jHochiebl. k. k. Hofbibliothek, Wien St;U9. V Gorici, 3. decembra 1880. „SoLa" izbaja *sak petek \u velja s pofito pirejemanii ali v Gorici na dom poSiljana: Vse Ieto.....f. 4.50 Pol leta.....„ S.30 6etvrt letr. .... *„ Ia'o Pri oznanilib in .j»niv ;ako j»ri .,po-etanicah" se placnje sta havadno rristop-no vrstor 8 kr. le se tiska 1 krat 7 „ „ „ » 2 „ 6 » „ „ „ 3 ,: Za vefie drke po pvontoru. Tedaj X. Posaraeznegtcvilke se dobivajo po 10 Boldov v Gorjci v tobakarnici v go-sposki nlifci blizo „treb kron". in na starenj trgii.—V Trstii v tobakarni-ct „Via ilolla ca senna 3". . .Dopisi iiaj.se blagovoljno ppgiljajo iired|ij$tvii,njtaLp" v Gqrici v Qilarijanaki tiskarni, liaror-niiia pa opravni8tyu„So5ew *-\ ffdraiji v 6tic«a - viHiSi tl. 10 II, Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj IB blagovoljno frankujejo, — Delalcom in dvngim nepremoinim se naro5uina iniia, ako se oglaso pri uredniitvu. S tjn yurt t. ne bli^amo. Prav* 30: po r v6 i^ no, koliko ima premo-genjn, i ;¦ rafi-: r, kol ko ima etroSkov in do- hodko* v -,]""> vet ; 0 ; tY dobro, koliko Una konj, krnv, ov«c »• >k Ako se 06 p.imerjnti z drugim so-seuom, Stej nyipruj. kdl ;o ima on in sosed tega ali nicga b'ag,, Struts »o po akem pomofiek za med-sebojno preme jwtuije. ICttkor po&tevamo mi doma nasa iinecja, tavuo :«ij.6 fl •, a gofeposka z zapisovanjem rasnoterih :n:dclk«»v in izdel ov vecih pokrajin in ce-lih kialjest.v in ccB'fr.ev. Zlastt pa caiiriitnc;; kai adi zapisujojo in se&tc-vajo vsakov.btnih leti, in ,\i\\ potem med seboj pri-merjajo. Takd izve no potcm, katera de^ela vee" pri-dela in izdela, ka»eia \l«:t ima vefi vojakov all vseh Jjudij skup;;. Ut zvidimo po tmu poti, kateri kralj je mocucJSi in mo^cft :Si. Iz tega j's pu t 1'* raz itiiio, da so zapisniki, kateri nam ka^ejo .et-: po & '.¦ivilili, veliko vrcduosti. Zns'inst, koUM'i ka2t!, i'tko j^ tvcba zar'sovati to in ono v uaineti picmeijcvaij , imuiiujo w statistika in zapisniki 8 blwill;»mi 1.) poitim staiistiCni zapisniki, V wmii cc -tv« in- mo posebuo gosponko, ki si peCa aamo s s ¦ (:oti6n«mi zapisovanji vs^kovr-Btnih reCi po vbeii uauisi dc elalt. Leos oodo pri ns 31. decembra, tojetistidan pred novim le»«»ro, St%?l» ljud' po vsch de^elnh, ki so jMistopanevttU'-nLMi zltom, tcdaj unli pri nats naPri-mOiakero. lJouio imeli tt»d,*,«f knkor pravijo obCe popisovanje. PopLaval* bodo tudi, koliko goved, ovac itd. ima vsaka Ui§a. Kakor pa smo povedali, ne gie to Steviijenje za kako povisanje davkov ali kar s» bodi, atupJc sk.:no sato, da bo vedcla tudi rasa gosposka povedali drtr im kialjestvom in cesarstvom in pa nam samim. ko! ko n.'-s je, in koliko inmmo divine itd. Iz lutineja ied.; popisovanja razsodinio leh-ko, da je pofcreba gospo ki pomagati s tem, da ji na-tauCno povetno pravo restdco. Ko bi kmetie, iecimo, vsak ua svoje pomanjS vali Sievilo goved, mislili bi potem dru^od, da smo Nl»oin»§i kot smo res; ali pa naopa'i. Naji'iieni niic pa Hr za aas popisovanje ljudij. Zadnjidan . H p dejok uam posebni komisarji in pri-nesejo seboj iaia§6 n p .'^yeae papirje za popisovanje. Ti papirji so netcak! fonmiai* ali iz^ledki, v katerih so posebni oddelk* ali posbne rubrike. V take od-delke '00 dotiCtii komi..i>* zap'saval, koliko ljudij zna brati in pis 4i. Potreou bo povedati, 6e ima kdo te-lcne alt duSe. »»* hibe (fa!er')» »n & je kdo slep, glrh rli mtnec, . 1 l?u, b ice. Vse *ake si*.uti uo::o ;-snicno povedali, in komisarji jih moiajo av 0 i,kd zvesro zapisavati. Vsa taka zapLovanja s-t vc ike viedaosti in niso nova; isv §evala »u se I >uo v»»cJ po:tave od 1869. vsakih deset let. AH na'imeiti*; usi i:a nas Slovane in Slo-vence je t.sti udilelek, v ki tereja bodo zapisavali, kak jezik govorimo i.'oma in v domaCi dru-2irii (UmgaiigssprR«.he). Pert p.e?sajo ustavoverno vla-do ni bilo ts r!ibi.te p-i s!.J-k .judij. Ustavoverski Nemci *m "0 n'mt^c ^ b3 ves,; bo:6 se drugih na-rodnosij", A sti 1 -. S!o;- nov. Oui lo imeli v dr^avi "vedio prvo ;: 06, : ^e ;«» ve e i. da s\evilke so mo-gofine, ^0 ^ t 'i nsina" ': svetu resnieo, vsled ka-j*ive bi ..e poka alo p v. .'•<' viio avstrijskih Siova-\ nov. Poprec^o s-?o ;/• c •• . -.; 1* jub« piekrevanjii, koliko /Slovauov je »* Avsti: ; f podafki so bili povrgni, I nezaucsljivi, in iiis^ s l:dar Slovanom na korist dolo-Cevali vsp.i verjeiue :esjiwe. Zunauji in cek5 domaCi svet imel je Stevilo Slovanov v Avstriji vedno za manjSe, nego je. v r:b;::ci. Toliko hie. so us*ivo-verci svojo mofi razU\.aii nad nami tudi iz tega vzroka. Zato pa je sel.nja vevina dr^avnega zbora zahtevala od vlade, da naj pri letoinjem popisovanji uvede tudi oddelek, iz kateiega bi bilo razvideti av-strijska Ijudstva tudi po n a r 0 d n 0 s t i. In ta ter-jatev od avtouomistne stiaiks bila je npjpravifioisa; ali tudi sedauja vlad: se je nekako bala liberalnih Nemcev, in jim je usti :g!a s tem, da se ni uvedla librika po uarodnosti. ampak po jeziku, v katercm Rava^no obCu^emo. S Ufa ukwom pa ri zadovoljaa nobena stranka, Nemci se prjfco&ijejo, da se no bodo vsi Nemci zapisaii kot Nemci v deSelah, kjer ifv6 Nemci pomnfinni z drugimi narodnoatmi. Oni mislijo, da zlasti na CeSkem bodo izgubili dost! svojih glav. Ali vse take prito2bo so preurane, in Nemci bodo to, skrbeli, da se bodo vpisavali samo kot Nemci, tudi ko bi res obfievali med tujiini sosedi v tujem jeziku. Nemec ui navadno tak6 ucumen, kakor so Slovenci in Slovenke, kateii med fujimi ljudmi in tujimi narodi tak6 radi prekrivajo svoj jenik in s tem svojo narod-nost. Samo mi ,e tak. voje s'ovenske matere. Vendar ne sodium p et.'.r 0, ko mciimo, da se nam bodo iznevaile nidi p.i «;^.i k 'e uvadnjSko in bdlj nnobelu di:::line. Al' • jve \' ' '-nb.; pri Steviljcnji nam prell po n -ni'•' mi i.i V Wn in tudi v Gorici 2iv6 v i 'jiidje j.ire'i-Mii r.n'bo^ z Labi (Furlani) in Iiilijani. Yslul pr «>v, '.i.tpyse -n obrtnije so pri-siljeni po :ire ctieva«.. O'o'ci. i.i o^enjeni so tudi pomelwo, in mr 0 h «e, i; :..«o pogum in zavest za slovensko obco* le 1 r v jojo otrok v materi-nem sloven;ken jedku. Pa t.u.: 6e ni rcsnica, da bi vedno oVCevali ni.'J dai;;: 0 v u*w(5ihi, se 0 pravem Hm ?;atoj6 r'i pa j i) prvovo e* t-ujei za svojo na-rodfrost. Nn§i 'OAOdeb. ii v obCe na§e preprdsto ljudstvo se bo go o^o i Oov\i.jalo, ccS, da ni mero-dajno, ako ii»;?mo ruj bloveiuM vec" alimanj, drugi jim bodo v svo i * •v(«lius!: deuili, in takd izgubimb mi Primorci v v'Sili ". glavaih mestih gotovo znatno Stevilo sve* h gltv. Pomriliti K aiorali rojaki, da nas je 2e tak6 malo, in da ':, S3 v a .iarjo?t: bojujemo, in tudi sedanje pop.ov e je irre.iit?n cmoiok za narddrii boj. Za t3 ;e, 1 . aki, n: §a sveta dol^nost, da sosed soseda opomi.ja in poduLi 0 imenitnosti §teviljenja Ijudstva dr.e 31. dec. leto§'?;ega leta. Kier je ne^oJ ivc^t in nevarnost, tje se obrnimo; zlasti pr. podu^u'^io t^aSe znance in sorodnike pona-§ih mestih, da so do casa predramijo in svojo harbd-nost nazoanijo ocitro in pogumno ob doloCenem dnevti. Na§i 2upani naj ctorijo svojo dolznost, mi pft zpgotav-ljajmo vsak na svojo roko, da smo Slovenci rojeni, in da smo v vseh raziaerali in pblozjih tudi ostali Slovenci za se, za vlado in za ves svet! Dopisi SkobHei had SOJ: JW. (Izv. dop.) Pripove-duje se, kako* da 0 nekatefih stvareh Sbobrielski pu§-Cavnik raisli.) Pravilo ; f je, in pravi se §e, da so nam, to je: ne nam, pu§cV iikom,ampak Slovencem, zafieli odpirati vra* , skor.i katara sc da priti do dr-Mvnega hlevca, in d» so nnn dovolili pobirati clrob* tince, ki so padale iz dd'vo ulbzenih jasli. Do teh samih nam riiso deli priti. la ua§i nekateri .vrli," „odlicni,a kakor jih nEI nov" imenuje, so bili drob-tine kmalu siti. V hlevd ac ^aaledaii na stent gonja-to obeSeno. Pote^uiii so jo doll, dali jo BunimB.V roko rekofi.* »8 t<5, 8 td daj^a mm} drobtino ne ma-tkmdf Glej dppls: flS KrasaB v predzadnji „SofiiB! Gospod ureduik! Ne zamerite mi, da tak6 za-robljeno trdbim I Da W ubogi bajtar v puSfiavniSki hulji lino pisnl, to ni mogoee. Omenjeni dojiis „S Krasa" zbuja simo nevoljo. Nekateri se jez4 ter gkripajo se zobmi, ZuUaj ueki V — „Mundum sincre vadere prouti vultl" •— puSCav-nik jemlje tnke stvari bolj „a la leicbte". PosluSnjte I Nek pruski kralj, menda mu je bilo Fric im6, je mnogo tm& v to porabil, da je po mestih vojaiku posadke obiskoval. V Hvojcj armadi je imel tudi no-nemSke iante, ki so bili meuda sldvanske krvl. Pravijo, da se Je Fric pri vsakeih vojaku uekoliko po-mudil. A kakd poguvarjati seV Fric ne umeje bar-barske Hlovaugctue, slovanski vojak ne pnihfiiue, Kmalu so rcSili bo iz zadrege, „St(lberl" — po sloveriskoj palica, tista debela, tudi pudkino Kopito — staberl je zabil v mo^gane nem^ine neveS6ili vojakov stcreotip-nega govora zafietek iu konec. To m pravi: vojako bo za to pripravlli. PrIScI jo korporal tor zafiel; „Wie alt 1st er ?* — po slovensko: Ti pes I Koliko let Le se po svetu pottpafi ? — Kcilar vai bo kralj rakd praSal, recite : .vievzig* — stiridesefc -^ ali pa: „fuhfEig" — pet-deset, — ali kakor je: To je prvo prafianje. BWio langc dieufe er ?" — po slovensko; koliko let & zobljeS iz mojih jasli? — In vi recite: wZArOlf" — dvanajst — ali pa Bseehzehna — Sest-najst, — in kralj vam bo zadovoljno prikimal ter rekel: „bravo fantje". To je drugd proSanje. „Pa to §e ni vse. Tedaj, pazitel Pazitel pra-vimu — grmi korporal. In fie ni beaeda poinagala — lop! se „stabcrlomM. In pomagano je bilo. „Wie viele Paar Stiefel hat er?a -— Koliko pa* rov cevljev ima§? — vi recite: „beidetf — oba.— „Bog vecni varuj vas to pozabiti I Vrag, tisti Crni, vzame naj vam duso iu tc!6 ter nam oboje po-hrUSta!" Takd so jim 2ugali. Kralj jep.iSel. Drugi dan po prihodu je ogle-doval vojake, „Wie alt ist er, wie lauge dient er, wie viele Poir Stiefel hat ertf, — to, in le to je bilo ves cas sli§ati. Kaj se prigodiP Kralj pride k vojaku, in taje moral biti takd presneto zvit, kakor moja Ijuba so-se odSieniu gosnouu svetovalcu, katerega so se udelezili , ysi udje drultva, nekateri gosti in tudi novi sodmk gospod Budai. Prvi napije ajdovski znpan g. Godwa v iraenu ©Mine in drustva ,Edinostia g. svetovalcu, kateri mn odgovarja v bolj obsirnem govoru, da tudi on Ijnbi okraj tako, da mu je zdaj ura locltve prav j grenka, in ga naprosi, da izrece o priliki zahvalo to- : liko ajdovskim obclnarjem, kolikor tudi drustyu | „EdinostiB za skazano mu cast in ljubezen, ter jib zagotavlja svoje vedne vdanosti. G. Casagrande popri-rac besedo in v jedernatim in navduSenem govoru povdarja, da ne le AjdovScina, ampak ceii okraj slavi raoza, kateri je toliko let dtloval z neprestano mar-Ijivoatjo in uepresegljivo pravicnostjo tako, da bi u-tegnil te2ko kdo z njim tekmovati. Obrnil se je po-tem do novega g. sodnika in rekct, da je tudi on znan kot pravi poStenjak, kateri strogo spolnuje svoje sod-niske dolinosti, in uapil je odislemu g. svetovalcu in novenm gospodu sodniku. Ta se zahvaljuje za napit-nico, obljubuje, da se bo na vso moc trudil, posne-mati g. svetovalca tako, da si pridobi tudi on zaupanje in ljubezen ljudstva. Napitnice so se vrstile, in gro-moviti zivijoklici slavili so mo2a, da res inalo takih, Okoli pol noCi odide g. svetovalec, in sprenrijajo ga, vkjub dezju, ki je bil, vsi nazoci. Pred stanovanjem zapojo mu pevei, in 2'ivijoklici &e razlegajo po trgu. Dan odhoda bilo je prav slaho vreme, vkljub temn spremila je g, svetovalca v 10 kocjjah in enem omnibusu bolj odlicna ajdovska gospoda, uradniki in gospod zupnik do Rebka. Tam se ustavijo vozovi, ker cakala je tam deputacija zupanov in pod2upanov ce-lega okraja. Gosp. svetovalec potla vsakemu nazoiih roico v sluvo; in potem nastopi g. Leban, zupan Cr-niSki, in pozdravlja kot vodja deputacije gosp. svetovalca ne le v tmenn nazoeih zupanov in podiupa-nov, ampak v imeou celega okraja, naSteva zasluge njrgove in ga zagotavvlja, da ostane temu okraju vedno v blagem sporainu. G. svetovalec je bil tako ginjen, da ni inogel apregovoriti, kakor besedice: toliko ea« sti iiisciu vredcn, hvaia vain, hvaia vara, in vidili smo mn aolzu v oSean zaigrati, ko je naglo stopil v kofcijo. Gromviti iivyoklici spreraljali so odhajajocsga. Castitamo goriskerau okraju, ki dobi takega moza za svojega sodnika. Opomba urednistva. Ta dopis nam je bil do§el in za zadnjo nSccow; aii podpisan je bil samo z enim imenom. Zdaj pa smo dobili pismo podpisano od vcc zupanov in odlicnikov, in se ne ustavljamo na njih odgo-vurnost priobciti popis slovesa uradniku, kateri si je vedel, kakor se vidi, pridobiti ljubezen zastopnikov vsega ajdovskega okraja. Bedka prkazen pri uradnikih! Ponavljamopa izraz npanja, da si bo ta slavljeni uradnik pridobil novlb zaslug za siovensko narodnost tudi na svojem novem, pa za slovenske pravice toliko tezavni-§em mestu. Prilika za toliko vcce zasluge pri gori-skih Slovencih! _______' Z Dunaja, 20. nov. (Izv. dop.) (Siovensko li-terarno dru§tvo na Dunaji. — Cesar Jozef II.) Dne 24. nov. je v zborn „SIovenskega lit. drustva na Dunaji* bral g. D. Majaron svojo novelo: Ecce homo. Pisatelj nam je bral nekoliko ve6 nego polovico svoje novele, drugi del, to je konec bo nadaljeval v prihod-nji seji. Ker v moje poroclla ne spada popisovati obiirno kritiko, katero smo v drustvu sliSali, povemo samo to, da je novela. kar se ti5e njene splelne vred-nosti, jako mikavno zasnovaua. Vsebino podajati So-cuiim bralcem, poinenilo bi, prepisati novelo odkonca do kraja, kar pa ni namen tem vrsticam. Menimo, da obCinstvo jo ze kedaj dobode za berilo. — V tej seji je drugtvo enoglasno sklenilo, naj se izrece ured-niku SS1. Nar.." posebna hvaia za redno oglasanje druStvanih zborovanj. Odbor bpde to pjsmeno stpril. Te dni se mnogo pise b sveCanosti v spomin stoletnice vladanja cesarja Jozefa II. Na Dunaji je bila v ta namen bakljada due 28. nov. 0 tej priliki so se nam razodele razne stiankarske situvacije. Znano je, da se nekatere stranke^ politique seveda, ne vje-majo z nafieli, s katerimi je ta vladar, prenstrojil av-strijsko drzavo, zlastt konservativci so se yedli osten-tativnp zoppr svefianost. Tako so razni vladike n. pr. Rudigier v Linen, Zwerger v Gradcu in Kutschker na Dunaji kar javno izrekli, da »e bodo ta dan slavili se sluibo bozjo omenjenega vladajja, Ce§^ da je bil nasprotnik avtooomiji in cerkvi, ker je zaplral samo-stane in preganjal duhovnike. Tako ofiitno vedenje Zoper prestol ne vidi se vsak dim, in riemske novine dunajske Cudijo se trdetf, da so avstrijski vlad'ke tako drzu. Podoba je, da nemske konsenativce nil ne vira y izvrSevanji nafiei, oni naglasajo enakopravnost avstrijskih narodoy in se za njb potegujejo; cesar Jo-2ef je pa nameraval, edino nemSkemu jeziku ntiditi veljavo, ne oziiajo6 se na druge narode, kateri bi tudi radi videli, da bi se njihovim jezikom enako pravo dovolilo. Iz pmenjenib razlogov je priSio tako dalefi, da to slavnost obbajajo le ustavpverci, torej le ena strauka; druga stiatiikase pa ne udeleznjc slavbnsti, pa5 pa se dela na vse knplje. zoper njo. Zategadelj je bila slavnost enolicna,' Zauimivo je, kako o 3o-2efu misiijo duriaJJki nemlkf dijaku' Sedemhajst raz-nib nemikib y^euCili^qib driiSte? je dalonnbiir ua vseu«ilif§ni zid veliko naznanilo, v katercm izrekajo, da se ne bodo udeIe2iirslavnosti letos in sicer za-radi tcga ne, ker bode §e te drugo leto stoletnica, odkar je Jozef odpravil robstvo in osvobodil kinete. Drugo leto namreC bodo prisli kmetje iz razaih avstrijskih pokrajin na Dunaj poklonit se cesarju in se mu zahvalit za dobrote, katere je uekedaj Jo2ef II. podelil kraegkemn stanu. All vse te besede so le prazni izgovor, in ni6 druzega. DijaSka nemska drustva so nem§konacijonabw, njim je Memcija vse; njo bofejo imeti, ne pa Avatrije. Jo^ef je bil avstrijski vladar, in to je jim razlog, zakaj se ne vdelezujejo te slavnosti. Vse ta potrjuji* tiste misli, ki so izra-iene v „SoCi* v spisn: Primo^ki Slovenci, vstanimo. Res taki so nemski dijaki. Sto let je, odkar je Jo-zef II. Sel na avstrijski prestol: danes se ne spomi-njajo hvalozuo avstrijski narodi njegovega imena; vladike nofiejo ujema v ^ponitn opravljati slavnostn«i sluibebozje; sami konservativui Semci ne mamjo zanj, ker ni objemala njepova ljubezen vseh narodov, ker ni z enako mero d* HI dobrot svojim potilozntm. — Bakljada in dnige pripmvp za slavnost so slabe in majhene; mi je we homo opisovuli, pa6 pa naj Se omenimo, da enake, Se vece slavnosti, kar se tiLe zuua-njega velicastva, videli smo napravljati v cast navad-nim modern; kaj tako malega in Iokattiega izvajati se skoro ne spodobi kakemu cesarju na spomin. Z Dunaja, 1. dec. (Izv. dopv.) (Oehi in Cute n c i.) Dne 28. n'»v. so imcli Cebi v Prngi shod v namen, da l>i prote.stovali zoper nemSke parieitage. Kar smo doslej poizvedeli o tem, je to, daje komisar razpustil shod zaradi ncreda in vpitja tistifi delavcev, kateri so zoper shod-iz razlogov, ker ta shod ni vzel v resolucijo tudi sijihovega programa. Kaj je na tem resnice, bodemo §e le videli; toda zalostao je, da je priSIo do razpusta. Ved sloge, prijatelji, a menj stran-karskega cepidlakarstva. Due30. nov. so se ttili Ru-tenci sesli v Levovem. Vsebina njihove resolucije je ta; Rutenci ne zaupajo v sedanje ministerstvo, kfcero nofie dati Rutencem enakopravnostf. V vzhodni Ga-liciji, kjer prebivajo Rutenci v vefiini, so vse srednje sole poijske. Ruteaci zahtevajo, da se mesto polj-skega jezika uvede po krajih, kjer so Rutenci v ve-6ini, njih rutenski jezik v urade in solo, zlasti po vzhodni Galiciji. Iz tega vidimo, kako* tfofiijo Poljaki Rutence, kako se trudijo popoIjaC'iti svoje brate Rn-tence. Vse to so same &»lostne prikaznt. Rutenci zahtevajo enakopravnost, da bi jeziki vseb narodnosti v Avstriji bili enako spostovani. $ Kojskega v Brdih, 1. dec. (izv. dop.) G. dopisnik iz Gorice opisuje v ftSo2i" st. 48. prazno-vanje godu nase presv. eesarice, ter omenja posame-zne osebe, ktere so povzdignile ta praznik k pravi slovesnosti. Toplo hvalo izrekamo navedanim gospodom, da so nas pocastili s svojim pohodom. Res ginljivo je bilo opazovati posamezne obraze nazoCih, ko so zapazili gg. predstcjnike v svojem srediSCi, Gosp. glavar bar. Rechbach je prvi osrfiil v slovenskem jeziku nase veteraace. Spodbujat jih je, da naj ostanejo, kakor so be skazali pri vsaki priloznostt kot pravi Avstri-janci in uarodnjaki, tudi zanaprej moCan steber oh meji. Ko je pa se g. ptedsednik major pi. Catinelli in g. k'omp. komandant bar. Teuffenbach napil veter. drn§tvu, ni bilo radovanja ne konca ne kraja. Kralje-val je res avstrijski pobratimski duh. Ne pride pa nam iz spomina dragtv. referent g. Jaeobi. Bil je glava dru§tva. Njegova vljudnost in zgovomost v nemskem in slovenskem jeziku, je nav-dusila celo dru§tvo. PrepriCaU smo se, da je ne le pravi Avstrijanec in mo2 pravega znacaja, ampak tudi spo§tovalec narodov Zaslugo za lepo slovesnost so si pridobili s svojim trudom g. kapelnik Fr. Kumar in Fr. Marinie, p^odi., kakor tudi zend. wacbtmeister g. Burgstaller. Zelimo si samo prilo^nosti, pri kateri bi mogli poka-zati svojo hvale^nost, srfinOst in zvestobo. Trdni ste-bri bofiemo biti proti tujim nakanam. Ob2alujema samo, da ms glede na vet. druStvo nase 2upanstvo jako malo podpira, ko se ne briga, da bi drustvo dpseglo svoj pravi namen. Pricakovali smo, da sprejme g. glavarja celo Inpanstvo in cor-pore, a zalibog, motili smo se, — nedolfrie zelje — malo kdaj se spolnijo. En veteranec. drz. zbora sama prepricana, da so narodi siti polit. prepira. Svobbda Je ustanovljena, pa treba je skrbeti za materijalne intercsc. Naj poslanci na to delajo! Tako BW. A." Avtonomisti so si svoj dnevnik ^Tribune" osnovali na Dunaji. Kaj bi se s tem resili judov-skih organovl Tilti Uldinj, o katerem se je celo po-letjc in celo jesen sakala, rekli bi, vsa evrop-ska politika, izrofiili so vendar Crnogorcem. Dervis pasa ga je po trdovratnem bojl zasedel ono sralo. Danes 8 dan priile so pi?e crno* gorsko cete v Ulcinj, v saboto pa je zasedel mesto vojevoda Petrovic s 4000 moftm. Ta dan opoludne je 21 strelov z ulfiinjskega grada ozna-nilo zasedenje, in razvil se je crnogorski pra-por! #e je od§lo mnogo Turkov iz mesta, ker jim je prosto ostati ali oditi; pa vrnili so se in izrekli so, da hofiejo biti Crnogorcern pokorni. Vojasko brodovje zdaj, ko je namett dose-^en, tudi odpluje iz Boke. Crnogorski knez se je menda posebno za-hvalil nasemu cesarju za pomo5 pri reSenji ul-cinjskega pralanja. Crnogorski knez je vse iur-ske politique ujetnike pomilostil. II u m n n c i dobe zopet kakega Hohenzol-lerskega princa za svojega kneza, ako bi umrl sedanji knez Kami brez otrok. Cudno je, kako si ve Bismarck poti odpirati proti vzhodn! Politieni pregled. V torek se je priSel driavni zbor. Financni minister Dunajevski je predio^il prorafiun za 1881. Bruto-stroski znasajo 441, bruto-dohodki 427 milijonov. Imel je ta minister dolg govor, kateri je bil sprejet z odobrenjem. On nazna-nja predlog o borznem davku in davku na plin, io da se bode deficit zmanjSal. v YJadna „Wiener-Abendpost* je pri odprtji Domade stvari. Za „Sodoa se je z denasnjo Stevilko zedinila odgovoruost na znotraj in na zunaj v eni in isti ose-bi. Neodvisnost v prepviCanji za-nuse domafie razme-re in potrebe hofie sedanje urodnistvo na vse strani zagovarjati in tako poskusati listu zabianiti zanaprej vsako necastno pibitje. To v pojasnilo za prejSnjc razmcro in v zago-tovilo edine in zadostne odgovornuhti neodvisuega u-rednika. GoriSka citaluifia nam je napravila 27. nov. lep in vesel vefier z veliko besedo v prid unesrece-nim Zagrcbcnnom. Do§lo je veliko zates odlifine gos-pode. Po&istil jc veselico tudi dvorui svetovalec g. bar. Rechbach, potem grof Nugent in mi.ago viSili castnikov. Mo?,ki spol moral se je vedno bolj umikati lepemu spohi; gospe in gospodifinc so kmalu zasedle prostore glavue dvorane, in gospodje raznih stanov morali so se stiskati v postranske sobane. Program je bil dobro urejen; v obCe so bili po* samezni oddelki povseci in dragoceni darovi. Obcin-stvo je skazovalo svojo zadovoljuost tudi s tem, da si je dalo ponoviti ndkatere komade. ifi nam treba za tp prilikp spusfiati se v posebno presojo, kak6 so pevci in pevkinje, igralci in igralke izvrsevali svojo nalogo. Vsi so bili na enaki stopinji s tem, da so prijazno sodelovali za isti pie-meniti namen in tak6 napravili lepi vefcer; zato pa bodi jim vsent enaka odkritosrcoa hvaia in pohvalal Lepa hvaia pa tudi vsem onim, ki so se inicija-tivno br2 in z uadaljnjim trudom poprijeli vredne stvari v krogu tit. predsednistva in odbora. Vines petja se je bila vvrstila igra: „Stara mesto mlade," katera je vzbudila med ob6instvoia mnogo sraeba, in se je tudi prav dobro igrala. Kakor se iz posebnega razkaza vidi, bil je ta veCer kaj sreeen tudi v denarnem obziru. Nabrala se je nepridakovana vsota, skoro tolika, kolikor§no je Ijubljansko mesto (500 gld.) odloCilo za unesreeene Zagrebcane. Naj omenimo §e, da se je godba tukajSnjega pe-spolka pri veselici odiikovala pri vsaki komadi, in da je mladi svet spremljala na plesni zabavi do zora, potem lehko sodimo, da je bila Goiiska eitalnica v resnici srefina s svojo vredno veselico. Mi se srecnega vspeha toliko bolj veselimo, kolikor bolj pozoaino nase ubostvo v gmetnem obziru. Tako pa se sine nasa Goriskacitalnica ponalati, tudi na oao stran, na katero se je bilo najmanj zanasati. Toliko vece upanje imamo, da bodo na§o Litalnico posnemala tudi druga dru§tva po Goriskem; potem bodo nas bratje Hrvatje poznali tudi od zaresne materijalne strani. Naj se tako" prepricajo, da nas ne vefce na nase siovanske juzne sosede samo beseda in za~ bipna all povrsna uavduserost, ampak tudi zaresno in vise prepricanje o narodoi in politiCui sili ;po pravi sobratski vzajemnosti. Pri besedi v Gori§ki Litaln|ci dne 27. nov. t. 1. so dosla na korist Zagrebcanov iinesredeuih popo* ivesa sledefia darila: Pri vstopu osebno izroCeni darovi znasajo 293 gld, med jcaterimi je zapopaiecih 100 gld, podarjenih.od ; pleiueaiiega gospoda grofo Nugent-a. 8 V ta namen so pa poslali sledeCi p. n. gospodjfc-Ritter Zahony baron Henrik 100 gld, — Coronini I grof Franc 10 gl. — Jonko Matija 10 gl. -* Defacis Karol 5 gl. — Kumar Valentin 5 gl. ~* Rosenborger I Toma2 ft gl. — Tonkli dr. Josip 5 gl. — MaruSie I Josip 5 gl. — Abram dr. Josip 5 gl.— Barhatiek Kleruent 2 gl. — Castnik ropiufiarstva 2 gl. ¦—,Hoie-Ijak Franc 2 gl. — Nanut Josip 2 gl.— Nfimenovan j % gl. — Plohl Franc 2 gl. — Zorziui Slavelj 2gU — Cnfiek R. 1 gl. — Filippi 1 gl. — Kovacic August I 1 gl. — Mozetic lvgl. — Neiuicnovan 1 gl. — Pez- I die Miha 1 gl. — Sapla Franc 1 gl. — Keuda dr. I Josip 4 gl.—Jakopid August 1 gl.—Novak.1 gl. Pri poprej omenjeni besedi je tedaj vseh daril doSIo 470 gj., kateri znesek m je poslal velecastitemu dr. Mrazo-, viC-ii zupanu zagreb§kemu. V odborovem imenu so tu javoo izreka srfria hvala ne le veleslavnenm c. k. poveljniStvu tukajSnje-ga peS-polka|wHes8* za godbo, prepu§uiavali prav do dobrega vrednost ali kakovost nosamessnih sadnih din-vesn'h vrst, toliko iz vrsto; jabelk, luuik, kakor i» vrste: Mnjo, bresitve, mandeljnov, fieSpljo, rn.jlodov cibar itd. In veseli smo, ker zapa/Jti smo marHtkatero iz* vrstno prelepo saduo plema Iz vsoh nastolili vrst, Nahajajo se res izvrstno, prelepe velike ter zolo zgod-nje hruSko, prav tako jabelka, irefinje, breskvo itd, in tako tudi iz jesenskih (n pozuilt zimskih sort. Po-sebno v zbirki jabelk in hruslc imamo res kaj lepega blaga. Jabelka velikanska, trpe^iia ter povsem sposob-na za vspeSno drago izvo^ujo. Koliko tisofi centov jo letos jabelk z GoriSkega Slo v severne de^ele, in pie-prifiali smo se, da se je polnilo v nlajte" ali zaboje mnogo prav revnega blaga. Kaj bi §e le, ko bi hneli sploSno lepo zlahno sadje! Kako bi to kupce k nam privabilo, koliko tisofi in tisoC goldinarjev bi na§im ubogim de^elanom priMo v last! Zato smo zaznamo-vali vsa drevesa, kateraso letos nosila posebno ^lahni sad, in le i2 ten bomo narezovali cepifie, s katerimi | bomo po2lahnovaU divjake v domaci Solski sadni dre-vesnici. Radostno ter brezplafino bomo pa, v kar vi-soki de^elni odbor blagovoljuo in gotovo privoli, kakor pri vsaki priliki take cepicc razdcljevali gospo-darjem, ljudskim Solam in kmetijskim filialem itd., da se Intro razSirijo in zaplode po d^^eli zlahne sorte. Po sklepu vis. de^elncga zbora dobi Sola posebno podporo, s katero bo mogoCe vcliko de2clno sadno drevesnico prirediti ter da bo mogoce prav ilahna aadna drevesca po prav nizki ceni deSelanom oddaja-ti, in sicer po 8 ali 10 soldov, tako da bo pafi sle-hern posestnik utegwil omisliti si po veC 21ahnih drc-vesc, katerih dosedaj marsikater ni mogel kupiti, ker slavniSe drevesuice so jih p.-odajale po 40-—GO—80 sold, in cel6 Najboljie za t sretisivo je Zi vljcmi bitlzam dr. Ro/OV odsrtVi»rJ» popolnem Ts.-ro tew ?'ahtevam; 1st* oiivi Tse prebuvanje, narejt zdra\'0 in disto ti, in tru,ilo ilobi st«U> prt-jsnjo moc in zdmvje zop«t Odptavlja rm telko prebava-je, oao-bito gnjus d© jedi, fets!© riganje. aapetost, fc^je-vanje, fcve v ielo«Sei, /»!iu.ien»st, zlato zilo, pre-obtezeuje zelodeaxjedili «•!., je gotoro in dokawwo domaeo sredtftfo, i se j.j v ratkein saradi Mojega iz-vrstnoga npltvnnja obi& mfMnlo. I vtE^a sklenca 1 #., pol .ki nice 50 &.. Na s»otine piip.'i v prizntinje j« na razgf«»d pri-pravljfnih. Razpoiifja se na frankirane dopise na vse kfaje proti po?»tnemu pvzi^- sva*e. G, lfcki«rniLarjii B. Fragner y Pragtt KuptI sem aieaeca ˇinoto'ca 1. 1S78. sklenico VaSega „Dr. Koza-je^ega zif Ijenskega bakama*. Trpcl sem namref u/o prccej let ua kerci v zelodeu; to me jo nagnilo, da sem poskusil to zdravtlo. Za Lasa &-.14 dni poyzgti'jilw so je — hvala Bogu — bolezcn popolnoma. Proslm Vas tedai, poSljtte Itiri aklcnice tega batssamt', da ga i,n?m pri roei kot do* maCo adravilo. Vsaki ta!ii bol&^ni ptiporocam ta izvei-stni zhfljenski balzam. LpoS<,o»i»je ndani OragOtin Popp, vnetio v *:oieriht re':ah, v ledji, ce si kdo nof,o ";i- »tne, zoer rak in vneto kozo, ni to i.s< zllo. Baba je pripro* c; nirzilo (zrvjp) so n;- . 3e na platneni roboc in se pi'i*:Hno na bclno stran. Cez t— 6—8—12 ur se n rjdi '*ov fiaL sv. — Zs»pv e ... 'e in o-tekline se bitio ozdra.:;o; Icjer pa ven tcibe, ^otegnp mazilo v krattem vso ognojico nase, in i»no o-zdravi. — To inr>.iIo jd zt»«o ta':o do ro, ker hi'to pomaga, in ker se po n'jTt ranaprei ne zaceli, dokler ni vsa bolna ognojica ven potegnjena. — 'iudi za-brani ra«t divje^a mo*a inobvpw'o pred snen>..i {(.•mm prisadom); tudi jolee? le to hlrdilno mazilo po-iji. — Odprte in tekoce rane se morajo prei z mlacno vodo vmiti, p^item §e le se mazilo nanje piilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho. SkuSeno in po mnozih posknsib kot najzaneslji-vej§e sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi tudi popolno uze zgubljen slub. 1 sklenica i gl. a. v. VZA Vslika salo?a vsakovrstnih ^0 M ii pipods ii pji, naj obilnise zbirke, dobrega blaga in krasne izdelave pri It 8TBI1B1-J0 T GORICI m pilcpsija. [Bozjast, ki"c5e, tudi v prav liudih pri-imcrih, ozdravljani jaz v najkrajSem 6asu po samo meni lastni in vedno vspe§ni metodi tudi pisraeno. Specijalni zdravnik dr. Helmsen v Berolinu N. W. Louisen-Strasse 32. Na stotine ze ozdravii. Skoro zastonj! Veliko zalogo na nic priSle vellke tovarne za britani.ja-srebro, prodaja o»krbniscvo skupnega blaga zaradi dollnega popl'adfiv'anja in zaradi popolnega treb-Ijonja prorttorov I0gr m 75 od sto pod «enitvijo, -W tednj §knro zastonj. Za gl. «.70, tedaj komaj polo-vice tegi., kar je d«Io stalo, dobiva so izvrstno uledu'de pomizjo iz britanija-srebra, ki je stalo prej 30 gld., in smo porok za 25 let, da ostane vsak komml zme-rom bel. 6 namiznih nozev z izvrstno jekleno ostrino, — 6 vilie, iz pravega angled, britanija-srebra, ¦— 6 tt'skih zlic za Jedi iz britnnija-srebra, 6 jftko Hnih ilic za kavo «z britanija-srobra, — 1 tezki zajemalec za Juno iz britauija-srebra, - - 1 tezki zajemalec za nileko iz britanija-srebra, — 6 podstavkov fino ctzilovanih, ~ 6 podnoznikov iz prav dobrega britanija-srebra, — 3 lepi tezki ko/arf'cki za jaca, — 3 kratwi prav fini sladkomiki, — t izvrstni solnjak all poprnjak, — 1 tajni cedilnik, prav fine aor.e, — 2 k rami a *oban-ska namizna sveL*nika, — 2 prav fina alabastrnasta nastavka za sveenike. ")0 komad. Vseh tukaj navedeaih prekrasnib 50 komad PV"* stane skupno gld. 6.70 ~9lQ Narocbo izvrSujeta po povzetji ali proti poS'tljatvi denara, dokler jo kaj blaga v zalogi, gospoda General -Depot der Britannia - Silber - Fabriken i Wien I., Elisabethstrasse 6. ||^* Na Mtot'nt! zahvalnih in pripo^naluih pisom jo na javni pregled v naScm bureau. Pri narocbah zadostujo napis: BLAU & KANN, WIEN. PwMji Ma ia Z dovoljenjem c. k. okrajnc sodnije v Me-tliki dne 3. novembni 1880 st. 11068 prodajalo se bode na javnej drazbi v Uletliki blizii lLar-lovca 9., 10. in 11. decembra t. 1. od 9. u jutro do 2. popoludne COO avstr. veder vina, na svetovnej razstavi Dtmajskej in na dezelnih razstavah v Ljubljani in v Zagrebu diplomiranega pravega naravnega viiaa iz najtmcnitnejsih vinskih let 1848, 1863, 1865, 1875. Kitpljono vino ima se precej placati in otl-peljati ali pa treba sporazumeti se zarad kas-neje odvoLnje. Ker so vina mocna in okusna, zboljiajo se z njimi prav Ialiko slabeja vina leto§nja in pred-lanska. Na to okolnost opozorujejo se vinski tr-govci in krdmarji. METLIKA, zelezniska postaja KARLOVEC, 19. nov. 1880. Gustin-Navratil. Anton m^f. Obizzi, uradno pooblasceni zemljemerec 0 naznanja, da je prelozil svojo pisarno v ulico ^Via Morelli* (Za mesnicami) v svojo lastno hiso stv. 22. *oooooM»oe Wtavatelj in g^owmi wednik: F. JfODUOKNIK. -fiska: .Hilaryansk* tiSkwna' t eorieT