Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.5U USA-Dola-rjev. Registro Nacional dela Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO Olí LA COLEGISVÍDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1057, L\ T. 5W-8007 Bs. Airos AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 19. de MARZO (MARCA) 1938. Núm. (Štev.) 63 !___ POSAMEZEN IZVOD: 10 ctVB. j----- LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo nec neodvisnosti Avstrije MIKLAS IN SUŠNIK STA MORALA ODSTOPITI NA PRITISK NEMČIJE — RAJHOVSKE ČETE SO ZASEDLE VSE AVSTRIJSKO OZEMLJE IN HITLER JE PRIŠEL NA DUNAJ, PROGLASIL ZDRUŽITEV AVSTRIJE z NEMČIJO IN ODREDIL PLEBISCIT Neodvisne avstrijske republike'ja sta formalno protestirali, a bilo ni več; nemške čete so prekoračile mejo in zasedle vso deželo: Hitler jo je potem, v nedeljo, proglasi za del nemškega "rajha". dogodki so se razvijali z prav kinematografsko naglico: Kakor smo bili javili v zadnji številki našega lista, je avstrijski kancelar Sušnik odredil za nedeljo 13. t.m. plebiscit, s katerim naj bi avstrijsko ljudstvo pokazalo, da bo ce živeti svoj« neodvisno državno 21vljenje. Plebiscit je bil zamišljen kot manever, s katerim se je hotel Sušnik izmotati iz mrež, v katere je bil Hitler spravil v Brech-tesgadenu, kjer je moral predsed-mk avstrije vlade pristati na to, da sPrejme v svoj kabinet nacionalno 8°cialistične može ter jim poveri vodstvo notranjih državnih poslov ln zunanjo politiko. Notranji mini-s^er je postal Seyss Inquart, Hitlerjev mož, in z njim se je dotlej prepovedano hitlerjanstvo seveda brž razmahnilo in je Sušnikov položaj Postajal vsak dan manj varen. Te-mu izpodrivanju se je Sušnik hotel upreti s plebiscitom, o katerem Je bil prepričan, da bo zanj ugodno izpadel ter mu dal moč, da tudi Hitlerju pokaže zobe. & to možnostjo oziroma sigurnostjo pa so računali tudi hitlerjevci 111 Hitker sam. Zato so sklenili sto-v akcijo in to tem bolj, ker je 11 tudi mednarodni položaj izred" n° ugoden. V londonskem zunanjem ministrstvu ni več sedel "od-ocui Eden", Francija je preživljala vladno krizo in je bila brez kabina, v Moskvi so pa imeli opravka s Procesom proti bivšim sovjetskim Slavam, katere so obdolžili veleiz-Trenotek torej ni mogel biti bolJ primeren. Nacijevski ministri, člani avstrij-vlade, so v petek zahtevali od Usnika, da plebiscit odgodi in so mu zagrozili s fašističnim uporom. je takoj videti, da sprejemata nastali položaj, kakor so ga sprejele tudi vse ostale države. Hitler je razglasil, da bo smelo avstrijsko ljudstvo z "resničnim plebiscitom" odločiti o svoji nadaljnji usodi. Še istega dne je priše! v Linz, kjer ga je sprejela ogromna množica. Naslednjega dne je predsednik Avstrije, Miklas, podal ostavko, in avstrij ska nacistična vlada je objavila zakon, s katerim je proglasila Avstrijo za deželo nemškega rajha. V nedeljo je bil Hitler na Dunaju in sodeč po časnikarskih poročilih, niu je prebivalstvo priredilo sprejem, kakršnega niti avstrijski cesarji nikoli videli niso. 300.000 oseb ga je pozdravljalo, ko je prisostvoval defileju nemških bataljonov in oddelkov avstrijske vojske, katere vrhovno poveljstvo je prevzel-. Ob tej priliki je imel govor, v katefem je dejal, da je Nemčija sedaj združena in da je nobena sila ne bo mogla več razdružiti. Ke rati r «o se ob istem času začele zbi- na meji nemške čete, se je Suš- luk vdal, kar je bilo za Nemce zna- "lenje, da t ud i v Avstriji ne bo velike Sa odpora. Zato je Seyss In-^art takoj nato sporočil Sušniku, n'ora odstopiti in da bo oh sam "Jegov naalednik. Sušnik se je obo- Seyss Inquart in Hitler Anschluss je torej izvršen in plebiscit, ki se bo vršil 10. aprila, je deloma formalnost, ki naj na eni strani popolnoma zamaši usta drugim državam, na drugi pa bodo s plebiscitom združili najbrž tudi splošne volitve v berlinski državni zbor, kamor naj tudi avstrijski fašisti pošljejo svoje zastopnike. V Avstriji so se že začele izvajati metode, ki jih je nacionalni socializem vpeljal v Nemčiji: Cela vrsta nasprotnikov hitlerizma je v zaporih, med njimi je tudi Sušniku odvzeta osebna svoboda, nekateri so si iz tastue volje ali pa na migljaj s bitVrjevske strani vzeli življenje — med njimi tudi znani major Fey, ki je ustrelil sebe, ženo in svojega l!)-letriega sina — in Žide, ki jih je *la« Prav tako, iu tedaj je prišel iz ' na Dunaju mnogo, so tudi že zače- erl'na migljaj; da bodo nemške H mrcvariti. v®tp vkorakale v Avstrijo, če se Str ^ ne vda. ln kancler, ki je par »st '-1-1^ 2atrjeval» da se bodo Av-'.)ei kakor en mož borili za svo-,le°dvisnost, se je takoj vdal tu-*emu Pritisku. Po radiu je spo-' tla Prepušča oblast Seyss ln* na ^11' (la KC 'S tCIH vd"ja sili in tia V: J 'ie avstrijske čete ne zopersta- ,J0 Nemcem, če vdrejo čez mejo. potem je bila stvar lahka. ^ Inquart je kot načelnik av- ^njske vlade "zaprosil" Hitlerja, laJ; pošlje nemške bataljone v Av- da bodo pomagali vzdržati žed- V soboto ob 5.30 so bili Nemci ^ avstrijskih tleh in v manj dev ^ UlU'' avbtr'jska ezela zasedana. Francija in Angli- ¡^vlJal, predsednik kla republike Mi- bodo navalile nanjo, če napade Češkoslovaško. Rusi obljubljajo, da bodo to storili, če bo udarila tudi Francija, Francija obljublja isto za slučaj, da bo intervenirila Anglija, v Londonu pa študirajo položaj in pravijo, da morajo tudi svoje domini jone vprašati za svet. Samo nedvoumna izjava Anglije bi torej mogla odvrniti od Čehov in Slovakov nevarnost, katere se v Pragi prav dobro zavedajo vkljub zagotovilom nemške vlade, da ne goji nobenih hudih načrtov proti svoji .sosedi. Močan udarec je Anschluss tudi za Francijo, saj pomeni veliko okrepitev tretjega "rajha", ki se misli na revanšo ne bo nikoli iskreno odpovedal. Tudi Italiji ne more iti to presenečenje. katero ji je pripravil Hitler v račune. Namesto avstrijske državice, na katero je bilk) prav lahko vplivati, je dobila za sosedo 75-milijontsko Veliko Nemčijo, ki bo za svoje južne kraje začela prej ali slej iskati izhod na Jadransko morje in bo tudi za južnotirolske Nemce gojila vse bolj odkrite simpatije, nego je to smela Avstrija. Hitler je tudi v pogledu Italije imel srečo. V zunanji politiki je zidala zadnja leta samo na Nemčijo, pa ji seveda sedaj ni mogia obrniti hrbta. Hitler je Mussoliniju poslal po posebnem odposlancu pismo, v katerem mu zatrjuje, da ne bo nikoli pozabil usluge, ki mu jo je naredil, da je ostal nevtralen; vedel je namreč. da so posebno Francozi začeli brž poizvedovati v Rimu, ali ne bi Italija pokazala pest, ko se gre končno za njene velike interese. Vendar pa Mussolini ni imel izbere. Tudi je vsa stvar dozorela prehitro, da bi bil mogel razmišljati in računati, kako bi se najbolj izplačalo. In tako je pozabil na ono svojo hojo na Brenner, s katerega je 1934. leta s snrbolično gesto raztegnil svojo pokroviteljsko roko nad Avstrijo, češ : Austria non si toc-ca". V parlamentu je ime', govor, kjer je dejal, da je Italija sicer imela interes na tem, da Avstrija ostane neodvisna, vendar pa. da če Nemčija začela zbirati v Avstriji mnogo več vojaštva in vojnega ma-terijala, nego ga potrebuje za vzdrževanje reda: 135.000 mož, okrog 400 letal, veliko število tankov in topov ter drugih vojnih sredstev. Optimisti se tdlažijo z razlago, da ima to zbiranje nemškega vojaštva samo namen imponirati Avstrij cem. da se bodo spričo rajhovske vojne si\e bolj navdušili za An- . . . schluss in1 z večjo gorečnostjo gla- ijenje, vsaj v kolikor je to od Nem, gbVaH za ^t]prja pfi bodočem p]e. Če Hitler ne bo izrabil angleškega cineaijenja za hiter nastop proti Češkoslovaški, bo najbrž delj časa spet mirno teklo evropsko živ- čije odvisno. Posla bo imela Nemčija dovolj, da popolnoma prekvasi Avstrijo, da uredi razna gospodarska vprašanja, ki se bodo pojavila z združitvijo obeh držav, skratka: da naredi iz doslej neodvisne avstrijske dežele pokrajino nemškega "rajha". Schuschnigg in Goering Če bo pa Hitler mislil, da je položaj ugoden tudi za izvajanje pritiska na Češkoslovaško, potem sam Bog vedi, kaj se utegne zgoditi. Nekoliko skrbi vzbuja dejstvo, da je biscitu... Bium sestavil aovo vlado Po precej hudi in skrajno škodljivi krizi, ki je izbruhnila baš v času, ko je Nemčija vdrla v Avstrijo. se je končno socialističnemu voditelju Blumu posrečilo sestaviti nov kabinet. Tudi ta vlada ima svojo oporo v ljudski fronti, je pa, kakor vse kaže, le prehodnega značaja. Tudi pri levičarskih strankah si namreč vedno bolj utira pot spoznanje, da je spričo dogodkov, ki so se odigrali v Evropi in spričo presenečenj, ki utegnejo še nastati, neobhodno potrebno, da pride do koalicijske vlade, v kateri bi bila res vsa Francija zastopana. Taka vlada se je imela sestaviti že sedaj, a pogajanja niso uspela, ker ljudska fronta ni hotela pustiti komunistov na cedilu, desničarji pa nočejo tudi nič slišati o tem, da bi sodelovali z "moskovskimi plačen-ci", kakor imenujejo svoje nasprotnike iz skrajne levice. Franeova vojska prodrla do Kataloni je Negrinova vlada je zaman is kal a p vnoči pri Francozih Z uspešno ofenzivo v Aragoniji so španski revolucionarci spravili Negrinovo vlado v hudo neprijeten položaj. V Parizu so se bile celo že razširile vesti, da so republikanci zaprosili za premirje ter da so pripravljeni pogajati se z revolucionarci. Poročila, ki so prihajala z bojišč, so razlagala, da se je vsta-šem s pomočjo nemških in italijanskih čet posrečilo popolnoma streti odpor vladnih in da je v Barceloni nastala že taka panika, da se ce-;o vlada pripravlja na beg. ziik legalne španske vlade odšel v Pariz, da bi novo Blumovo vlado pridobil za to, da vladno vojsko izdatno podpre z materijaiom in po možnosti tudi z moštvom. Njegova prizadevanja pa niso obrodila uspe ii a ; Blum in Boncourt, ki je v novi vladi minister za zunanje zadeve, sta se spet izrekla za politiko nevmešavanja in Negrin se je mori;: vrniti praznih rok. Revolucionarci so medtem začeli po večkrat na dan bombardirati Pa ni bilo tako hudo, dasi je res, | Barcelon0 ter so letalske bombe po da se je revolucionarcem posrečilo vročile že veliko štoviln ilnvpšk-i) prodreti do Katalonije. V bližinu ¿¡'ora pa so vladni končno le zaustavili nevarno prodiranje in Fran-cove ofenzive je zaenkrat konec. Da je bil položaj res sila nevaren, ** * Za ¿druge države je ta nenadna rešitev avstrijskega vprašanja prišla povsem nepričakovano. Sicer so mnogi bili mnenja, da bo do An-s<'hlussa prej ali slej prišlo, niso se pa nadejali, da bo šlo vse s tako bliskovito naglico, tako da druge države Hitlerju niti svojih pogojev niso utegnile predložiti za pristanek na njeg> ve načrte. Naje olj prizadeta država je Češ-k(.slo\juška, ki je na zemljevidu po-dobntkfiedaj roki, ki sega v nemško ozemlje. Njen položaj je skrajno kočljiv iu «i njeni diplomati na vso moč prizadevajo pridobiti Anglijo, Francijo in Rusijo za javno izjavo, s katero bi Nemčiji zagrozile, da Poljska poslala ultimátum Litviiski ZBIRANJE ČE T NA MEJI Avstrijci sami tega nočejo, Italiji ¡ priča dejstvo, da je sam predsed-ne preostane nič drugega, nego da vzame to na znanje. Povedal je tudi, da so se nekatere države varale, ko so mislile, da pojde Italija zanje po kostanj v žerjavico. Anglija, ki je kakor jezik na evropski tehtnici miru in vojne, ni neposredno prizadeta in če doslej ni intervenirila v Španiji, je bilo jasno, da tudi zaradi Avstrije ne bo. Njen ministrski predsednik je v parlamentu sicer obsodil nemške metode — zlobneži trde, da radi tega, ker pri tako hitrem razvoju d godkov ni bilo mogoče iztisniti nobene koristi za Veliko Britanijo — povedal pa je tudi, da je potrebna največja previdnost, ker da je treba ohraniti mir. Obenem je uporabil priliko za to, da je parlament, in celo opozicijo, spet močno navdušil za oboroževanje. In kaj bo sedaj? vzročile že veliko število človeških žrtev. Obenem sipajo vstaši na glavno mesto Katalonije letake, v ka-ierih pozivajo prebivalstvo, naj se ne upira več, ker da bodo sicer revolucionarci spremenili mest. v prah in pepel. Morda čaka Evropo novo presenečenje. Na poljsko-litvan.ski meji je prišlo pred dnevi do incidenta med obmejnimi stražami ter je bil v spopadu ubit en vojak na poljski strani. Med obema državama že dolga leta odnosi niso dobri. Ko so Poljaki zasedli Vilno, ki jo Litvan-ci smatrajo za svoje mesto, je Litvanska prekinila vse odnošaje s sosedno deželo. Odpoklicala je svoje zastopnike, ustavila ves promet in niti pošte ni odpremljala naravnost v Poljsko. Incident, ki smo ga uvodoma o-menili, je sprožil v Varšavi velike kratkomalo vsa dežela, v kateri ži-tl tudi znatno število Poljakov, zasede. ln res je varšavska vlada poslala v Kovno ultimátum, v katerem zahteva, da Litvanska tekom 36 ur vzpostavi diplomatične in trgovske odnose s poljsko republiko ter tudi ves promet, kakor je bilo še pred 2i) leti. Za slučaj, da bi litvanska vlada ne sprejela ultimatuma v celoti, grozi Poljska s tem, da bo zadevo sama uredila. Na meji je poljski generalni štab zbral motorizira ie čete, ki utegnejo v nekoliko urah prodreti do glavnega mesta so demonstracije. Nacionalistična polj sedne republike, do Kovna. ska mladina je začela zatevati, da | Morda je Poljsko navdušil Hit-' se Litvanski napove vojna in da se I lerjve zgled v pogledu Avstrije... Stran 2 SLOVENSKI LIST Núm. (štev.) 63 Argentinske vesti PRIPRAVE ZA VOLITVE V BUENOS AIRESU Priprave za v:3itve, ki se bodo vršile 27. t.m. v glavnem mestu republike v íJvrho delne obnovitve zastopništva, ki v zveznem parlamentu predstavlja buenosaireške volilce, so v polnem teku. Stranke ki so določile- svoje kandidate, bo se s polno paro in... s strahovito rjcvečimi propagandnimi vozili, op-remiljetaimi z najmočnejšimi zvočniki, kar jh je doslej izumila tehnika, vrgle na volilno propagando, s katero hr.Kejo vsaka sebi zagotoviti čim več pristašev. Pri koiik crdanci, ki v iglfivnem, mestu v zadnjih letih ni imela preveč sreče, gledajo z mnogo večjim zaupanjem na bližnje volitve. Ti» zaupanje je utemeljeno s ¡prilikami, ki vladajo v radikalskem in socialističnem taboru. Radikali so se razcepili v "Comité Nacional" in v "Bloque Opositor" ter se oba tabora hudo obdelujeta. Opozicijski hlok ima vsak dan več pristašev in ¡razen podpredsednika in malega števila cidbornikov, so prestopili na njegovo stran tudi vsi voditelji drugega radikalskega volilnega okrožja v Buenos Airesu. Radikalski o-pozicijski blok nima ¿svojega kandidata za v senat in utegne se zgoditi, da bo volil za bivšega mestnega intendanta, dr. Vedio y Mitre, katerega kandidira vladni blok. Pri radikalskem državnem odboru (C " glej najprej v Slovenski list; če oglašuje kdo, ki bi lahko tvoji želji ustregel. Obrni si najprej do njega! Kadar bi rad kupil ladjiskd karto, piši nam ali pa »as teltefonično vprašaj, za svet, kaj je treba napraviti in kje boš karto najceneje kupil. je policija začela sumiti na nekega 18-letnega Viktorja Garcijo; fant pa odločno taji, da bi imel kaj skupnega s smrtjo Limbergove. Oblasti poizvedujejo dalje. * GARMENDIA 4947 Paternal, Bs Aires LADIJSKE VOZNE LISTKE za vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni. Kabino za gotovimo vsakemu potniku brezplačno Vpoklicne karte po zelo znižanih Ruska klinika za vse bolezni i Za venerifine bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon- j zultorijem, kateri se nahaja po'1 vodstvom poznanega specialista za 1 navedene bolezni Dra. A. IZAGUTRTlE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi I zdravniki za razne bolezni — Inuuno zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obi. stili jetrah, ialaden. liievjit H«1-7.a bolnike lz notranjosti Imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moSke) s posteljami. Cona od 1 $ dalje dnovno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI S (J IP A C H A 28 Vesti iz organizacij Naši prvi gospodinjski tečaji v Argentini Premagani križi in težave — Naraščajoče navdušenje, ki se je končal o s solzami _ Končni praktični izpit pokazal uspehe, ki so najboljša reklama za obnovitev tečajev v prihodnjem letu Pa je res križ z našimi ljudmi: Tudi, ko jim dobro hočeš, kimajo 2 glavo, godrnjajo svoj "hmmm", si izmišljujejo vse mogoče pomisleke, najdejo neverjetne ugovore in ko si si ie popolnoma izb rušil jezik in «i na tihem veselo misliš, da si ga Prepričal in pridobil, ti pride na dan s svojim: "No, bomo videli. Vam bom že povedal, kako in kaj..." Ce hočemo biti pravični, moramo le priznati, da je končno bolje, če je naš človek tako pretirano previden, preudaren in hladen, nego da bi bil podoben tistim, ki so kakor zubelj, kateri visoko zagori, a ga čez hip že več ni. Torej: ker so naši ljudje taki, je bilo jas"o, da bodo našli vse mogoče pomisleke proti gospodinjskim tečajem, ko je padla o njih beseda. In res je bilo tako: "Pa kaj bi se dekleta učile?" "Gospodinjstva — kuhanja, šivanja, vezenja, higijene, vedenja itd. Pač vsega onega, kar mora dobra gospodinja znati in vedeti." Ta baje kuhati že zna, drugo bo mati naučila, tretja ima neko teto, ki je izborila kuharica in ki bo svojo nečakinjo že izvežbala v kuhinjskih umetnostih, dasi se teta nahaja še v Evropi, a je pred leti pisanj da morda le pride v Argentino, ^er ji je žoržetova Tončka, ko je prišla iz Amerike na dopust, pravici da so kuharice tukaj dobro plačane, itd. — Kar se šivanja tiče, je brž izkazalo, da hodi prva v Corte y Confección" ter da bo čez eno leto že profesorica igle in ška-druga ima sosedo, ki je šivilja, Pa bo že pri njej videla, kako je treba krojiti in šivati; tretja pojde v «redujo šolo in gumbe zna prišiti, ^"Ugega pa ji ne bo treba, če Bog da. In tako vse vprek. da ne bi človek obupal? * No, pa so se končno starši le dali Prepričati, da je evropska teta še daleč, Ua «o sosede po navadi nevsiljive in da hčerke ne bodo ši-vanja učile, da bo srednješolska imela križe z možem, če bo v kuhinji prenerodna, itd. In potem se je začelo drugo poglavje : "Kaj pa bodo kuhale v gospodinjskih veča jih?" "Vsak dan druge jedi bodo pripravljale." "Ampak s tem pa bodo stroški!" "Seveda bodo stroški. Zato bo pa morala vsaka gojenka plačati". "Plačati?" Sledila je dolga pavza, potem se je glava nagnila nekoliko naprej, peli: gojenke so si naredile lične blu žice z narodnimi vezeninami, poleg tega Pa poskusile svoje prste tudi na prtih, prtičih in drugi taki robi. Seveda tudi na naš jezik ni tečaj pozabil in se je marsikateremu dekletu jezik na novo razvozljal. Dekleta so bila vsak dan bolj nav jokati, ko so se zaključili tečaji, stopnjevalo, da so se mnoga začela dušena in to navdušenje se je talno moderno zdravljenje. 'jen ie v vgoh obliknh. Popolno zdrav- Me na podlagi krvne analize (914) -A: Kronifni izpahi, mozoljčki. Izpa-n 16 I«». Ultravioleta žarki. ¿dravimo bre¿ operacije ^ATO ÜTLO: ..........PM 8P°LnA SIBKOST: Hitra regeneracija prof. Cicarelliju. BOLEZNI: Navraaten.ia, izguba "("Milina u, Šibkost. K ko'MATIZEM: kiln' naduha- 8°tft- Wb-st srca zdravimo po modernem nem-sk'-"i nuiinu. LJ\;ca: Kaielj, Šibka pljuia. Lodeo; upadel, raáirjeni, kiiline, tež-CRp |irebava- bruhanje, rane. K-k^' ,'°''t'8i razširjenje, kroniina za- tUtL°. NOS, USE&A, vnetje, poUpi: wei "Peracije ui bolečin. l>uPOlno ozdravljenje $ 30.— Plač »vanje po $ 5,— na teden. Nas zavod d svojimi modernimi napravami z lzvrntnlml SPEOOIJ AL1STI Je ;w: t8 vrete v Argentini. — Letenje »Jamtono. — Ugodno tedonako üi ma- M,:»o Plačevanja. Od 9-21 ob nedeljah od 8—12 fovadavia 307C?!aza Once oči so bodeče pogledale izpod vek in iz ust se je izmuznila beseda: "Koliko?" "Hm... Nekakšnih dvajset pesov za en mesec, tako nekaj smo računali." Glava' je skočila nazaj, kakor da jo je vzmet jezno potegnila, usta pa so zatrobila-. 'Uuuuuf!... Dvajset pesov!" "Če bi dekleta samo kosilo kuhale, bi pa morda bilo kaj manj; kakšnih petnajst pesič.kov. Saj to ni taka reč!" Iz začela so se dolgotrajna pogajanja, kakor včasih v Ženevi, ko so se države razgovarjale, kako bi se razorožile. Končno se je le vse lepo uredilo, ko se je sprejel kompro-' mis, da se bo sprejela učnina tudi v blagu, t.j. v jajcih, zelenjavi, krompirju in kokoškah, ki bodo v kuhinji gospodinjskega tečaja žalosten konec storile. Dne 7. februarja se je začel tečaj, ki ga je vodila č. sestra Noema iz Mc-ntevidea, specialistinja v kuhinjskih skrivnostih. Vršil se je v prostorih paternalske šole in obiskovalo ga je osem deklet. Vsak dan, razen nedelj, je bil ves pred-poldan velik živ žav okrog loncev in kožic; ta je skrbela za juho, druga je pripravljala prilcuho, tretja je mešala za sladkarije itd. Vsak dan ¡-proti je sestra Noema uvajala svoje' učenke v nove skrivnosti in vsak «dan je bil jedilni list drugačen, telo pa tako porazdeljeno, da je vsaka gojenka prišla na vrsto za vdako panogo - kuhinjskega go--iq ui itpoAas joman ud 'BAjsCMpoda lo izVzeto niti pripravljanje mize, servirimje, pomivanje, ribanje in pospravljanje. Vsak dan sproti so seveda gojenke vpisovale, vsaka v svoj rvezek, recepte za proizvode svoje vsak dan naraščajoče kuhinjske učenosti. Potem je prišlo na vrsto tudi drugo delo: nekoliko uvajanja v umetnost ikarij in igle, ki je obrodilo Zaključek tečajev je bil 12. marca, torej preteklo soboto, pa so ob tej priliki gojenke hotele pokazati, kaj so se naučile. Gospoda ministra dr. Izidorja Cankarja, nekatere člane Jugoslovenskega osrednjega šolskega odbora, zastopnika paternalske šole in še par drugih so pova- j bile na čaj, kjer so po vrsti prav I č^dno servirale pri mizi, v že zgo- j riij omenjenih lepih narodnih blu- j zali. Povabljenci si imeli priliko seznaniti se z raznimi specialistetami, ki si jih človek vseh res ne more zapomniti, a med katerimi .so prav gotovo bile: "Tortatelegram", "za-morčki v srajčki", "poljubčki", čokoladne cigare s pepelom, cela vr-*:ta drugih kompliciranih sladkarij itd. Po tej demonstraciji svojih spretnosti. so eé gojenke zbrale v sobi in dve izmed njih so prečitale vsaka svoj govor, v katergm so izrazile hvaležnost učiteljici in vsem o-nim, ki so kakorkoli pomagali, cla so se tečaji vršili. Izrazile so upanje, da bodo tečaji tudi v prihodnjem letu ter povedale, da je to njihova prav vroča želja. Pa kaj bi tako na dolgo opisovali. Pošteno in na kratko povedano se je ta prvi gospodinjski tečaj v Argentini sijajno obnesel in tudi starši, ki so imeli v začetku pomisleke, so sedaj na vso moč navdu* i šeni. "Veste", nam je pravil oče ene izmed gojenk, "tiste pese si res težko odtižem, ampak prav rad bi jih žrtvoval skozi vse leto, saj je tak-čna gosp -dinjska šola res zelo koristna. Kar načuditi se nisva mogla z ženo, koliko se je naša mala v tako kratkem času naučila in kakšno veselje ima sedaj za kuhinjo". Naši ljudje no hladni in prevdar ni ter se le počasi ogrejejo za nova stvar, akor se p. časi ogreje stara slovenska peč; a ko je enkrat gor-ka, se ne ohladi zlepa. Uspehi, ki jih je letošnji tečaj rodil, so sijaj- SLOV. PROSV. DRUŠTVO vabi Na bogato vinsko trgatev ki se bo vršila v nedeljo 3. aprila ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih, GRAL. CESAR DIAZ 1657 Največkrat zasačene "grozdje-kradce" čakajo tri lepe nagrade Igral bo skrvenski orkester Za prigrizek in žejna grla bo v društvenem bufetu preskrbljeno. Vse cen j. rojakinje in rojake vljudno vabi Odbor se bodo otvorili ob zaključku letošnjega šolskega leta in ki jih bo treba organizirati tako, da bodo delj časa trajali, ne samo mesec dni. Že v naprej jim je zagotovljen velik odziv. vek od srca nasmeje. V igri nastopajo stari znanci našega diletant-■kega odra: Rozina Nanutova, Ivan Berginc, Josip švagelj, D. ira Grose-rjeva, Marija Mavčeva in nova pridobitev Taborovega dramskega odseka, Milka Mihi jeva. Jcžefovoje tradicionalen praznik za nas in p£av je, da ga tudi v tujini spoznavamo. Torej: Na svidenje! ŽALOSTNA VEST Iz Rodika na Primorskem sta dobila Antonija Opaila por. Nemec in nje mož Ludvik žalostno vest, da je njena draga mama Ana Opara diie 3. februarja t. 1. v starosti 80 let mirno v gospodu zaspala in poklicala k sebi tudi svojega moža Antona Opara, ki je v starosti 79 let umrl pa 12. februarja t. 1. Pokojna zapuščata v Clevelandu v Severni Ameriki hčer Marijo, si-11^ Franca, Vinkota in Lojzeta; tu v Argentini pa hčer Antonijo in zeta Ludvika, doma pa sina Miha Opara. Naj jima bo lahka domača zemlja. Preostalim naše iskreno soža-lje! SMRTNA KOSA Dne 10 marca je umrla na porodu v bolnišnici Fiorito na Avella-»edi ga. Frančiška Umek, doma iz Prelož pri Lokvi na Krasu, stara še le 33 let. Tu zapušča moža in tri otroke, Andrejčka osem let, Doro šest let in Joškota 3 leta, ter brata; in v domovini tri sestre in brata. Naj ji bo lahka tuja zemlja! Za nesrečne sirote so prispevali: Mihal Mlajč in Jožef Družina po $ 10.—, Alojz Klun $ 6.—, Andrej Frankovič, Franc Može, Lojze Mla-jač, Franc Pavlovič, Marija Roža-ne«, Carlos Terplan po 5.—; Angela S. de Klun $ 3.—, Franc Dougan, Andrej Gombač, Aleksander Bačič, Štefan Koruña, Jožef Glebič po $ 1.—. Skupaj $ 46. Srčna hvala vsem skupaj! ŠTORKLJA štorklja je obiskala naše naročnike Milko in Francesa Brecelj ter jima je podarila krepkega sinčka prvorojenca. Cestitemo! ------ ob zaključku tečaja tudi viden us na reklama za prihodnje tečaje, ki PRVA VELIKA KAMPANJA za ir Slovenski Lest" PRVA NAGRADA Vozni listek za Evropo in nazaj Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za celo leto. Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje - Kadar govoriš s prijateljem ali prijateliico, ali jim pišeš, razlogi jim, kakšna sreča jih lahko doleti, če se naročijo na "SLOVENSKI LIST" Naročniki in naročnice-' če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena. Če dobiš več naročnikov, dobiš več sreček in s tem večjo možnost, da zadeneš glavni dobitek- NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST" UPRAVA UMRL JE IVAN MAJCEN Maribot'/'ftíT. 1937. — Umrl jé požrtvovalni društveni tajnik društva "Nanos", dolgoletni odbornik in narodni borec Ivan Majcen. Globoko nas je dirnila tužna vest o njegovi prerani in nenadni smrti ker smo videli v njem najidealnej-šega in najvrednejšega med nami. Od svojih mladih let je neumorno deloval v raznih društvih in organizacijah. Bil je ustanovni član N. D. O. v Trstu, dolgoletni od-bornijk pevskega drtištVa "Koiov v Trstu in aktivni pevec. Z Mo-horčičem sta vstauovila že pred vojno poštno pevsko društvo in izdajala strokovni list ''Poštni rog". Med vojno je le po naključju ušel kroglam avstrijskih oblasti ki so jih zasačile v zarotniški tajni seji v Pazinu, kjer so že tedaj določali meje Jugoslavije. Avstrijske oblasti so mu naklonile pridevek: "Srbska svinja". Po vojni je deloval kot član dra-matskega odseka v dramatični šoli g. Milana Skrbinška in je takoj po okupaciji našega ozemlja pobegnil v Jugoslavijo. Tu je prevzel vodstvo društva poštnih nižjih uslužbencev in je bil prvi društveni predsednik. Bil je večletni odbornik in ustanovni član: N. S. S. in je deloval pri omladiuskem "Bratstvu". Tri leta je bil občinski svetnik kot član N. S. S. Sodeloval je pri društvu "Jadran" in bil ustanovni član društva "Nanos", društven dolgoletni podpredsednik in tajnik. Sam je navedel pred svojo smrtjo dobesedno: "Deloval sem i" bil član sledečih društev: N. S. S. "Bratstvo", Društvo niž. pošt. uslužbencev. Narodne obrane. Zgodovinsko muzejsko društvo. Olepševalno društvo, Jadran, Družba Cirila in Metoda, odbornik Gradbene in zaposlitvene zadruge. Sedaj imam še Sokol I., Društvo vpoko-jencev in Nanos, katerega sem vzljubil." To so poslovilne besede tega vzornega moža, ki je prirasel k srcu naše idealne mladiue, da smo ga vsi vzljubili in imenovali: "Naš očka." Ostal nam boš v spominu vrli Ivan in pozabili. Te ne bomo nikdar! To je naša sveta obljuba, ki Ti jo izrekamo ob Tvojem p ¿dedujem slovesu na tej zemlji iz katere si vedno hrepenel in zrl v su-ženstvo svojih bratov. Tvoji rojaki. NAŠI POKOJNIKI V Dolnjem Logatcu je 4. ja^n. umrl po daljši bolezni v 82. letu starosti sreski šolski nadzornik v pokoju Leopold Punčuh. Rojen je bil 1856. v Idriji in spada v našo najstarejšo učiteljsko vrsto. U-čiteljeval je na Vipavskem in v Spo dnji Idriji, kjer je ostal dolgo vrsto let, nato pa je odšel v Gorenji Logatec, kjer je bil po vojni ime- novan za sreskega šolskega nadzornika za logaški okraj. Naj počiva v miru, prizadetim naše ao-žalje. — V Splitu, kamor je bil šele pred kratkim prestavljen, je postal žrtev svojega poklica policijski nadstražnik Ivan Gec, doma iz Sežane. Naj počiva v miru, težko prizadeti družini naše sožalje. — V Mariboru je umrl naš rojak Ivan Fatur v 63. letu starosti. Doma je bil iz Kilovč pri Št. Petru n a Krasu ter je vsa svoja mlada leta preživel v Ameriki, šele pred par leti se je vrnil domov, kjer mu pa radi sedanjih razmer ni ugajalo, zato se je preselil v Ma ribor. Za njim žalujejo brat in tri sestre. Blag mu spomin, sorodnikom naše sožalje. — Kamnik, 25 jan. 1938. — Neizprosna smrt nam je ugrabila dva naša rojaka iu sicer: v Domžalah je umrla v visoki starosti 75 let Uršula Nanut, doma iz Sv. Petra pri Gorici. V Kamniku pa Tomaž Brejc star 66 let doma iz Novakov pri Cerknici. Pogreb teh naših dragih pokojnih se je vršil ob lepi udeležbi rojakov in domačega občinstva v Domžalah in v Kamniku. Pokojnemu rojaku Brejcu Tomažu v Kamniku je domače delavsko društvo "Solidarnost" pod vodstvom agilne-ga pevovodje Vidmarja odpelo slovo pred hišo žalosti in na kamniškem pokopališču dve žalostinki "Nad zvezdami" in "Vigred se povrne"', za kar izrekamo našo iskreno zahvalo. Sorodnikom pokojnih pa naše iskreno sožalje. _ V Mariboru je umrla dne 8 januarja ga. Marija Kravos, doma iz Smajrtnega v Brdih, soproga uglednega trgovca ter našega rojaka Ivana Kravosa. Pogreb je bil 10. t. m. Naše društvo "Jadran" je zapelo iia zadnji njeni poti več ža-i vstink ob udeležbi velikega števila emigrantov. Vsem sorodnikom naše iakreno sožalje! — V Novem mestu je umrl naš rojak Ignacij Pegan, v visoki starosti 87 let. Doma je bil iz Gabrij na Vipavskem, kjer je imel posestvo iu trgovino. Že dolgo vrsto let pa je živel v Novem mestu, kjer si je pridobil velik krog prijateljev o čemur je pričal njegov lep pogreb. Na mu bo lahka zemlja, žalujočim naše sožalje. PROSLAVA GUIDA NERIJA Dn 12. febr. vršila se je proslava za časnikarjem Guidom Nerijem, ki je bil ubit o priliki atentata pred osmimi leti, kar je dovedlo do bazoviške tragedije. Pred spominsko ploščo v redakciji 'Topola di Trieste" so se Tržaški novinarji udeležili spominske svečanosti. Tajnik fašistične stranke Starace je posla! Velik šop rde- čih nagljev. Ob tej priliki só^bla^1 Iroslo vili1 zastavo medpokrttjiftske- ^ ga sindikata novinarjev, ki bo no- ' sila ime Guida Nerija. Grazioli je održal nagovor v katerem je pov-darjal, da bodo novinarji držaji to zastavo z gotovostjo in vernostjo, ne samo ker nosi ime slavnega padlega fašista, ampak tudi zaradi tega, ker ta zastava mora biti kot vzpodbuda za nove naloge, ki jih duce nalaga fašizmu. Risolo, urednik "Popola" je odgovoril, da je Neri padel za "causa fascista". Tržaški žurnalizem je bil že od vsega početka v avantgardi in je zasledoval vedno z velikim navdušenjem Mussolinija. Ta zastava bo vedno značila fašistične zmage in ne bo nikoli klonila. {oiloq na Dutovi VELIKO VZNEMIRJENJE V KOŠANI Postojna, februarja 1938. — Iz Košane so pred leti prihajale večkrat alarmantne vesti povezane z dogodki, ki so povzročali grozo ne samo med tamkajšnjim prebivalstvom, temveč tudi daleč naokoli. Zgleda, da se je zadeva pričela znova. Kot poročajo so pred kratkim ugotovili spet, da je most med Sp. in Gor. Košano, ki nosi liktor-ski snop pomazan ali poškodovan, kar je dalo povod za obsežne preiskave in aretacije. Podrobnosti sicer še niso znane, vemo le to, da je dogodek povzročil veliko razburje v bodoče odklanjajo vsako odgo- | svetili precej pažnje deveti oblet- novale uepooblaščene nabiralce. ¡ niči konkordata, ki je bil podpisan, kakor je znano, dne 9. februar]3 1929. Vsi uradi so bili zaprti m razobešene so bile zastave. — Trst — Umrli so: Zubar vd. Sušel Lucija, Čibej Antonija 111 Struja Josip. — Gorica. — Tudi v letošnji se-vornost nesreč in bodo strogo kaz-zoni bo goriško avtobusno podjetje Ribi vzdrževalo s svojimi avtobusi osebni promet na progi Gorica Trst—Postojna—Ljubljana—Bled. — Gorica — Nagode Andrej je bil obsojen na 1 leto zapora ker se ni prijavil na nabor. Okrožno sodišče je odločilo, da zanj ne velja amnestija. .i ■ — Postojna. — Italijanski uradni list "Gazzetta Ufficiale" je pri- nja med košanskim prebivalstvom. ¡ nesel dekret s katerim je ponovno ' potrjen za predsednika upravnega TOLMINSKI KOMISAR BO PREMEŠČEN Gorica, februarja 1938. — Tolminski komisar Bicchi, ki že dolgo vrsto let oblastno in po lastni volji ter brezvestii\> strahuje Tolmin in vso okolico, bo v najkrajšem času premeščen. Tako je vsaj neka me-rodajna oseba namignila poročevalcu. POLICIJSKI KOMISARIJAT V BISTRICI UKINJEN Reka, februarja 1938. — že dalj časa je tega, kar je bil bistriški policijski komisar Zecchini premeščen v Reko ter prihaja v II. Bistrico le po potrebi. Tako je policijski komisarijat prav za prav v Bistrici ukinjen, ker se jim menda ne zdi več potreben. DROBNE VESTI — Gorica. — Umrl je v bolnici Anton Mihelič iz Kobarida. Na Rombonu se je smrtno ponesrečil, ko je nabft-al staro vojaško železo. — Gorica. — Za omerjitev nesreč z vojnim strelivom je goriška prefektura dovolila, da odslej naprej pobira stari vojni materjal samo tvrdka Edvard Hvala. Oblasti odbora postonjnskili jam Luigi Spezzotti. senator — Št. Vid nad Vipavo. — Obra-sti so aretirale Janeza Krebizo in — Trst. — Invalide, ki so se borili v Španiji, so sedaj sprejeli v uradno italijansko zvezo vojnih invalidov. — Trát. V Trst je prispelo 12 italijanskih državljanov iz Rusije, od koder so bili izgnani. Med njimi J® tudi slikar Jurjevčič. Vsega skupaj so ruske oblasti izguaie 85 italijan-škir državljanov. — Trst — Zaradi tatvine sta bila obsojena Lonegger Anton i° Krr.šič Kari. Prvi je dobil 15 me" Antona Pavšiča zaradi napada £ia secev zapora. 1200 lir denarne kaz-\rilmotn TTvaió * "ni"tef"o"me'sece aresta,' a drugi iste kazni brez aresta. Sodišče je obso- — Trat — Uradnik Bruno Svetina, star 33 let, je padel s kolesa ter se nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico. dilo Ruma Jurija, starega 59 let, ker je ¿kradel Ano Žigon, pri kateri je stanoval. Dobil je 4 mesece in 15 dni zapo- — Trst — Federalni tajnik Gra- ra ter 600 lir denarne kazni, zioli je inspekciral fašistične usta- . nove na Krasu in se informiral o ' ~ Trát" ~ Jakob Kla->> z)dar * stanju fašističnih društev. V Po- Pr(*eka J« bl1 na 10 "f stojni je pregledal skupino barak. z*l1or;l in 1000 lir de»a™e Nekaterim številnim družinam je zaradl kra^e železa na škodo di* podelil podpore. ! — Trst — 38-letnemu mehaniku Tavčarju Ivanu je eksplodirala va- ¡ rilna naprava v rokah. Dobil je j mnogo opeklin po udih in večje število ran. — Trst — Italijanski listi so po- zelezniee. S Jti. 3£XaZuLCSS^S®* v vsako izseljensko hišo "Slovenski list" Kroiačnica üoietic če si nameravaj kuniti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnlci, na kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsako vrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najn/zji ceni. — Polleg tega imam v zalogi tudi sr.jce, klobuka ter sploh vse moške potrcbSčre po cenah kot jih ne dobiš n kjer drugje — Pridi in prepričaj se sam' OSORIO 5052, (Paternal), Buenos Aires Na novo otvorjen Restaurant Internacional Vam nudi velike zračne prostore, obširno dvorišče, kegljišče (v kratkem tudi krogljišce). Hrano prvovrstno in veliko iz-bero vin. Za obilen obisk se priporoča EMIL JERKIČ JORGE NEWBERRY 3372 (skoro na vogalu Alvarez Tilomas) — BS. AIRES CON FRIO O CON CALOR BEBA QUILMES, 'O MEJOR NEČLOVEŠKA MATI r nečloveško srce, je ljudsko presodi- pogoltnil. Gostijo pa je potem z ne- ¡ lo tudi po odkritju zločina, ko se jej kaj litri vina žalil. Dober tek! Skoejan pri Mokronogu, 8.II. j brez najmanjgega zuaka sramu in V ponedeljek je škocjanska fara j brez sleherne solze, neverjetno inir- »doživela nadvse žalosten pog!reb, kakršnega tukajšnje pokopališče še ni videlo. V spremstvu orožnikov je prinesla nezakonska mati M. T. iz Stare vasi pokopat dve otroški trupli svojih lastnih dvojčkov, ki jih je pred kakimi 14 dnevi povila in takoj — z lastnimi rokami — u-morila. O tem strašnem in sramotnem zločinu so znane do danes te le podrobnosti: Nesrečnica, 38 let stara ženska, je imela znanje z nekim zakonskim možem. Posledice tega znanja so opazili sosedje in, ko te svoje ugotovitve niso prikrivali, jim je ženska zagrozila s tožbo, če ji očitajo kaj takega. Prav ta njena grožnja in tajitev pa je zbudila v vasi sum, da se bo ženska utegnila na nedovoljen način rešiti posledic svojega grešnega znanja. Zato so j • nekatere žene v vasi skrivaj opazovale. Kar na enkrat so Pa bile v svojem pričakovanju veselega dogodka razočarane. Po dalj sem ugibanju so sosede naznanile orožnikom svojo slutnjo. Škocjanski orožniki s svojim komandirjem so Se tudi tokrat spet sijajno izkazali, da so samo na podlagi sum-nje odkrili zločin, ki je bil dobro prikrit. Iz osumljenke so dosegli gladko priznanje in našli tudi smrtno zibelko obeh dvojčkov, dobro razvitih dečkov, ki ju je zločinska mati brž po rojstvu brez krsta u-morila tako, da je enega zadavila, 2 drugim pa udarila ob posteljnjak. Nato je oba ponoči zakopala na bližnji njivi. Da ima ta mati kar miHMIHBgSttB no obnašala pri zaslišanju, pri sodni obdukciji trupel ter ko je sama v orbžnikovenr spreiqstvu nesla trupli na zadnjo, Bog ve prezgodnjo pot na pokopališče'. Ba-f je sta v to grdo zadevo zaplet neka tuja babica in neznani oče. ŽIV JE ZGOREL GRAZNA NESREČA Mostar, 10. februarja. — V bližini vasi Sretnica. ki je oddaljena kakih 10 km od Mostarjan, se je Ponoči pripetila ena najstrašnejših n^reč,, kar jih pomnijo ljudje v je sta v to grdo zadevo zapletena t6pi kraju. gno5i je abraI na sx(h jem domu kmet Jurij Rožič ob priliki poroke svojega sina nad sto gostov, ki so bili zbrani v gornjih prostorih njegove domačije. V spodnjih prostorih pa je bilo spravljeno seno in živinska krma. Gosti so se v veselem razpoloženju razveseljevali in popivali pozno v noč. V času, ko so se gostje, nič hudega sluteč, zabavali v zgornjih prostorih, je iz doslej še nepojasnjenih vzrokov začelo goreti seno v spodnjih prostorih. Požar se je širil ter je kmalu po polnoči z vso silo buh-nil tudi v gornje prostore. Pregoreli pod se je pod težo gostov podrl in vsi so popadali v plamene. Iz pogorišča so se culi strahotni klici na pomoč. Nesreča se je povečala še v j trenutku, ko se je zrušilo na pogo-riše tudi ostrejše. Iz bližnjih vasi so prihiteli ljudje ter skušali rešiti ponesrečence, toda vsaka pomoč je bila zaman. Šele zjutraj, ko so! požar za silo pogasili, so lahko ne- j kaj gostov rešili. Izpod ruševin pa i so izvlekli 30 strahotno izmaličenih: trupel. Med umrlimi so tudi gospodar Jurij Rožič, ženin in obe Roži-čevi hčerki. Nevesta se je sicer rešila, a ima po vsem životu stráliot- Zakonca Vrbančič Konrad in Ivana od Sv. Antona v Slov. goricah sta si na malem štedilniku v sobi kuhala kosilo. Medtem sta šla po opravkih okrog hiše. v sobi je ostal le 19 mesečni sinček Vladko. Čez kakih deset minut se je oče vrnil. Ko je odprl sobna vrata, se mu je nudil strašen prizor. Soba je bila polna dušečega dima. na tleh pa je bila goreča kepa, v kateri ni bilo več spoznati nesrečnega Vladka. Otrok se je izkobacal iz zibelke, pri-šeli-preblizu štedilnika, kjer se mu je vnela oblekca in ubogi otrok je živ zgorel. . ^.iiaj DOBER ŽELODEC Deset kozarcev in nekaj prstenih pepelnikov je zgrizei in potem pojedel, vse pa v dobrih desetih minutah. zidarski pomočnik. Milorad StOjanovič iz Smedereva. Milorad je prišel v kavarno "Narodna gostil-niea" in sprejel stavo, v katero so ga spravili nekateri prijatelji. Vzel je deset vinskih čaš. jih drugo za drugo z zobni zdrobil in nato steklo pojedel. Za nameček pa je zdrobil še nekaj lončenih pepelnikov in jih Ne i z g h b i t e prilike PRVOVRSTNA KROJAČNICA "Ml ZMZBl" ima na prodai vse ostale poletne obleke po zelo cenah — Obiščite me in se boste sami prepričali, — Lastnik STANISLAV MAURIČ DONATO ALVAREZ 2 0 5 9, pol kvadre od Av. San Mart. n. — Bs. Aires znižanih AČNICA "GORICA"; I Hočete b.ti dohro in elegantno oblečeni. Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FF1ÁNC LEBAN Ul. WARNES 2191 (Nasproti postaje Pa ternal.) ne opekline in ni upanja, da bi o-stala pri življenju. Trupla so zgorela skoraj do kasti in jih ni mogoče spoznati. Pri nesreči so prizadete tudi cele družine. Na mesto nesreče je prišla orožniška patrulja, ki je uvedla strogo preiskavo. Ljudje zatrjujejo, da je požar podne-til neki fant, ki ga je nevesta zapustila, ter se^.^a tako strašen način hotel maščevati nad Ružičevo družino. Nesreča je v vsej javnosti napravila najgloblji vtis. Vsi sočustvujejo s težko prizadetimi družinami. O strahoviti nesreči so se tekom dneva zvedele še naslednje podrobnosti: Verjetno je požar nastal zaradi tega, ker je v hiši v prvem nad stropju svatovalo okoli sto oseb, v spodnjih prostorih pa je bila natlačena živinska krma, slama in seno. Hiša še ni bila popolnoma dograjena in so zijale v stropu med posameznimi deskami široke špranje. Verjetno je kdo od svatov vrgel na tla gočečo vžigalico ali cigaretni ogorek, ki je padel skozi špranjo v seno. Pri požaru je izgubilo življenje 30 kmetov, med njimi 14 žensk. Zgorel je tudi ženin s svojim očetom in dvema sestrama. Kakor hitro so oblasti zvedele za to nesrečo, je takoj prišel na liee mesta iz Mo-starja okrajni načelnik. Starevič z banovinskimi zdravniki, ki so ponesrečenem nudili prvo pomoč. Poleg 30 smrtnih žrtev je bilo še 10 hudo ranjenih svatov, od katerih j a ž eden umrl. Deset svatov pa je bil i lažje ranjenih in so jih oddali v domačo oskrbo. Danes popoldne je bil pogreb umrlih. j^j 84 LETNA STARKA ZGORELA S HIŠO VRED Maribor, 7. febr. — V noči na nedeljo se je pripetila v Račici, občina Jakobski dol, tragična požarna ne reča, ki je zahtevala tudi človeško živi jen je./ _Y t s^pji hišici je zgorela 481etna , pc^tnica (.^rezija Roskar. ,Starka je že od ..«¡k.tpbra bolehala i.ejr je ležala v svoji lese-' ni in s slamo pokriti hiši. Stregla ji l je dekla Antonija Mulec, ki je ime-! la pri selpi tudi svojega pol leta starega sinčka. V sosednji hiši je stanoval tudi 6-4 letni viničar Jakob Behtič s svojo družinico. Zaradi bolezni je stara gospodinja naročila dekli. da mora v njeni sobi v železni pečici vedno dobro kuriti. Pločevinasta cev za odvod dima je bila od te pečice izpeljana skozi leseno steno v kuhinjo in v dimnik. Ko je dekla v soboto zvečer zopet zelo močno zakurila v peči, se je cev raižarela in od nje se je vnelo tramovj^ v steni. Začelo je tleti pod ometom naprej. Okrog polnoči je dim, ki je prihajal iz kuhinje, prebudil deklo Antonijo Mulec. Ko pa je odprla vrata v kuhinji, je o-pazila, da tli že vsa stena, ki loči kuhinjo od sobe. Tlenje pa se je v hipu spremenilo v plamene, kakor hitro je prišel skozi odprta vrata svež zrak v kuhinjo. Vsa preplašena j,e dekla odhitela po viničarja Behtiča, ki je prišel takoj na pomoč, da bi s škafom vode pogasil požar. Bilo pa je že prepozno, ker so medtem iskre iz kuhinje zajele slamnato streho in je bila v nekaj .rcnutkih nato že' vsa hiša v plamenih. Dekla je skočila v sobo, da bi rešila g sp o din j o, toda tež- Isakovrstse taiezsš, notranje L* Venerične bol?zni se zdravijo na gotov in modem način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES Caričin ljubljenec Zgodovinski roman (Nadaljevanje 81) — Cika, ko smo zavzeli Oren-Imrg. so moji ljudje zaplenili voz, "a katerem se je nahajalo ogrom-no bogastvo kneza Daškova, ki je hotel skriti svoje premoženje in ga spraviti nekje na varnem mestu. Toda moji ljudje so ga prehiteli, la velikanski plen sem skril v neki skali na obali Urala. | — Čika, polovica tega bogastva Je tvoja, če me osvobodiš vezi in me pustiš oditi! — — Strahopetnež, — ugrabil 3Í mi dragoceni biser, ki je bil moje vse 111 katerega mi z ničemer ne moreš nadomestiti. Ugrabil si mi otroka, "ieclaj pa bi me rad podkupil in mi 1!adomestil srečo z zlatom in z mr-tv:mi diamanti? — Najbrž tudi ■sam ne verjameš da me boš pridobi z zlatom, ko nisem nikdar dru-*ega potreboval, kakor skodelico ll*leka, malo rulia in kos trde zem-'.ie, kjer sem počival! ^ugačev je strašno zaječal Nj-X(>tlel, kako naj bi se izognil nevar-Uo«ti, ki mu je pretila s strani div-J0Ka Čike. Ko sc je čijca ,nai0 odpočil, je •st- -pil k zvezanemu Pugačevu, ga i'ubil s .svojima močnima rokama 1,1 ga vrgel kakor vrečo čez ramo. Raj nameravaš z menoj? — Kam me misliš odnesti? — ~~ To bo« že še videl. Odnesel te m tja, kjer fe potrebujejo t — stari kozak je mirno korakal cesti s svojim bremenom. Bil je m°ean in Ht» n¡ npognil pod težo Pugaeeva, ki ga je držal z obema rokama na hrbtu. Pugačev stisne zobe, — sklenil je, da se ne bo več poniževal pred starim kozakom, da ga ne bo več prosil, n ti rotil, da bi ga Čika izpustil. ampak da bo prenesel svojo usodo kakor mož, ki se ne straši ničesar. Sicer pa mu itak ni bilo razumljivo, zakaj ga je stari Cika zvezal in kam ga je nameraval odnesti. Mar ga bo nesel h kozakom, da se mu bodo maščevali? • Oh. če bi Cika to storil, potem irnalPugačev še trohico upanja, da se bo rešil. Vedel je, da bo njegova osebnost še vedno delovala na kozake in da si bo zopet njih srca osvojil. Prepričan je bil, da bo s svojo zgovornostjo premamil sinove stepe in s izopet ustvaril svojo vojsko. Medtem pa opazi Pugačev, da ga stari kozak nese v mesto, v Moskvo. Mestu sta se bližala vedno bolj Pugačev je že razločno videl stolpe obzidja. Tedaj se naenkrat opogumi in vprsfift Čiko, kaj namerava z njim. — Vseeno je, če veš to ali pa ne veš. — odvrne stari kozak in skomigne z rameni. — Poslušaj me in trep|pi: —| Na tvojo glavo je razpisana nagli d a dvajset tisoč rubljev, ki jo d¿bi vsakdo, ki te izroči vojskovodji' Potemkinu. — V imenu božjem, pa me vendar iie boš-- —^'Bom, gospodar in car moj, bom. — odgovori Čika. — Pred dobro uro bova že v Moskvi, tam bom pa takoj poiskal vojskovodjo in mu izročil dragoceni plen. — In dobil bom dvajset tisoč rubljev. — — Ti delaš to torej radi denarja?! — Molči, lopov, — odvrne Čika in ni pri tem niti trenil z očesom. — Če bi mi bilo za denar, bi sprejel tvojo ponudbo in vzel polovico ga bodo dobili za tebe, prav dobro došel l . Pugačev za,škriplje z zobmi, pogledal je proti nebu. Mar res ni bilo več rešitve zanj ? Čika pa je medtem prispel s svojim bremenom do mesta, do velikega prostora, kjer je bilo sedaj postavljenih mnogo šotorov. Vojska je počivala po naporih Daškovega premoženja. Če bi bil j strašne današnje bitke, le stražar-lakomen na zlato, bi šel s teboj do I ji so bili na svojih mestih in stra-one skale na obali Urala in bi delil! žili šotore. s teboj bogastvo. j V sredini tabora je plapolala ve- Le pomiri se, visoki moj go-'lika ruska zastava. Bila je raztrga- spod, — moj veliki car in gospodar Pugačev, niti srebrnega rublja ne bom pridržal zase. Spomni se, kako smo pred kakimi šti rinajstimi dnevi uničili neko majhno, siromašno vasico, ki se nahaja v moskovsk guberniji. — Vaščani so nam prišli naproti in nas kleče prosili, da bi ne uničili njihovih majhnih hišic. — Jaz sem te prosi zanje, rotil sem te, da jim ne bi storil ničesar zalega. Saj to niso bili velikaši in bogataši. V vasici je živela uboga raja, reveži, ki so komaj životarili. — Ti pa si zvedel, da so bili kmetje zvesti in vdani Katarini, zapovedal si svojim ljudem, da so uničili vasico in požgali vse hišice. Vidiš, s temi dvajsetimi tisoči bom pomagal nesrečnežem, ki nimajo niti strehe nad seboj. Ti veliki in močni car Pugačev, si uničil domove tem ubogim ljudem, t.i jim jih boš zopet sezidal. Ti si jim uničil vasico. Ti jim jo boš zopet zgradil. Tem siromakom bo denar, kii na, obrizgana s krvjo, v drogu pa je imela nekaj krogel, ki so jo zadele v bitki. Čika se je nasmehnil in šel s svojim bremenom proti glavnemu šotoru. Komaj pa se je stari kozak približal vojaškemu taboru, ko ga je ustavila straža. Vojak mu je obljubil, da ga bo takoj ustrelil, če ne pove kdo da je in česa želi. — Pojdite k Aleksandru Potemkinu, — odvrne stari kozak, — in mu povejte, da bi rad z njim govoril !. — — Vojskovodja te ne bo sprejel, — mu odvrne straža. — Toda kaj nosiš na svojem hrbtu? — To bom povedal samo tvojemu vojskovodji. Pojdi in mu povej samo, da je prišel nekdo, ki bi rad zaslužil dvajset t/soč rubljev, nagrado, ki je razpisana na Puga-čevo glavo! Vojak ni več okleval, temveč je pohitel kar so ga nesle noge, da bi čimprej javil čudni obisk Potemkinu. v Potemkin je sedel s knezom Tur- beck:m !na mehkih naslanjačih v svojem šotoru; ki so mu ga .vojaki hitro postavili. Oba zmagovalca v moskovski bitki sta se po šesturnem, napornem boju krepča-la z jedjo in pijačo. Bila sta zelo utrujena. Ko je Potemkin slišal, do želi neki človek, ki trdi, da hoče zaslužiti dvajset tisoč rubljev, z njim govoriti, ga takoj pokliče k sebi. Mislil si je takoj, da gre za namišljenega carja kozaka Pugačeva. Oba zmagovalca sta začudeno pogledala divjega kozaka. ki je vstopil. Na hrbtu je nosil močno zvezanega človeka. — Kdo si? — vpraša Potemkin. — Kako se imenuješ? — Kdo sem, gospod? — odvrne Čika, — Jaz sem Pugačev tast. Oče Liv je, s katero se je Pugačev včeraj poročil v Moskvi! — Imenujejo me divjega Čiko; jaz sem kozak, ki je Pugačevu pomagal dvigniti stepska plemena! Potemkin je nehote stopil nekaj korakov nazaj, strašno je preble-del. Potem pa je zagrmel. — In si si upaš priti v moj tabor? Ti, ki si prav toliko kriv. kakor sam upornik Pugačev, ki je bil tako predrzen in smel, da se je izdajal za ruskega carja? — Ha. ali veš, da je po tebi. — Veš-li, da ne ne boš nikdar več odšel iz tega tabora ? — Vem, gospod! — odvrne čika mirno in hladnokrvno. — Pripravljen sem tudi na smrt. Ne bojim se je! Prej pa bi rad zaslužil dvajset tisoč rubljev! — To rekši, zagrabi stari kozak Pugačeva iu ga vrže pred Potemkina. ke starke ni mogla prenesti iz sobe, pa se je Rošikarjeva tudi upirala ter je trdovratno trdila, da ne gori pri njej, temveč pri sosedu. Nato je dekla pograbila svojega malega otroka ter z njim v naročju hitela po sosede, da rešijo Roš-karjevo i" goreče hiše. Ko so pa re 'šli, je bilo že prepozno. gospodarico se je go-sesula. Culo se je iz > nekaj presunljivih pa je vse utihnilo. .,t-£ra jutra so našli med og-ljenimi ostanki pogorele hiše starki no zoglenelo truplo. Predülsko cesto modernizirajo Staroslavno državo cesto, ki pelje iz ojorice po vsej Soški dolini do Pre-dila in naprej proti severu, hočejo predelati v prvovrstno prometno žilo. Razširili, zravnali in modernizirali so jo že, sedaj jo hočejo še asfaltirati. Del iz Gorice do Kanila ima že asfalt, zdaj so se pričela dela za asfaltiranje proge od Kanala do Kobarida. Na raznih točkah so že v teku pripravljalna dela: dova- KEMIČAR IN LEKARNAR diplomiran na zdravniški fakulteti v Pragi in zakonito preizkušen v Argentini. Hh. Mr. Franciško Huspaur Mladeniči.' Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Sud, calle Facundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bs. Aires žanje grušča, peska in drugega ma-terala. Tolminski puntarji, ki so hrumeli po tej cesti proti Gorici, Napoleonovi vojščaki, ki so po njej jurišali Avstrijce, težki vozači, ki so po njej pokali z bičem in kleli na mile viže, in ponosni postiljoni, ki so po njej trobili, da je odmevalo od roga, pac niso sanjali, kako bo postala njihova prijateljca lepa, gladka in udobna. PONAREJEVALCI OSLEPARILI TIHOTAPCE V okolici Reke se ljudje preživa-ljajo večinoma s tihotapstvom. Konec februarja pa jih je dohitela huda nesreča. V neko vas blizu Reke sta prišla dva moška s tovornim avtomobilom in pokupila vse natiho-tapijeno blago brez pogajanja in ga plačala z novimi bankovci po 100 lir. Ko jih že zdavnaj ni bilo več Lv vasi, so kmetje ugotovili, da sta jim obesila ponarejene bankovce. LETALEC STOPAR (STOPANI) V TRSTU V Trstu so pred kratkim sprejeli zelo svečano znanega letalca Stopa-nija, ki se je ponesrečil ob povratku-iz Amerike. Bil je edini od posadke, ki se je rešil. Stopani se je preje pisal Stopar, govori slovensko, dočim njegov oče sploh ni znal italijanskega. KRAŠKA JAMA NA BRAČU Novo kraško jamo so odkrili na dalmatinskem otoku Braču. Odkrili so jo čisto po nakljčju pastirji, ki so pred slabim vremenom iskali zavetišča pod tamkajšnjimi sklanatimi pečinami. Vhod v to novo kraško jamo je zelo ozek tako, da se kak debelejši človek niti ne more splaziti skozenj. Jama je dolga ooli 60 metrov, ima šest galerij ter mnogo krasnih kapnikov. SPLITSKO CERKEV SO OROPALI Romarsko cerkvico Gospe od Po-išana blizu Splita so oropali neznani razbojniki. Cerkvica je bila zlasti bojniki so se lotili dveh dragocenih kron, s katerimi je bila okrašena slika Matere božje. Ena teh kron ima zgodovinsko vrednost, kajti darovali so jo bili Splitčani že pred stoletji, ko je v mestu divjala kuga. Vlomilci so svoje delo opravili tako spre tno, da za seboj niso pustili nobene sledi. SARAJEVO IN SPLIT BODO ZDRUŽILI Z NOVO CESTO Novo cesto med Sarajevom in Spli rom nameravajo zgraditi. Sarajevski in splitski pristojni činitelji pa si do-zdaj še niso edini v tem, kje naj ta cesta vodi. Sarajevska Trgovska zbornica smatra, da bi bila vsota 117 milijonov dinarjev, kakor je predvideva splitska Trgovska zbornica, mnogo premajhna in bi morala znašati najmanj 205 milijonov dinarjev. Tudi zaradi velike višine, do katere bi se po splitskih načrtih cesta povzpela preko Dinarskih planin, menijo v Sarajevu, da bi bila takšna cesta nesmiselna, ker bi zaradi vsakoletnih snežnih žametov pozimi moral biti več mesecev ustavljen ves promet. Zato smatrajo v Sarajevu, da je mnogo bolje, če ta cesta vodi preko Vrgorca, Capljine in Mo starja, kakor pa da bi šla čez Ivan-planino. BILANCA NARODNE BANKE 400 din dividende na vsako delnico, bo letos izplačala Narodna banka. Občni zbor upravnega odbora banke bo v nedeljo. V preteklem letu je imela banka 136 milij. din kosmatega dobička, čistega pa 56 milij din in pol. Na rezervni sklad odpade od tega dobička 17.5 milij. din. Tako se bo razdelilo med delničarje 39 milij. din, in sicer dobi država 14,700.000. ostalo pa dobe zasebni delničarji. ŽELEZARNE V ZENICI NAPREDUJEJO Železarne v Zenici so preteklo leto delale s polno paro. Vsega skupaj so v teh tovarnah in livarnah izdelali za 3750 vagonov raznega železnega služili na mezdah 25 milijonov 330 tisoč din. Podjetja so svojo bilanco zaključila s čistim dobičkom din. 3,66.7.000. AVTOMOBILSKA C^STA BEOGRAD-SUBOTICA Gradnja mednar, avtomobilske ceste eBlgrad-Subotica, ki je del velike ceste ki bo vodila preko vsega evropskega kontinenta, zelo naglo napreduje. Le na nekaterih odsekih še r i gotova, ker se država ni mogla pogoditi z lastniki zemljišč glede odkupne cene. Povprečno mora država plačati za vsako jutro zemljišča po 16.000 din. BOGAT LOV NA SARDELE V DALMACIJI Lov na sardele na našem morju se je že začel, čeprav se običajno lov začne konec marca. Posebno dober je bil lov okrog Kaštelov pri Splitu. Ribiči love ponoči pri močnih svetlikah. Sardele se prodajajo po 6-8 din az kg. Ribiči pravijo, ad je prve dni lov zares uspešen samo zato, ker se še niso jDripodili morski roparji, in sicer v prvi vrsti dupini, ki ribe raz-podijo in poškodujejo mreže. ZASTOJ V POMORSKI TRGOVINI Pomorska trgovina je začela polagoma upadati. Skoro vse preteklo leto je bila pomorska trgovina živahna kakor že dolga leta ne. Zadnje tedne pa je malo naročil. Niti domači par-niki nimajo dovolj posla. Tuji par- r............ ♦ ♦ niki. ki so odložili svoje tovore v naših pristaniščih, so morali prazni oditi v tuja pristanišča. Večje število domačih parnikov se je vdinja-lo za prevoze v Južno Ameriko, nekaj pa jih je prevzelo tovore celo za Daljni Vzhod. Mislijo pa, da bo ta krika trajala le kratek čas. "ZAGREB" — NOV JUGOSLOVANSKI RUŠILEC 30. marca bodo v splitskih ladjedelnicah spustili v morje novo edinko naše vojne mornarice, namreč ruši-lec 'Zagreb". Ladji bosta kumova-la ^proga vojnega ministra MariČ3 I :er zagrebški župan dr. Peičič. Po-i svetitev bo izvršil zagrebški nadškof dr. Stepinac. Zagrebška občina bo podarila ladji jedilni pribor za vse moštvo in zraven grb, katerega bodo pritrdili na kljunu ladje. Nekaj mesecev kasneje pa bodo podobne svečanosti ob izplovitvi tretjega rušil-ca, ki bo nosil ime "Ljubljana". PRORAČUN SAVSKE BANOVINE 3.III. dopoldne je začel sejati ban-ski svet savske banovine. Zasedanje je otvoril ban dr. Ružič z obširnim govorom, v katerem je prikazal delo banske uprave v preteklem letu* Zasedanja se udeležuje 90 banovin-skih svetovalcev. Proračun znaša-212.100.000 din, dočim je lanski znašal dobrih 13 milij. din več. Znižanje proračuna je le navidezno, dejansko je prav za prav povečan za 5-milij. din. znana med mornarji ki so nanosih in jeklenega blaga. Delavcev je v vanjo že mnogo raznih daril. Raz-vseh podjetjih 2586, ki so lani za- Ako hočete bili zdravlieci od odgovornega zdravnika zatecite se k • Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJ*" PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske, bolezni, bolezni maternice, jajČDika, prostate in neredno perilo. -- Sr-ecija- listi za pljučne, sr%ne, živ reumatíétl^ bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 — Vsemogočni Bog — sta zavpi-la Potemkin in knez Turbeckv naenkrat. — Kaj pomeni to? Kdo je ta zvezani človek? — — To je človek, ki ga iščete. — odvrne mirno Cika. To je upornik Pugačev! — To je slepar Pu-gačev! — Potemkin iu knez Turbecky se spogledala. Od začudenja nista mogla spregovoriti besedice, temveč sta buljila v na tleli ležečega zvezanega človeka, do katerega sta čutila več u-smiljenja in sočutja nego sovraštva. To je bil torej upornik Pugačev, ki se je hotel meriti s carico Katarino, ki se mu je posrečilo uničiti vse caričine vojske, dvigniti prebivalstvo proti carici, kamor je prišel, je požigal, ropal, klal in moril. To je bil torej junak, ki se je nahajal na poti proti Petrogradu, kamor je mislil vkorakati kot zmagovalec in vreči Katarino s prestola ter ji odvzeti krono? To je bil torej človek, ki je hotel Rusijo popolnoma preurediti, — ta zvezani človek, ki ne bi mogel sedaj niti kokoši ubiti? Sedaj je bil izročen drugim na milost in nemilost, človek, ki se ni nikdar nikogar usmilil. Potemkin in Turbecky se nista mogla znebiti čudnega vtisa. Minilo je nekaj minut, preden sta mogla trezno presoditi, kolike važnosti je ta dogodek. — Človek, kozak! — zavpije Potemkin. — Vi ste tast namišljenega carja, pa ste ga vseeno izdali? — Čika pa je odkimal z glavo. IzdaJ? — Gospod, ne imenujte mojega dejanja s tem imenom! Prisegam vam pri vseh svetnikih: jaz nisem izdajalec! —• Prej bi se bil pustil raztrgati na drobne kosce za tega človeka —, nadaljuje stari Čika z gladom, ki je izdajal strašno starčevo razburjenje. — Če bi mi bil kdo rekel: "Čika, daj postavi nebo na zemljo !" ali pa, če bi mi bil zapovedal, naj skočim za tega sleparja v Volgo, bi ga bi! ubogal brez vsakega obotavljanja ln bi niti ne bil Irenil z očesom! — Mislil sem, da je ta človek car, ki je vstal od mrtvih in ki je prišel, da bi dal Rusiji enakopravnost in svobodo ter jo rešil težkega jarma, pod katerim vzdihuje. — Sedaj pa sem spregledal in videl, da je ta človek samo komedijant, lopov, slepar in ničesar drugega. Sedaj sem njegov sovražnik! — Ha, jaz ga sovražim! Sovražim ga, kakor še nikoli nobenega človeka sovražil nisem. Niti Katarine ne sovražim tako! Gospod, prosim te, ubij ga brez usmiljenja, stra šilo ga muči, naj izdihne v peklenskih mukali svojo lopovsko dušo! — Ta človek me ni oropal samo mojega poštenega imena in spoštovanja, ki sem ga užival pri koza-kih, ne to mu ni bilo dovolj, moral me je še na drug način onesre-čiti. Ugrabil mi je moj zaklad, mojo srečo tega sveta. Ukradel je mojo stepsko cvetko! Zapeljal je mojega otroka, mojo hčerko Livi-jo. Od hrabre in ponosne deklice je sedaj samo še mrtvo truplo, morilec pa je ta slepar, čeprav ji ni porinil bodala v srce! — Dvajset tisoč rubljev, ki so razpisani na njegovo glavo, ne potrebujem ! Še ni dolgo, ko smo zažgali in porušili neko vasico v moskovski guberniji — ne vem, kako se je imenovala, saj boste ipak zvedeli. Z denarjem, ki bi ga morali izročiti meni, sezidajte ubogim va-ščanom hišice. — Mene pa odpustite ali pa me postavite pred puške, če tako hočete! Dovolj dolgo sem že živel in ne potrebujem milosti! Upam, da bom kmalu videl svojo hčerko tam gori, v nebesih in se nikdar več ločil od nje! — Ko je Čika govoril, je vladala v šotoru smrtna tišina. Ko pa je končal, je Potemkin malo pomislil, potem pa potegnil meč in stopil k Pu-gačevu. Na tleh ležeči lažujivi car je vz-trepetal, ko je videl, da se mu Potemkin približuje. Vojskovodja pa mu je prerezal samo vezi ter mu rekel: — Vstanil Pugačev plane. Z bliskajbčimi omi in z izrazom norca na obrazu je stopil pred Potemkina ter ga izzivalno in kljubovalno pogledal. — Tvoj ujetnik sem. Aleksander Potemkin! — je zavpil Pugačev. — če je v tvojem srcu le trohica sa-moljublja, baš zapovedal svojim vojakom, naj me takoj ubijejo 1 Nikar me ne muči! Od tebe pričakujem samo smrti! — Slišiš-li? — Nočem milosti, ne prosim sočut ja I -Jaz sem upornik Pugačev, jaz sem tisti, ki je pustošil Rusijo! Me&ii pripada smrt m jaz hočem umreti! — Pred svojo smrtjo pa —, nadaljuje Pugačev počasi in svečano, — bi rad obračunal s človekom, ki me je privlekel semkaj, kakor divjo zver! — Prijatelj mi je bil, — sedaj pa mora umreti! — Medtem, ko jé Pugačev počasi izgovarjal besedo za besedo, je njegova roka neopaženo segla v žep; ko pa jo je zopet izvlekel, se je v njej zasvetilo bodalo. — Vpijoč je planil nad starega Čiko in preden se je kozak prav dobro zavedel, je začutil bodalo v svojih prsih. — Morilec! — krikne Čika in se zgrudi na tla. — Morilec — s svojimi zadnjimi besedami te preklinjam. — morilec — slepar — krvnik Rusije. Potemkin pozvoni in čez trenutek vstopijo v šotor vojaki. Potemkin jim zapove: — Zaprite tega človeka! — To je upornik Pugačev! — Da pa vam ne uide. ga zaprite v železno kletko, v katero zapirajo običajno volkove in divje zveri. — V tej kletki ga bomo prepeljali v Moskvo, čez nekaj ur bomo itak že odšli v mesto. Vojaki so planili na Pugačeva, ki pa se je obupno branil. Življenje vojakov se je nahajalo v nevarnosti. Vedeli so, da bo Pugačev brezobzirno gospodaril s svojim bodalom, če se mu bo posrečilo napraviti le nekaj korakov. Toda to se mu ni posrečilo. Čez neja j minut je bil že zvezan in se nahajal v pesteh razsrjenih vojakov. Potemkin je moral postaviti k Pugačevu močno stražo, kajti raz-srjeni vojaki, no ga hoteli probo-sti. Da se ni Potemkin postavil za u- bogega kozaka, bi ga bili vojaki raztrgali na drobne kosce. Umirili so se šele potem, ko jim je Potemkin zapovedal, naj ga zapro v železno kletko. Kletko so prinesli vojaki takoj nekega moskovskega cirkusa. Pugačeva so osvobodili vezi m ga vrgli v letko. I^ozak je v kletki rjovel kakor zver, ki so jo oropali svobode. Bil je zaprt, ujet, ločen od ostalih ljudi, kakor pravcata zver. 71. POGLAVJE Knez Potemkin Cel Petrograd je bil podoben velikemu razsvetljenemu vrtu. Še nikoli niso vrtnarji in trgovine s cvetjem delali tako sijaj1"'1 kupčij kakor ta dan, ko je Petrograd pripravljal sprejem Aleksandra Potemkina. Niti tedaj, ko je bila kronana carica Katarina ni bilo takega navdušenja med prebivalstvom. Saj pa ni bilo prav nič čudnega» ker se je Petrograd nahajal v sveča' nem in radostnem razpoloženju. Potemkin je z enim samim udarcem uničil upornika Pugačeva in njegovo vojsko, rešil carico nevarnosti ter obranil Petrograd požiganja in plenjenja. Rešil je Moskvo m Petrograd da ju ni zadela usoda, kakor trdnjavo Orenburg. Uporniki so bili premagani in p°" polnoma u"ičeni. Potemkin jih j^ zmlel kakor zmelje mlinski kamen žito. Mnogo upornikov je bilo zaprtih, najvažnejše pa je bilo, da s® je sam lažujivi car, kozak Pugačev nahajal v Potemkinovi oblasti 1° da carici Katarini ni bilo treba več trepetati pred tem razbojnikom. Notranji položaj Jugoslavije PRORAČUNSKA DEBATA V NARODNI SKUPŠČINI — OBŠIREN EKSPOZE MINISTRA DR. KORO ŠCA — NARODNA PROSVETA — VOJNE ZADEVE Ves prvi teden v mesecu marcu Hrvatom ljub in dragocen dom. Se je nadaljevala v Narodni skupščini proračunska razprava, v kateri so se obravnavali proračuni posameznih ministerstev v podrobnosti. Razprava je postajala včasih zelo živahna in burna. Za nekatere razprave poslanci niso pokazali velikega zanimanja. Ker so pa prišli v tem tednu pred razpravo trije zelo važni proračuni je bilo tem proračunom posvečeno zanimanje vse javnosti. Bili so to proračuni prosvetnega notranjega in vojnega ministrstva. Najvažnejša so bila poročila ministrov ,ki so jih dali mi- Prav radi tega pa tudi v svojem postopanju napram pojavom na Hrvaškem, kaže mnogo potrpljenja in uvidevnosti. To pa ni slabost, ampak daljnosežni program poln idealizma in poguma. Dr. Korošec je nadalje govoril tudi o naših izseljen cih v Severni in Jžuni Ameriki. Pod črtal je razveseljivo dejstvo, da je, protidržavna akcija med našimi izseljenci že močno popustila, kar je deloma vzrok dobri državni upravi pri nas deloma pa v konstruktivnem delu naših nacionalnih organizacij, ki delujejo v tujini. Dočim se nistri sami k svojim proračunskim je protidržavna akcija v prejšnjih predlogom. T.ako je prosvetni mini ster Magaraševič v obširnem govoru Pokazal na obsežne prosvetne potrebe v državi in tudi nakazal pota, po katerih mora vodstvo naše prosvete hoditi, ako, hoče res doseči kake trq¿ ne uspehe. Zlasti je povdaril, da more prava prosveta, ki jo otrok od državne prosvetne organizacije dobi, sloneti na ljudstvu samem. t. j. na tistih duhovnih osnovah, ki jih otrok prinese že s seboj v šolo. V svojem poročilu je notranji minister dr. Anton Korošec ob največjem zanimanju vseh političnih krogov podrobno opisal notranje politične razbere v državi. Njegov govor je bil vsestranski in obsežen da je vzbudil uPravičeno pozornost pri vseh. Iz nJegovega govora je dihala vesela sa-mozazvest, ki jo daje že dosedanje veliko pomirjen je in ki upravičuje najboljše upe za nadaljni razvoj drŽave. Prav dolgo je govoril o tako-zvanem hrvaškem vprašanju in o Vplivu njihovega stališča na državo. Izrecno je povdarjal, da želi sedanja vlada državo tako urediti da bo tudi letih poleg propagande z živo besedo in tiskom skušala celo utikati z odpošiljanjem ljudi v Evropo v naše norranje zadeve, se je lani morala zadovoljiti le z akcijami svojega tiska in s kakimi predavanji, ki nisq imela vidnejšega uspeha. Med našimi izseljenci se je pojavifo vedno živahnejše zanimanje za domovino. Obiski v stari domovini so najlepši dokaz, da so neresničme stvari, ki jih o nas širijo po tujini sovražniki naše države. Vojni minister je ob polni skupščini razložil potrebe naše voj še vojske, dejal je da naša država po svojem političnem in gospodarskem položaju ne sme biti brezbrižna do oboroževalnega tekmovanja, ampak da mora imeti to vedno pred očmi in glede na to skrbeti za opremo svoje vojske. Opozicija je skuša-laz intrigo napasti vojnega ministra, na kar je vojni minister Marič izpovedal, da bo govornika, ki mu je vrgel očitke v obraz, tožil pred sodiščem. Vsi trije proračuni, kakor tu-dj. rcoračun kmetijskega ministrstva so'bili sprejeti z ogromno večino. DOBRA KUPČIJA Z DALMATINSKIM ALUMINIJEM Povpraševanje po aluminiju je na vseh svetovnih trgih izredno veliko. Tovarna aluminija v Lozovcu v Dalmaciji ima toliko naročil, da jih ne more izvršiti. Vodstvo tovarne je bilo prisiljeno pospešiti instalacijo Zbirka za Prešernov muzej V Sloveniji so 8. februar praznovale vse šole kot spominski dan za našim največjim pesnikom Prešernom. Ta proslava je bila združena tudi z nabiralno akcijo ki naj bi zbrala potrebna denarna sredstva za odkup Prešernove rojstne hiše. ka"e- 12 peči, katere so nameravali dati v j ra naj bi se preuredila v Preešrnov obrat še mnogo kasneje. Tovarna bo mzuej. Zbirajo se že podatki, koliko ŽELEZNIŠKA NESREČA BREZ HUJŠIH POSLEDIC 1 -III. je prišlo v bližini Ivaničgra-opoIno oskrbo, ordinira od 9 ur© zjutraj do 20 ure zvežo? LIMA 1217, I. nadstr. U. X. 23 Bueno Orden 3381) Bueno« Aire« Fotografija "LA MODERNA Edina in najbolj poznan«, fotografija v slovenski koloniji. Sporočam slovenski naselbini, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse prevredil trr razstavil moje delo, kjer se bo lahko vsak pre pričal mojih neprekosljivih izdelkov. VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" S. Saslavskv Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Ba. Aires SPET SE BLIŽAJ0 lELiliüil PRAZNIKI Za te velike dneve ne bo noben Slovene-c pozabil na svoje drage v domovini. Hitro, točno in gotovo bodo Vaši dragi dobili nakazani znesek, brez vsakega str.ška ali odbitka, če pošljete denar potom JUGOSLOVANSKEGA ODDELKA BANKE BOSTON, ki je posebe urejen za postrežbo Slovencev. Uradne ure od 9. d .. 18. in ob sobotah od 8.30 do 11. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 BARTOLOMÉ MITRE 562 Alsina 999 PUEYRRED ON 175 Callao 224 A.Y. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rosario) ZAUPANJE VLJUDNOST VARNOST HITROST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" TAK1FA itUlJllCLUA CORREO ARGENTINO Concesión 1551 Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Air. s KAJ PA ZDAJ Združitev ("anschluss") Avstrijo z Nemčijo je gotova stvar. V Franciji in Angliji so sicer prote-tiraíi, a besede ne bodo na stvari i- ."i-esar spremenile. Kot. smo predvidevali, tako se je tudi zgodilo. Hitler sicer ni mogel pridobiti Sušnika za svoj načrt, a je dosegel, da so prišli v avstrijske vlado trije njegovi privrženci in je prevzel Seyss Inquart notranje ministrstvo, ki je izrabil napovedani nedeljski Sušnikov* plebiscit za sameodločbo naroda, ki bi najbrže ne iztekel ugodno za naci-jevško Nemčijo, v svoj s Hitlerjem skovani namen, s pretvezo, da grozi Avstriji notranja revolucija. Seyss Liquart je pozval Hitlerja, naj nemudoma pošlje svoje polke v Avstrijo, da se vzdrži red in odvrne veliko notranjo krvavo nevarnost. Nemške čete so res pretekli petek popoldne vkorakale na Avstrijsko ozemlje ter tako prepre-t čile "revolucijo". Hitler pa je takoj drugi dan proklamiral Avstrijo za sestavni del Nemčije. "Naj-pride kar pride", je dejal, "Avstrija spada odslej k Nemčiji". Čehoslovaška se je takoj alarmirala ter pripravila za odločen boj, če bi nemške čete prestopile njeno mejo. Francija je tudi nemudoma izjavila, da bo v slučaju potrebe, takoj hitela svoji zaveznici na pomoč in istotako se je izjavila Rusija, ki je druga vojaška, zaveznica Češkoslovaške, da bo svojo obljubo izvršila ter je že tudi pripravila več polkov vojaštva in letalskih jat, da se takoj dvignejo in hitijo na pomoč, če bo treba. Nemčija pa je pomirila Češkoslovaško z izjavo, da nemški polki nimajo ukaza prekoračiti njene meje. Vsled teh dogodkov, ki so se zgodili te dni y osrčju Evrope, četudi so morali biti celo pri slepcih predvidevani, so vso Evropo in ves ostali svet s¡lno vznemirili. Naci-jevska Nemčija je na pohodu za združitev vsega nemško govorečega ljudstva. Posarje in Avstrijo je že priključila. Sedaj je na vrsti Gdanska in nemška manjšina v Češkoslovaški, in tudi v Holandijo, Belgiji, Italiji in Švici ima svoje manjšine. Ima pa svojo manjšino tudi v Jugoslaviji na Kočevskem, ki da bo steber za most do Trsta. Nekateri po celo trdijo, da imata Nemc'ja in Italija prav močne fašistične postojanke tudi v Brazilu in y Argentini. Vsem je padlo v oči dejstvo, da Mussolini, ki je pred leti imel pripravljeno ob Brennerju velikansko armado, ki bi takoj vkorakala v Avstrijo, če bi Hitler hotel izvesti sedaj 'zvršeni Anschluss, je sedaj mirno gledal njegovo početje, za kar se je nemški "führer" italijanskemu "duceju" srčno zahvalil. Ni namreč še dolgo od tega, ko je bil Sušnik v Rimu ter mu je ob tej priliki Mussolini obljubil vso pomoč za neodvisnost Avstrije. Madžari, ki jim je bil Mussolini tudi že marsikaj obljubil, so sedaj zelo razočarani In se zdi, da so pričeli dvomiti nad obljubami svojega velikega "zaščitnika". Tudi v Jugoslaviji niso ostali piv- V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki planejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto *-udi ob nedeljah. Atelje «IARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275- in 140' U. T. 22 - 8327 DOCK SUD vsem ravnodušni k so tako nepriča-kovano postali sosedje Nemčije. Menda je bilo celo nekaj protestnih manifestacij, vendar bolj z verskega nego z narodnega stališča. Vsekakor pa bi morala po vsej pravic1 tudi Jugoslavija napraviti isto kot Nemčija ter z vojaštvom zasesti Koroško, kjer živi slovensko govoreče ljudstvo. Tega Jugoslavija ni mogla napraviti, ker ni računala na nacijevsko zvijačnost za priklopitev Avstrije k Nemčiji. A kot Poročajo iz Beograda, je opozicijski poslanec Dimitrov5« predlagal parlamentu naj v smislu Hitlerjevih besed o samoodločbi, zahteva za priklopitev Koroške k Jugoslaviji. Predsednik Cirič, je izjavil. da vsi parlamentarci simpati-zirajo z brati izven meje in da bo ministrski predsednik Stojadino-vič v kratkem predložil to vprašanje Senatu. In če je Nemčija res tako naklonjena Jugoslaviji, kot smo slišali trditi ob priliki Stojadi-novičevega obiska v Berlinu, bo gotovo takoj odstopila Koroške Slovence Jugoslaviji. Nam pa se vse zdi jn Bog daj, da bi se motili, da Hitler in Mussolini nimata odkritih namenov s Češkoslovaško in Jugoslavijo. Prav gotovo je, da bosta eden drugega podpirala pri svojih avanturah. Hitler je za sedaj, dokler popolnoma ne uredi v Avstriji, lahko objlubli, da se Češkoslovaške ne bo dotaknil. i a besedo bo držal samo do prve priložnosti. In prav isto velja za Jugoslavijo od strani Italije. Manjka samo, da b' Mussolini posredoval za zadovoljitev Hrvatov in priporočil jugoslovanski vladi naj odda eno važnejše ministrstvo Pave-liču, ki bi potein po zgledu v Avstriji poklical M'ussolinija naj pride s svojimi fašisti napravit "red". Imamo še dobro v spominu, kdo jp financiral teroriste, ki so ubili kralja Aleksandra. Dokazov hočemo, potem bomo še le verjeli. Do danes pa, kot smo tudi v zadnji številki povedali, fašistična Italija še ni nikjer dokazala resničnih simpatij do našega naroda. Kot smo poročaii v zadnji števil . ki je Stojadinovič dovolj jasno povedal glede zunanje politike Jugoslavije. Veliko premalo pa, vsaj po mnenju onih, ki so pr'zadeti, se Ju g( lavija zanima za svoje ljudi 'z-j ven meje. Skoro imamo včasih v*is. 1 d« smo primorski Slovenci izrabljani le kot žrtev za "mirne odrc-šaje med Jugoslavijo in Italijo". Iz kakšnega razloga namreč naj bi oblasti razpustile Klub primorskih akademikov v Ljubljani, k: v kolikor je nam znano iz njihovih pamfletov, ki so jih tudi na naše uredništvo pošiljali, so se brigali izključno le za brate v robstvu. Vsak jugoslovansko čuteči človek more biti samo ponosen na neizprosen odpor in velikanske žrtve primorskih Slovencev dopHnašajoče za lastno svobodo in vsega jugoslovanskega naroda. Laliko se opo-čita Primorcem preveliko levičarsko usmerjenost, ki borba za obstoj vsakega človeka napravi,, a nikoli ne izdajstvo in klečeplaztvo. Že "Wilson je v svojih znamenitih štirinajstih točkah krepko podčrtau živ]jensko poterbo po mednarodnem miru in napredku s samoodločbo narodov. Te plemenite misli pa so bile samo deloma izvedene. V Londonu so se bili namreč pogodili trgovci narodov na čelu z Anglijo, da bodo vse zaveznice proti Nemčiji in Avstro-ogrski dobile za plačilo lep kos zemlje, če pritegnejo z nijnii. In tako so brez naše vednosti prodali nas primorske Slovence Italiji. Hudo pa so se motili o nas, če so mislili, da smo mi res le kot kaka prekupčevalna čreda, ki se ji lahko poljubno usili gospodarja. Res, da so nam sikozi tisočletja drugi narekovali našo ufiodo, a iskra po svobodi je že zdavnaj tlela v našem narodu, ki je slednjič živo vzplamtela in se ne da več pogasiti. Za to ne odnehamo prej, ker ne moremo in ne smemo, dokler ne dosežemo tiste svobode, ki je vsakemu narodu od Boga in narave dana. Jugoslovani načeloma ne moremo biti proti temu, če so se pred pol stoletjem Italijan izdružili ter dobili skupno državo; in če hoče današnja Nemčija spraviti pod svoje okrilje vse nemško govoreče ljudstvo, a samo do tu so postavne meje in n¡ma nihče nobene pravice stremeti po podjarmljenju tujih narodov, kot ji Italija napravila z Abesinijo in še prej z našo in nemško manjšino; in Nemčija je bila tudi za svoje imperjalne namene hudo poražena v svetovni vojni, a se sedaj ponovno pripravlja na re-vanšo. Zato bosta nemški in italijanski narod nekega dne bridko obžalovala, zakaj sta se pustila zvo-diti od današnjih fanatičnih diktatorjev. • Prišlo pa bi do mirnega sožitja med evropskimi državami tudi brez vojne, če bi bile demokratične države dovolj složne in odločne, da bi j se s pogodbo v smislu Društva narodov obvezale, da bodo za vsako i ceno preprečile ekspanzijo fašističnih držav "a tuje ozemlje. Doma pa naj le delajo kar hočejo, dokler j'in bo narod dovolil. Vsak je v svoji hiši gospodar in če je nemškemu in italijanskemu narodu po volji fašističnih sistem, naj ga kar imajo. Svet bi se moral orjentirati v smislu onih velikih mož in državnikov kot so bili Wilson, Briand, Masa-ryk in Lenin. Vsi ti možje so bili veliki priborniki vsega človeštva in obenem najčistejši ljubitelji svojih narodov. EXPRESO "GORIZIA" FRANC LOJK Calle VILliAROEI, 1476 U. T. 54 Darwln 5172 ln 2094 KRONIČNE BOLEZNI Obisti — srce — želodec — kri in venerič^e PREGLED $ 3.— Sprejemanje od 11. do 13. in od 17. do 20., ob jiedeljah od 10. do 12. — Bolnik plača šele potem, ko ozdravi. KLINIKA JANET LA VALLE 715 — Ba. Aires NEKAJ IZ NAŠE ZGODOVINE Splošno se danes uči, da so prišli Slovenci z ostalimi Slovani nekako sredi šestega stoletja, nekje izza Karpatov v sedanje kraje in jih posedli. Šli so ob rekah navzgor ob Savi, Muri, Dravi in prodrli zelo globoko v teh smereh. To velja zlasti za Slovence in ta nauk o preseljevanju in času preseljevanja je splošen in po naših največjih zgodovinarjih vzdrževan (Fr. Kos in Milko Kos). Ne bi hoteli posegati v problem, ampak vredno se nam zdi le omeniti stališče, ki ga je zastopal dr. Tuma in ki' je trdil, da so Slovenci na tem ozemlju od nekdaj ter, da je nauk o njih priselitvi plod germanske, zlasti avstrijsko, orientirane šole, ki so potem naši učitelji in znanstveniki prenesli zvesto k nam in nas s tem naukom prepojili. Trudil se je tudi to svoje stalRče dokazati na vse načine, a ostal je v tem oziru glas vpijočega v puščavi, kakor v marsičem drugem. Enkrat se bomo na njegovo teorijo še posebe obrnili. Po splošnih znanstvenih sodbah so torej Slovenci do ok. 630. zase-' dli sedanje ozemlje, a meje so segale na zapadu do obronkov Furlanske ravnine, drugod pa so prodrli že do izvirov reke Zilje, Drave, Mure, Adiže in so v času svoje največje ekspanzivnosti, nekako v 9 stoletju, živeli na približno 70.000 kvadratnih km velikem ¿ze-mlju, torej povprečno trikrat več kot danes. V čem so vzroki tc velike ski^r eitve ozemlja? Glavni vzrok tiči predvsem v silno redki nasel,:eu* «ti in medsebojni nepovezanosti. Upoštevati moramo, da so posamezne rokave, kakor lahko imenujemo skupine, ki so zasedle ozemlje ob rekah, ločila med seboj velika gorovja. Za tiste čase, ko ni bilo medsebojnih vezi, niti potreb takih vezi, so bila naravnost neprehodna. Drugi velik vpliv je imelo pokri-stjanjenje, s čimer so dobili na tem ozemlju oblast zlasti nemški škofje. ki so to oblast tudi izvajali ter »e pri tem niso omejili le na duhovno polje. Zlasti duhovska gosposka je imela tedaj v rokah veliko posvetno oblast. Že iz prvih časov naše zgodovine izhajajo velike kolonizacije nemških kmetov v središče naše zemlje (okoli Škofje Loke, na Goriškem: Nemški Rut), kar je sicer posledica redke naseljenosti. a ni imelo naznotraj nobenega vpliva, ker so se vsi ti asimilirali. Hujše je bilo zato ob mejah, kjer so se moral redki slovenski pradedje stopiti s sosedi. Posledica ge'ograliskega položaja in sestava zem'je je bila. kot smo že ugotovili, velika razikosanost in nepovezanost. Meje in pa ozemlje sploh, pa je bilo izpostavljeno stev. ki so silila k morju. V teh bojih ni bilo skupne obrambe in stal nim in hudim napadom ljud-vodsva. Slučaj kralja Sama 623— 658—je ostai osamljen. On je sicer združil vse ozemlje poseljeno s Slovenci proti Obrom, po njegovi za- ZALOGA DCBREGA VINA Naročnik nam piše Želeč mnogo uspeha Slovenskemu listu sem ga nekaterim znancem toplo priporočil ter upam, da ko prejmejo par številk, ker vam spodaj pošiljam tudi njih naslove, bodo vsi zadovoljni, list naročili in tudi pošteno plačali. Ako vam je mogoče, pošljite jim še ta teden list na ogled. Za sedaj vam pošiljam šest novih naročil, in ko bodoče nekateri plačali vam bom jaz osebno izročil na uredništvu. V kratkem pa upam, da vam bom poslal še novih naročnikov, -kajti mnogo je v naši naselbini družin, ki še vedno o našem edinem listu slabo mislijo ali pa so prepovršni. Treba jim je razjasniti, da sloga jači nesloga tlači. Kdor paz^o zasleduje pisanje Slovenskega lista, takoj opazi, kako se neprestano prizadeva za zbližanje in splosno napredovanje v naši koloniji. Obenem pa se niti za hip ne oddalji od visokega cilja, posebno glede zasužnjene Primorske pa tudi glede naše skupne države Jugoslavije je vedno na strani ljudstva prav kot tudi ostale svetovne politike. Tako nam piše rojak iz Avella-nede. Kako hitro bi dosegli število novih naročnikov, če bi bili vsi naši rojaki tako zavedni in bi se zavedali, da mi sami, pri najboljši volj i brez sodelovanja vseli naročnikov in naročnice, ne moremo ni-koli doseči zaželjenega cilja. Zato upamo, da ga boste tudi drugi posnemali. DOMAČA ZABAVA Prijatelji Slov. š..le na Paterna.-lu bodo priredili v nedeljo 27. marca, v šolskih prostorih, Paz Soldán 4924, domačo zabavo v korist šole. Začetek ob 4 uri popoldne. vratni smrti pa je ves njegov načrt padel v vodo. Zelo občutno se je pomaknila1 meja navznoter, ko so pridrli v 9 oz 10 stol. Ogri, dočim se je v Ka-rantaniji — na koroški meji slovensko ozemlje stalno sistematično krčilo in se še. Najprej pa se je odločila meja proti zapadu, ko so .se Slovenci v bojih z Longobardi umaknili radi lažje obrambe in napadov v gore in brda, kjer še danes žive naši Beneški Slovenci. Ta meja je z narodnostnega^ vidika najstarejša in najbolj jasna. Bodočnost bo pokazala, ali je tudi naj trdnejša, kot je do danes bila. šk. I-OE E0E30C »ocaoESS Zaloga vina Imam v zalogi vseh vrst najboljšega vina po nizkih cenah, na debe lo in drjobno. Postrežba tudi na dom. Pripor, ča se vsem cen j. rojakom in gospodinjam KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinj" HFRTO CFRNW DORREGO 1583, — Bs. Aires 54 — 3588 Franc V' • vv Aurmcie Kadsr ima» ohcet; krst; obisk in sploh ¡kadar rab:¡8 vino; obišci ali pokliči nn te. Icfon Kurinčičtt, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom postregel s prav dobrim vinam, saj ga imam v zalogi 25 vtfst. — Ne pozabi GARAY 391QJ— telefon 61-5384 BUENOS AIRES STANIČ STANISLAV Triumvirato 3954 — Bs. Aires U. T. 51—3226 OI=ioi= xoxao ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoilovic de Falicov » ¡n Dr. Feliks Falicov i Sprejemata od 10 do 12 in od f 15—20 ure J DONATO ALVAREZ 2181 t U- T. 5y - 1723