehaja. Brat Franc je donm z vso družino, hišo ima v zelo slabem stanju, pa jo je za silo malo popravil; enako Paulinovi so doma; Nasovi so ,pri Smopc, kajti njih družina je bila dosedaj na Laškem. Sprejmite vsi skupaj iskrene pozdrave — Tvoj brat . . Anton. Mišlfenie jugoslovans ke omladine. Ameriški Jugoslovani! Se več naših žrtev bi zahtevala minula vojna, če oboroženi sinovi Strica Sama ne bi nastopili tako junaško. — Baš Amerika je ustavila večletno prelivanje krvi na evropskih bojnih poljih. Če bi r.e bila Amerika posegla vmes, bi grmeli zunaj še danes topovi. Ljudstvo bi še danes ječalo pod kruto pestjo nemškega kajzerja in avstrijskega "Korelna". Koliko vojnih žrtev (padlih in pohabljenih) bi še bilo, ako bi vojna trajala še danes. Vojni poročevalci zatrjujejo, da je padlo v tem krvavem klanju nad 7 milijonov žrtev ! Ali nismo torej lahko iz srca hvaležni Ameriki, da je baš ona s svojo mogočno roko rešila Evropo pogina.? Da je pripomogla k naglemu premirju in miru. Ameriški Jugoslovani! Stric Sam vas kliče zopet in sicer (po-slednjič) da mu priskočite na pomoč. Ne zahteva od vas kakega daru ali miloščine, ampak da mu posodite po svoji zmožnosti denar, katerega nujno potrebuje. Peto, ali poslednje Vojno posojilo Svobode in Zmage je razpisano baš ta teden. Kampanja tra-jc od 21. aprila do 10. maja. Stopite na noge, kot ste to delali pri minulih Vojnih posojilih. Vsakdo naj podpiše, ali kupi vsaj en"niti na prodaj. Rojak Mike Kutin v Chicagu je dobil minuli teden od svojega, Drežnici pri Kckdridu na Primorskem živečega brata sledeče pismo: "Drel^i 17. marca 1919. Dragi mi brat! Kakor se marsikdo spominja svojcev v sedanjih časih taiko tudi jaz večkrat misli mna te. Sploh pa velikih, težavnih misli nimam, ker vem, da je ljudstvo v daljni Ameriki bolj izobraženo in dd živite po večini v miru. Glavna stvar je kaj ne, da je človekxzdrav in da ima primeren zaslužek. Kaj pa z nami; Upam da si že kaj čital. Lansko leto ko so imeli Lahi "rikcug" smo mi srečno ostali v kotu Brginju, ter se takoj vrnili domove gledat. Kako žalostno je bilo pač doma, ker dosti hiš je bilo že prej vrženih proč, ter umikanjem požganih. Tedaj je v Drežnici 19. hiš zgorelo in sicer v našem koncu vse; le naša je ostala in Menjova: — Kobstanho-va je zgorela ter druge vse v gornjem koncu. Huda je bilo živeti v pregnanstvu; a pri povrnitvi je bilo še težje, kajti v kotu smo imeli živeža dosti, ko smo pa prišli domov, ni bilo pa nicesa jesti. Stara Avstriji ni imela nobene reči več; samo za strelivo je še skrbela, da bi jo že prej sam vrag vzel, kakor je sedaj izginila. Morali smo torej iskati za preži vi je-nje pri drugih kmetih v bližini, za kar smo plačevali precej 'drago. N. pr. za kilo sirka cez 10 kron in K 3 za k i k) krompirja. Avstrijska vlada je dajala podporo v denarju papirnatem ; živeža ni bilo nikjer. Tedaj smo dobili nekaj semena in posejali nekaj grunta. Čez poletje je nam bilo nekaj boljše, ko sino imeli nekaj pridelkov. Nočem več opisovati na široko prejšnjih mizerij, saj hvala Bogu je sedaj vse prestano, ter se je| obrnilo vse na boljše. Težko je bilo tudi ko smo prišli domov ko so nam vse fante pokli cali k Vojalkom med katerimi je bil tudi moj sin. Vežbal se je 6 tednov na CešJkem, potem je bil poslan na tirolsko fronto kjer je postajal vojaško trpljenje in po padcu Avstrije je bil v jet na Laškem ter skoro vsa armada. V tem vjetništvu je živel 3 mesece, seveda v hudi stiski in lakoti. Sedaj je zopet doma in pri dobrem zdravju. Seveda niso še prišli še vsi naši primorski fantje domov,, al} vračajo se pa vsak dan Slovenci. — Pravijo da bodo prišli Nemci zadnji na vrsto. Sedaj nam gre tako srednje-vrstno. Nekaj razdejanih hiš so popravili za silo; družine, ki nimajo hi« živijo še v barakah. Sedaj ko je zopet Lah tukaj je pripravil živila, seveda je drago vse, pa revnim dajejo tudi brezpla&iu. Radi obleke je najhujše, ker se je ne dobi. Moški smo si predelali obleko iz vojaške, ki je bila tu okoli raztresena ;tudi ženske morajo iz "'kovcun" krila nositi, kajti ženske obleke se je ne dobi Iz tiskovnega urada S. N. Z. Neprestano se zagotavlja, da so ameriški Slovenci poklicani, zanesti republikansko idejo v o-svobojeno in zj edin j en o Jugoslavijo. Zaradi te fiksne misli, katero so si vteple nekatere osebe v glavo, se zanemarjajo mnoge važnejše naloge in dolžuosti, katere bi morali izseljeni Jugoslovani v prvi vrsti izpolnjevali. V ravno isto svrho se nabirajo velike svdte denarja, dasi je zelo dvomljivo, da bi se poralnle v ta namen, kakor niso bile uporabljene za izvršitev ostalih ciljev, ki so bili objavljeni v javnosti. Narod v domovini se je osvobodil z lastno močjo, ko so se izseljeni »Jugoslovani prepirali o malenkostnih' zadevah, tako da niso imeli časa sodelovati v borbi ze veliki cilj. Ako se niso Jugoslovani pod bivšo Avstro-Ogrsko ustrašili ni kaki h žrtev in trpljenja , ako se niso dali ukloniti največjemu preganjanju in zatiranju, bodo tudi znali izvojevati resnične sadove svojih žrtev, ki so pri vedle do zmage. Oni so se liorili za demokracijo pod Avstro-Ogr sko, izvojevali bodo to borbo do konca tudi sedaj, ko morejo iz raziti svojo voljo ter svobodno u redrti svojo lastno državo. Zdi se pa. da bodo tudi v tem vodili bor bo brez lvašega sodelovanja, ^a has Jiodo prehiteli tudi v tem. Slovenska Ljudska stranka se je že prčd par meseci principijel no "izrekla za republiko, istotako tudi hrvatska kmetska stranka nekatere manjše stranke in samo ob sebi umevno, jugoslovanska socialistična stranka. Poleg tega je tudi v Srbiji sami mnogo odli Čnjakov, ki imajo iste težnje ka kor Slovenci in Hrvati; med nji mi so v pryi vrsti mnogi srbski častniki in srbska visokošolska o mladina, ki že od leta 1907. pro pagira republikansko formo via de in ki zahteva sedaj tudi za Ju goslavijo republiko, kakor * nam dokazuje proglas društva srbskih visokošolcev v Ženevi po njih za stopniku g. J. Mihajleviču v A meriki. V naslednjem pa prinaša mo proglas, namenjen jugoslo vanski omladini od 'Splošne dija ške organizacije jugoslovanske republikanske demokracije" Parizu, ki nam istotako dokazuje kako globoko je prožet naš naroc z demokratičnimi idejami in kako si zamišlja uredrtev naše skupne države, da bo vsak državljan stanu razviti v največji meri vse svoje zmožnosti in sposobnosti Proglas se glasi: ' Večne sanje jugoslovanskega naroda so se uresničile. Meje niec posameznimi jugoslovanskimi -pokrajinami so padle. Naš vojak se je znal« boriti in umreti za narod Ali bomo mi znali živeti in delati za njega 1 , V trenutku, ko postavlja jugoslovanski narod temelje v svo ji nojvi državi, so njegovi, do včeraj, izgnani sinovi dolžni misliti na čas povratka in na nesrečne razmere, v katerih bodd našli domovino. Potreba koreifito iz-premembe vzbuja danes pozornost vseh pravih narodnih prija teljev. Vsi jugoslovanski državljani, ki vidijo stvar jasno, uvi-devajo neobhodno potrebno iz-premembe, v dosedanjem nazira-nji^, in nujnost ,da se vodi naše državno življenje v bodoče soglasno s težnjam! sedanjega družabnega napredka. Skrajni čas je,,da se prekine s starim načinom delovanja in da se vse dela od začetka. 'Novi razpored stvari, katerega bomo našli pri povratku v domovino, zahteva nov način delovanja, nova sredstva in nove metode, sta*rih naraščajev, jezik praznega obe-Čanja in demagogije. Narod je že- ljan resnice in iskrenega prijateljskega pouka. Izčrpana v vsakem oziru pričakuje Jugoslavija od svojih sinov poleg dejanske pomoči tudi nov slovar politične in družabne izobrazbe. Komu pripada, dolžnost, da se brez odlašanja poprime te vzgo-jevalne uloge? Brez dvorna so za ta posel pozvani oni. ki predstavljajo kulturno bodočnost jugoslovanskega naroda, njegova dijaška omladina. Omladina je bil« pri vseh narodih sprevodnik de-mokratskil|f struj, nositelj novih idej in zastopnik načel, ki so odgovarjala duhu časa in ki so zaradi tega neustavljivo zmagovala. Oni del jugoslovanske omladine, ki je znala kljub vsem političnim zankam ohraniti čistost in vzvišenost, svojih mladeniških i: dealov, mora spoznati vso tragično veličina zgodovinskega momenta, katerega preživlja naš narod. Neomadeževan po grehih dosedanjega režima, zavedajoč se svojega človeškega dostojanstva, prežet čustev prosvetljenega demokratskega patriotizma, se sme ta del naše omladine ponašati s svojim iskrenim sinovskim sodelovanjem iu sočustvom, katero goji v nesreči svojega * naroda. T^iriu delu jugoslovanske omladine se kažejo nova pota. po katerih je treba hoditi odločno in brez bojazni, ne ozirajoč se nazaj, puščajoč za seboj vse ono, ker ni i-melo nikake vrednosti v našem javnem življenju. Jugoslovanska omladina mora stopiti v javno dejo, a ne koterij. borbo programa a ne osebnosti. Pet let vojne, pet let nadčloveških naporov in žrtev brez števila je omogočilo osvoboditev in zjedinjenje našega naroda. Toda to ni še dovolj. Potrebni so sedaj novi napori, nove borbe in nove žrtve, da bo nacionalna osvoboditev jugoslovanskega naroda dopolnjena z njegovo politično in socialno osvoboditvijo. Ako so zunanji sovražniki grozili našemu nacionalnemu obstoju, imamo notranje zapreke, ki o-virajo naš politični napredek, ki preprečujejo družabni razvoj in ovirajo ekonomsko izboljšanje dežele. Kakšni zapreke so to? Gotovi smo, da smo pogodili misel vseh resničnih jugoslovanskih demokratov, ako damo ta odgovor: , monarhistična oblika vlade, militarizem, zatiranje ekonomsko slabejših, grda finančna politika, ravnodušnost napram narodnemu zdravju, nepoučenost tuberkuloza, alkoholizem. Vsaka od teh zaprek označuje škodljiv in usodepolni faktor od-sedanjega našega državnega in narodnega življenja. V tem trenutku pa sta pač monarhija in militarizem najškodljivejša. Onadva predstavljata poslednje o-stanke starih onih časov, ko je bila pravica močnejšega edino načelo mednarodnih in družabnih odnosajev. Ti časi so minili in duh zgodovinskega razvoja je obsodil te dve ustanovi, da morate izginiti. Demokracija celega človeštva se trudi, da izpopolni teoretično olfciodbo zgodovine s praktično sankcijo. Da bo vsakemu jasna upornost, s katero so vsi narodi težili k republikanski obliki vlade »zadostuje, ako navedejno v kratkih potezah mani je monarhističnegn režima. V idealoškeni oziru je nepravično in nelogično, da dobe gotove osebe vsled svoje rodovi-ne ulogo državnih šefov, kljub temu, da zelo pogbsto nimajo hi moralnih ni intelektualnih sposobnosti za tak položaj. Še manj logično, naravnost nemoralno pa je, da nimajo privilegirane osebe, ki imajo največjo možnost, upli-vati na tok državnih poslov, nobene odgovornosti, Vladarji vedi, da si protiuaravno prisvajajo oblast, s katero razpolagajo. in da pomeni vsak njihov odlok poseganje v narodne pravice in zmanjševanje, ali bolje negiranje narodne suverenosti. Zaradi tega se obdaja z vojsko in cerkvijo ter se poslužuje tajne diplomacije, da si osigura stabilnost položaja, katerega se je po-astila. k Obdana s temi faktorji je monarhija trajna nevarnost za mir in civilizacijo. Po svoji . naravi povdarja vsaka monarhija dve težnji: z ene strani, da razširi svoje gospodarstvo na zunaj, na drugi strani pa, da ojači svojo oblast na znotraj. Prva gre na račun mednarodnega mira, druga na račun narodnih svobodščin. Cela občna zgodovina kaze ta dvojni karakter monarhij. Iz te kratke teoretične razlage o bistvu monarhističnega sistema *e da razbrati nevarni upliv, katerega vrši v praktičnem oziru. 6b tej priliki hočemo povdariti •;amo najvažnejši organ avtokra-tskega vzdržavanja: na stalne vojske. Militarizem požre v mirnem'Času najboljše sadove narodnega znoja, spravlja brezkorist-no v vojašnice na deset tisoč mla-deničev, ki so sposobni, da bi na drug na£in koristili več sebi in svojim družinam, družbi in državi Skrajni čds je, da se takoj po v^jni preneha s takim razsipava-njem narodnega denarja. Na stotine iii ttisoče milijonov, ki so bili dosedaj porabljeni za mrtvo in nepreduktivno orožje, se mora v bodoče nameniti za v narodno zdravstvp, prosvejo, poljedelstvo, trgovino, industrijo in na ta način omogočiti lažje in boljše življenje za vse sloje naroda. V današnjem Času ni napredka brez demokracije, prave demokraciji pa ni brez republike. Reči, da more biti narod suveren v monarhiji, pomeni govoriti neresnico in trditi nemogoče stvari. Kjer ni republike, obstoja av*to-kracija, pa naj se še toliko zavija v zastor ustavnosti. Uvidevši pairasitski karakter monarhističnega sistema, so vsi napredni narodi osvojili all pa teže k repu- Celo blikanski obliki vlade, strija, Ogrska, Nemčija, ki se smatrajo za trdnjave evropske reakcije, se prilagojujejo danes zahtevi časa. Jugoslovanski narod bi bil nedostojen svojih kulturnih sposobnosti in plemenske življenske žilavotfti, ako bi ostal izven tega procesa političnega izpopolnjevanja. Jugoslavija mora biti torej demokratska republika, ker je edino ona v stanu, izzvati v seda njem trenutku ono politično in družabno atmosfero, v kateri bo zadobila obnova Jugoslavija najhitrejši tok in v kateri bo njena kulturna sposobnost dosegla potrebni izraz. Smatramo pa potrebnim naglasiti, da ni republika za nas končni ijleal, temveč le prehodna točka k napredku človeštva, eno sredstvo za uresničenje družabne pravice in jedna-kosti pot, po kameri edino se more iti k političnemu in socialnemu idealu. Stvarjajoč republiko, edino vladovino, ki se strinja z razumom in ki odgovarja ljudskemu dostojanstvu, bo jugoslovanski narod ustvaril prvi in neobhodni pogoj za svojo politično in soci-jalno osvoboditev in razvijanje. Povdarjajoč, da želi biti skupina državljanov, a ne podanikov, in naglašujoč pravico,, da sam u-pravlja s svojo usodo,' odbijajoč vsako varuštvo, bo jugoslovanski narod v stanu, osnovati si novo življenje, v katerem bo svobode in blagostanja za vse, za posameznike, kakor tudi za pokrajine. Namesto osebne- vlade enega vladarja, osnovane na brezmisel-nem principu nasledo vanja, je republika vlada zakonov, kot izraz splošne volje, svobodno izražene in verno predstavljene. Da se to omogoči, je neobhodno potrebno, da se garantira splošna, enaka, neposredna, tajna in proporcionalna pravica glasovanja kot potrebni instrument narodne suveren i t etc. ne izključujoč pri tem ženski spol. Ni pa »treba ostati samo pri tem. To more biti samo ena stopnja v neprestanem korakanju naprej. Točno je. ko se pravi: odbor je monarhistična ideja, svobodni narodi pa ga ne poznajo. Zaradi tega" zahteva republikanska demokracija referendum in narodno inicijativo kot sredstvi neposredne udeležbe naroda v zakonodaji, videč v tem istočasno način njegove politične in socialne izobrazbe. Samo ob sebi se razume, da zahteva republikanska demokracija, zahtevajoč svobodno izražanje njegovih misli potom časopisja, kakor tudi svobodo zborovanja in organiziranja. Ona je za odstranitev smrtne kazni, smatrajoč, da se ni treba proti individualnemu zločinu boriti s kolektivnim zloci no m, .temveč moralnim, s pomočjo povzdige osebnosti jn z ekonomskimi reformami družbe. Politično osvobojen narod mora l>iti svoboden tudi moralno, ako se v resnici želi njegov vsestranski razvoj. Svoboda zavesti je glavna karakteristika republikanske vlade, ki je, zavrgujoč ta-kozvano božjo pravico dinastij, da vladajo nad narodi, po principu samem svetovna. Uresničenje tega republikanskega načela se nahaja v svetovnosti države in šole, to je, v ločitvi cerkve od dr- A, žave, na podlagi principa: "svo-^ bodna cerkev v svobodni državi/ Kar se tiče današnjega socialnega reda^ je republikanska demokracija daleč od tega, da bi ga smatrala za poslednjo besedo ljudske modrosti. Ona Vidi nasprotno v njem samo eno frazo socialnega razvoja, od katere se mora prerti k višji obliki-družbe, v kateri bo delavec prenehal biti najerimik, da bo postal zadru-gar, v, kateri bodo odpravljeni privilegiji lenuhov, da bo prokla-mirana pravica dela, v kateri bo prenehala vsaka eksploatacija človeka nad človekom, da bo nastala pravica za vse in enakost med vsemi. Globoko prepričana, da nudi demokratska republika, z moralnim in političnim osvobo-jenjeni naroda, način in sredstva za mirovno uresničenje tega. višjega družabnega reda, za radikalno izpreniembo. današnjega kritičnega družabnega sistema z odpravo najeniništva, ki ponižuje v delavcu človeka, je republikanska demokracija v socialnem oziru za evolucijo, a proti revoluciji. Medtem ko se mora prehod iz monarhije v demokracijo izvršiti revolucionarnim potom, ker ne nudi monarjiistični režim drugega načina za to. zagotavlja demokracija, potem ko je popolnoma uresničena na političnem polju, že s tem samim evoJ upi jo. ki bo dovedla do njene zmage na socijalnem polju. Ztfradi tega ne sprejema republikanska denno-k.racija razredne borbe kot revolucionarno sredstvo socijalne o-svobpditve, temveč ji postavlja nasproti solidarnost, zlasti danes, ko se govori o povzdigi celokupnega jugoslovanskega naroda, a ne enega samega razreda. Ona ne misli, da se more družba izpre-meniti s pomočjo demokratov od danes do jutri* Ona veruje, da je neobhodno potrebno, ako se hoče v resnici na mesto današnje socijalne organizacije, ki obstoja na korist posameznikov, stvori t i organizacija, ki bo odgovarjala socijalnim potrebam vseh. da za-dobi narod gospodarsko izobrazbo katere zahteva ta izprememba. In namesto da apelira na državo, da vzame v svoje roke ekonomsko upravo družbe in da postane odf politične sile. tudi ekonomska, vidi republikanska demokracija rešitev vprašanja v svobodnem organiziranju. Ona ni niti za izključni individualizera. ki dovaja do nepravičnih socijalnih rezultatov, ni za izključni etatizem, katerega ena oblika je .predstavljena po'kolektivizmu, ki dovaja do zadušitve individua. Dve vrsti sil ste merodajni pri razvijanju: individualne in socijalne. Ne dajajoč izključnega gospod-stva ne enim ne drugim in ne izključujoč ene na korist drugih, vidi republikanska demokracija v njihovi siutozi najmočnejše sredstvo za vzporedni razvoj posameznikov in družbe, katerih si ni mogoče misliti enih brez druge. Republikanska demokracija, priznavajoč ves značaj in vred\ nost profesionalnih sindikalnih1 organizacij za izboljšanje pogojev 'delavskega razreda, postavlja #vendar nad vse kooperacijo v prvi vrsti kooperacijo za porabo. kot sredstvo socijalnega pre-okrata. Medtem ko predstavlja in zastopa sindikalna organizacija interese posameznih fctaftiov, predstavlja kooperativno društvo za porabo splošne koristi celote. Kooperacija je ena izmed oblik, v kateri se izraža veliki socijalni zakoil solidarnosti, katere uveljavitev bo pomenila odpravo današnjega parazitskega življenja manjšine in upostavitev boljšega življenja za čim največje število ljudi. Pričakujoč preobrat družbe od svobodnega združenja, ne vodi republikanska demokracija države do uloge žandarmov in sodnikov, kakor to deiajo liberalci. Za njo ima država kot politična kooperacija vseh pri upravijeiiju splošnih zadev, pravico in dolžnost, da intervenira v ekonomskih odnošajih, zlasti v oi^nošajili med delavci in delodajalci. Ona smatra, da jo nečloveško in anti-socijalno, pustiti delavca nezavarovanega, izročenega na milost iu nčmilost močnih kapitalistov, ki imajo pred očmi edinole svoje e-goistične interese. Ona bo s pomočjo najodlOčnejšega zahteva-nja in uveljavitve čim najpopolnejšega delavskega zakonodaj-stva storila, da ne bodo delavci več predmet , izkoriščanja kapitalističnih zahtev, temveč enako-(Dalje na 5. strani 1. stolpec.) K« S« K« Ustanovljen« v Jolietu, I1L, dne 2. aprila 1894. Iakorporitana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. , GLAVNI UKAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048. . - > ;, od ustanovitve do 1. aprila 1919 skupna izplačana podpora $1,625,380.73. GI4A.VNI URADNIKI: P* ^»edsednik: Paul Schneller, 6313 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohh>. r t. podpredsednik: Joseph BiUr, 607 N. Hickory St. - II. podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Joeip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. { Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivee, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, DI. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, ni. * Math Kostainsek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John M ravin tz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis. U!V , POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd 8t., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd 8t., Chicago, 111. . A ^ PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt 8t., New York, N. Y. Joseph Buss, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan,-1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče s«, Jednote naj se pošiljajo na glav-»ega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N„Chicago 8t., Joliet, 111, dopise, društvene vnTvraiZoi% Dw Doonar0("uin0 "GLASILO K. S. K. JED- NOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, 111. GLASILO K. S. K. JEDNOTE. _ 23 aprt^ m9 hrvatske duhovne, ko je morala uviditi, da ji nočejo pomagati njenem potujčevanjn jug«oslovan skega naroda. V beneški Sloveniji so takoj ko so se pričele sovražnosti med Italijo in Avstro-O-grsko, pozaprli takorekoč vse slovenske duhovne, samo zaradi toga, ko/ so čutili, govoriti in delali narodno. Rev. Poter Cernora iz Grmaka (Grimacco) je umrl na posledicah trpljenja v zapora: Rev. Ivan Kruder iz Ronake (Rodda) in Rev. Alojz Klini j on iz Gorenjevasi (Tareet.ta.), dva stara in častitljiva duhovna, sta )rala rekel vojakom; nihče nima pra-i pri vice, napadati me. Branite me!" "O. ttjpi nič, to ni nič!" — je odvrnil neki vojak. Protestiral sem znova in šel nato iz sobe, da čakam na vlak. Deževalo pese v« dno.^Jz sobe se je oglašalo divje aneanj^ proti meni in proti Slovanom v splošnem. To je trajalo najmanj pol ure. Vsak trenotek sem pričakoval, da bo besna dru-hal padla po meni! > Vojaki? —trije od njih — so me potisnili v vlak. in sicer v o-lli voz, ikjer je bil tudi Zueeon in njegova družba, Celi čas so se mnogo smeha. .Stal sem* na tako da me je mogel vsakdo videti. Kričanje ni ponehalo. Bilo* je kakih 80 oseb z vojaki vred. "Slišiš, stražnik, izroči nam tega Slo-iHotel Europa. Na dopisnici i. li *o mi v obraz dim suiodk, ple Pred menoj in veselo kriča- pravni državljani, ki se bodo mogli okoristiti z vsemi prcdobi-tvami izobrazbe in civilizacije. X tem oziru smatra ona najvažnejšim sledeče reforme t -»krajšanje delovnega časa na osem ur in u-postavitev nedeljskega počitka; ugotovitev minimuma plače:' organiziranje obveznega zavarovanja proti nezgodam, brezposelnosti in starostno zavarovanje. Ona je i stota ko za sitem, da bodo de- Republikanska demokracija je odločni pristaš narodne obrambe, katere ekonomski. in racionalni sitem vidi v narodni vojski. Ona pa je iste/Jako navdušen pristaš lige narodov, ki je najzanesljivejše jamstvo za pravičen mir in e-dino sredstvo, da se vojna, kot manifestacija grobe sile pri od-nošajih med narodi, zamenja s Pa pravico. Nacionalna po svojih te- katere izpusti vlada ob času po- se sedaj v ječi, čakajoč preiska-n,norčevali iz Jugoslovanov. iPulia-ve in sodbe. Istotako se godi tudi u ! ostalim duhovnom, ki so bili ta koj v začetku vojne interniram ali vrženi v ječo. Nič boljše se lic godi katoliškim duhovnikom na zasedenem jugoslovanskem ozemlju. ZnZano je da je škof dr. Mahnič na otoku Krku praktično -ujetnik ker so mu Italijani zagrozili da se ne bo smel vrniti, ako bi zapustil o-tok. I>r. Mahnič je sam popisal strašna grozodejstva Italijanov v j obširnem memorandumu, katerega je poslal na mirovno konferenco in v kateri naštevi številna grozodejstva italijanskih oblasti nad jugoslovanskim prebivalstvom, a zlasti pa nad uradniki in duhovni. V Trstu so dejansko napadli škofa dr. Karlina, v Gorici preganjali dr. Sedeja, medtem ko so na stotine slovenskih in hrvatskih duhovnov brez zaslišanja in brez obsodbe vrgli v ječe. Naslednja avtentična izjava slovenskega duhovna nam jasno priča, kako obračuna italijanska "teppa" / duhovni v Istri. "Tep-je navadna sodrga, zločinci. žnjah in čustvih je republikanska iavci deležni dobička, kakor tu- demokracija tudi iiiternaeijonal-di za legalno priznanje pravice na, razumevajoč človeštvo kot te- sta v:ke. jderacijo svobodnih držav. Ona ne Republikanska demokracija se j veruje, da ljubezen lastne domo- bo, storeč vse, da pride čim prej do soeijalnega reda, zasnovanega na načrtih kooperacije, borila i-stotako v današnji družbi proti iiakupičevanju bogastva v r*'ske posamezniku, videč v tem sredstvu izkorisčevahja v preteklosti in sredstvo novega izkoriščanja v bodočnosti. V tem oziru je ona za progresivni davek na dohodke in dedščine. za osvoboditev od davka na minimum, potrebnega za eksistenco, kakor tudi za odpravo jMJSt-ednih davkov, ki najtežje zadevajo siromašne društ- vine stavlja za pogoj mržnjo do tujih držav, kakyr ti;di ne smatra, da pomeni ljubezen do človeštva ravnodušnast do lastne domovine. Ona misli, da dela preko domovine za človeštvo in zaradi tega je energičen nasprotnik vsakega imperijalizma, pa naj bi bi! kakoršenkoli in naj prihaja od katerekoli strani. Jugoslovanska republikanska demokracija bo > prvi vrsti stremila po tem, da se uresniči balkanska republikanska federacija, ki £dina more za-sigurati politično in ekonomsko vene elemente. Republikanska I neodvisnost balkanskih narodov. demokracija je istotako za radikalno rešitev agrarnega vprašanja vseh oblastih Jugoslavije, kjer obstoja veleposestvo. Kar se tiče monarhističnih posestev, je ona za to. da preidejo v roke naroda. Republikanska demokracija bo sploh posvetila posebno Ona zastopa z istim prepričanjem idejo političnega sporazuma in ekonomskega sodelovanja z vsemi sosednimi novo osnovanimi republikami. 1 Državljani, vi poznate težave našega naroda. Vi ne morete biti ravnodušni napram njim. Vi mo- ki odtf pa ž njo poljedelstvu, ker je oko- rate razmišljati o sredstvih, nomsKa delavnost kmetskega sta-jhodo stvorila našemu nar...... nu glavni izvor celokupnega na-]boljšo sedanjost in srečnejšo bosega pridobivanja življenja. Vjdo^nost Mislimo, da se more ta prva vrsti bo ona zagotovila po- cilj dosefi liajhitrejše potom re-ijedelcem cenen kredit, osnovala bo poljedelske postaje, organizirala bo racionalno zavarovanje živine pred boleznijo in razširila! rT u-•• i — .•■,,, v , , v Srbiji, ki ; s pomočjo poljedelskih sol vseh vrst strokovno sposobnost našega poljedelskega sveta. Poljedelstvo predstavlja široko polje za uveljavitev načela .kooperacije. Zaradi tega bo republikanska demo- go*evai delavco za" organiziranje k racija delovala za uspostavitev trebe is ječ da ji pomagajo zadu šiti protivladna gibanja; zgodi se to zlasti, kadar so volitve da zasigurajo zmago, piH čemur se poslužujejo vseli mogočnih sredstev. In teh zločincev se poslužujejo tudi sedaj Italijani, da jim pomagajo ugnati uporne Slovence iii Hrvate, predvsem pa. da jim pomagajo preganjati narodne voditelje in odlične narodne učitelje. Omenjeni ^slovenski duhoven iz Istre, Rev. Andrej Nartnik, je poslal uredništvu Hrvata u Zagrebu, kakor piše ta list 27 januarja t. 1. sledečo prošnjo, da se zavzame zanj in za njegove sotrpine jugoslovanska vlada: Sele danes sem v stanu podati Vam poročilo o dogodkih ob času moje ""aretacije dne 17. decembra 1918. ' * vana, da ga ubijemo!' so kričali besno pod vodstvom učitelja Zuceona. In, res, dva od njih sta skočila na voz, da bi me potegnila doli, toda orožniki so ju potisnili nazaj. Ko je učitelj videl, da se mu ne bo posrečilo, dobiti me živega v roke, je poklical svoje učenec in jih nagovoril: "Pridite sem moji učenci, in oglejte si še enkrat tega slovenskega duhovna ter mir pljunite v obraz; storite to, ker to vam -pravim jaz, vaš učitelj, Italijani" Otroci so pričeli pljuvati nanje, odrasli so jih posnemali v tem, in končito se jim je pridružila tudi vredna žena učitelja, rodom iz Kopra. Tudi ona me je odpljuvala in huj-skala ljudi. Množica me je na vsak način hotela dobiti živega v roke. Napadli so še enkrat voz, toda brez vspeha. Predno se je pričel Vlak premikati, mi je učitelj zaklicai: Hotel sem te dobifi v roke, Slovan, da bi izpii čašo bridkosti do dna. . .".Morete si sami predstavljati. kakšno odhoduico so Uii priredili kriče. groze in pljuva je name. 18. decembra sem spal v Kopru na slami in brez večerje. 19. decembra so me prepeljali sem (v Trst vloži v frankirano kuverto in naj se odprto pošlje na naslov: Com an do della 6 a Di visi o ne ITf-ficio d' Affari civile. Insbruck. oži-, li./ker so se mogli znašati nad slovenskim duhovnom. Predno je Zueeon zapustil via-; me je udaril s pestjo po glavi, kar najbolj je mogel, na veliko veselje cele družbe. Toliko da nisem padel; opotekel sem se in sc vjel za naslonjalo, držeč se tako par minut popolnome omamljen. Kri mi je udarila v glavo, ki me je začela strašno boleti in me bolela še par dni zatem. Se sedaj čutim od časa do časa šufaenje po glavi. Vojaki mojega spremstva so se smejali: "O, to ni nič, popolnoma nič!" in nobeden izmed njih ■ni nastopil proti učiteljevemu činu. ^ Piranu so me zelo surovo sprejeli na postaji karabinijer- rov^ Nato so nie vrgli v ječo. 18. Trst v zapor v ulici Via Trigor. tnTka "aJrle T f^!** * sedaj, ne da 1« na same govorice. Najbolj še Ker se vasa castitljivost bi bil le enkrat zaslišan roma pi*mu kakor tudi na zunanjem ovoju naj bo napisan natančen naslov dotičnega vojnega u-jetnika (ime, šarža in kraj inter-niranja in naslov odpošilja tel ja. Dopisovanje naj bo kratko in razločno pisano. Razne vesti, posnete iz 'Slovenca' z due 1. mana 1919. ITALIJANI NA GORENJSKEM. Rateče, 28. feb. 1919. Prebivalci gorenjske doline živimo vedno v nekakem nemiru. Italijani imajo zasedenega ob zapa-dni strani Rat Vine Street. Pokojnik zapušča v Ameriki oženjenega brata in sestro v starem kraju. v • % Tebe pa ljubi brat naj krije rahla ameriška zemlja! Beg ti daj v miru počivati in nebeška luč naj ti svetil Žalujoči ostali: Brat John m soproga Mary Barbich; otroci Ana, John, Helena, Alojzij in Anton ter njegova sestra Ana Barbich v starem kraju. Joliet, 111., dno 31. marca 1919.* na četrti veliki katerega priredi v- glasilo k. s. k. jfcd DRUŽBA SV. MOHORJA. Družba sV. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1918. Cenjeni udje prejmejo letos nasledil ji književni dar: L Koledar la leto 191». 2T. V boj za temelje krščanske vere! 3. Brstje iz vrta slovenskega pesništva . 4. Kako si ohranimo ljubo zdravje. 5*. ^lovenske Večernice, >72. zvezek. Družba se bo potrudila, da častiti udje prejmejo knjige kolikor mogoče hitro, in sicer večinoma po posti, ker je vsled sedanjih prometnih razmer težko razposlati knjige po železnici . Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem redu * 1. Krška škofija. 2. Razni kraji. , 3. Goriška nadškofija. 4. Tržaško-koprska škofija. . .">. Lavantinska škofija. 6. Ljubljanska škofija. Knjig za goriško nadškof i jo, za tr/.aško-koprsko škofijo, deloma za ljubljansko škofijo (na Notranjsko in v vipavsko dekani jo ter deloma za razne kraje sedaj enkrat ne moremo razposlati niti po pošti, niti po železnici, ker je j pravo vrednost in štiri današnje kron ice daleč ne dosežejo vred-hosti dveh kron iz Časa pred vojsko. Po večini je denarna vrednost padla na desetinko. Vsakdo, tudi zadnji delavec, dane$ brez izjeme laže utrpi štiri, nego poprej dve kroni. In to zvišanje se ne vrši iz dobičkaželjnos-ti, temveč vsled draginje papirja in potrebščin in vsled splošne dragU nje le preveč upravičenih zahtev vsega osobja za duševno in telesno delo. V načrt prihodnjega leta so se sprejele sledeče knjige: L Dr. L. Ehrlich— Katoliška Cerkev, kraljestvo božje na zemlji. 2. Dr. Jan. Ev. Zore: Življenje svetnikov, 2. zvezek. 3. Dr. H. - Vedeiftk :* Kako si ohranimo ljubo zdravje, 2. snopič. 4. Slovenske Večernice 73. zvezek. + ' 5. Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1920. PROSTA TRGOVINA. Naredba prehranjevalnega urada v Ljubljani. Glasom brzojavnega poročila kr. ministrstva za prehrano in obnovo zemlje z dne 28. februarja 1919, štev. 2453,- je ministrski ves promet v te kraje pretrgan, j svet kraljestva Srbov, Hrvatov in Kakor hitro se prometni položaj Slovencev na svoji seji dne 25. fer zboljša, bomo udom Mohorjanom bruarja sklenil, da se na vsem o-v teh krajih knjige takoj poslali, zemlju kraljestva Sr^ov, Hrvatov Vsak duhovnik naj prejme svoje knjige v tisti župniji, v kateri se je vpisal. V j Xa poznejše izpremembe stano-vališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. Vsaki pošiljat vi so tudik priložene vpisalne |>ole Družbe sv. Mohorja za prihodnje leto,* in sicer vedno v zavoju z najnižjo številko. Vse stroške (za poštnino, voz-nino, tovornino itd.), katere so i-meli čč. gg. poverjeniki za odpo- in Slovencev dopusti prosta no tranja trgovina z naslednjimi rečmi: vse vrste žita in moke, vse vrste živine v živem in zaklanem stanju,« govedo, konje, in drugo živino, vse vrste mesa, svežega, nasoljenega, ^posušenega itd., vse vrste masti in slanine, vse vrste zelen jadi in semena, dalje krompir, fižol, zelje itd. vse vrste sadja in sadnih izdelkov, vino, žganje, rum, likerji, vse vrste,olja, les, vse vrste gradiva m lesnih izdelkov. pohištvo in kmetijsko oro- slatev denarja in za prejem , dje. V posameznih pokrajinah ob-knjig, jim morajo posamezni ud- stoječi predpisi glede utesnitve je povrniti. Da more Družba izdali petero knjig, čef^di krajših nego je bilo kdaj običajno, mora članarino zopet zvišati, in sicer letnino od 3 na 4 krone, dosmrtnino od 50 do na <80 kron. Denar je izgubil prometa in maksimalnih cen za vse druge reči, ki niso zgoraj navedene? ostanejo v vsaki pokrajini v moči. Odslej naprej je trgovina.z vsemi v prvem odstavku navedenimi rečmi na vsem ozemlju kraljest- va Srbov, Krvato tri Slovencev prosta. Razveljavljene so n&redbe, ki so utemeljevaje promet s temi rečmi. Še naprej pa ostanejo V moči j vsi predmeti, ki uravnavajo porabljanje živil in kr določajo prev-1 zemne, nakupne, prodajne, ozito-ma najvišje cene za živila in živi-j no. Da se omogoči uravnava porab-Ijenja in da se zagotovi enakomerna ^preskrba vsega ozemlja deželne vlade za Slovenijo, odreja prehranjevalni urad na pod-stavi sklepa deželne^ vlade za Slovenijo z dne 7. marca 1919 do preklic* nastopno: 1. Žitni zavod in Vnovčeval-nica za živino in mast ostaneta še itaprej ter bosta vsak v svojem področju v prosti trgovini nakupovala živila in jih razdeljevala po navodilih prehranjevalnega lira da. 2. Vsak, ki ima na ozemlju deželne vlade za Slovenijo zaloge žita, moke, ^ krompirja, fižola, masti ali olja, mora, predho proda iz svoje zaloge množine, ki presegajo v vsakem primeru težo 100 kg, naznaniti prehranjevalnemu uradu, kam in komu namerava prodati svoje blago. Prehranjevalni urad ima pravico zahtevati, da se blago njemu proda, oziroma da se proda določeni aprovizačni organizaciji. 3. Kdor uvaža žito, moko, krompir, fižol, ,m$st ali olje iz o zemlja kake druge pokrajine kraljestva. Srbov Hrvatov in Slovencev na ozemlje deželne vlade za Slovenijo množinah, ki presegajo v vsakem slučaju 100 kg. mora takoj, ko pride blago na to ozemlje, naznaniti prehranjevalnemu uradu količino in kakovost blaga, dalje, kako namerava blago porabiti. Prehranjevalni urad ima pravico zahtevati, da se blago njemu proda, oziroma, da se pro-dJfSurovizačni organizaciji, ki jo določ^ t. Mesarji ki ne "dobe klavne žiylne od Vnovčevalnice za živino in mast, temveč si jo sami nakupijo, morajo vsako nedeljo na d9-pisnici sporočiti IVnovčevalnici. koliko klavne živine so nakupili v pretečenem tednu in kako so nakupljeno živino porabili. Pre- hranjeValpi urad ima slfrjkoprej pravico določiti, koliko klavne živine se sme v vsaki občini klati« in kateri okoliš, mora mesar zalagati z mesom. Mesarji, ki dobivajo klavno živino od Vnovčevalnice za živino in mast in za katero plačuje država pri nakupni ceni po višek 1K50 vin., za 1 kg žive teže, so dolžni, meso prodajati za tiste cene, ki so bile doslej za to določene. Politična okrajna oblastva morajo s prememimi odredbami poskrbeti, da se te cene ne bodo presegale. 5. Zoper lastnice zalog, trgovce, mesarje in druge, ki se ne bi ravnali po predpisih točk, 2 do 4 te naredbe, se bo postopalo po določilih cesarskega ukaza z dne 24. marca 1917, drž. zak. štev. 131 . ' , * V Ljubljani dne 8. marca 1919. Dr. iSenekovič s. r. POZOR ROJAKI! Rojakom širom Amerike stem naznanjamo, da. jo je dne 17. marca t. 1. od tu iz Rankina, Pa neznano kam popihal v pitts-burški okolici dobro poznati Matija MuAič. S sabo je odnesel, ali ukradel ves tedenski dohodek $300.00 od dobro napredujočega slovenskega društva 'Danica".' Omenjeni je delal pri društvu za natakarja in je bil tudi č]an i-stega društva. Poleg tega je še opeharil več drugih rojakov, od katerih si je 'denar posojeval z obljubo, da jim vse vrne, ko bo dvignil svoj? denar iz banke. Na banki pa ni imel centa. Kakor se je pozneje dognalo, "je odnesel rojakom tudi več Liberty bondov, katere je jemal od njih, da jih bo zamenjal v denar, pa ne zanje — ampak zase. Oni uzmovic je vsega skupaj prevalil tukajšnje rojake za približnjo $1000.00. Gojovine ni dosti odnesel od tu, ker je rad karte i-gral in po kegljuščih hodil, delal pa nikoli rad.— Omenjeni Matija Musič je doma iz vasi Krasinc, podzemeljske fare v Belokrajini. V "Ameriko prišel že pred kakimi 20 leti. Najprej je živel nekje v Cornwall, Pa., potem v Reading in na Ani-bridge; tu v Rankin je" živel 9 let. Spozna ga lahko tudi kdor ga Se ni videl, ker je slep na levem očesu da nosi stekleno oko. Navleče se ga večkrat rad, če ima kaj pod palcem. Prosimo torej cen j. rojake Sirom Amerike, kdor ga kje vidi in zna za njegov naslov — da nam ga naznani, za kar mu bomo zelo hvaležni. In ko se ga enkrat prime, bo tudi, ki nam ga naznani, dobil $25. (petindvajset dol.) nagrade brez kakega ugovora. Odbor dr "Danica", Pišite na: Jugoslovanski podp. dr. "Danica" 332 — 3rd St. Rankin, Pa. N *: (Adventis,.) DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" 5T. SO. K. S. K. J„ N. S. PITTSBURGH, PA. < BrAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO 'SLOVENSKI DOM' CHICAGO, ILL. Staro če* 10 let. Prvo, nuj starejše iu največje slovensko društvo te vrste v Chicagu. Posluje v navadnih prostorih vsak torek zvečer od pol 8. do 9. ure. Izdaja nove serije vsak prvi torek meseca januarja, aprila, julija, in oktobra. Posojuje denar po 6 procentov od sto na hiše, ali knjige. Dn«* 31. decembra 1018 je imelo društvo posojenega. Na posestva ....$ 95,200.00 Na knjige ____ 8.600.00 , Skupaj ........ $103.800.00 Uradniki tega društva so večinoma vsi hišni posestniki, ter jamčijo za varnost društva z v«?em svojim premoženjem. Torej denar je varno nabožen, kakor je bil dosedaj. Uradniki: • John Zefran, predsednik: Josip Zupančič, tajnik, 1824 W. 22. PL — Telefon: Canal 7130. John Ter-sellch, blagajnik. Nadzorniki: Anton Oregorlch, Anton Kreme scc, Martin Senlca, Frank Grill, Maka Omerzel, A. Batlsteg in Anton Bamich. ima svojo redno mesečno sejo vsako drago n«Uljo v meseca v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Botlor Si, Pittsburgh, Pa. Uradniki xa leto 1919: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempos, 5146 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Gseguraft, 4617 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh. člani se sprejemajo v druitvo od 16..do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu,spadajočem h K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo agoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na skoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri sobratu John Golobic, -6621 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi. MARIJA SLUGA 1828 W 22nd St Cklea««, lih Tslyk— Cntl 47SV Izkušena in a drftav aim dovoljenjem potrjena BABICA M vljudno priporote T.n.kim in krvalkha W naa ta «tmkln Ho Pomladansko fr^i* 1 •« vadi polna Zdravilo. nečistoče.ki se nabere skozi zimo. Posledica tega stanja se pokaže na mestih v obliki priŠ-čev, ran i drugih kožnih bolezni. Mnogokrat ^e obraz poln teh priš-čev, katerih se želite iznebiti. Severn's Blood Purifier (Severov Kri Čistilec) je treba torej vzeti vsako spomlad, pravzaprav vsak čas skozi leto. če je vaša kri nečista ali ako znaki kažejo, da vaša moč peša. Prinaša moč, Čisti kri in je vdržuje v zdravem stanju, kakor mora biti. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena $1.25. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA Kampanja za V Posojilo Svobode in Zmage traja od 21. aprila do 10. maja.—Požnrite sel TTTTT * ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ * ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * * ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Posojilo svobode in zmage. To posojilo svobode in zmage je zadnje. Znjim se bodo plačale vse vojne priprave, katere so pomagale ustaviti - vojno najmanj eno leto dni prej, kar je prihranilo življenje najmanj pol miljona bojevnikom., V tem posojilu Je najbo j še naložen denar. Vaš denar, naložen v posojilu svobode in zmagei se vam vrne v teku štirih let, mogoče tudi še v treh. Dobili bodete 4% procentne obresjti, ki se bodo izplačevale na vsakih šest mesecev. Poslužimo se vseh mogočih sredstev, da izvemo gotovo in natančnp, koliko tega posojila so podpisali tuji jezika govoreči naseljerci. Slovenciso.se še vselej1 izkazali prav dobro pri prešnjih posojilih in zato smo prepričani, da tudi sedaj izvrše svojo dolžnost. Kadar bodete podpisali to posojilo, tedaj vselej odločno zahtevajte od osebe, pri kateri podpišete* da zapiše tudi vašo narodnost v oddelek, in sicer tam, kakor vam kaže prst na sliki v oglasu. Pokažite torej Strica Sam, da so Slovenci vedno pripravljeni in pri volfi po svoji možnosti pomagali mu tudi v tej krizi. Chicago Liberty 'Committee Chicago Received of (Buyer's name online ADDRESSL Initial payment of. to apply on subscription for $. This application to be ) entered through J r I S o sl not o and is to be acknowledged by above na of America y Loan BMSIpI N? 5026 Date. .1919 City. DOLLARS ($. { Check □ Cash □ par value %VICTOR Y LIBERTY LOA N. / __ rit« in nam* of bank) NEGOTIABLE SALESMAN WILL, UPON This application to be ^credited to Salesman. SHOW CREDENTIALS. Division (FOREIGH LAHGUAGE DIVISION) Izvršiti to delo! ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ Kila umori 7000 ljudi j na leto. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar "potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite s« na največjo slovansko nnijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-51 Bine Island Ave., Chicago, DL Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnott glede eene; točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo'prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Titfkane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. K7 Na zahtevo pošljemo vsakemn društvu vzoree gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! ' OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. & K. Jednote". Sedem ti* o i oseb umrje na leto mi— kilo,—tako «e glasijo namreč mrtva*ki listi, čemu T Ker stf nesrečniki sami sebe zanemarili. aHi se pa niso dosti osirali na oteklino na obolelem delu telesa »sled utrganja, ali kile. Kako je pa s Vami T Ali se tudi Vi aanemarjate s tem. da nosite le kako obveso, ali kaj dnwecaT Taka obveaa je samo sa silo. podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne po-ruii. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Če se preveč stisnete s obveso. ustavlja to cirkulacijo krvi: tak* obvesa drgne tudi-oslabele miiice. ki potrebujejo 'največ prebrane. Veda in umetnost je pa imaila način, ki vsemu temu od pomaga. Vsak dot ** nosi sedaj kako obveso, ali paa «♦« kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspeina pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je 4» svetovno znan. ' PLAPAO BLAZINICA, kadar se Jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, rsled tega tudi bolnika nič ne teii. Ta blazinica je mehka kot teme t, lahka pri noinji in po «eni. Rabite jo lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov. Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim (Ipotom odprtino utrganja (kile) da Vas iato ne bo vedno teftilo. Pošljite dvoj« ime in naslov ie danes na naslov: PLAPAO CO., Block 32C7. St. Louis, Mo., da Vam polijemo ZASTONJ na poRkuinjo Plapao in vsa potrebna navodda. Je li vaša kri ne čista, ali vam pokazujejo izpahki po koži in životu, tedaj če je tako potem potrebujete zdravilo za vašo kri, nekaj kar bi izčistilo vašo kri in ustavilo izpahke po životu. T&rej če hočete imeti dobro zdravilo ne zabite tega everov (Severa's Blood Purifier) je dobro znano zdravilo vsled zdravilne možnosti in uspešne vrste. Priporoča se vselej, kadar ste opazili kožne izpahke, ture; male rane in stare tekoče bolne rane. To je idejalno spomladansko splo^nb zdravilo za oslabele. Cena je $1>25. Dobi se v vseh lekarnah. / TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko- fervaft^a IVI LEKARNA 1818 W. 2 2nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hiiah točno vsak dan. Z velespo i to va j em Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar Srbečine se navadno drže ljudi v ti dohi in so zelo znane vslejl pečenje in njih sitnosti. Mi priporočamo vaem ki trpe vsled srbečin, naj si kupijo in takoj rabijo ' Severovo Mazilo zoper kožne bolezni (Severa's Skin Ointment) na prostor kjer jih koža srhi in peče, prepričani smo, da pomoč bode hitra v tem. Te mazilo se vpije v kožo in tako odžene prec vse srbečine in pomaga naravnim zdravljenju izvrstno. Ceria je 50c. Milo za kožne izpahke, naj. bi bi,lG ™*n0 antiseptično cisto, ki vsebuje snovi skaterimi je upati, da bodo pomagale ozdraviti bolne dele kože. Za vse take slučaje mi vam priporočamo Severovo Zdravilo milo za kožo (Severa's Medicated Skin Soap) ker vemo, da je tako sestavljeno da lahko odgovraja na take potrebe. Sploh bi se moralo imeti pri vsaki družini to antiseptično zdravilno milo za razne slučaje. Cena je le 25c. Tvrdka BachDiaD9iokorp ZASTAVE, REOALUE Qf RAZNE DRUŠTVENE POTREB ftčm. 2107 8. Hamlin Ave., Chicago, HI Telefon: Lasrndale 441. Severova družinska domača zdravila se prodavajo v vseh lekarnah. Vedno zahtevajte Severove izdelke. Odklonite vse ponaredbe. Ako vam ni mogoče dobiti Severovih zdravil v vaši lekarni, tedaj pa pošljite naročilo nam in priložite pravilno svoto denarja zraven. \ ? ' W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. NARAVA JE V CVETJU Po dolrem spanju se je prebudila mati narava. — Polna je moči, in čaka vas, da jo pričnete obdelovati. Prvi "pogoj za uspešno obdelovanje je pa dobro i teme. Brez dobrega semena, ne bo dobrega sadu. Sedaj je najpripravnejši čas za sejanje. Ne zamudite te najugodnejše prilike. Spomladi se pripravljajte za jesen. Ali ste se že preskrbeli za kuhimjo? Vaš vrt vam da večinoma vse kar potrebujete v kuhinji. Toda le pod enim pogojem, vrt Vam bode rodil, če boste vsejali dobra semena. Jaz imam v zalogi semena najbolj priljubljenih cvetlic, trav in raznih zelišč, ki so v kuhinji neobhodno po<-trebna. V«a semena so preiskušena. Kdor bo naročil, se ne bo kesal. MATH. PEZDIR, Box 772, City Hall Sta., , New York, N. Y. "Pišite po brezplačni cenik! Vsebuje imena vseh priljubljenih cvetlifc, najraznovrstnejša poljska semena, trave, ter imena zelišč in začimb, ki so v kuhinji neobhodno potrebne. POVE ZABASANIM KAJ JESTI Preprečite neprebavnost, kisel že lodec, zapeko, pline v želodcu, itd. Rkoro'že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vsro-ka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da te ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo eene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, dad«rs vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti I HI Nt KJE. V l_INImE.NI v ®lQčaju protina, ali revmatična, nevralgije, lum ■ mwmrnw hlllllTIhll I bago^ otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoft. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje iiveev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Telefon: Canal 80 Martin Nemanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St., Chicago, 111. Rojaki Slovenci vedno dobro došli! je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in uBt; ietotako za čiščenie ran, izpuščajev in drugih kotnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE 80 DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND FRIZ—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave CHICAGO, ILLINOIS Vaš denar je varen! če tudi je razglašena vojna, se vlads ne hod« polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna pre k 1 am ac i j a. ,Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler s« Vi zadriite mirno in na rnjc** zoper našo državo. i—* ------f|/V . obresti na hra-nilnih ulogah Pomlad je tu, Ustanovlfena leta 1$S7 Nacionalizirana leta 1864 "Pomlad je tu s svojim zelenjem", kakor poje, slavni angleški pesnik Lord Tennyson. Vendar so prvi tedni te krasne letne dobe še vedno hlavni Bi bolj zimski, kar smo čutili osobito letos. V teh tednih se le tedaj lahko obvarujete kake neprilike, ali bolezni, če je vaše teh dobro utrjeno in zavarovano proti istim. V to svrho je pa najbolj priporočati znano Trinerjevo ameriško grenko zdravil-non vino. Če imate želodec v redu, se bo ves život lahko upiral napadom bolezni. Trinerjevo zdravilo spravi vaš želodec v pravo stanje ter ga drži čistega. Pripo-maga prebavi in krepi okus. Dobili boste to vino v bližnji lekarni. Zahtevaite pa odločno: Trinerjevo Imensko eliksir grenko vino! Ce trpite vsled revmatizma, nevralgiie, hrbtobola, izpahkov ■tdL poskusite enkrat Trinerjev Liniment, ki je za take neprilike najboljši pripomoček. V vseh lekarnah. Joseph Triner Co. 1333-3343 So. Ashland Ave., Chicago, III (Advertis.) .'■ ^i^ffl^^SMTg^^miMiiiUj^U"., Obresti ako nedvignjene, 0 jmr^^^^yf^&jl ' M pripiAejo h glavnici U M •^MMMlE Ig jJlpPSi obrestujejo. --.. _ ^ Pri naa bodete vedno do-bro »ljudno postreženl po ___—š_Z^ZJ tvojem rojaku. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v staji kraj vam sedaj ne svetujemo potiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavn, ker so razmere, preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po |8.00 na leto za shranjen je vrednostnih papirjev jn listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi Poslopje, kjer so nali uradi, je naia lastnina. Nale bank% je deposit nt ortd sa srnse poitno hranilnico, sa mesto JoIUft, sa okraj Will, sa driavo lUiaob ia tm rUdo ZdruŠeaifc držav. t Odprto vsaki dan, razu» nedelj in praznikov, od 9. dop. do S. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000. je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev.yNj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v po-sebnem zaščitnem skladu. ^ j ^ Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU. ' «F7i/ ali pa IzplačujBjs na hranilne uloge od $1.00 naprej. FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET *JolIet, Illinois. "LJUDSKA BANKA".