BBkonoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ ,~U4" induplati jarše LETO XXXIII. JUNIJ 1984 Pred vhodom v prostore našega oddelka konfekcije v Mokronogu stoji preko 100 let stara vodna črpalka Delavski sveti so Delavski svet delovne organizacije, TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija, DSSS in zbor delavcev TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija so v času od 28. 5. do 1. 6. 1984 sklenili: — rezultati poslovanja za obdobje januar—april 1984 se sprejmejo v predloženi obliki; — za obračun akontacij osebnih dohodkov se od 1. 6. 1984 dalje uporablja nova vrednost točke v višini 0,180 din; — spremembe in dopolnitve Pravilnika o določenih stroških in izdatkih za prehrano se sprejmejo v predloženi obliki; — v skladu s 45. členom Pravilnika o pogojih, osnovah in merilih za urejanje določenih stroškov se od 1. 6. 1984 prispevek delavca za kritje stroškov prevoza na delo določi v znesku din 180,000 mesečno; — odobri se investicija — izdelava dokumentacije za lokacijsko in gradbeno dovoljenje za skladišče surovin v obratu Mokronog, v višini din 360.000,00; — sprejme se sklep o obvezni dolgoročni pripravi plana razvoja OZD. Za pripravo dolgoročnega plana OZD se imenuje komisija v sestavi: Jože Klešnik, predsednik in člani: Janko Ukmar, Janez Rainer, Ana Lajevec, Maks Kramberger in Lojze Pušlar; — sprejme se delovni program pripravljanja dolgoročnega plana OZD INDUPLATI JARŠE od leta 1986 do leta 1995, za določena področja do leta 2000; — v uredniški odbor Konoplana se na novo imenuje tov. Ivica Česnik. Razglas izida volitev v samoupravne organe z dne 18. 5. 1984 V delavski svet delovne organizacije so izvoljeni: Martina Učakar — predilnica Rajko Birk — tkalnica Maja Šinkovec — tkalnica Zlata Novak — vzdrževanje Nikolaj Vodlan — Radomlje Olga Huber — Peče Magda Repše — Mokronog Franc Velepec — DSSS — v disciplinsko komisijo delovne organizacije: Ivanka Urbanija — predilnica Zdravko Gabrovec — tkalnica Marija Kisilak — oplemenitilnica Franci Novak — Radomlje Dorca Korošec — Mengeš Roman Sušnik — DSSS Mirjana Kavčič — DSSS Gordana Vlajinič — Maloprodaja Beograd Avgust Doma — TOZD Restavracija Nada Kodele — TOZD Restavracija Jože Lavš — DSSS, predsednik disciplinske komisije Slavko Hribovšek — tkalnica, namestnik predsednika Zunanji člani: Miloš Žargi Vojko Gorenje Marjan Markužič — v odbor samoupravne delavske kontrole DO: Mimi Plevel — oplemenitilnica Bernarda Pavlič — DSSS Minka Zupan — TOZD Maloprodaja — v izvršni odbor delavskega sveta DO so imenovani: Helena Grojzdek — pripravljalnica Sonja Pogačar — Mengeš Vinko Kurzvveil — DSSS Ida Štrukelj — Restavracija Ani Pavlič — Maloprodaja TOZD PROIZVODNJA — v delavski svet TOZD Proizvodnja so izvoljeni: Suzana Kotnik — predilnica Roman Golob — predilnica Janez Kralj — tkalnica Boris Kocmur — tkalnica Gašper Orehek — oplemenitilnica Tončka Farkaš — oplemenitilnica Anton Kotnik — vzdrževanje — v odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Marija Šarec — predilnica Franc Kurent — pripravljalnica Vinko Hribar — vzdrževanje — v komisijo za delovna razmerja TOZD so imenovani: Viktorija Sušnik — predilnica Stane Žavbi — tkalnica Zofija Pipan — oplemenitilnica Nevenka Ulčar — pripravljalnica Nande Peterka — vzdrževanje — v komisijo za osebne dohodke TOZD pa: Kristina Galun — predilnica Cilka Pirnat — tkalnica Jelka Urbanija — oplemenitilnica Ivan Blažič -— vzdrževanje Tone Marinšek — pripravljalnica — v izvršni odbor delavskega sveta TOZD so imenovani: Tončka Cerar — pripravljalnica Jernej Orehek — vzdrževanje Zvone Kuhar — oplemenitilnica Draga Zalokar — predilnica Boris Kocmur — tkalnica TOZD KONFEKCIJA — v delavski svet TOZD Konfekcija so izvoljeni: Vida Marinšek — Radomlje Ivan Vesel — Radomlje sklenili Joži Per — Radomlje Miha Bulič — Radomlje Karla Kušar — Mengeš Mira Rebolj — Peče Veronika Žibert — Mokronog — v odbor samoupravne delavske kontrole TOZD: Vinko Novak — Radomlje Franc Kimovec — Radomlje Marija Lavrinc — Peče — v izvršni odbor delavskega sveta TOZD so imenovani: Marinka Lavtar — Radomlje Milena Oražem — Radomlje Milena Pavovec — Mengeš Marija Prestor — Peče Marinka Kuhar — Mokronog — v komisijo za delovna razmerja so imenovani: Pavla Farič — Radomlje Jelka Kos —- Radomlje Joži Pogačar — Mokronog Ivica Brate — Peče Martina Gregorčič — Mokronog — v komisijo za osebne dohodke pa: Matevž Baloh — Radomlje Ivanka Pogačar — Mengeš Helena Učakar — Mengeš Marija Peterka — Peče Nevenka Miklavčič — Mokronog DSSS — v delavski svet DSSS so izvoljeni: Majda Škorjanc Vinko Vodnik Franc Puhan Janez Kosmač Helena Avguštin Marija Sitar — v odbor samoupravne delavske kontrole DSSS: Marica Jerman Vilma Jerman Marjana Robavs — v izvršni odbor delavskega sveta DSSS so imenovani: Mimi Koncilja Milena Selan Stane Svetec Marinka Hribernik Majda Škrinjar — v komisijo za delovna razmerja DSSS so imenovani: Tončka Žagar Albinca Kosmač Vesna Lah Mirjana Kavčič Ivan Kamenšek — v komisijo za osebne dohodke pa: Boža Baškovič Darinka Hrovat Vinko Kurzvveil Cilka Mrdjenovič Marica Krajšek Rezultati referendumov: 1. Predlog spremembe »Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD in DSSS« je sprejet z: — 90,06 % večino glasov vseh zaposlenih delavcev v TOZD Proizvodnja — 66,66 % večino glasov vseh zaposlenih delavcev v TOZD Konfekcija — 96,55 % večino glasov vseh zaposlenih delavcev v TOZD Maloprodaja — 68,42 % večino glasov vseh zaposlenih delavcev v TOZD Restavracija — 87,03 % večino glasov vseh zaposlenih delavcev v DSSS 2. Dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev je sprejet z: — 84,23 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja — 64,54 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Konfekcija — 96,55 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Maloprodaja — 68,42 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Restavracija — 84,25 % večino glasov vseh delavcev v DSSS 3. Samoupravni sporazum o združevanju v poslovno skupnost konfekcijske industrije Jugoslavije je sprejet z: — 73,22% večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja — 51,06 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Konfekcija — 89,65 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Maloprodaja — 78,95 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Restavracija 4. Samoupravni sporazum o združevanju v poslovno skupnost za razvoj, proizvodnjo, promet in oskrbo opreme in sredstev za civilno zaščito in službo opazvanja in obveščanja je sprejet z: — 71,49 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja — 54,25 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Konfekcija — 89,65 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Maloprodaja — 78,95 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Restavracija 5. Predlagane spremembe in dopolnitve vrednosti sestavljenosti del in nalog in načina ugotavljanja rezultatov so sprejete z: — 83,15 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Proizvodnja — 60,28 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Konfekcija — 96,55 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Maloprodaja — 83,15 % večino glasov vseh delavcev v TOZD Restavracija — 86,11 % večino glasov vseh delavcev v DSSS Upokojenci nas pozdravljajo! Dragi Konoplan! Že 20 let prihajaš v moj dom. Tako se spominjaš nas upokojencev. Hvala! Seznanjaš nas, kaj je novega v podjetju in nas združuješ. Lepo pozdravljam vse tvoje sodelavce, vse ostale člane kolektiva ter želim vsem veliko delovnih uspehov. Pozdravljam vse upokojence, želim vsem krepkega zdravja! Vsakemu posebej pa veliko osebne sreče! S tovariškim pozdravom! Tilka Kuralt Čestitko s tako vsebino nam je poslala naša upokojenka Tilka Kuralt. Ker se nam upokojenci vse pogosteje oglašajo ter izrekajo najboljše želje tako v obliki čestitk kot ob srečanjih upokojencev, smo se odločili, da eno od njih tudi objavimo. Upokojenko smo obiskali na njenem domu v Tomišlju pri Igu in se ji zahvalili za lepe želje. V kratkem razgovoru smo izvedeli, da prejema pokojnino že 20 let in da jo na Induplati vežejo najlepši spomini. Bila je oskrbnica našega doma na Mali planini, zadnja leta pa je delala v konfekciji. Obiska je bila zelo vesela, posebej pa je naročila, naj ne pozabimo pozdraviti vse člane kolektiva in upokojence. Tilka Kuralt Sindikalni izlet Sobota, 19. 5. 1984. To jutro je bilo lepo, sončno in toplo, ko smo se člani sindikata oplemenitilnica, bilo nas je 45, odpravili na izlet po Štajerski, natančneje Ptuj — Ormož — Jeruzalem — Ljutomer — Radenci — Janžev vrh. Prvotno smo si imeli namen ogledati tekstilno tovarno MTT v Mariboru, vendar pa to soboto tovarna ni obratovala. Bila je pač 3. sobota v mesecu in tako smo spremenili program izleta. Avtobus je pripeljal iz kamniške smeri ob 7. uri in nas, izletnike, »naložil« pred delovno organizacijo »Induplati« v Jaršah. Druge člane smo pobirali v Radomljah, Količevem, Viru, Prevojah in Lukovici. Na Prevojah je vstopil naš harmo-nikaš Štefan, kateri nam je ob domačih zvokih kratil pot. Pozabiti ne smem tudi na vodiča, ki je bil zelo humorističen in pevsko navdahnjen, saj je svoje čase pel pri ansamblu »Kovinarji«. To je Boris Kopitar. Naš prvi postanek je bil v Ptuju, ogled mesta in gradu. Ogled gradu oziroma muzeja je bil izredno zanimiv. V muzeju so zbrana in razstavljena 4 področja in sicer: glasbeni instrumenti iz 15. in 16. stoletja, NOB na Ptujskem polju in okolici, pohištvo s tapiserijami in lestenci iz 14. do 18. stoletja ter likovna in kiparska dela. Po končanem ogledu Ptujskih znamenitosti in »gasilskem posnetku«, smo vožnjo nadaljevali do Ormoža, kjer smo imeli uro postanka za toplo malico v hotelu »Ormož«. Pot smo nadaljevali po »vinski cesti« do Jeruzalema. Opazovali smo vinograde, ki so vzorno obdelani in urejeni, in si ogledali vinsko klet »Malek«, kjer so nam pripravili prigrizek z fino domačo zaseko in sirom, ter degustacijo vin: Šipona, Jeruzalemčana, Laškega rizlinga in Salumuna. Naslednja postaja je metropola Prlekije — Ljutomer in naprej, Radenci. Tu smo imeli pol urni postanek za ogled zdravilišča, naravnega vrelca radenske, parka in okolice, degustacijo naravne radenske ter kiparske in. likovne razstave. Po končanem obisku v Radencih smo se popeljali do Janževega vrha v restavracijo Janžev hram, kjer so nam prijazni domačini pripravili piknik. Ob zvokih našega harmo-nikaša Štefana in ob kasetah domačih narodno zabavnih viž smo se prijetno zavrteli in klepetali ob kozarčku dobre štajerske kapljice vse do mraka. Čas je hitro minil in že smo se morali počasi odpraviti, seveda v prijetnem vzdušju, ki nas je spremljalo v avtobusu vse do doma, kamor smo prispeli v poznih večernih urah. Jelka Povprečno doseženi odstotki stimulacije v letu 1983 Osebni dohodek delavca delimo na njegov fiksni in na variabilni del. Fiksni del je določen z vrednostjo oz. oceno sestavljenosti del in nalog, ki jih delavec opravlja (številom točk) in urnim fondom ter vrednostjo točke. Variabilni del (stimulacija) pa je določen z merili za ugotavljanje količine, kakovosti in gospodarnosti dela oz. z doseženimi rezultati poslovanja. Medtem ko se postavke, ki determinirajo fiksni del osebnih dohodkov, spreminjajo na daljši rok, pa se determinante variabilnega (spremenljivega, gibljivega) dela OD spreminjajo v vsakem obračunskem obdobju (mesecu). Kot smo že omenili, se uporabljajo v DO različna merila stimulacije (nagrajevanja) glede na delo, ki ga delavec opravlja in možnosti uspešnosti njegovega dela oz. prispevka k novo-ustvarjeni vrednosti. Za ugotavljanje delovnega učinka delavca in kvalitete opravljenega dela uporabljamo indiviudalno merilo NORMA — KVALITETA, ki je primerno za večino del v neposredni proizvodnji na delovnih mestih, kjer je uspešnost dela v največji meri odvisna od posameznika. Veliko je tudi del, kjer bi bilo individualno določanje učinka delavca brez smisla, saj le skupinski delovni učinek oz. dosežena kvaliteta daje sintetični izraz uspešnosti. Za takšna dela in naloge se uporablja merilo PROIZVODNJA — KVALITETA, in sicer po organizacijskih enotah (obratih, izmenah, skupinah). Za ugotavljanje uspešnosti se uporabljajo tudi druga posebna merila, ki so odvisna od značaja opravljenih del. Pri tem velja omeniti merila, ki jih določajo: dosežena realizacija in dohodek glede na plan, zaloge (materiala, nedovršene proizvodnje, gotovih izdelkov, vse zaloge) glede na normativ, število prevoženih kilometrov in dosežena prodajna vrednost. Navedena merila nastopajo izolirano ali pa kombinirano glede na dela in naloge. Stimulacija po vseh zgoraj navedenih merilih je lahko samo enaka ali večja od 100% oz. enaka ali manjša od 120 %. Dejansko so bili doseženi povprečni odstotki stimulacije v letu 1983 po posameznih merilih in organizacijskih enotah naslednji: TOZD Proizvodnja Norma — kvaliteta: Oddelek * 'reseganjc Povpr. Število norme odst. delav. Predilnica 17,4 0,4 17,8 59 Sukalnica 16,8 0,4 17,2 17 Pripravljalnica 24,6 1,2 25,8 34 Tkalnica 20,1 1,2 21,3 117 Oplemeniti Inica 28,0 1,4 29,4 53 Skupaj 21,4 1,0 22,4 280 Skupinska norma — kvaliteta: Oddelek Šifra Preseganje K Povpr. norme “in. odstotek Štev. delav. A Predilnica 11 15,8 0,4 16,2 4 B Sukalnica 12 17,3 0,4 17,7 8 C Predilnica 13 17,0 0,4 17,4 1 D Tkalnica 14 19,1 1.2 20,3 13 E Pripravljal. 15 23,9 1.2 25,1 2 F Pripravljal. 16 21,3 1,2 22,5 16 G Tkalnica 17 22,9 1,2 24,1 4 Skupaj 19,7 1,0 20,7 48 Druge oblike stimulacije: Merilo Šifra Povpr. odstotek Število delavcev PKp 20 12,7 11 PKp Znp 21 12,7 3 PKl 22 9,6 41 PKt Znt 23 9,6 2 PKtsl in a5 bombaž 24 in 28 8,2 5 PKts2 in s6 sint. 25 in 29 8,4 6 PKts3 in s7 ATR 26 in 30 14,6 10 PKts4 brezč. statve 27 7,4 5 PKts8 šusomati 31 19,8 2 PKtl in 2 izmena 32 in 33 9,6 4 PKtizl Zntl in Znt2 34 in 35 9,6 4 P Ko 36 12,7 9 PKo Zno 37 12,7 3 R-Dtozdl 38 14,4 92 R-D-Ztozdl 39 14,4 1 Rptozd 86 15,2 19 Skupaj 12,7 217 TOZD skupaj 18,4 545 TOZD Maloprodaja: Merilo Šifra Povpr. odstotek Število delavcev R2 60 18,8 1 R2/J 61 19,9 16 R2/B 62 19,3 7 R2/S 63 18,4 5 Skupaj 19,5 29 TOZD Restavracija in počitniški domovi: Merilo Šifra Povpr. odstotek Število delavcev R3 70 16,5 19 TOZD Konfekcija: Norma — kvaliteta: Oddelek Preseganje norme Kvaliteta Skupaj Število delavcev Konfekcija Radomlje 13,2 2,5 15,7 40 Konf. Mengeš 10,7 2,5 13,2 23 Konf. Mokronog 20,7 2,5 23,2 48 Konfekcija Peče —0,8 2,5 1,7 25 Konf. notranje opr. 20,6 2,5 23,1 21 Težka konfekcija 25,6 3,0 28,6 25 Kovinske konstruk. 22,0 3,0 25,0 25 Skupaj 16,3 2,6 18,9 207 Skupaj TOZD 18,0 281 Druge oblike stimulacije: Merilo Šifra Povprečni Število odstotek delavcev PKk 50 15,4 40 PKk Znk 51 15,4 1 PKtk 52 18,8 3 PKtk Zntk 53 18,8 1 PKkk 54 16,6 4 PKkk Znkk 55 16,6 1 R-Dtozd4 56 15,1 22 R-D-Ztozd4 57 15,1 1 PKtozd4 58 17,1 1 Skupaj 15,6 74 Delovna skupnost Skupnih služb: Merilo Šifra Povpr. odstotek Število delavcev R-Ddo 80 14,1 58 R-Dptozd 81 14,1 19 R-Ddo Zptozd 82 14,1 3 R-Dptozd Zm 83 14,1 6 R-Dptozd Zmn 84 14,1 5 R-Dptozd Zg 85 14,1 5 Skupaj 14,1 96 Delovna organizacija: Merilo Povpr. odstotek Število delavcev Proizvodnja 18,4 545 Maloprodaja 19,5 29 Restavracija 16,5 19 Konfekcija 18,0 281 Delovna skupnost skupnih služb 14,1 96 Skupaj 17,8 970 VF STROJ ZA VARJENJE PVC RINK Rot stroja se je začela v prostorih delavnice in orodjarne. Stroj je bil skonstruiran doma in je plod domačega znanja Precej ključavničarskih del na stroju je opravil tudi Matevž Burja Konstruktor stroja je Tone Videnšek, praktično pa se je z njim največ ukvarjal Stane Tome Pri nakladanju je bilo potrebno precej pazljivosti. Stroj je bil najprej nameščen v OE Radomlje Sedaj je stroj že nekaj časa postavljen v OE Mokronog, kjer na njegovo delovanje nimajo pripomb. Deluje namreč brezhibno! Delo v sobotah in med prazniki Napori za doseganje plana v Konfekciji: V majski številki Konoplana je bil objavljen prispevek o delu in rezultatih dela, ki je bilo organizirano v sicer dela prostih dnevih med prvomajskimi prazniki v nekaterih obratih TOZD Proizvodnja in o razlogih, ki so privedli do tega. Glede na časovno stisko pri pripravi prispevka in na geografsko odaljenost nekaterih oddelkov konfekcije smo se odločili, da prispevek o konfekciji objavimo v junijski številki. Poleg tega je prav zaradi krajevne ločenosti posameznih oddelkov o njih manj napisanega, zato hočemo redkejše informacije o njih čim širše zajeti. Kot je bilo že uvodoma povedano, si tudi v konfekciji prizadevajo organizirati delo tako, da bi izpolnili oz. presegli pogodbene in planske obveznosti, vendar se kot drugod, tudi pri njih soočajo s težavami, med katerimi prednjači neredna oz. slaba preskrbljenost s tkaninami. Zaradi tega je bilo potrebno delo občasno organizirati tudi v sicer dela prostih dnevih, to je ob sobotah, praznikih in v drugi izmeni. V nadaljevanju bomo pogledali, koliko so se tega, večkrat občutljivega, vendar nujnega ukrepa, posluževali v posameznih oddelkih. Oddelek konfekcije Mokronog: V Mokronogu so v času prvomajskih praznikov delali dva dni in sicer 27. aprila in 2. maja. Tako so uspeli do odpreme, ki je bila 8. maja, v dneh okoli prvega maja, izgotoviti cca 1000 šotorov. Tak odnos do dela ni za ta obrat nič novega, saj so tudi lansko leto delali na 27. april in prav tako v maju obe prosti soboti v dopoldanski izmeni. Sicer pa je zadnjih nekaj mesecev praksa taka, da se ob sobotah dopoldan normalno dela. Prizadevanja za izpolnitev obvez so prisotna vseskozi. Tako se velikokrat zgodi, da popoldanska izmena »potegne« do polnoči, posebno tiste faze dela, ki najbolj zavirajo tekočo odpremo. Med delavci, prav tako pa tudi med izmenami, je opaziti tekmovalen duh, kdo bo najboljši. Rezultat tega je tudi sorazmerno visoko povprečno preseganje norm, glede na dejstvo, da norme za izdelavo šotorov za firmo Gottschalk za naše razmere niso ravno nizke. Naš oddelek konfekcije v Mokronogu najčešče obišče avtoprevoznik Cveto Poljanšek, ki pripelje material in odpelje gotove izdelke Izredno čist in prijetno urejen prostor za malico Pri natovarjanju in iztovarjanju sodelujejo vsi, brez izjem Obiskovalec dobi občutek, da šivalni stroji brnijo nenehno, brez kakršnega koli prestanka Šivilji iz oddelka v Pečah___________ ... in kontrola šotorov v Pečah Dnevno je tudi na vpogled preseganje norm za vsakega posameznika, tako da ob koncu meseca ni hude krvi ob izplačilu OD. Med delavci je prisotno mnenje, da bi lahko naredili več, oz. da bi enako količino naredili v rednem delovnem času, če bi bila založenost z materialom boljša ali bolj enakomerna. Na sestanku so se namreč trdno odločili in dogovorili, da bodo storili vse, da njihov oddelek v nobenem primem ne bo vzrok nerednih dobav in zaradi tega eventuelnih nesoglasij s firmo Gottschalk. Z delom pa so dokazali, da to niso bile prazne besede, temveč da se dogovorjenega tudi držijo. Oddelek konfekcije Peče: Za prvomajske praznike v Pečah niso delali, vendar je nekaj delavcev delalo na obe prosti soboti v maju, ker je bilo potrebno pripraviti šotore za odpremo 28. maja. Sicer pa so v maju delali šotore Club 3 in 4, spalne prostore za Monaco, prigrade Jadran 310 super in viseče gugalnike IKEA. Ko smo pred letom dni nekaj več napisali o tem oddelku v našem glasilu, so bile s strani delavcev izražene pripombe glede slabe peči in visokih norm. Sedaj je peč že zamenjana z novo, norme so pa pač enake za vse oddelke in tako o znižanju le-teh samo za ta oddelek ne more biti govora. Iz obračuna norm je razvidno, da norme v nobenem od štirih mesecev letošnjega leta niso bile v povprečju dosežene 100%, predvsem zaradi česte menjave izdelkov, ki se šivajo. Oddelek konfekcije Mengeš: V Mengšu delo za prvomajske praznike ni bilo organizirano, pač pa so delavke v maju večkrat delale v popoldanskem času. Zaradi zmanjšanja zamud pri izdobavi šotorov za izvoz je bilo delo organizirano izven rednega delovnega časa in so se ga delavke lotile z vso resnostjo ter ga opravile v predvidenem času. Naša sogovornica je bila pred-delavka Mira Rebolj Nova peč in njen kurjač, Slavka Osolnik Oddelek konfekcije Radomlje: Tudi v Radomljah med prvomajskimi prazniki niso delali, kar pa ne pomeni, da odklanjajo delo izven rednega delovnega časa, če tako narekujejo dobavni roki. Tako je v noči od 25. na 26. maj 22 delavk in mojster za pripravo dela šivalo šotore za izvoz in na ta način precej pripomoglo k boljšemu doseganju količinskega plana. Oddelku je namreč grozilo slabo doseganje mesečnega plana zaradi popravil oz. zamenjav nekvalitetnih streh na šotorih Lovran. Prav tako velja omeniti nočno delo delavk, ki so šivale notranje prostore za izvozne šotore. Notranji prostori so bili namreč ozko grlo pri proizvodnji šotorov tako, da je bil to edini način za pravočasno izdelavo in dobavo. Franci Velepec NOVE OBRESTNE MERE 7,5 % — za vloge na vpogled (nespremenjeno 30 % — za vloge, vezane nad 3 mesece 35 % — za vloge, vezane nad 12 mesecev 38 % — za vloge, vezane nad 24 mesecev Obrestne mere za devizne hranilne vloge so nespremenjene: 7.5 % — za vloge na vpogled 9 % — za vloge, vezane nad 12 mesecev 11 % — za vloge, vezane nad 24 mesecev 12.5 % — za vloge, vezane nad 36 mesecev Obresti od sredstev na deviznih hranilnih knjižicah in deviznih računih jugoslovanskih državljanov, ki ne delajo in ne bivajo v tujini, se po določilih Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Uradni list SFRJ št. 70/83) od 1. januarja 1984 izplačujejo v dinarjih. Važno je sodelovati! Naše barve je zastopal Bernard Jemec, obdelovalec kovin iz vzdrževanja Dandanes smo pri nas priča vsakovrstnim prireditvam in tekmovanjem; od olimpijskih iger, pa do prireditev oz. tekmovanj — strogo lokalnega ali strokovnega značaja. Eno takih je bilo tudi četrto delovno srečanje kovinarjev obljub-ljanske regije, ki je bilo 14. aprila v Kamniku in Domžalah. Pred OŠ Frana Albrehta v Kamniku se je tako zbralo približno tristo tekmovalcev, članov komisij in drugih sodelavcev tekmovanja. Prijetno kramljanje s kovinarji iz sosednjih delovnih organizacij je točno ob 6.30 prekinil predsednik centralne žirije z nagovorom vsem udeležencem tekmovanja. Pozdravni govor je bil kratek, vendar zelo vzpodbuden, saj so se tekmovalci po njem kar hitro podali v razrede na teoretični del tekmovanja. Že pri teoretičnem delu so bili razporejeni po delovno proizvodnih poklicih. Trideset testnih vprašanj iz samoupravljanja, varstva pri delu in poklicne tehnologije, so nekateri rešili hitreje kot v eni šolski uri. Sledilo je prijateljsko spoznavanje v šolski avli, dokler ni bil dan znak za odhod na mesta, kjer naj bi se odvijal praktični del tekmovanja. Rezkalci, brusilci, ključavničarji in plamenski varilci so odšli v Titan, orodjarji v Svit, varilci MAG in REO v Stol, kovači in varilci TIG v Papirnico, mehaniki v Avtoservis in strugarji v Mlino-stroj. Med slednjimi je bil tudi Bernard Jemec, kovinostrugar iz naše delovne organizacije. V OE Vzdrževanje TOZD Proizvodnja opravlja delo strugarja že deseto leto. Pri svojem delu je v tem času pokazal veliko spretnosti in prizadevnosti. Pobuda sindikata, da bi se naši vzdrževalci udeležili tega delovnega tekmovanja, ga je razveselila in hkrati presenetila, kakor je presenetila tudi ostale naše kovinarje, ki so predlog — z izjemo Bernarda — zavrnili. Vrnimo se torej v strugarsko delavnico, v Mlinostroj. Očiščeni in namazani stroji, delovno orodje in kosi jekla so čakali spretnih rok. Organizatorji tekmovanja in člani komisij so udeležencem najprej obrazložili pravila tekmovanja in raz- pored, saj je naenkrat tekmovalo le pet strugarjev. Prvi tekmovalci so pristopih k stroju in borba s stotinkami milimetra se je začela. Stružnice so se vrtele, pa spet ustavljale, ko so tekmovalci opravljali meritve, nastavitve in menjave nožev. Treba je bilo paziti na točnost mer, na paralelnost robov, kvaliteto površine, izdelavo navoja, pa tudi ekonomičnost uporabe orodja. Zaključek tekmovanja, razglasitev rezultatov in podelitev priznanj je bila v Napredkov! restavraciji Slamnik v Domžalah. Med triindvajsetimi strugarji je naš sodelavec s 518,6 točke zasedel dvanajsto mesto. Priznanja so dobili za: 1. mesto Janez Kramar — Titan Kamnik — 725,2 točki, 2. mesto Darko Urankar — Mli-nostroj Dž. — 718 točk, 3. mesto Jože Mihelič — ITTP Ribnica — 713 točk. Kot je razvidno, je tov. Jemec zasedel mesto na sredini lestvice, za kar zasluži pohvalo. Še posebno pohvalo pa zasluži za pogum, saj je edini od naših vzdrževalcev imel toliko hrabrosti, da se je tekmovanja tudi udeležil. Naj bo njegov primer tudi vzgled drugim, saj kot pravi oče modernih olimpijskih iger Coubertin: »Važno je sodelovati, ne zmagati.« Želim, da ta prispevek izzveni tudi kot izziv vsem ostalim, da bomo prihodnjič lahko poročali o več udeležencih tudi iz Induplati. Viktor Marinšek iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Delovna disciplina da - ne? K pisanju tega članka so me vspodbudila vprašanja sprožena na zadnji seji DS DO, ki se glasijo približno takole (seji namreč nisem prisostvoval) »Zakaj mora delavec po treh zamudah ob prihodu na delo v disciplinski postopek? Ali se res vsi delavci obravnavajo enako? Zakaj zaostrujemo delovno disciplino?« in še nekaj podobnih. Od vseh se mi zdi še najbolj na mestu vprašanje glede neenakosti pri obravnavanju zamud, medtem ko ostalih vprašanj pri najboljši volji ne morem razumeti. Vsi smo zadovoljni, ko se nam popravijo osebni dohodki seveda, če se le sodelavcu niso preveč, takoj pa imamo polna usta pripomb, če bi za to morali tudi kaj »žrtvovati«. Vsem je znano, ali pa morda nekaterim še vedno ne, da tudi mi delavci Industrije platnenih izdelkov »plačujemo stare grehe« pa smo zanje kaj pri vi ali ne in da živimo v času, ko moramo zategovati pasove tako, da je lukenj že zmanjkalo. Zato ne more biti dvoma, da bomo ta naš »voz« potegnili le, če vsi poprimemo. Konec koncev pa v primerjavi z delavci v drugih organizacijah združenega dela kar dobro zaslužimo, zato smo tudi nasproti njim zavezani, da se plačilu primerno potrudimo. Z navedenimi uvodnimi besedami sem želel odgovoriti vsem tistim in teh na naše veselje ni veliko, ki zaradi lenobe ali nesposobnosti ne marajo reda in discipline. Ob tem je treba poudariti, da takšni rušitelji reda niso kakšna posebnost naše DO, saj je v teoriji organizacijske znanosti naravni zakon antropije dobro znan. Vsaka organizacija je namreč sistem, za katerega velja zakonitost težnje k razpadu. Zato mora biti vsem in ves čas znano, da vsako kritizerstvo še ni dobronamerna kritika, saj morda izvira iz sode-lavčevih lastnih problemov oziroma iz njegove želje obrniti pozornost »navzgor« ali »navzdol«. Disciplinsko odgovornost in vse v zvezi z njo urejajo pravilniki o obveznostih in odgovornostih delavcev TOZD oz. DSSS, ki so bili sprejeti na zborih delavcev junija 1980 leta. So enaki. Postopke po zahtevah vodi skupna disciplinska komisija DO v kateri mora vedno sodelovati tudi zunanji član. Postopek je razen v primeru varovanja poslovne ali kakšne drugačne tajnosti javen in ga je mogoče sprožiti le zaradi kršitev, ki so naprej določene. Predhodni postopek vodi strokovni delavec, obrav- Pripravništvo Kdor prvič začne opravljati dela in naloge, pa v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal dela v svoji stroki, sklene delovno razmerje za delo svoje stroke kot pripravnik. Pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen čas, če je v TOZD na ustreznih delih oziroma nalogah po ugotovitvi pristojnega organa potrebno povečati število delavcev, v takšnem primeru se pripravnik po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu razporedi na dela oziroma k nalogam, na katerih se je usposabljal kot pripravnik. Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas: — če v TOZD ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu razporedi na ustrezna dela oziroma k nalogam, — če si pripravnik želi v TOZD pridobiti delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica. Pripravniška doba traja: — za dela oziroma naloge, za katera se zahteva najmanj višja strokovna izobrazba oziroma ki so določena kot dela s posebnimi pooblastili oziroma odgovornostmi, če je zanje sicer predpisana nižja stopnja strokovne izobrazbe od navc-vedene — 12 mesecev, ljanje del oziroma nalog, za katere se pripravnik pripravlja. Po končani pripravniški dobi opravlja pripravnik pred strokovno komisijo strokovni izpit. Komisija izda o uspehu strokovnega izpita pismeno oceno, ki se lahko glasi: — ne zadovoljuje. — nezadovoljuje. Pripravnik, ki prvikrat ne opravi strokovnega izpita, ga lahko ponovi v primernem roku, ki pa ne sme biti daljši od polovice pripravniške dobe, ki mu je določena glede na njegovo stopnjo izobrazbe. Delovna organizacija ima na posameznih delih oziroma nalogah naslednje število pripravnikov: — 1 pripravnika na delih des-sinateur, — 1 pripravnika na delih medfazna kontrola, —1 pripravnika na delih ključavničar, — 2 pripravnika na delih referent v mat. knjigovodstvu, — 1 pripravnika na delih kore-spondent, — 1 pripravnika na delih tehnolog III. v razvoju — 2 pripravnika na delih analitik, — 1 pripravnika na delih šivilja. V letu 1984 naj bi se v DO zaposlilo 7 pripravnikov, in sicer: — 1 elektrotehnik, — 1 kemijski tehnik, — 1 dipl. ing. tek. tehnologije, — 1 konfekcionar, — 1 ing. org. dela, — 2 ekon. tehnika. Vinko Vodnik (nadaljevanje iz 8. strani) navo pa omenjena komisija izvoljena izmed vseh TOZD in DSSS. V formalnem pogledu je tako enakost »pred zakonom« zagotovljena kako pa v resnici? Trudimo se, da bi bilo tudi zares tako, čeprav to vedno ni lahko. Postopek mora nekdo predlagati oziroma zahtevati. Tu pa se zatakne. Čeprav delavec tvega, da bi bil tudi sam disciplinsko preganjen, saj je zamolčanje hujše kršitve samostojna hujša kršitev, večkrat tega ne stori. Prav tako si takšno razpo- lagalno pravico zahtevati disciplinsko ukrepanje ali ne, še vedno lastijo tudi obratovodje in vodje TOZD. Ena od temeljnih načel disc. postopka, načelo enakosti, je takrat sicer res kršeno, vendar ni nujno, da ima takšno ravnanje samo slabo stran. Kajti za vsemi temi ravnanji le stojimo ljudje, z vsemi našimi slabostmi in razvadami in včasih veliko več koristi lepa beseda in pomoč, kot pa trda roka. Zato menim, da ni nikogar, ki bi si želel lova na čarovnice, še — za dela oziroma naloge, za katera se zahteva najmanj srednja strokovna izobrazba s 4-letnim učnim programom — 9 mesecev, — za dela oziroma naloge, ki niso navedena zgoraj — 6 mesecev. Trajanje pripravniške dobe se na predlog delavca, ki vodi in spremlja pripravniško delo (mentorja) podaljša za čas začasne odsotnosti z dela pripravnika, razen letnega dopusta in udeležbe na mladinskih delovnih akcijah. Pripravniku, ki je pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in s tem dokaže, da si je pridobil izkušnje, potrebne za samostojno delo v svoji stroki, se lahko na predlog mentorja skrajša pripravniška doba in dovoli, da opravi strokovni izpit pred potekom redne pripravniške dobe. Med pripravniško dobo se pripravnik strokovno izpopolnjuje in usposablja po posebnem programu — program pripravništva, ki je sestavljen iz dveh delov: — splošni program usposabljanja, — strokovni program usposabljanja. V okviru tega programa usposablja pripravnika mentor. Delo pripravnika spremlja tričlanska strokovna komisija, ki jo imenuje komisija za delovna razmerja na predlog pooblaščenega delavca izmed delavcev, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo in delovne izkušnje za samostojno oprav- najmanj med tistimi, ki morajo skrbeti za proizvodnjo, pač pa potrebujemo neko raven delovne discipline, ki nam bo zagotovila kolikor toliko normalno obratovanje v teh nenormalnih časih. Ob tem moram spomniti še na eno resnico; velika večina vodij, šefov itd. se neprimerno bolje počuti ob dajanju pohvale kot pa pri graji. V letošnjem letu je bilo končanih 30 disciplinskih zadev, od tega 17 v TOZD Proizvodnja, 12 v TOZD Konfekcija in 1 v DSSS. Izrečeni so bili: 2 opomina, 18 javnih opominov, 8 ukrepov prenehanja delovnega razmerja, ki so bili pogojno odloženi in 2 ukrepa nepogojno. Poleg tega teče v tem trenutku še 16 postopkov, od tega 7 v TOZD Proizvodnja, 6 v TOZD Konfekcija in 3 v DSSS. Če pogledamo te številke v primerjavi z lanskim letom ugotovimo, da se je število postopkov povečalo za trikrat. Najbolj pogosti kršitvi od končanih 30 zadev sta zamujanje na de/D (12) in neopravičeno izostajanje z dela (11). Sledijo kršitve zaradi alkohola (4), malomarno delo (2) in ena kršitev žaljenja sodelavca. Upoštevajoč končane in začete postopke je bilo glede na število zaposlenih po posameznih TOZD ukrepano v TOZD Konfekcija, zoper 6,4 % delavcev, v TOZD Proizvodnja zoper 4,3% delavcev in v DSSS zoper 3,7 % delavcev. Toliko bi bilo o zaostrovanju disciplinske odgovornosti verjetno dovolj, pa vendar bi tako nekaj bistvenega ostalo nedorečenega. Najlažje bom na to okoliščino spomnil z naslednjim zbadljivim vprašanjem: Ali se tisti, ki nasprotujejo takšni »notranji politiki« kdaj vprašajo zakaj ni oz. je tako malo zamud in neopravičenih izostankov v obratih Mokronog, Peče, pa tudi v Mengšu in v TOZD Maloprodaja in Restavracija? Odgovor gotovo ni samo v majhnem številu zaposlenih pa tudi v preširoki uporabi pravice oz. dolžnosti uvedbe postopka ne, temveč v delovnih navadah in miselnosti teh delavcev. Maks Lavrinc Proizvodna praksa DO zagotavlja izvajanje proizvodnega dela učencev v skladu s pogodbami sklenjenimi s pristojnimi izobraževalnimi organizacijami. Proizvodno delo pa izvaja tudi v skladu s pravilnikom o izvajanju proizvodnega dela. Po cit. pravilniku morajo biti izbrana dela in naloge, posebno za učence 1. letnika takšna, da zagotavljajo uresničevanje smotrov proizvodnega dela ter ustrezajo psihofizičnim sposobnostim učencev, torej enostavna in obenem značilna za stroko in ustrezna z vidika varstva pri delu. Obenem naj omogočajo čim bolj samostojno delo, za katero pa je potreben čim krajši čas uvajanja. Učenec mora dela in naloge, na katerih izvaja prakso, tudi sam izvajati in ne samo opazovati delovni proces. Izbrana dela in naloge morajo biti zlasti ustrezna z vidika varstva pri delu, po možnosti takšna, da za njihovo opravljanje niso potrebni posebni tečaji iz varstva pri delu, niso postavljene posebne zahteve v zvezi z zagotavljanjem varnega dela (uporaba posebnih zaščitnih sredstev) oziroma dela za katera niso potrebni posebni zdrav-niški pregledi — nevarna dela. Tako pri izbiri del kot pri nadzoru izvajanja proizvodnega dela oziroma delovne prakse, je potreb- no sodelovanje delavca, ki je odgovoren za varstvo pri delu. Delo učencev organizirajo in vodijo delavci, ki tako glede strokovne izobrazbe kot tudi delovnih izkušenj in poznavanja varstva pri delu v celoti izpolnjujejo pogoje za opravljanje takega dela. Za vsako skupino učencev organizira TOZD prvi dan proizvodnega dela oziroma delovne prakse uvajalni seminar, na katerem jih spozna z organizacijo in tehnološkim procesom v TOZD, značilnostim dela in nalog v obratih, kjer bodo delali in zlasti z varstvom pri delu po programu, ki velja za novo sprejete delavce. Po uvajalnem seminarju učenci obvezno opravijo preizkus znanja iz varstva pri delu za delovne naloge, katere bodo opravljali in podpišejo izjavo, da so bili seznanjeni z ukrepi za varno delo. TOZD zagotavlja kvalitetno in nemoteno izvedbo proizvodnega dela oziroma delovne prakse, zlasti pa: — učence seznanja z deli iin nalogami, ki jih bodo opravljali, s predpisi za varno delo ter splošnimi in posebnimi varnostnimi ukrepi za varno delo pri opravljanju delovne prakse, — v tem času jim nudi topli obrok oziroma prehrano pod pogoji, ki veljajo za delavce TOZD, — določi zlasti tista opravila, ki jih učenci lahko uspešno in varno opravljajo, — določa delovni čas učencev pri opravljanju delovne prakse v okviru 40 ur na teden v skladu s splošnimi predpisi, — seznanja učence z organizacijo dela ter samoupravnim in družbenopolitičnim življenjem TOZD, — jih v tem času vključuje v samoupravne, družbenopolitične in druge aktivnosti, — za čas, ko opravljajo proizvodno delo oziroma delovno prakso, učencem zagotavlja nagrado v sorazmerju z delovnim prispevkom k dohodku TOZD. Pri določanju višine nagrad se upošteva ocena učenčevega praktičnega dela oziroma delovne prakse, bi jo pismeno poda inštruktor po končanem proizvodnem delu po naslednjih kriterijih: — trajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse, — usposobljenost učenca glede na letnik, — odnos učenca do dela, — izpolnjevanje in vodenje dnevnika o proizvodnem delu oziroma — prihajanje na delo. Vinko Vodnik Razstava del slikarja Tomaža Gostinčarja Slikar TOMAŽ GOSTINČAR razstavlja v DO Induplati, v prostoru jedilnice cikel V SVETU LUTK. V nadaljevanju objavljamo nekaj misli kritika Tarasa Kermaunerja o slikarju in njegovem delu Mlajši slovenski umetniki — posebno tisti, ki ne prihajajo z akademije — sc že nekaj časa in zmerom uspešneje upirajo ljubljanski šoli. Če je recimo Bernikovo slikarstvo metafora za steno, pred katero stoji današnji človek, spremenjen v znak, ki je nalepljen na steno ali vanjo vrezan, pomeni Gostinčarjevo slikarstvo vrnitev neposrednosti. Pod členom-znakom odkriva Gostinčar divjega, besnega, živopisnega človeka, ki ga notranje sile kar razganjajo. Ne mislim, da bi bil ta »neoekspresionizem« (zgled Kokoschke, Soutina itn.) zaostalost; narobe. Neoekspresionizem sledi neoabstraktizmu kot upor zoper kodiranost sodobnega človeka. Cikel V svetu lutk vrača v slovensko slikarstvo vsebino: tisto, kar so slikarji zadnjih nekaj desetletij najbolj izganjali, tkim. literarnost. Končuje se obdobje osamosvojene barve in likovnosti: ideologija esteticizma. Gostinčar je med najbolj izrazitimi vodniki tega novega gibanja. Od jemčevske prefinjenosti, od mistično lepotnih emblemov Kra-ševčeve, vrača Gostinčar naivno neposrednost. Namesto hiperkultivi-ranosti strast, bes, polna telesna čutnost sveta. Umetnost ni več forma rituala, ampak tudi njegova vsebina. Spet postaja pomembna zgodba. V slikarstvu se nekaj godi. Življenje lutk ali lutkarsko življenje je predstava dogodkov; Slikarstvo se vrača v svoj veliki vir, barok. Ni zaslepljenosti, da je mogoče obuditi natumi prostor; odtod izbira scen (ografije). Slikar ne teži več v iskanje zakonitosti sfer, vesolja. Spominja se svojega otroštva; poezija teh akrilnih slik poudarja otroškost sveta. Konec mondenosti. Lutke nas navajajo na misel o gledališkem ritualu. Gostinčar postavlja na sceno bistvo sveta: štiri lutke so predstavnice bistvenih likov. Ženska kot večno žensko. Prerok kot nosilec vizij, skrajne zahtevnosti. Mož postave kot lik državne družbe, ustanov. In človek — slikar sam — ki ga raznaša med vsemi tremi liki: ki je vse troje. Gostinčar ima malo prednikov na Slovenskem. Slika ostro, silovito, sveže. Daleč je od nežno skromnega lirizma milih tihožitij. V njegovih slikah ni prijaznih prehodov in uglajenega okusa. S svojo eksplozijo temperamenta in skoz simpatično samovoljo podčrtuje nasprotja sveta, ne le njegove razlike (ni mu mar nians). Prepričan sem, da se bo slovensko slikarstvo iz slepe ulice hiper-kulture in zglajenega profesionalizma prerodilo ravno na poteh, kakršno zaznamuje Gostinčarjevo iskanje. Uspešen začetek naših športnikov na tekmovanju delavskih športnih iger Zaključeno je prvo polletje športnega tekmovanja, ki ga organizira Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu Domžale. Po skromnem ekipnem dosežku naših smučarjev, smo si znatno popravili bero točk v disciplinah, ki so se vrstile vse do konca maja. V namiznem tenisu smo v ekipnem delu dosegli 2. mesto, v streljanju smo pri ženskah osvojili prvo mesto in pri moških 2. mesto. Odlično so se odrezali naši nogometaši, ki so na pravkar končanem turnirju zasedli tretje mesto. Končano je tudi tekmovanje v kegljanju, kjer so naši kegljači in kegljačice v ekipnem delu zasedli zlato sredino. V skupnem seštevku doseženih točk v ekipnem delu tekmovanja vodi ekipa TOSAME z 180 točkami pred našo ekipo, ki je skupno zbrala 175 točk, dočim je ekipa MLINO-STROJA s 156 točkami tretja. Zaostajamo torej 5 točk za prvim mestom, kar je naš cilj, da ponovno nostanemo vseekipni zmagovalci občine Domžale. Do konca tekmovalne sezone si še sledijo discipline: balinanje, odbojka ženske in moški ter šah. REZULTATI VELESLALOM: ženske ekipno: L Lek, Mengeš 2. Biro 71, Domžale 3. Univerzale, Domžale 9. Induplati, Jarše ženske posamezno — B kateg.: 1. Pavla Makovec, ki je bila obenem tudi edina predstavnica našega kolektiva na tem tekmovanju moški ekipno: 1. Lek, Mengeš 2. Papirnica Količevo 3. Slovenijales, Preserje 12. Induplati, Jarše moški posamezno — A kateg.: 18. Jože Topolovec B kateg.: 32. Marjan Makovec C kateg.: 5. Milan Zabret SMUČARSKI TEKI: moški ekipno: 1. Mlinostroj, Domžale 2. Zavarovalnica Triglav 3. Helios, Domžale 5. Induplati, Jarše moški posamezno: B kateg.: 3. Frenk Kavka C kateg.: 9. RajlTo Kavčič D kateg.: 6. Stane Jerman NAMIZNI TENIS: ekipno: L Papirnica Domžale 2. Induplati, Jarše 3. Mojca, Lukovica posamezno: 3. Rajko Kavčič 4. Nedeljko Perič 5. Matjaž Korošec STRELJANJE: ženske ekipno: 1. Induplati, Jarše, 439 krogov 2. Tosama, Domžale, 335 krogov 3. Termit, Domžale, 312 krogov ženske posamezno: L Darja Fortunat, 175 krogov, Induplati 2. Marija Premože, 157 krogov, Termit 3. Slavi Porenta, 135 krogov, Induplati 6. Breda Kurzvveil, 129 krogov moški ekipno: 1. Mlinostroj, Domžale, 514 krogov 2. Induplati, Jarše I, 484 krogov 3. Tosama, Domžale, 478 krogov 8. Induplati, Jarše II, 402 krogov moški posamezno: 1. Niko Kržan, 179 krogov, Mlinostroj 2. Zdravko Krajšek, 172 krogov, Mlinostroj 3. Feliks Urmaš, 167 krogov, GG Trzin 4. Franc Rihtar, 164 krogov 7. Stane Zajc, 163 krogov 9. Franc Benda, 157 krogov 21. Vinko Kurzvveil, 141 krogov 23. Jože Šoštarič, 139 krogov 36. Boris Kocmur, 122 krogov REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE STRADIVARI — PRTLJAŽNIK — ADAM — SIENA — KINA — IGRA — ANJA — AO — TOPLICE — D — ABANDON — BA — Z — IRI — RADENSKA — CZ — FRAKAR — POMLAD — EVORA — KAČ — GLAVA — ROVACA — ODA — RAKAR — KNEZ — STROJ — AD — EINEM — LD — DOTIK — VK — RAPA — VAS — SRNA — RO — ORSK — TAKT — ŠTAFETA — IKAR — SLATINA — SA — DARE — SVRHA — AMIN — ILEANA — MOMO — AALTO V uredništvo Konoplana je pri- KOSEC HELENA, 1. nagrada spelo 27 rešitev nagradnih križank. KRIŽMAN NANDE, 2. nagrada Izžrebani so bili sledeči reševalci: VODNJOV ERNA, 3 nagrada KEGLJANJE: moški ekipno: 1. Tosama, Domžale, 9380 kegljev 2. Helios, Domžale, 9027 kegljev 3. Napredek, Domžale, 8904 kegljev 7. Induplati, Jarše, 8439 kegljev ženske ekipno: 1. Tosama, Domžale, 5636 kegljev 2. Univerzale, Domžale, 5451 kegljev 3. Napredek, Domžale, 4799 kegljev 4. Induplati, Jarše, 3909 kegljev NOGOMET: L Mlinostroj, Domžale 2. Helios, Domžale 3. Induplati, Jarše STANJE PO DEVETIH DISCIPLINAH: L Tosama, Domžale 180 točk 2. Induplati, Jarše 175 točk 3. Mlinostroj, Domžale 156 točk 4. Helios, Domžale 139 točk 5. LEK, Mengeš 129 točk 6. Papirnica Količevo 113 točk 7. Termit, Domžale 101 točk 8. Univerzale, Domžale 93 točk 9. Napredek, Domžale 76 točk 10. Biro 71, Domžale 71 točk Rajko Kavčič ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta VALENTINA STUPICA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije Radomlje za prejeto cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Hči Marija Stupica ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame IVANKE KOŠICEK se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz predilnice in sukalnice za prejeto denarno pomoč in izraze sožalja. Hči Ivanka Grm ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta ALOJZA PUŠLARJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Sin Alojz Pušlar obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA POROČILO O GIBANJU OD ZA APRIL 1984 Vstopi: 1. Dragi Avramovski, delavec v oplem., vstopil 23. 4. 1984, 2. Marija Jemec, tkalka, pre-mešč. iz TOZD Restav. dne 1. 5. 1984, 3. Angelca Pečjak, čišč. sur. tkanin, prem. iz TOZD Restav. 1. 5. 1984, 4. Mira Gačič, tkalka, vstopila 21. 5. 1984, 5. Liljana Stanešič, tkalka, vstopila 21. 5. 1984, 6. Rasima šišič, prev. preje, vstopila 21. 5. 1984, 7. Spomenka Milanovič, čist. prostorov, vstopila 21. 5. 1984. Izstopi: 1. Amalija Levec, previjanje v sukal., upokojena 3. 5. 1984, 2. Marija Gabrič, čišč. sur. tkanin, upokojena 4. 5. 1984, 3. Boris Jerin, vzdr. strojev, izstopil 7. 5. 1984, 4. Mira Gačič, tkalka, izstopila 25. 5. 1984, 5. Liljana Stanešič, tkalka, izstopila 25. 5. 1984, 6. Marija Florjančič, predica, upokojena 31. 5. 1984, 7. Francka Osolin, sukanje, upokojena 31. 5. 1984, 8. Slavka Plevel, čišč. sur. tkanin, upokojena 31. 5. 1984, 9. Branko Peterka, vodja skupine v tkal., izstopil 31. 5. 1984, 10. Anka Matoic, vodja izmene v oplem., izstopila 31. 5. 1984, 11. Jernej Ručigaj, moj. vzdr. inšt., upokojen 31. 5. 1984. TOZD KONFEKCIJA Vstopov ni bilo. Izstopi: 1. Stane Avbelj, del. v ceradnem oddelku, izstopil 31. 5. 1984, 2. Dragan Stražar, rezkač, izstopil 31. 5. 1984. TOZD Restav. in počit, domovi Vstop: 1. Isen Selmani, strežba in prod. pijač, vstopil 23. 4. 1984. Izstopi: 1. Angelca Pečjak, premeščena v TOZD proizvodnja, 2. Marija Jemec, premeščena v TOZD proizvodnja. Vrednost točke za mesec april je znašala v btto vrednosti 0,150 din. Pregled osebnih dohodkov za me- sec april 1984, za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del in nalog. Razred TOZD Proizv. TOZD Malopr TOZD Restavi TOZD Konf. DSSS 16000—18000 32 23 18000—20000 64 1 54 20000—22000 79 5 2 67 2 22000—24000 104 8 3 51 6 24000—26000 121 8 5 32 8 26000—28000 52 3 2 14 11 28000—30000 27 3 11 6 30000—32000 23 1 4 11 32000—34000 14 1 1 3 7 34000—36000 5 1 1 1 8 36000—38000 5 1 5 38000—40000 1 1 9 40000—42000 2 8 nad 42000 3 1 1 3 19 skupaj 532 29 18 265 100 najnižji OD 16132 19949 21314 16751 20335 najvičji OD 55033 45197 46681 50841 66866 povprečni OD 24020 25295 27273 22350 33679 Bolniški izostanki v mesecu a p r i 1 u 1984 TOZD Štev. zaposl. Bolezen v % Nesreče pri delu v % Nega druž. članov v % Sprem, dru; članov v % Redni in pod. por. dopust v % Skupaj v o/o ure Izpadle Proizvod, izdelkov iz sintetičnih vlaken 555 4,68 0,41 0,39 0,07 1,39 6,94 6.780 Maloprodaja 29 1,54 — — — 3,17 4,71 239 Restavracija in poč. domovi 18 0,22 — — — — 0,22 7 Konfekcija 284 6,81 0,43 1,36 0,29 2,88 11,77 5.883 DSSS 109 1,86 — 0,17 — 1,37 3,40 652 Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih 995 delavcev Izostanki zaradi bolezni 4,81 % Izostanki zaradi nesreč 0,35 % Izostanki zaradi nege družinskega člana 0,63 % Izostanki zaradi spremstva 0,12 % Izostanki zaradi rednega in pod. por. dopusta 1,84 % SKUPAJ: 7,75 % POROČILI SO SE: TOZD MALOPRODAJA Sprememb ni bilo. DSSS Sprememb ni bilo. 1. Helena Brojan, poročena ROJKO, 2. Helena Burgar, tkalka, poročena KNEZ. Iskreno čestitamo! Izdaja v 1500 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Ivica ČESNIK, Darja FORTUNAT, odgovorni urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421—1/72 od 8. 4. 1974).