Izdanje sm nedeljo 18. aprila 1897. 46. številka. (T t^ v soUoto ITrt€r đBe 17. aprttl 1897.) Tečaj XXII. „IDINOaT* Ishaja p* trikrat tad« v featih Im-danjih ob tovkUh, 6«t»tklb lo «obotnh. Zjutranjo iadnnj? izhaja ob uri zjutraj, večerno pa ob 7. ori večer. — Obojno iidanje stane: «e Ja'ieni»;«i8o . f. 1.—, izvan AvrtrtJ« f. 1.50 n trt nosao... 3.— , e . 4.MI ta pol leta . . „ 6.- . „ „ ■ii već leto . . » 12.— . , „18.— Harainlao Je plačevati aaprej ■« anrooba kraz prltožene naročnina m sprava oa azlra. Pow»ii!ro Številko ae dobivajo v pro-dajAiuioah tobaka v lratu po M nvi. izven Trsta po 4 are. Oglasi n ratna« po tarifa v petitu; »a aaalove ■ debelini črkami to plačaj« Erostor, kolikor obsega navadnih vratio. 'oslann, osmrtnice in javne aahvalo, domači oglasi itd. ae računajo po ponudbi. Vsi dopisi nuj se pošiljajo uredništva alica CnBertaa it. 13, Vsako pianso nsort biti frunkovARO, kor nefrackovnnn ao n« sprajam.tjo. Rokopisi ao n« Tračalo. Naročnino, reklamacije in oglase opre jemo npravnUtva nlica Molino pio» oolo hit. S, II. nadet. Naročnino iu oglaao je plačevati loco Trat. Odprto rekUmu «ijo ao prosto pofitniao. , r t di no a ti Ja mu«'1 Felix Aleluja! Zgodaj in hitro je prišla letos pomlad v deželo. Včeraj i a danes obveja sicer nas ▼ Trstu nekoliko hladneja in odnrneja sapa. Ali to ne more premeniti dejstva, da je že zavladala bujna pomlad z vsem bogastvom razkošne lepote svoje. Ostre sape, ki so pometale včeraj in danes po tržaških ulicah in ki so nam dvakrat neljube sedaj, ko nam je že pritisnila svoj gorki poljub nevesta pomladanska, so tmenda zadnji pojavi obnemogle jeze deposediraue — zimel Pomlad je tu — ta divna doba preporajanja in — življenja. Veselimo se je te divne dobe! Milo in lahkonogo je priskakljala vila pomladanja, do-nesša seboj zlatih solnčnih žarkov, duhtečega vz-duha, pisaaega cvetja, zelenih livad; z jedno besedo: življenja. Pomlad je tu. Oko se nam napaja ob pogledu na zeleno in pisano krilo, ki si je je na* dela letos zemlja nenavadno zgodaj in hitro; prsa se nam širijo ob blagem in milem vzduhu p o mlađan jem. Srca človeška čutijo, kakor da so ee osvobodila iz trdih spon mrtvila.....In tako se ponavlja leto za letom v naravi, v tem stvarstvu božjem, ta divni simbol borbe med smrtjd in življenjem ter zmage — življenja l Punavlja se to vzbujenje in zimskega snu in s tem je toli lepo simbolizovano nadvladje življenja nad smrtjo. Ta simbol življenja, vstajanja in osvobojenja sil narave iz ledenih spon, je posebno blažilen in tolažilen za one, ki trpe, ki so proganjani, ki so še sami v duševnih sponah. Saj se nam zdi, kakor da naaa pisano cvetje na svojih duhtečih valovih pošilja svoje pozdrave: »Poglejte me! Tudi jaz sem bilo v sponah, tudi jaz sem trpelo. Ali prišlo sem zopet na dan, srečno, osvobojeno. Vztrajaj tudi ti človeški rod! Vztrajajte narodi, ki ste zasmehovani, zatirani, vztrajajte vsi vi, ki trpite krivico; vztrajajte, ker tudi vam pride — osvobojenja dani Kakor se je morala umakniti kruta zima, ki je težkim ia ledenim stopalom svojim tiščala v mrtvilo božjo PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. 81 naravo; in kakor je le - ta, otvobodivša s« izpod stopala, zalila zemljo z valovi svojega cvetja in zelenja: tako ustanite tudi vi k življenju, ako ste le sposobni za življenje I" Pozdravljen bodi ti bla-žilni simbol življenja, ti tolažilno preporajauje nebeške pomladil Pozdravljajo te, o nevesta življenja, milijoni zatiranih in trpečih, milijoni onih, ki potrebujejo tolažbe! In kolike sreče! Ravno v tej dobi preporajanja, v tej dobi pisanega cvetja in sočnega zelenja, praznovati nam je najdivneji praznik krščan* ski, spomin na smrt in na vstajenje Ustano* vitelja te svete vere. Ali ni tako, kakor da se je navlašč sedaj probudila narava, da se svojim vstajenjem proslavi največi praznik krščanstva, praznik vstajenja Gospodovega, spomin na največi dogodek, kolikor jih je videl in jih pozaa človeški rod ? 1 — Združile in zarotile so se vse sile, da bi za« dusile resnico. Obtožili so Ga, obsodili so Ga, za-sramovali so Ga, pribili so Ga na križ, položili v grob, Njega prepovedaika resnice, in potem so zavalili težak kamen na grob .... vse zastonj: vstal j e z o p e t i n p r e m a g an a j e bila vsa lindobal To so spomini na velike dogodke! Diven praznik, velik praznik vsega krščanstva, in — praznik civilizacije in kulture. Cerkev praznuje najslovesneje ta veliki praznik; njej se je pridružila vsa božja narava, nadevši si svoje najlepše * pisano krilo; srea človeška, pridružite se tudi ve ■ temu velikemu slavju zmage življenja nad smrtjo, resnic« nad lažjo, svobode nad suženjstvom! DA, ideja krščanstva, priaešena na svet po božjem Sinu aamem, je ideja svobodo 1 In kakor je sijajno porušil kt-ivičnike božji Uatanovitelj te velike ideje, tako mora zmagati tudi ta ideja, povsodi in na vsej črti. Spomii na zmago in vstajenje Kristovo nam jamči, da smo ustvarjeni za življenje. To je velika tolažba vsem onim, ki trpe 1 In med onimi, ki trpe, si tudi ti, mili moj narod ! Sosebno letos si doživel trpkih časov. Nasilstvo in izdajstvo se je BOMAN. — Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — Mimo posestva je tekla Sena, ki ima tu še popolnoma parišlo lice, obremenjena z ladjami, Solni iu kopališči, z vsakim valom gugajoč brez-brojno množico majhnih, ob nabrežnem zidu pritrjenih čolničev, ki imajo na svojih mnogozahtevnih novonaslikanih imenih celo plast ogljenega prahu. S svojih oken je gledala Sidonija lahko krčme ob reki; tednom so zapuščeue, ob nedeljah in praznikih pa jih oživlja pestra, vriščeča množica, čije ukanje, stteh, petje in klicanje, spremljano od u-darcev težkih vesel, odmeva ob reki deset ur na daleč. Ob delavnikih pa so se ob reki kazali raztrgani ljudje brez dela; možki z velikimi, grobimi, šiljastimi slamniki in volnenimi jopiči; žen-ščine, ki so se trudno, s topim, na videz sanjajo čim pogledom o pasočih se čredah spuščale na o« venelo, pohojeno travo na obrežju Tu so počivali razni potepuhi, lajnarji, haifenisti, blodeči vrvo-plesci ter zapirali nabrežje, v bližnjih hišah pa se je sedaj pa sedaj prikazal pri oknu nereden jopič, glava z nepočesanimi lasmi, ali pa pipa kakega lenuha, kakor bi vse to hotelo koprneče gledati potujočo sodrgo kakor pozdrav iz stolice. To je bil grd, žalosten pogled. Jedva klijoča trava je venela pod nogami; vse na okrog je bilo pokrito s črnkastim prahom]; a vsaki četrtek se je vozil tu mimo elegantni po-lusvet, z velikim pompom na lahkih kolesih, z izposojenimi ekvipažami in livrejami. Sidonija, prava Parižanka, se je veselila tega, saj je že kakor ,Chčbeova malička" vedno kaj čula o Asničresu od slovečega Delobellea. On si vendar nobene reči ni želel tako, nego to, da bi na tem kraju kakor toliko drugih igralcev, imel hišico, zelen kotiček, do katerega je možne priti se s polunočnim vlakom, ko je gledališče dovršeno. Vse sanje maličke Chčbeove je uresničila Sidouija Rislerjeva. Brata sta prišla k vratom na nasipu, v katerih je tičal ključ kakor navadno. Ustopivša sta šla skozi mlado grmičevje, tu mimo biljardne dvorane, tam mimo stanovanja vrtnarjevega, nekoliko dalje mimo majhnega rastlinjaka. Vse skupaj je imelo podobo, kakor bi bilo vzeto iz škatljice za igrače, sestavljeno le za kratek čas in lahko, da bi je najrahlejSi dih kake trme ah bankrota lahko vrgel na kup — bilo je to letovišče kokote ali pa borznega igralca. Fran se je oziral čudć se. V ozadji so s družilo, da bi te porušilo. Zatiralci in prodane tvoje lastue krvi, pozabljeni in zapuščeni od Boga in poltenih ljudi j, so praznovali divje orgije na tvoji nesreči. Ali nikar ne kloni duhom 1 Poglej tja v božjo naravo, da vidiš, kako vse puhti iz zemlje, kako se vse obnovlja in pieosnov-lja, kako klije življenje tam, kjer je Še nedavno vladala smrt! Tudi tvoje trpljenje, o ljubljeni rod moj, je divna in duhteča cvetka, iz katere ti pride zlat sad: vstajenja! In te morda popred, nego se nadejaš ti sam! Letos se je nekam lahkotno izvršil prehod od zime v pomlad, videlo se je, kakor da letos ni imela več moči mrzla zima! Ako je v dobi pomladanji simbolizovana zmaga življenja nad mrtvilom, svobode nad suženjstvom, ali ni morda letošnja obnemoglost zime znak propadanja naših nasprotnikov, znak, da so to zadnji udarci, ki jih siplje na nas besneča druhal ?! In ko si našel tolažbe v naravi, o rod moj, pohiti jutri v božje hrame! Tam najdeš še veče tolažbe! Spomni se Njega, Odrešenika vsega človeštva ! Tudi On je trpel za resnico, tudi Njega so proganjali. Njemu so cel6 kamen položili na grob — in vendar je vstal in vendar živi in blesti njegov sveti nauk v nezmanjšanem sijaju, da-si je od takrat minulo že XIX. stoletij, in bode živel in sijal večno; in veudar proslavljajo še danes in bodo proslavljali leto za letom milijoni duš spomin na Njegovo vstajenje. Vidiš, rod moj! Istotako bodeš trirotuval tudi ti nad svojimi zatiralci! Saj se boriš tudi ti za resnico in za svobodo! Vemo, da ni lahko nositi žrtve. Ali pomisli, da je trpel tudi On, ko je nosil težki križ! Nobena žrtev ni zastonj, najmanje pa ona, ki smo jo položili na oltar domovine 1 Potrpi in vztrajaj, ker je že tak večni zakon, da brez trpljenja in žrtev ni zmage in ni svobode! K* bodeš jutri, na Veliko nedeljo, o rod ti slovenski, zbran po božjih hramih glava ob glavi, zberi svojega duha in dvigni svoje prošnje gori proti nebu, kjer nad oblaki kraljuje Oni, ki nam je pred XIX. stoletji donesel na svet blagovestje cveticami odičene stopnice vodile k salonu, ki je bil iiroko edprt. Pri vratih amerikanski gugajoči se stol, vrtni stoli, mizica, na kateri je še stala posoda za kavo. Od znotraj se je slišalo igranje na klavirju in šepetajoči glaslovi. „Sidonija se bode čudila; pričakuje me še le za zvečer", je rekel vrli Risler, stopaje kar se da tiho po peščeni poti. „Sedaj baš svira z gospo Dobsonovo*. Prišla sta do vrat. Risler je obstal na pragu ter zaklical z navadnim čvrstim, dobrovoljaim glasom : »Ugani, koga sem ti privedel !u Madame Dobsonova, sedeča sama pri klavirju, je skočila po koacu s svojega tabureta in iz ozadja salonovega sta stopila naglo Georges Fromont in Sidonija izza mize, ki je bila obložena s tujimi rastlinami. „Kako si me prestrašil!" je vzkliknila mlada žena, hiteča proti Rislerju. Čipke njene dolge, bele jutranje obleke, koje modri trakovi so bili videti kakor izza oblakov i sijoča nebeina modrina, so se vlekle po preprogi, ona pa je ponosno, skrivajoča svojo zadrego, s j prijaznim obrazom in lastnim jej poluimehom pristopila, objela svojega moža ter Franu ponudila čelo v poljub z besedami: .Dobro jutro, brati" (Pride ie.) odrešenja! Izprosi milosti pri Vsemožnem, da ti čim prej »ine dan odrešenja iz duševnih spon, da bodeš mogel živeti srečno in svobodno na svo> jih tleli, vsem prijatelj in nikomur nasprotnik! Spominjaj se v molitvi tudi onih nesrečnikov po Primorskem, ki se ne morejo veseliti > tabo, ki ne morejo prihiteti v božji hram, da bi ob lepem petju in inajestetičnem donenju orgelj mogli proslaviti v svobodi — vstajenje Gospodovo. Spomni se bratuv, ki čakajo kazni, ker so se morda kaj spozabili v borbi — za svoja prava, za svobodo, za resuicu, za življenje 1 Moli Boga, da jim On olajša nemilo modo, da jim On pomore, da Čim lagije prebijejo te dneve težke fkušnje ! Kvišku irca torej, r o j a k i l N.ij nam je tudi v tem hi^u mračno naše obzorje, ali tam daleč na obzorju je videti nečesa, kar nam vzbuja nade. Niso še sol učni žatki to, ali neko že slabotno blestenje je, kakor edsev sulnca, ki se se skriva za oblaki, a se že pripravlja, da mogočno pripluje ua obzorje in da vsuje blagoslova svojih blagodejnih zlatih žarkov na zemljano. To blestenje je — neka sladka slutnja nam pravi tako — prvi oznanje/alec našega vstajenja! Na nas samih pa je, da povspeširao prihod tega due se svojim delom, se svojim rodoljubjem in se svojo slogo. Svoj-mn slovenskemu rodu želimo od srca, da bi vsaj te svete praznike mogel pozabiti na svojo bedo, da bi veselega srca vsklikal : „ Vstal je lu In da bi v zmUlu slovanske vzajemnosti v znak bratske ljubezni vsklikal tudi bratom druzega vero-izpovedanja, Slovanom in krŠčanom: llristos Vo-slirese! — Protest proti izvolitvi L. Mauronerja. Visoko predscdništvo ! Proti izvolitvi gosp. Leopolda Mauronerja državnim poslance« III. kolegija mesta tržaškega ulagamo podpisani pravočasno ta-le VOLILNI PROTEST. Dne 18. t. m. vršila se je volitev državnega poslanca za III. kolegij mesta tržaškega. V tem kolegiju so volilci: 1) vsi oni, ki imajo volilno pravico za mestne, oziroma deželnozborske volitve v IV. mestnem volilnem razredu; 2) vsi oni, ki imajo volilno pravico za mestne, oziroma deželuozborske volitve v vseli šestih okoličanskih okrajih ; 3) v smislu §. 9 odstavka B. državnozborskega volilnega reda vsi oni občinski udje, ki sicer nimajo občinske volilne pravice, a ki plačujejo državnega direktnega davka najmanj pet goldinarjev; 4) v smislu istega §. 9, odstavka 7. vsi oni državljani, ki sicer nimajo volilne pravice za občiaski svet, ki pa plačujejo davek od svojega posestva, pridobitka ali dohodka in to pod istimi pogoji in na isti način, kakor ob-činarji (Gemeindeaugehorigen). Volilna lista III. kolegija, katero je napravil slavni mestni magistrat tržaški, pa je obsegala le kategoriji volilcev ad 1) in 2) ter popolnoma prezirala kategoriji volilcev ad 3) in 4), z drugimi besedami: izpuščeni so bili iz volilne liste III. kolegija vsi petakarji (Fiirjlguldeumaaner), ki niso bili vpisani kakor volilci za občinske volitve in vsi oni občinski udje (Gemeidegenossen),ki nimajo sicer volilne pravice za občinske volitve, ali ki imajo iste kvalifikacije in ki plačujejo davek od svojega posestva, pridobitka ali dohodka. Število takih volilcev v mestu in okolici tržaški znaša gotovo nad 3000, kar se lahko uradno konstatira potom c. kr. davčne administracije. O državnozborski volitvi due 18. t. m. za omenjeni III. kolegij tržaški bil je izvoljen Leopold Mauroner s 1872 glasi proti 1633 glasom, katere je dobil Ivan Nabergoj, torej z večino 239 glasov. Ako se pomisli torej, da je znašalo število vseh vpisanih volilcev III. kolegija okolo 3900 ter da je bilo izpuščenih najmanj 3000 volilcev in gotovo tudi več, torej okolo 40 odstotkov, ne nore se imeti nikake garancije, da je večina 239 glasov izraz narodne volje. Izvolitev gosp. Leopolda Mauronerja morala bi se torej razveljaviti iz razloga, ker bazira ves volilni akt na volilni listi, ki je v jasnem proti-eovju z državnezborskim volilnim redom. V tem slučajn ime se govoriti o absolutni ničnosti volilnega akta ter ne more veljati prigovor, da je imel vsakdo pravico reklamirati, kdor ni bil vpisan. Kriva praksa, katera vlada v Trsta, da se j vpiše kakor volilce le one, kateri so volilci za ob-( činsko zastopstvo, zavela je volilce kategorij navedenih ad 3) in 4), da so mislili, da sploh nimajo volilne pravice ; radi tega v Trsta skoraj nikdo ne reklamira za driavnozborsko volilno pravico, ako ni vp san v občinski volilni listi. Volilna lista pa, ki vsaj principijelno ni sestavljena na podlagi zakona in ki principijelno j prezira dre važni kategoriji volilcev, ne more služiti nikakor za pollago veljavne volitve. Ako se je v Trstu krivo uvajal državno- i zborski volilni red, odkar imamo dižavnozborski i ' j volilnik, iz tega še ne more izhajati, da se mora j tudi danes zatisniti eno oko, ali pa obe očesi, ko j se je prvič razkrila ta kričeča anomalija, ki je i vreden korolar drugih v Trstu vladajočih auoma-I lij, ki se ne smejo dalje trpeti v interesa ugleda v države. Prepričani so torej podpisani volilci in re-i klamanti, da visoka poslanska zbornic* razveljavi | volitev Leopolda Mauronerja, ker je izvršena na podlagi volilne liste, ki je v očitem nasprotju z | državnim zakonom. A ne le, da volilna lista ni zakonito sestavljena, isti ni bila niti pravilno raapostAvljena na ; upogled, kakor to zahteva xakon. V siuislu §. 2B. državnozborskega volilnega i reda marajo biti volilne liste razpostavljene vsa« i kemu na u p o g I e d t. j. z drugimi besedami: vsakdo ima pravico pregledati volilne liste od j konca do kraja. To je naravno že radi tega, ker : ima vsaki voiilec pravico reklamirati volilno pra-; vico vseh onili, ki niso vpisani, ter zahtevati iz-; bris vseli onih, ki so vpisani nezakonito, če^ar ne : more, ako ne sme pregledati vse liste. V Trstu to ni bilo tako. Upogled v volilno listo ni bil dovoljen nikomur; uradnik, ki je nadzoroval volilno listo, ni dovolil nikomur, da si jo sam pregleda j prašal je le vsakega, katero ime išče ter mu je potem sam povedal, se-li nahaja tako ime v listi ali ne. Se- < } veda, ako je dotičnik prašal za več imea, ni mu j ustregel več magistratski uradu k, nego odpravil je j na kratko takega „sitneža". Vsled tega more se i reči, da je bila volilna lista knjiga zapečatena s6 \ šestimi pečati ter se ne more govoriti o tem, da j je bila ta lista razložena vsakomur na upogled. V&led te nezakonitosti ni bilo možno volilcem konstatirati, koliko volilcev je bilo nezakouito vpisanih in koliko volilcev je bilo izpuščenih. Te formalne nepravilnosti same na sebi zadostujejo v dokaz, kako nezakonito je bil izbran gosp. Leopold Mauroner državnim poslancem. A godile so se še druge, materijalne nezakonitosti, ki so bistveno spremenile rezultat volitve. Te nezakonitosti presegajo vse meje. Ta volilni protest navajal jih bode splošno (generično) ter si pridržujemo navesti v. posebni dodatni ulogi konkretna fakta. Najprej je omenjati, da so bili glavni agitatorji magistratni organi in podjetniki, kateri so se posluževali vseh mogočih sredstev, da so pripravili volilce, ki so jim bili podvrženi na en ali drugi način, do tega, da so morali glasovati za Mauronerja. Poseben pritisk se je vršil na delavce pri mestnem piinarskem zavodu. Pobralo se jimjev.se glasovnice, izpolnilo z imenom „Leopoldo Mauroner" in da bi ne mogli prečrtati tega imena ter napisati druzega, .štrafiralo" se je glasovnice tako, da ni ostal prazen najmanjši prostor na glasovnici. Da bi pa ne mogli taki od magistrata odvisni delavci pomagati si na drug način, spremljala jih je oseba do volilnega lokala. Ako se hoče pretpričati, koliko volilcev je le prisiljeno volilo Mauroner-ja, naj se pregledajo in preštejejo vse one glasovnice, ki so tako počečkane, oziroma „štrafirane", da ni mogoče napisati druzega imena na-nje. Takih glasovnic mora biti na stotine in stotine ter bi ae morale smatrati kakor neveljavne, ker je jasno, da je na istih prisiljeno napisano „Leopoldo Mauroner*. Kajti, kdor je prostovoljno izpolnil svojo glasovnico z imenom tega kandidata, pač ni potreboval „Itrafirati* glasovnice sebi v kontrolo! O pritisku, ki se je vršil na delavce pri pli. narskem zavoda, bi bilo dobro zasliš&ti delavce same. — V svrha zamenjavanja glasovnic imeli so posamični agitatorji po 50—100 glasovnic; to nt bi bilo mogoče, ako bi bil magistrat dal vsakema volilca le po eno glasovnico; da je to res, prepriča naj se uradno na slavnem c. kr. policij, skemu ravnateljstvu in na slavnem c. kr. dežel-nem sodišču, kateri oblasti sti postopali proti nekaterim takim agitatorjem. Privatni delodajalci so istotako postopali iS svojimi delavci, t. j. izpolnjevali jim glasovnice z imenom »Leopoldo Mauroner", strafirali glasovnice ter dali spremljati delavce na volišče. V mestu etablirali so nekiteri uprav trgovino z legitimacijami ter jih potem oddajali svojim zanesljivim ljudem, ki so glasovali po večkrat v posamičnih sekcijah. Na ovadbe posrečilo se je policijskim organom zaseči lepo število volilnih legitimacij v tujih lokali ter zapreti okolo 20 takih volilnih sleparjev, ki so za druge glasovali oziroma hoteli glaao-vati, o čemer se lahko uradno informira. Da s® podprć trditev, da so bili magistratni organi glavni agitatorji, navaja se kakor primer, da je bil v II. sekciji takoj ob 9. ari zjutraj aretiran — okrajni načelnik (capodistretto) j okraja Chiarbola Superiore 1 Ta je namreč izročil j enemu volilcu falsificirano volilno legitimacijo V. i kurije, da z isto glasuje v III. kolegiju! Užitni komisar (commissario deli' annona), ki i posluje v Via Media, žugal je trgovcu Josipu Golja-| Kranjc, da mu bode delal vse mogoče sitnosti o i nadzorovanju živil, ako mu ne izroči volilue legitimacije, vsled česar je bil prisiljen prijaviti ga policijskemu komisarijatu v Via Scussa. Pri vseh t<;h formalnih nezakonitostih in pr j vseh navedenih nasilstvih in sleparijah zamore se trditi z mirno vestjo, da izvolitev Leopolda Mauronerja državnim poslancem III. kolegija v mestu tržaškem ni zakonita. Prosimo torej podpisani visoko predsedstvo zbornice poslancev, uaj blagovoli sprejeti ta pravočasni volilni protest ter odstopiti ga visoki zbornici poslancev, katera naj blagovoli po zakonitem poslovanji iu po izvršeni preiskavi razveljaviti izvolitev g. Leopolda Mauronerja državnim poslancem III. kolegija v mestu tržaškem. V Trstu, dnć 29. marcija 1897. PoHtlftke Tircssfc*. V TRSTU, dne 17. aprila lb#7. O položenju na Primorskem pišejo ,Novice" : .Volitve so nas preverile, da smo Slovenci na Primorskem silno važen političen činitelj. Italijani so se poslužili vseh mogočih, največ nezakonitih sredstev, da so nas zmagali. Prepričani smo pa, da stranka, ki se mora boriti s takimi sredstvi, kakoršuih so se posluževali primorski Italijani, sama v sebi že Čuti svojo onemoglost. Nobena zvijača jih ne reši več propada. Da Slovenci na Primorskem nismo že zares politična sila, Italijani ne bi bili napeli vseh sil, ne bili bi za volitve trosili desetakov in stotakov. Slovenci, videči s kako težavo in sleparijami so Italijani priborili zmago, niso zgubili poguma, temveč so se le utrdili v svoji* narodni zavesti. Po vsem Primorskem je po volitvah zavladala neka razburjenost. Sedaj j« jasno, da ni mogoča nikaka sprava mej Italijani iu Slovani na Primoiskem. Slovenci so prišli da prepričanja, da se morajo postaviti na lastne noge. Spoznali so hitro, kje so Ita'ijani najbolj občutljiv'. Zapuščati so začeli italijanske prevzetne trgovce in obrtnike. Italijani so že sedaj v velikem strahu, a če Slovenci ostanejo dosledni, bodo Italijani svoje postopanje še jako obžalovali. Če se primorski Slovani tako osamosvoje, bode to zanje mnogo veči uspeh, [nego bi bila zmaga o volitvah. Pri tem pa bodi primorskim Slovencem v tolažbo, da ž njimi sočuvstvujejo vsi Slovenci brez razlike in jim žele zmage nad italijansko surovostjo. Dvombe ni nobene, da ob znani žilavosti zmagajo primorski Slovani, Če tudi je le po hudih bojih. Boj je težak, ker imajo Dalje v prilogi. Prilog« „Edinosti" slu v. 4C> ver. izd. Italijani denarja in vplivna nie.-ta v rokah, toda t*> jih ne reši. Ker se tudi vladi morajo odpreti oči, utegnejo baš poslednje državne volitve mnogo pri pomoči, da poprej pade italijanska slava in da bodo primorski Slovani poprej praznovali dan zmage". Ncmško-židovsko liberalni patrijotizem. Vedno očitneje so se jeli .goliti" tisti glasoviti nemški liberalci, krinka jim jo postala nadležna. Čemu igrati mučno ulogo »državo vzdržujoče stranke* ; čemu nositi jarm zmernosti in obzirnosti, kakoršne je dolžna stranka, ki si na-dovlje lepo nalogo, braniti državo pred destruktivnimi življi; reisu samozatajevanje in čemu tudi lilinjenje lojalnosti, ako vse to skup — nič ne nesel Tako si namreč mislijo naši nemško židovsko-liberalni patrijotje I Dokler so bili na krmilil, dokler ho imeli v roki sukno in škarje, hleb in nož, in — bič, hej, to so vam bili avstrijski patrijotje 1 Razob h h u I i so svoj patrijotizem kakor rožlja ba-luški bogatin rožljaje z goldinarji v žepu. Dokler so imeli sukno iu škarje v rokah, da so mogli po pnljubuo.sti krojiti ministerske uniforme za svoje ljudi, dokler so imeli v rokah hleb in nož in bič, d t so mogli po svoji volji rediti svoje ljudi in zajedno bičati nenemške narode, tedaj so vam pripovedovali o „zmernosti" iu o „dolžnosti" avstrijskih narodov, da podrejajo svoje narodne teinje „ukupnim državnim interesom", kateri državni interesi si) pa bili vsikdar — Čuden slučaj! — identični z interesi nemškeliberalne stranke. In potem pa su zaključili po svoji logiki: državni interes, to M'iio mi, nemški liberalci; po takem moraju ne-ii ntški narodi iu krščansko ljudstvo sploh, biti v /.ali nemških liberalcev, ako nočejo, da se proglasi kakor sovražniki — državnega interesa 1 Ti\ko srno se vi tili v tem kolobaru dolgo vrsto let. Kdor se je le dotaknil ob nemškoliberalni interes, ta jo bil sovražnik države. Iu v tem smislu se je postopalo žnjitn. To je bil patrijotizem za uemške liberalce, ki je — kaj nesel. — Takrat so obsipali svojim prokletstvom tudi nemške naoijoualce. Iz ozirov na državni interes, so rekali; mnogi so seveda trdili, da vse to nemškoliberalno nasprot-stvo do nemških nacijonalcev izvira le iz strahu — pred konkurencijo, iz strahu, da bi kdo drugi utegnil dobiti v roke sukno iu škarje, hleb in nož iu — bič. Takrat so bili patrijotje, ki so sleherni dan po trikrat zmolili molitvico o avstrijskem državnem interesu, o zmernosti in samozatajevanju. Se veda so ti poslednji dve lepi čednosti priporočali vedno le — drugim. Ko pa so jim padle iz rok škarje iu .sukno, hleb in nož, ko so namreč tudi drugi ljudje, ki niso prisezali na nemškoliberalni koran, jeli siliti v ministreske frake, ko se je jela oglašati poleg njih občutna konkurenca, postajali so nervozni bolj in bolj, krinka je jela lezti z obraza, patrijotizem je jel bledeti, zmernost se je morala odmikati bolj in bolj v kot med staro šaro in danes leže v objemu Neavstrijcev Schonererjeve barve in propovedujejo zlati nauk o zlati — brezobzirnosti. Kuj je patrijotizem, ako nič ne nesel Proč s tako zmernostjo, ako bi vezala tudi Nemcel Tako si mislijo danes nemški liberalci in tekmujejo z avstrijskimi Pru-sjaki na torišču fanatizma ter vnemajo strasti med nemškim ljudstvom in je poživljajo na brezobziren odpor proti vladi, proti državi, proti vsemu, ker niso več oui na krmilu. Dobrodošel povod jim je jezikovna naredba za Češko, ta mali čin pravice. Zanetiti bi hoteli zubelj v državi v teh jčasili, treba rešiti prevažno gospodarsko vprašanje z ono drugo polovico države in braniti življenski interes prebivalstva te polovice brez razlike naiodnosti, in se na Vztoku pripravljajo resni dogodki, ob katerih bode naša država igrala prevažno nalogo in joj v ta namen treba krvavo, da je zložna, je-dinstveua. V takih trenotkih hujskajo liberalci narod proti narodu. Tak je netnško-židovski-libe-ralui patrijotizem I — Ali gospoda hote storiti še korak dalje. Ne zadošča jim, da so zanetili plamen med Nemci na Češkem in da se tata gori po občinskih iu okrajnih zastopih, po društvih in shodih razlega huronnko kričanje proti jezikovni naredbi, tudi inozemstvo naj bi prihitelo na pomoč. Dne 9. maja liočejo prirediti shod avstrijskih Nemcev — v Draždanili I Vse spoštovanje pred našo zvezo z Nemčijo, ali tako daleč ne sezajo posledice te zveze, da bi bilo dovoljeno avstrijskemu državljanu, da bi hodil v Draždane razpravljat o notranjih avstrijskih interesih l Draždane leže v Nemčiji in Nemčija je za las inozemstvo vzlic vsem zvezam ! — Misel o shodu v Draždanih so sicer sprožili nemški uacijonalci, kakor je tudi res, da so liberalci odklonili povabilo na udeležbo. Ali vzrok odklonitvi je iitotako značilen za liberalce, kakor bi bila udeležba sama. Niso odklonili za to, kar je to početje nepatrijotiško, ampak le zato, ker bode v Draždanili tudi nekoliko antisemitske primesi. Nemški liberalci nimajo nič proti temu, da se na cijonalci zagrešajo proti najelementarnejim zahtevam avstrijskega patrijotizma, ampak brzda jih jedina še skrb za židovski interes. Živel nemško-židovsko-liberalni patrijotizem I Nemška gospoda so torej dospeli tia postajo Dražđane ; kje bode naslednja ? Dr. Lueger — potrjen! Včeraj j« došlo v mestno palačo dunajsko obvestilo, da je Njegovo Veličanstvo potrdilo izvolitev dr. Luegerja županom dunajskim. — Slovesno zapriseženje se bode vršilo v torek predpoludne. — Dosegel je torej mož, za kar se je boril toli žilavo. Naj se že misli o ujem kakor hoče, ali to mu treba pripoznati, da nam je podal lep izgled vztrajnosti in ueustrašenosti. Njegova zmaga more vplivati le vspodbujevalno za vse one, ki se morajo z veliko muko boriti za svoja prava. Položaj na Vstokn. Zasebna brzojav a iz Curjegagrada zagotavlja, da je dobil turiki vojni minister poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo med padlimi v napadu minolega tedna 20 mrličev v grški vojaški uniformi. To dejstvo da se je sporočilo poslanikom velesil. Na u»eji je vedno še vse mirno. Na Kreti pa je hudo. Glasom poročila pariške „Agence Ha vas" iz Kanejo, razsajata v Hierapetri legav in pa kozice. Uporniki so odrezali mestu vodovod, iti prebivalci morajo vsled tega piti vodo iz vodnjaka, nahajajočega se blizu morja. Tuli v Kandiji je bila že velika sila za pitno vodo, toda vojaki so z nova zasedli iu osvobodili vire. Med jetniki v zaporih se je pojavil zel6 revolucionaren duh Turški parnik je preselil te upornike na Rodus. Turški major Jusuf, poveljnik bataljona na Kreti, je imenovan poveljnikom krečanskih oro ž n i kov. Različne ircati, Železniško vprašanje tržaško — rešeno I V »Slov. Narodu" čitamo nastopno brzojavko z Dunaja: V ministerskem svetu, kateri se je vršil sinoči in katerega so se razen dra. Rittneija udeležili vsi ministri, se e odločila usoda druge železniške zveze s Trstom. Miniateintvo je sklenilo graditi drugo železnico čez Ture in s k o z i Bohinj v Gorico. Troški so preračnnjeui na 60 milijonov gld. Vsa proga mora biti zgrajena v dobi od 1. 1898. dol 1905. Bohinjska železnica tekla bo od primernega mesta ljubljansko-trbiške proge drž. železuic do Gorice, čez Ture pojde železnica pri Gasteiuu. Poage zveza z južuo železnico se uredi s posebnim zakonom. ,ReichswBhru contra „Triester Zeitung". „Relchswehr" piše v svoji včerajšnji številki zopet o tržaških odnošajih, oziroma o .Triester Zeitungi", o kateri pravi dunajski list, da je ogorčena — na komando 1 .Kako udobno je bilo — pravi „Reichs-\vehr', dokler se je moglo uverjati, da je tam doli v emporiju ob Adriji vse v najlepšem redu. Sedaj pa so splašeni, in ker ne morejo oporekati, je dobila „Trienter Zeitung41 povelj«, da mora biti .ogorčena". Nenevarna, polarna dama je kaj segava v trj pozi. Taji vse in zmerja vrhu tega kakor vrabec v trst ju. Pustimo jo pri nje zapovedani jezi I Ta je/a pa ne bi motila našega duševnega miru, toda sleherni dan nam prinaša novih dokazov, da se začenja strašno maščevali tisto tihotapenje in olepšavanje, ki je v navadi že to liko let, in da je skrajni čas, da se v Trstu pospravi temeljito. Te dni je brat-dvojček „Trioste-riceM, oficijelni „Osservatore Trieslino44, opeval progresso. Pogodil je, d.t odposlanje progressovskih poslancev v dunajski parlament znači zmago ustave in da se je v Trstu jelo kazati živalineie zanimanje za avstrijski parlamentarizem. Progressovski „Indipendeute" jo na to krvavo zavrnil oficijoza. Progressovci, je rekel, se drže le v toliko oblik ustave, da se jim ne treba bati, da bi se zagrešili zoper kazenski zakon, kajti nikakor ne hrepene po tem, da bi romali v zapore. Kar pa se dostaje dunajskega parlamenta, se tam govori jezik, katerega ne razumejo v Trstu. Na Dunaju seile tudi zastopniki jako različnih narodnosti in ti govore za koristi, jako oddaljene Tržačanom. In da bi „Tndipendenta" absolutno ne razumeli krivo, je še dostavil, da mn je dr. Kathrein, predsednik avstrijske zbornice poslancev, popolnoma Hekuba, istotako ga ni malo ne brigajo avstrijski parlamentarci ; zato pa imenuje Indipendente z največo ostentacijo iu toploto predsednika italijanske zbornice, Zanardellija, in italijanske poslance Imbriaui- jevega kova.......Ali treba še drastiČueje ilustracije pogumni trditvi .Triester Zeitung", da v Trstu ni irredente ? Borba za jednakopravnost na c. kr. pošti. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, kako „ljubeznivo" je bil vsprejel viši poštni ravnatelj tržaški ono slovensko deputacijo, ki gaje prišla p r o-s i t jednakopravnosti na c. k. pošti tudi za slovenske stranke. O načinu, kakor je gosp. Pokony sprejel ono deputacijo — recimo o vnanjostih vsprejema — uočemo govoriti dalje. Mi smo li napravili v tem pogledu svojo sodbo, drugi ljudje tudi, in morda gospod višji poštni ravnatelj sam ne bi več vsprejel tako slovenske deputacije, ako bi prišla zopet k njemu, kakor jo je takrat, kosoga najbrže podknrili tudi od — njegove bližine. Slabo uslugo so mu storili zares. — G. ravnatelj je navajal tudi razne razloge svoji osorni odklonitvi; med istiuui sta nas pa posebno zbodla dva: a) da vse zahtevanje slovenskih tiskovin je delo .štirih agitatorjev" in b) da vseli teh zahtev ni bilo, ko je on pri- ■ šel v Trat. j Od govarjajmo torej l A d a. Narodno razmerje v obsežju višega ' poštnega ravnateljstva tržaškega bi moralo biti j znano v prvi vrsti gosp. ravnatelju. Istotako pa j bi bila dolžnost ravnateljstvu, da poslovanje pod-j rejenih uradov v jezikovnem pogledu nravna tako, kakor zahtevajo narodne razmere, ne da bi mo-1 rali še le zahtevati to, ni štirje agitatorji, nI vse ■ prebivalstvo. Saj je naravnost smeSno, ako nam v | očigled buinitn dogodkom po naših pokrajinah še vedno govore o „štirih agitatorjih44. Gospoda: take manifestacije, kakoršne vidite sedaj zlasti po vsem Primorskem, so manifestacije narodne volje in dokaz, da za .štirimi agitatorji44 stoji — narod. A ta narod, ki je člen jednakoprav-n i h narodov avstrijskih, ima pravico zahtevati, da se mu da to, kar jamčijo zakoni vsem narodom. G. ravnatelj se je morda skliceval v svojih poročilih na okolnost, da mnogi Slovenci ne zahtevajo slovenskih tiskovin in da vsprejema jo pošiljatve tudi na podlagi nemških ali laških tiskovin. Gotovo je tako. Ne pozabite, da je Trst trgovsko mesto! Mar naj bi se trgovec izpostavil veliki materijalni škodi, ki bi mu utegnila nastati — ali naj bi se odvetnik izpostavil nevarnosti, da morda zgubi veliko pravdo, ako ne vsprejme pošiljatve ali pisma ? I Ljudje so v takih slučajih v sili — Z\vangslage, gospod ravnatelj — da se ne morejo še le pravdati s pošto za jezikovno ravnopravnost. S tem pa, da so storili, kar jiin je velevala sila, niso prišla ob veljavo njih prava, zapisana v ustavnih zakonih, katere spolnjevati je dolžnost tu c. k. poštnim uradom. Ali je res tako, da bi morali Slovani vsako stvar še le prositi I ? Ad b. Tu je odgovor lahko kratek. Ali je slavno postno ravnateljstvo živelo dosedaj z glavo v vreči, da ne sluti ničesar o razvoju narodov ? ! In tudi nemškega naroda I Po argumentovaiiju gosp. ravnatelja bi na pošti tudi nemški ne smeli uradovati, ker se je nekdaj uradovalo le latinski. Glejte naše policijsko ravnateljstvo I Tudi od tam nismo dobivali do pred kratkim besedice slovens' e, sedaj pa je dobivamo, vsaj v nekoliki meri. Iu tam menda tudi vedo nekoliko, kaj in kako zahteva državni interes in točnost v službovanju. Na policijskem ravnateljstvu lahko izve poštno ravnateljstvo, da se lahko ustreza slovenskim strankam, ne da bi pri tem ni malo trpel službeni aparat. Razlogi g. ravnatelja so bili jako trhleni iu zato ni moglo priti drugače, nego da je — zgubil pravdo. Tržaška hranilnica je dobila namreč te dni nastopno obvestilo od c. k. poštnega ravnateljstva : Št. 61 V. P. Trat, dne 5. aprila 1897. Spoštovani posojilnici in hranilnici (registrorani zadrugi t omejenim poroštvom) v Trstu. V.«ded uloge do njegove ekscelence gospoda c. k. ministra za trgovino od due 2. februvarja t. I., tičoče se zahteve po uporabljanju slovenskih poštnih tiskovin v občevanju se slovenskimi strankami v Trstu, naznanja se spoštovani posojilnici in hranilnici na podlagi naredbe visokega c. k. ministerstva za trgovino od dne 28. marca t. I. št. 14741, da je visoko c. k. ministerstvo za trgovino z naredbo od dne 18. februvarja t. I. št. 8946 dalo ukaz, ki se je takoj jel izvrševati tu-nradno, da je v hodoie za pismene in vožne poši-Ijatve, kakor tudi brzojavke, prihajajoče v Trst se slovenskim naslovom, vporabljati nem&ko-ulo-vensfee oddajnice. C. k. viiji poštni ravnatelj Pokorny 1. r. Pravdo smo torej dobili, kar naj vzamejo na znanje slovenske stranke in so potem tudi ravnajo. Doneski za meiko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu: Slovenska mladež je darovala 6 kron na čast sv. Cirila in Metoda, da izprosita da Bog razsvetli pamet onim mladenčem in mladenkam, ki so se udeležili plesa Lege. G. Ivan Faganel z Reke je daroval 2 kroni 60 stot. G. Žitko je daroval za zgubljeno stavo 2 kroni G. Šenk j« daroval 40 stot. Na Višavi se je nabrala 3 krone 26 stot., g. Anten Možiua je poslal 6 kron za poslane in prodane mu postne znamke. Veleč. g. Julij Varto je daroval 7 kren. Bog živi g g, nabiralce! Zt družino rodi volilnih izgredov zaprtih okoličanov darovali s* nadalje : Zmagoslava Zelen........1 p'.d. — kr. I. B. S.............1 l, — , I- B. V..............2 „ - „ Rapotec Marija.........— , 50 , V krčmi pri Vinku GregoriČ v Prva-čini pri Gorici, nabral Anton Vodo-pivec 1 gld. — ter sam dodal 50 kr. 1 . BO „ Dr. Simon Pertot........5 „ — „ Rodoljnbkinje in rodoljubi v Kouinu sa pirnhe...........20 . — „ Narodnjaki in narodnjakinje na Gor- janskem............7 , — . Okoličanski rodoljub.......1 . — , Mate Mandič..........1 . -- , Slovani za piruhe po uabiiarelju Antonu Kolar...........6 „ 10 , Aua Knafelc..........— „ 50 „ Ivan Tre?« a..........I , — „ Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmet. družbe v Ljubljani.......5 „ — „ Mihajl Bre ant.........2 . — , I- W..............4 . - . Ivan Vrhovuik.........ii „ 50 t Fianioa Jurea.........5 „ — „ Josip Novak..........1 . — , Dragotin Šiško vič........5 , — , Odsek slovenskih trgovcev ... 12 „ — „ Skupaj. . 84 „ 10 „ Prej izkazanih........475 . 50 kr. Skupaj . . 559 gld. 60 kr. Bodi presrčoa hvala blagodušnim darovate ljem in požrtvovalnim nabiralkam, ki so pripomogli bednim družinam, da jih ne mori razmi moralne tudi materijalna skrb o velikonočnih praznikih. Nadaljnje prispevke sprejema in deli drage volje upravništvo „Edinosti". (Via Moliu piccolo It. 3.) Dobra srca slovanska. Iz današnjega izkaza o milodarih za rodbine nesrečnih okoličanov je razvidno, da je naš poziv do usmiljenih src slovenskih našel obilnega odziva. Soaebno nas vesele darovi, ki nam prihajajo z dežele. Tako so n. pr. rodoljnbkinje v Komnu nabrale 20 gld., vGorjau-skem 7 gld. V Komnu so darovali : Stiskovič, Dvojčka po 1 gld. — Karujel A-Ravbar, Miuka, Bonbavčkov, Logar, M. Žiger, Du-tovljanka, Konenčauka, V. Bandelj, M kelifi, Tavčar po 50 kr. Karlinin, Frau Cokič, Macafizelj po 40 kr. —- Pomilujoč, Kes, Ivaučkov, Pokajlo-Vič, Smolovič, Orlovič, Jazbec, A. Kodiič. po 34, 33, 30 in 20. kr. — N. N. 50 kr., A. A. 50 kr. — G.a Alojzija Švara 2 gld. — Tgreb, Najevič, Velikovič, Goričamki, Črnogorski, Komenčan po 1 gld. Hvala, presrČua hvala ! Rodoljnbkinje in rodoljubi naj bodo uverjeni, da niso storili dobrote samo bednim rodbinam, ampak tudi nam vsem »o osla-dili praznike s takimi pojavi bratoljubjs. Ti dokazi sočustvovanja nas bodo vspodbnjali, da bo-demo tem trdneje vztrajali v teh Časih težke borbe. Banka .Slavija". Iz poročil, ki jih prinašajo češki listi o računskem sklepu banke „Slavije" za leto 1896, posnemamo, da je ta tudi po slovanskem jugu zelo razširjena zavarovalnica zopet prav veselo napredovala. Njeni rezervni fondi zvišali so se v primeri z letom 1895. za 657.105 gl. 85 nč. in znašajo sedaj 7,955 290 gld. 62 nr.; čisto premoženje pa je v tekn jednega leta narastlo za 752.044 gld. 15 nč., na 7,800.758 gld. 08 nč. O tem pa je treba opomniti, da banka „Slavija" inventarja, zastopniških tabel, tiskovin, organizačnih izdatkov, upravnine in zdravniških nagrad ne računi med aktivi jednako drugim zavarovalnicam, temveč, da so v$e te poitavke popolnoma odpisane. — Zavarovalnine je prejela banka „Slavija* v minolem letu 2,188.521 gld. 39 nč. Ker v tej svoti ni obsežena nikaka pozavarovalnina zato, ker se .Slavija" ne peča z indirektnim poslom, vidno je, da spada med največe zavarovalne zavode, da-si je — kakor znano — vzrastla iz čisto skromnega početka. To dokazuje tu li svota, katero jo Banka .Slavija* izplačala do konca ininolega leta svojim članom in katera iznaša 27,193.723 gld. 10 nč. Ako dodamo še, da ima uradniški pokojninski fond 360.582 gld. 22 nč. ler zaitopniški pokojninski fond 167.347 gld. 25 nč. imetka, naveli smo glavne številke iz lanskegn računskega sklepa banke „Slavije*. Te Številke pričajo, da so banki na čelu vestni in vešči možje in da zato .Slavija" zaslužuje neomenjenega zaupanja, kakorlno je j občinstvo tudi zares izkaznje. Poštne stvari. Društvo poštarjev in poštnih upraviteljev oprdviteljev za Kranjsko, Primorje in Dalmacijo bode imelo dne 5 majnika t. I. v veliki dvorani novega poštnega poslopja v Trsta svoj redni XVI. občni zbor se sledečim vzporedom : Letno sporočilo predsedništva in sedanje »tanje reorganizacije deželnih pošt; sporočilo blagajniSarja in pregledovalca računov za leto 1896; volitev dveh pregledovalcev računov in enega namestnika; dosedanje stanje društvenih pravil; določitev otvoritve društvene bolniške blagajne, izvolitev predsedniškega odbora; predlogi društveuega vodstva in članov. Ker je vodstvo že poskrbelo za znižano vož-žujo po železnici in na parnikih in bode društvo ob enem praznovalo svojo petindvajsetletnih, nadejati se je obilega obiska. Papeževo zdravje. Kakor javljajo iz Rima, so popolnoma neutemeljene vesti o slabem zdravju sv. Očeta. Nasprotno; zdravje papeževo je tako po-vuljno, da je mogel minole nedelje darovati sv. mašo v svoji privatni kapelici in zatem podeliti apostolski blagoslov raznim od U C ujakom, katerim jo bil dovoljen pristop k papeževi maši. Po završeni službi božji se je sv. Odo razgovarjal se svojimi gosti. Kap Včeraj je zadela kap 591etuegA zasebnika Josipa K1 a in f e r e r- ja v njegovem stanovanju v dvoren na Prošeku. Mož je bil v i»t.i!in trenotku mrtev. — Klampferer je bil lastnik nekdaj pod istim imenom jako znane restavracije v ltarkovljab. Umrl zaradi kurjega očesa. Generalni ravnatelj nemških pošt, glasoviti Stephan, je umrl zares na tragičen način. Nedavno si je dal izrezati kurje tric5 (začasno Via Fornica 12.) Zastopnllcl se 1 i 6 e J o. ■ ■^V^sai^SBBmmmKmammmammmmmfmsn M Njegova Svetost Papež Leon XIII., sporočil j« po STojem zdravniku prof. dr. Lapponiju lekarnarju Plccoliju V Ljubljani nnjsrčnejo zahvalo za Njih Svetosti vposlano tinkturo za želodec. Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so Plccolijevo tiukturo za želodec preskusili, ter jo priporočijo kot izvrstno krepilo za želodec, katera krepča želodec, pomnožuje tek, ter povspešuje prohavanje in čiftčnnjo. Cena: 1 steklonica 10 nvč., 12 steklenic z zavitjem I gld. 36 nvč.; poštna pošiljatev (56 steklenic 6 gld. 26 nvč. Najvišje priznanje lekarju Piccoliju v Ljubljani kot prirejevnlcu kapljic za zobe, katere je zadovoljnim VBpehom Nj. c. kr. Vis. pmjnsna goBpa prestolona-sledniea-udova nadvojvodinja. III Štefanija izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 nvč., 10 sto-klonic I gld. 50 nvč. LEKARNA PICCOLI „pri angelju" v Ljubljani Dauajska cesta. l^ffi« » — AQ<»f, »»c »omieni »tf^tj CHH MORBB MAaTUFACTUMIf4* COILIPANV-; 7, T.L'x* Court, Lor-lcr.. E C. rt . m C - $ C ' 1 tetevi^^>• •: ,'S V CamaMa (Cpnc*HH tmii Ayovpnj^ifiiM ) >• n p r !i o p j i .uo i aiteuj. Oboj« Ao6p« npH.iBK* cojKora Aa A«^ AO »p.£« JOBTHHOC, Aortpor H IMITIMTNOD o»t« «0|H Hir.it.\» Kan asJ« o A oavor a.iar.v 0'iOue c»ry ««ui y cb«1> paBHO j«p csnjuiicno Aul'.pa p»A>i "»j® u'< ''a rptt r.,,n ic i l^ ui tj jomo V apahaMo cbo nni»n,o, a«n teren^ n-tio >nAono.i>an On'.j c»t neMOiK« c« BHrAe K71HTH hciioa 5 AJ'rtftTft, H«^ytRM Kil ra itpfvVJCMo aa 30 AHHtp^ tuni 15 copiiHTa ti n.iahaMo ii,ap:.ity n nonrrapMnr H.er» ti uta.i>CMO r* cuflKomc ficsn^aTtio Ounj c«t »atfpiK^jCMO y 2 nc.innt.ie aa M.»tuH« h HtcHcue a j«UHft je u^tin M a ♦n