^ »Anina platana ▼ gotovini ŠTEV. 81. V LJUBLJANI, ponedeljek, 11 1927. Posamezna številka Din 1' LETO I\ Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. MeseJSoa naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—. inozemstvo Din 30'—• Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. ttrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 13.633. cijt ir. Žcrjata. ^enskelh* je ?aPišal Dit •ur. Gregor žerjav uvod-not ° >XZ^6®nein stanju v Sloveniji«. Čla- morn KH;__________\ •_________nno no i rn°ra P° mnenju naše SDS sil-K^™e.n!*en> ker ga je »Jutro« v svoji Hani številki celotno ponatisnilo. 22* Vsle(l njegove imenitnosti, ko pa te« ^ .^eS°vih več kot imenitnih trdi-, > moramo tudi mi posvetiti temti član-,, a) pozorilbsti. iflv ,/?m ^a«ku skuša dr. Gregor Zer-no vlada v Sloveniji izjem- Pom *n to vs^eubiia *® v s*®‘ osion a?4k«jital’ ki j® Pravi in končni To ' VIle *deje.< “ieritacH ^*^ vsebina Žerjavovih la-vsfih<3.. i * ^iso zaušnice samo po njih Še boij pd tem, kdo jih Pa poglejmo si ttkit»rfei, kaj ni b & ?erjavu prav. Zei-jfev pravi, da vlada v Sloveniji izjemno stanje. verujemo, da vlada za Šfts fci-**? izjemno stanje, ker vendar enkrat ne PJe kdmiandirati po svoji mili volji. _ a tako izjemno stanje je cisto v re- aemokrawnihiHa.liUtSkega zaUpanja’ V & dQ vladah drzavah pa ima3° pravilno naroda tisti’. ki ;in1&i0 ve' korala -snriio, Tndi s tem se bo . saiS'™' !* «*• d« SDS. Ni Pa v rgj i f^njza integralna jugo-ko iziPm„ kadar vlada v državi ta- E b** jlgt&ifc in da s§, | mbrjlci . nfe r^lcei° na odgovornost. In tudi ni v oiokV • 0 izjtemnd stanje, da se s sa- venšči^- ^anja integralna jugosloven- Slovenii'-' T^ko izjemno stanje pa je v vladi] jr- in tedaj je bila SDS na bi jo je.bil tedaj šef naše SDS., da pravna » ušesa! Da, tedaj je bila žasltipo ^'Surnost v deželi in ne brez p s« }>DS. ®eBl fhJ311084 svo^e vrste je vzdih po hiv-*nčnem de,eSatu> ne vsled oseb-V« temveč vsled načelnega stališča. a vsak načfii pa priča Vzdih dr. Zer- * Va o čudnem ae uredbe države. Pri tej priliki bi pril P°mnili v karakterizacijo izvajanj dr Žerjava samo to, da novi finančni dele-sploh ni klerikalec. ‘i^kaj posebnega je tudi, da je dr. Žer-Ha4jT°ti temu, da ima oblastni odbor sa zdravstveno s anje nunqnskega kra- 1)8, ker bi takrat nag kralj 80tovo od- banko, kdo je ubil Slavensko banko in kdo ima še več takih zaslug za slovenski kapital. Na vse zadnje pa še očitek, da je kapital pravi in končni oslon države. Ne, g. dr. Žerjav, in stokrat ne! Pravi in končni oslon države je samo zadovoljen narod in ker ni mogel narod biti zadovoljen, dokler je gospodarila SDS, zato je za njo nastalo izjemno stanje. In prav je tako, ker je bil že skrajni čas! TA TEDEN SE PRICNO DIREKTNA POGAJANJA Z RIMOM. Beograd, 11. aprila. Direktna pogajanja z Italijo so še vedno predmet živahnega zanimanja vseh političnih krogov. Dosedaj se pogajanja še niso mogla za-čfeti, ker je bil Mussolini okupiran s pogajanji z Bethlenom. Dopušča se možnost, da se pogajanja ne bodo pričela niti v torek, ako bii bil Mussolini zadržan, da se sestane z Rakičem, ki je zaprosil ta sestanek m torek. Vsekakor se bodo pogajanja pričela v teku tega tedna. Včeraj dopoldne so bili francoski, angleški in nemški poslanik pri ministru zunanjih poslov dr. Periču in pri njegovem pomočniku Markoviču, da se informirajo o direktnih pogajanjih in o roku, kdaj se bodo ta pogajanja vršila. Dobili so odgovor, da natančen datum še ni določen in da je vse zavisno od Mussolinija, kdaj bo lahko sprejel Rakiča. potoval v Bukarešto. Morda pa se bo upoštevala pTisotribst bizantologOv v Beogradu. KONFERENCA DEMOKRATSKE STRANKE V ZAGREBU. Zagreb, 11. aprila. Včeraj dopoldne in popoldne se je vršila v Zagrenil $b-krajinska konferenca demokratske stranke, na kateri so bile, zastopane vse organizacije Demokratske stranke na Hr-vatskem. Na konferenco so prispeli iz Beograda dr. Voja Marinkovič, dr. Ribar in Grga Angjelinovič. Dr. Marinkovič je dejal o svojem prihodu v Zagreb, da je prišel zato, da se udeleži te konference. Na vprašanje, ali bo vstopila Demokratska zajednica v vlado, je Marinkovič odgovoril, da še hi krize in da še potemtakem nihče nima mandata za sestavo vlade. Zaradi tega se tudi ne vodijo pogajanja o vstopu Stranke v vlado. Kar se tiče konference, je izjavil svoje zadovoljstvo, ker še je na konferenci videlo, da stranka v zadnjem času lepo napreduje. Marinkovič se povrne danes v Beograd. OTVORITEV BIZANTOLOŠKEGA KONGRESA V BEOGRADU. Beograd, 11. aprila. Danes ob 10. se bo pričel v navzočnosti kralja, predsednika vlade in skupščine in patriarha Dimitrije 2. internacionalni bizantološki kongres v veliki dvorani nove univerze. Popoldne si bodo gostje ogledali zanimivosti mesta. Ob 5. bo svečan sprejem v akademiji, ob 7. bo koncert Obilica in ob 8. slavnosten banket. LYA MARA SE PONESREČILA. Hamburg, 11. aprila. Berlinska igralka Lya Mava se je včeraj ponesrečila na vožnji z avtomobilom,, ki je trčil ob drug avto. Dobila je več poškodb. Ugotovilo se je, da si je zlomila ključno kost. Važna avdijenca Uzunovice. Beograd, 11. aprila. Včeraj popoldne je bil več ko eno uro predsednik vlade Uzunovič v avdienci pri kralju. Na vprašanje novinarjev je odgovoril Uzunovič: »Ni bilo nič važnega. Kadar gre predsednik vlade na dvor, da referira kralju o rednem poteku državnih poslov, to ni nič posebnega. A kaj "je ž ostavko vlade? >Na to boste morali čakati.« Ker se je Uzunovič tako izrazil o svoji avdienci, se v dobro poučenih krogili smatra, da jfe ta avdienca velikega pomena za današnjo situacijo in se misli, da še situacija nahaja na razpotju. Kaj natančnejšega in pobližjega je težko db-znati b samem poteku, avdience, a politični krbgi, ki šo v neposredni zvfezi z akcijo, ki jo vodi Uzunovič, šo mnenja, da sfe š to avdienco začfenja prvi razplet političnfe situacije. Težišče vsega je v tein, kako je Uzunovič razložil .kralju svojo situacijo v parlamentu. Ako je Uzunovič v svojem poročilu trdil, da ima zagotovljeno večino, s katero se lahko svobodno in brez bojazni 19. t. m. predstavi Narodni skupščini, potem je gotovo, da Uzunovič ne bo po tej avdienci izvajal nikakih posledic. V slučaju pa, da je Uzunovič pri razlaganju situacije navedel pravo stanje stvari in predočil možnost, da vlada ne bo razpolagala s potrebno večino, smatrajo vsi politični krogi, tako centrumaši kakor tudi nezadovoljneži, da bo moral Uzunovič v enem ali dveh dneh podati ostavko in odpreti pot nadaljnemu razvoju dogodkov. Ker je situacija za Uzunoviča danes zelo resna in ker ne more z gotovostjo računati na večino Narodne skupščine, so v radikalnih vrstah uverjeui, da je bilo Uzunovičevo poročilo podano sigurno v tem duhu in da stojimo potemtakem neizogibno pred njegovo ostavko kot prvim aktom po tej avdienci. KOMBINACIJE Z VELJO VUKKEVI feEM V OSPREDJU. Beograd, 10. aprila. V pogledu nadalj-nega razvoja naše politične situacije smatrajo politični krogi, da ima največ izgleda kombinacija Vel je Vukičeviča in to iz dveh razlogov. Prvič, ker ta kombinacija izključuje iz vrhovne državne uprave Uzunoviča ih Božo Maksimoviču ih drugič, ker smatrajo, da bi našla več odziva v opozicijonalnih vrstah kakor pa Uzunovičeva vlada. SKUPŠČINA FEDERALISTOV V ZAGREBU. Zagreb, 11. aprila. Včeraj je bila v Zagrebu skupščina federalistične stranke, na kateri je imel dr. Trumbič važen govor o zunanji politiki. Ta skupščina je bila sklicana kot reakcija na Radičevo prizadevanje, da se Zagreb podvrže zagrebški oblasti. Vsi poslanci so obsodili ta poskus Stjepana Radiča. LAHEN POTRES V MOSTARU. Mostar, 11. aprila. Včeraj popoldne ob 4.43 se 'je čutil v Mostaru precej močan potres, ki pa ni napravil nobene škode. MADJARSKA — JUGOSLAVIJA 3:1. Budimpešta, 11. aprila. Včerajšnja fekma med Madjarsko in Jugoslavijo se je končala z zmago Madjarske z izidom 3:1. AVSTRIJA - MADJARSKA 6:0. Dunaj, 11. aprila. Tekma Avstrije proti Madjarski se je odigrala z rezultatom 6:0 v korist Avstrije. »NAK0DN1 DNEVNIK« 11. aprila 1927. ————im • i i n m' ■ ————mmn?WMi • Nepoboljšljivi. Leta in leta se je ponavljala vedno ista pesem. Vedno večje davke je plačevala Slovenija, vedno manj pa je dobivala iz državnega proračuna. Vse slovensko gospodarstvo je vsled tega propadlo in zato se je po vsej Sloveniji vedno bolj širil klic, da treba Sloveniji gospodarsko pomagati in da ne sme nesrečno strankarstvo še nadalje biti glavna točka slovenske politike. In letos, ko je vstopila SLS kot najmočnejša slovenska stranka v vlado, je javnost splošno pričakovala, da se sedaj prične doba gospodarskega dela za Slovenijo. Vsak Slovenec bi moral biti tega le vesel, zlasti pa vsak pravi naprednjak, ki vendar vedno povdarja, da hoče napredek. Temelj vsega napredka pa je vendar gospodarski napredek. Zalibog pa se je izkazalo, da so naši narobe naprednjaki ostali svoji reakcionarnosti zvesti in da se niti pri tej za vso Slovenijo tako važni stvari niso mogli otresti svoje strankarske zavisti. In tako smo doživeli v soboto, ko sta »Slovenec« in naš list poročala o velikih uspehih SLS za Slovenijo, da je glasilo narobe naprednjakov te uspehe hotelo utajiti. »Slovenski Narod«, kateremu je važnejša »zboljšana situacija v Rumuniji« in »pestra ljubljanska« (strankarska) kronika, kakor pa perfektiranje ameriškega posojila — tako je vsaj treba sklepati z ozirom na plasiranje vesti — ta »Slovenski Narod« poroča v drobni pripombi, da poroča sicer Slovenec«, da se bodo iz ameriškega posojila začele letos graditi tudi železnice v Sloveniji, da pa v Beogradu o tem žal nič ne vedo .. . Glasilo reakcionarnih naprednjakov je samo pozabilo dostaviti: In tako 9ino prepričani, da na našo splošno zadovolj- -nost iz klerikalnih železnic nič ne bo. Zakaj mi, kar nas je ta pravih liberalcev se vozimo samo z železnico, ki so jo dali liberalci, ne vozimo se pa v klerikalnih železnicah. Pripomba: v Beogradu žal o tem nič ne vedo, pa je tudi sicer tako mojstrska in tako originalna, da je treba o njej iz-pregovoriti še par besed. Bili bi namreč silno hvaležni dičnemu »Slovenskemu Narodu«, če bi povedal, koga v Beogradu je vprašal, če je »Slovenčeva« vest resnična. Da kak postrešček, ali kdo drugi ne ve o tem ničesar, to radi verjamemo, in da tudi politiki SDS o tem nočejo nič vedeti, tudi radi verjamemo. Zato pa tem bolj dobro -vse to vedo vsi vodilni politiki iz vladnih strank. Zato naj »Slov. Narod« kar lepo pove, kdo nič ne ve o progah, ki se bodo gradile v Sloveniji, ker drugače menda tudi sam ugane, kako je kvalificirati njegovo pripombo. Nato poroča »Slov. Narod« o pridobitvi Ljubljanske borze, da sme ta trgovati tudi z devizami. Tudi tu ni mogel premagati »Slov. Narod« svojo zavist in je dostavil, da Ljubljanska borza tozadevnega obvestila še ni sprejela in da tudi še ni znano, ali in kdaj bo otvorila tudi devizno in valutno trgovino. Pripomba »Slov. Naroda« je popolnoma netočna, ker je bil predsednik Ljubljanske borze, g. Ivan Jelačin, ki se je samo vsled Ljubljanske borze nahajal v Beogradu, osebno obveščen o novi koncesiji Ljubljanske borze. Zato tudi drugi del pripombe »Slov. Naroda« popolnoma odpade. Dovoljenje za devizno trgovino je za Slovenijo največje gospodarske važnosti, ker to pomeni, da bo letno ostal najmanj en milijon dinarjev čistega dobička v Sloveniji, dočim je šel dosedaj ves ta denar v Zagreb. Zato mislimo, da bi se moral vsak Slovenec iskreno veseliti, da je to bilo doseženo in mislimo, da bi bi- lo časopisju SDS samo v čast, če bi zabeležili po čegavi zaslugi je postala Ljubljanska borza popolna borza. »Slov. Narod« pa seveda kaj takega ne amore in zato piše tako, kakor da mu je žal, da je bilo to doseženo, ker je to klerikalni uspeh in ne liberalni. Toda gospodje »liberalci« so sami krivi, če niso tega dosegli že leta 1924. Podpisana je bila koncesija za Ljubljansko borzo, toda ta ni mogla biti več izdana, ker je padla Davidovieeva vlada in je nastopila vlada nacionalnega bloka, v kateri je imela SDS vsaj tako uplivno besedo, ko danes SLS v lizuno- vi cevi. Toda SDS ni nič storila za Ljubljansko borzo in tudi ni hotela nič storiti, ker se to ni ujemalo z njenimi strankarskimi interesi. Sicer pa bo o tem še poročano na drugem mestu in zgodovina borze bo zabeležila, čegava je zasluga, da imamo v Ljubljani popolno borzo. Nepoboljšljivi so naši narobe-napred-njaki. Ko so pred vojno klerikalci pričeli z gradnjo elektrarne na Završnici, so smatrali ti narobe-naprednjaki za • svojo glavno delo, da so gradnjo ovirali. Tako tudi sedaj. Ko je vsa Slovenija nad doseženimi uspehi zadovoljna, stoje ti v zeleni zavisti ob strani. Toda zakaj vsa zavist. Saj so bili leta dolgo v vladi, zakaj pa niso svoje moči uporabili za pozitivne stvari. Mar mislijo ti zavidneži, da se z intrigami in lenobo dosegajo uspehi. Nepoboljšljivi in zato tudi brez ljudskega zaupanja in danes manj ko kdaj preje. Hm gruacija sil. Nobenega dvoma ni več, da se vedno bolj uresničuje nova grupacija velesil. Anglija hoče za. vsako ceno dobojevati boj s sovjeti, ker je postala komunistična propaganda v angleških kolonijah že premočna. Zato si išče zaveznikov in tako je prišlo do italijansko-angleškega zbližanja. Prva posledica tega zbližanja je bila, da' je hotela Italija potegniti pod svojo interesno sfero ves Balkan. Zaradi tega je prišlo do ratifikacije besarabske konvencije, zato je nastal Tiranski pakt in zato je bilo sedaj podpisano večno prijateljstvo med Italijo in Ma-djarsko. A tudi nasprotniki Anglije ne drže roke križem. Z arbitražno pogodbo z Latiško so sovjeti onemogočili blok baltiških držav proti sebi. S podporo kan-tonske vlade so podaljšali svojo proti-angleško fronto daleč do Rumenega morja. Sedaj pa so storili še korak naprej in zatajili vse svoje prejšnje izjave o tujih kapitalistih in priznali carske dolgove francoskim kapitalistom. Niso pa ostali samo pri tem, da so tako dosegli zbližanje s Francijo, temveč dosegli tudi njeno pomoč. Francija bo dajala za ceno ruskega petroleja denar za ruske investicije in kakor pred vojno, bo francoski kapital dobival svoje najbogatejše obresti iz ruskih papirjev. Ali se bo tudi obnovila predvojna politična zveza med Francijo in Rusijo? Ni mogoče še danes na to vprašanje odgovoriti, ker razvoj še ni prišel tako daleč, dasi je jasno, da gre razvoj v tej smeri. Samo eno vprašanje je še treba rešiti in nova grupacija bo perfektna. Kam se bo odločila Nemčija? To je sedaj kardinalno vprašanje vse zunanje politike in zato vse snubi nemške simpatije in zato raste vedno bolj nemški vpliv v svetovni politiki. Če.bi se odločila Nemčija za francosko-ruski blok, potem bi bile ustvarjene stare sanje Napoleona in ves svet bi bil združen v boju proti anglosaškemu svetu. Bila bi to naravnost grandijozna zveza, ki bi segala od Atlantskega do Severnega morja preko vsega evropsko-azijskega kontinenta tja daleč do Tihega morja. Ne bilo bi sile, ki bi se mogla tej grupaciji upreti. Čisto druga pa bi bila seveda slika, če bi se odločila Nemčija za anglosaški svet. Ali pa ima za industrijsko Nemčijo zmi-sla, da se veže z industrijsko Anglijo in Ameriko, kjer je njena največja konkurenca? Z novo grupacijo velesil pa bo ustvarjen tudi nov položaj za vse manjše države, ker le malo držav bo tako srečnih ko Švica, da bodo mogle ostati nevtralne v boju velikih sil. Niti tega ne bo mogla doseči večina malih držav, da bi si mogle svobodno izbrati skupino, kateri bi pripadale. Tudi to bodo odločile velesile. Vendar pa je jasno to, da bodo imele male države čisto drugačno stališče, če bodo v medsebojnem boju in čisto drugačno, če bodo enotne. Zlasti velja to za balkanske države, če bodo te po diktatu velikih sil v medsebojnem boju, potem bodo njih dežele bojišča, v nasprotnem slučaju pa jim bo morda vsaj to prihranjeno. Vsled tega je naj večje važnosti, da pride do sporazuma med balkanskimi državami, da ne bodo krvavele vsled tujih interesov, temveč da bodo branile samo svoje interese. Pa še na eno stvar treba opozoriti. Vlade, ki so v nasprotju •/. uarodom, nimajo moči, da bi se uprle tuji sili. Tako moč ima samo vlada, ki je po želji naroda. Revanšna vlada madjarskih grofov, krvava vlada oficirske lige v Sofiji, kupljena vlada Ahmeda bega, vse te vlade nimajo sile, da bi mogle apelirati na pomoč svojega naroda proti tujcu. Mi smo v tem oziru neprimerno na boljšem od vseh naših sosedov. Naj bo naša vlada še tako slaba, naj bodo napake pri nas še tako velike, vseeno so pri nas razmere neprimerno boljše ko drugod in vsak naša vlada sme na patriotizem svojih ljudi apelirati. In v tem je naša sila, v tem pa je tudi naša dolžnost, da to svojo prednost še izpopolnimo in da pripomoremo, da bo v vseh balkanskih državah zmagala demokracija. Šele potem nas bo nova grupacija sil našla pripravljene. Politične vesti. — Francoski general o tiranskem paktu. V »L’Oevru« razpravlja francoski general Beraux o Tiranskem paktu in priporoča francoskim generalom, da si ogledajo ta pakt. Vsled Tiranskega pakta je namreč postala situacija ob Vardarju zelo kritična. Če bi se italijanske čete izkrcale v Draču in Valani in potem odšle na albansko-jugo-slovansko mejo, potem bi mogle podvzeti v Macedoniji veliko vojaško akcijo. V tem slučaju bi mogli Italijani v 24 urah zasesti Skoplje (?) in prerezati glavno srbsko železniško zvezo. Francozi, ki posvečajo vso pozornost samo Renu in Visli, pozabljajo, da je Vardar enako važen. — Nadalje govori general Beraux o italijansko-madjarskem paktu večnega prijateljstva. Sumnja, da bi bil ta pakt identičen z drugimi pakti prijateljstva in da bi pomenil v jedru le običejen arbitražni pakt. 'Zato bi bilo potrebno, da bi Zveza narodov pregledala in proučila vse pogoje, pod katerimi je nastal. = Kaj stori Rusija? Sovjetska vlada je ostro protestirala proti napadu na sovjetsko poslaništvo v Pekingu. V posebni noti je sovjetska vlada konstatirala, da je bila kršena eksteritorialnost, da so bili aretirani člani poslaništva in ljudje, ki so v oficiel-nih spiskih na poslaništvu zaposlenih oseb, da so bile žene in otroci zlostavljani, da so bili prostori poslaništva poškodovani in oplenjeni ter ukradeni uradni spisi.^ Pa J1*'*1 druge stvari so bile ukradene. Sovjetska vlada napoveduje najostrejše protiuredbe. — Vrhovni vojni svet je sklenil, da imajo takoj oditi v Azijo 4 pehotne in 3 kavalerij-ske divizije. Mongolska konjenica, ▼ Številu 40.000 moi je prekoraJSila kitajsko mejo. Ge zadnja vest odgovarja resnici, potem je vojna v Mandžuriji neizogibna. r= Anglija bo zasedla ves Šangaj? Po angleških vesteh so zaprosili ugledni kitajski trgovci v Šangaju komandanta angleških čet, da zasede tudi kitajski del mesta šan-gaja, ker bi bilo samo tako mesto varno pred komunističnimi prekucuhi. Verjetno je, da je bila ta prošnja od Angležev naročena, da bi mogle angleške čete zasesti ves Šan-gaj. Znano je namreč, da smatrajo angleški vojaški krogi mejo mednarodne nase -bine v Šangaju strategično kot silno sl in bi zato hoteli to mejo razširi i. _ fnngkajSek hoče postati diktator. 1 o angleških vesteh se je nasprotje med vodstvom kantonske stranke in vrhovnim poveljnikom kantonske armade Čangkajšekoni zelo poostrilo. Čangkajšek da se čisto očitno pripravlja skleniti mir s Čangsolinom in postati nato diktator Kitajske. Angleški listi poročajo nadalje, da se pogaja Čangkajšek z boeatimi šangajskimi trgovci za posojilo v Su l6 milijonov dolarjev. Trgovci so pripravljeni dati ta denar, stavijo pa gotove pogoje. Tako naj bi Čangkajšek popolnoma pretrgal vsak stik z radikalnim centralnim odborom Kuomintanga v Hankowu. Nadalje naj bi sklenil sporazum s Cangcolinom ter odstavil zunanjega ministra Čena, ki da ’■> nreveč radikalen. Končno bi moral razorožiti vse kitfijgke delavske čete v šanga-iu — Na drugi strani pa se poioia, da je Čangkajšek odšel v Nanking, da prevzame vodstvo ofenzive proti Čangcolinu. Potemtakem je mogoče, da so angleške vesti o nasprotju stranke samo pobožna angleška želja. — Ruski konzulat v Šangaju je obkolila kitajska policija, ki aretira vsakega Kitajca, ki pride iz konzulata. Proti tej novi kršitvi diplomatične eksteritorialnosti se je sovjetski zastopnik ostro pritožil. Avstrijski Judje in parlamentarne volitve. Čeprav so avstrijski Judje številčno najmočnejša skupina, je vendar težko verjetno, da bi dobili vsaj onega predstavnika v parlamentu, ker so razdeljeni na sioniste in na asimilante. — Sionisti na Dunaju bodo, kakor pri prejšnjih, tako tudi pri sedanjih volitvah nastopili s samostojno kandidatno listo. Računajo s tem, da dobe v severno-vzhodnih volilnih okrajih dovolj glasov za en mandat. Te nade se nanašajo na to, da bo blok vladnih strank kandidiral tu znanega dunajskega hakenkreuzlerja in organizatorja pogromov dr. Riedla. Judje, ki so v tem okraju v večini, smatrajo to za provokacijo in ni izključeno, da tokrat proderejo tu sionisti. Sionisti so objavili pred kratkim volilni proglas, v katerem se pritožujejo nad slabim postopanjem z Judi in nad širjenjem antisemitizma z Avstriji. Izidor Cankar, Ljubljana. »Likovna umetnost" oli drugače!* Za slikarstvo, kiparstvo in arhitekturo, torej za to, kar Nemci imenujejo hildende Kunst, Francozi les arts pla®tiques, Angleži fine arts, Italijani arte, Čehi vytvamš mučil 1, sem prevzel izraz »likovna umetnost«, ki ga limajo Srbi in Hrvati; ker je bil ipri dbs doslej v navadi izraz »upodabljajoča uinet-nost« ali »oblikujoča umetnost«,, 6e katerim zdela »likovna umetn®!* suunJjivfl, mislili so nemara, da je to topet eden izmed mnogih drobnih poskusov, da se zaradi iz-venjezikovnih fantomov razbije ganičnost slovenščine. Pa ni tako. Tudi 6 sem dolgo omahoval med »upodaMp-l^. ! »oblikujočo« umetnostjo 'in drugi®' . ter sem se slednjič odločil za »likava« uk* nost«, ker .ta izraz najjasneje označuje in najbolje ustreza duhu našega jeaiika. Izraza »oblikujoča« in »upodabljaj0^ umetnost sta po obliki in znnislu P1'®'? . iz nemščine (bildende Kunst) in se nw obliki niti po zmislu ne prilegata slov«®® ^ mu mišljenju. Bodi v nemščini kako™0"' slovenščini izraža deležnik sedanjega c® trajno aktualno delovanje, ne pa trajnega lovnega značaja tistega subjekta, ki tako da je »plešoča umetnost« umetnost, ki sedaj pleše, ni pa nujno plesna umetnost; poročevavec, ki bi e kona motril ples slikarjev, bi mogel * no dušo zapisati, da je bilo prijetno 8'®“^ to mlado, plešočo umetnost, čeprav umetnosti v dvorani ni bilo videti. Del®*j". sedanjega časa označuje dalje zgolj sea*W še vedno se vršeče delovanje in zato je F če govorimo o Raffaelovi oblikujoča B® nositi, kadar hočemo, postavim, reči, da 1 t še vedno oblikuje sedanjo kulturo, a n8Pv() no, kadar mislimo na nekdanje slikarsko delovanje, ker Raffael ne nobenih slik več, ker torej danes ni več!W kujoč umetnik, čeprav je nakoč bil. "T k on jezikovne logike nam brani, da primer, nekdanjo Ciceronovo retori*? novali njegovo govorečo umetnosti sili, da jo nazivamo govorno ali g»v0 umetnost. $ Deležniška oblika izrazov »oblikuj®*® »upodabljajoča« umetnost je napačna, ^ pačen je tudi njih zmisel. »Oblikujoča« j<** slovom »zabaven eksil«. . Zelo značilen prepir je nastal te kazinu v Cannesu, zbirališču odstavi oložaju moviiie je za človeka, ki se piše W.r ci/^ nedostojno pred vsem svetom plesa« leston.« Pa mu je zabrusil Wrang‘° »Zato pa tudi pijem samo vodo, <;® vej!' visokost!« in smehljaje pokaže na kega kneza, ki je bila preobložena r kanii: »Sva torej bot!« A naši ljudje pa naj bi žrtvOv za tu veseli eksil! U ^ v tu' & Koalicij® NRS h SLS. Veliki so vspeiii, ki jih dose/.o Jugoslovanski klub kot član vladne koalicije 't Narodno radikalno stranko. Vsak nepristranski človek jih mora priznati Da. 'i uspehi se vidijo nekaterim cclo tako dalekosežni, da jih iznašajo celo kot nekakšen očitek, češ da Slovenija uživa izjemno stališče impram ostalim pokrajinam naše države. Samo bleda zavist a'‘ zlobnost, ali pa oboje skupaj more-torej zanikati uh zmanjšati p-mien leli uspehov. Zdi se, kakor da je nastopil konec sedmim suhim letom. ' <2'ika idejna p;idobitev je — zrna. a ue moki atije. m!v?! U1t.t8ri^ninii pridobitvami jih je je ' grecio lla račun reparacij, to in „ a se Popravljajo krivice, opustitve jih ^0?^av^anja minolih let. Mnogo pa n ^e’ so toliko neposredno kolikor je 7® ° v korist vsej državi. Mej te v, dvoma šteti zgradbo novih želez-0i„-y Pr°g v Sloveniji, razne davčne st \ave’ znižanje gotovih carinskih po-avk za najširšim ljudskim plastem ko-nstne predmete itd. ... se> kar se je dalo oblastnim skup-služi samo onemu, vsestransko , evanemu smotru, da postanejo te • upščine in delo njihovih odborov živ-^eilJa zmožno. Celo SDS je bila zahtevala — 5e Qi bi|a ta za^eva namenjena ditm° Za volilno borbo? — da je izgra-•p * 1hlastne samouprave do popolnosti, ime \V tem lučaju ni govoriti o kakem kar6 seeTe Sloveniji, zakaj, more dobiti tudi dtu stni skuP^ini’ postavljeno. Izgraditev*1' Ysai načel° ie uprave pa je v eminentno tne sam0" m celotni državi. Oblastna saomuprav«1 «• sebi namen, ampak jo je oceniti kntTI državne uprave. Kot taka prinaša, intenzivneišp in smnlrpnp»ioo intenzivnejše in smotrenejše je nJ™ VrJ n®P°sredne koristi državni celoti si odlično zadržavno delo. Prevzame 10go poslov centralne uprave in ni . °®8, da se bodo ti posli, decentralizirani, vršili mnogo racionelnejše in cent^?’ ne^° doslej. Z razbremenitvijo žavnfUe uPrave ie razbremenjen dr-aktivci>r0I'a^Uri na Pas*vn* kak°r lia g j 1 ®f,ani. svnm a3? po Pravici ponosna na delo „ . dfepcije v Narodni skupščini in svojin treh ministrov. Umevni so tr ttmfalni glasovi v njenem časopisju' Upravičeno povzdiguje svoje uspehe ter Se z njimi ponaša. Kompanja, ki jo Pfoti tako uspešnemu delu, namenjene-Ueum zlasti v blagor Sloveniji, vodi del ^slovenskega« časopisja, je le znak one inferijornosti slovenske politike, ki nam je bila napravila že toliko škode in koje . poslednji ostanki bodo — tako kažejo vsa znamenja, — kmalu izginili s površja. Toda SLS je le pravična, ako priznava, da je te vspelie mogla doseči s pomočjo Narodne radikalne stranke, svoje sopogodnice. Za vsako dajatev je treba dveh: poleg onega, ki jemlje, onega, ki daje. Zvestobi, lojalnosti in dobri volji druge, dosti močnejše, koalirane stranke je zahvaliti, ako so želje in težnje Jugoslovanskega kluba našle pri njej pravo razumevanje. S tem pa je podan dokaz, ker smo bi- li že večkrat trdili, da namreč ni resnica, da se Srbijanci ali celo da je Narodna radikalna stranka aprioristična nasprotnica Slovencem in Hrvatom. Pomesti je tudi kleveto hegemonije. Srbijanci, ki so se bili oživeli v svojo lastno državnost, so vajeni gledati na celoto. Država kot taka jim je glavni predmet njihove politike. Ob vsakem problemu se vprašajo, je li v korist celoti. Tako je bilo, ko je bila po usodepolnem na-klučju zavladala JDS in potem SDS ter je Beogradu kot nekaka repezentanti-nja prečanstva servirala najpretiranejši in okoreneli centralizem kot spas države. Beograd je vzprejel ponudbo, misleč , da je to želja in volja vseh prečanskih I krajev. Trebalo je dolgih sedem, osem let, preden je bil podan dokaz o popolni zgrešenosti te politike. Ni bil kriv Beograd. Beograd je bil pripravljen upoštevati vsak pametni predlog glede oblike in uprave nove države. Znano je, da je sam Nikola Pašid več časa mislil celo na federativno ureditev države. Zato je Narodna radikalna stranka, čim je bil ad oculos in na veliko škodo države podan dokaz o kvarnosti politične koncepcije SDS, brez oklevanja krenila na desno. Odtod koalicija z Radičevo stranko, ki bi še danes obstojala, ako bi šlo po volji NRS, odtod sedanja koalicija z SLS. Narodna radikalna stranka je pri tem pokazala vso svojo širokogrudnost. SLS se ne samo nima pritoževati, ampak mora priznati, da je našla v NRS stranko širokega političnega obzorja in globoko vkoreninjenega patrijotizma, ki ume zapostavljati ambicije in celo prestiž stranke v korist celoti. Zategadelj je le pravično, ako ugotovimo, da si zaslugo na doslej s to koalicijo doseženih uspehih delita tako SLS kakor NRS. N. N. naših nijaguS?0 nedeljo, je polagalo ei Slovanskih sp-i epskih društev Kolo ju-J)ega (jeja n . ,.®r bilanco svojega neuinor-Svc1nem polju *‘vneni> socialnem in pro- je o tv n/i11 *, 0bčni zbor v Narodnem domu udeležbi* i * a uri popoldne ob številni • druSlvena predsednica ga. Franja sli t. leva> s pozdravom vseh navzočih, zla-zborif delegatk, ki so prihitele ik občnemu deleL^i iz najbolj oddaljenih krajev. Po so bile zastopane podružnice ono Kolo lugeslovanskih sester. nju, v Ptuju, Novem mestu, Kra- Jl ugod.0 ® Loki, Kamniku, Stepanji vasi in v svojem nagovoru ome- njala, da se je Kolo tekom svojega šestlei-j nega delovanja skušalo povzpeti do višine i svojega vzora Kola srpskih sester. Požrtvovalne odbornice in članice se niso ustrašile največjih naporov pri delu za kolonijo slovenske dece v Omišlju, pri zbiranju darov na materinskem dnevu in na raznih cvetličnih dnevih, pri prodajanju oljk in ob drugih prilikah, samo, da pridobe Kolu dovolj gmotnih sredstev za izvrševanje njegove koristne naloge. T udi razni odluCujoči faktorji so širi društvu zelo na roko, zlasti mestni magistrat, ki je poklonil društvu večji znesek za otroško kolonijo na Omišlju ter naše občinstvo, ki tudi pomaga društvu s prav znatnimi podporami. Predsednica je zaključila svoj go- vor z željo, da bi se Kolo vedno tako krepko razvijalo in da bi se izkazalo vredno svoje visoke vrhovne zaščite kralja in kraljice. Predsednica se je med drugim spomnila tudi umrlih članic, agilnih Kolašac ge. Klemenčičeve in ge. Minke Jelačinove, katerima na čast vstanejo zborovalke s svojih mest. Po predsedničinem poročilu poda društvena tajnica gdč. Engelmanuova poldrugo uro trajajoče dolgo izčrpno poročilo o vsem delovanju društva. Poročilo povdarja, da se je društvo krepko razvilo in da ima sedaj v vsej Sloveniji svoje podružnice, od skrajne severne meje do južne. Kolo je imelo v Ljubljani 1470 članic, v ■ostali Sloveniji pa 5560, torej vseh skupaj 7030. Najlepša prireditev društva je bil gotovo Materinski dan dne o. in 6. junija, združen z raznimi dijaškimi prireditvami, cvetličnim dnem in manifestacijo. Društvu je prinesel Materinski dan tudi lep gmoten dobiček, kd ga je uporabilo za obdarovanje ubožnih mater in otrok. Na ženskem kongresu na Bledu je bilo sprejeto, da se vrši letos (tak materinski dan po vsej državi in sicer dne 15. maja t. 1. Društvo se je dalje z lepim uspehom udeležilo razstave »Slovenska žena« za časa velesejma. Kolo je kupilo pri Omišlju na otoku Krku posebno parcelo, kjer namerava zgraditi stalno morsko zdravilišče za naše bolne otroke. Lansko leto se je morala kolonija nastaniti v šolskem poslopju. Kolo je poslalo lansko poletje partijo 67 deklic in partijo 05 dečkov za 14 dni na morje. Slično kolonijo so vzdrževale na Krku tudi druge podružnice Kola, kakor mariborska, celjska in mežiška. Ob času organizirane pomoči poplavljen-eem je priredilo društvo na inicijativo Rdečega križa in oblasti veliko nabiralno akcijo, ki je prinesla nad 55.000 Din prispevkov. Za božičnico revnim otrokom ije Kolo v Ljubljani nabralo za 23.000 Din blaga, mestni magistrat pa ge naklonil podporo 40.000 dinarjev, tako da je društvo o tem Božiču moglo obdariti izredno veliko število otrok. Razdelilo je 240 oblek, 144 parov čevljev, 8 plaščev ter mnogo perila, drugih oblačil in jedil. Društvo je podpiralo naše primorske in obmejne dijake, naklonilo znatno podporo akademikom za izlet na Angleško itd. Dalje se je društvo po svojih odposlankah udeležilo odkritja spomenika kralju Petru v Kranju, ženskega kongresa na Bledu, sprejema čeških parlamentarcev, med katerimi je bilo več žen, dalje 50-Jetnice Srpskega ženskega društva v Beogradu, otvoritve ženskega društva v Skoplju, pogreba -Zofke Kvedrove v Zagrebu; društvo je omogočilo Cav-tatski ženski zadrugi razstavo vezenin v Ljubljani in ji pomagalo do uspeha itd. lil še zadnji teden so društvene članice izrabile priliko in prav vneto prodajale oljke ■občinstvu, ki jih je rado sprejemalo. še' mnogo drugega dela je izvršilo društvo, omeniti je le to, da je pomagalo raznim drugim korporacijam pri cvetličnih dnevih in prireditvah, med drugim tudi pri prodaji vstopnic za večer Srečka Kosovela, za kar je mladina društvu prav hvaležna, kakor tudi njegovi požrtvovalni prednica. Prav riič niso zaostajale za centralo v Ljubljani tudi njene podružnice v Celju, Kranju, Krškem, Kamniku, Mariboru, Metliki, Mežici, Mokronogu, Mostah, Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju, Radovljici, Rogaški Slatini, Škofji Loki, Stepanji vasi, Zagorju in drugod. Tajniško poročilo, ki je točno orisalo vse tiho, skromno, toda velikodušno delo društva, so sprejele zborovalke navdušeno na znanje. Blagajniško poročilo je podala gdč. Vita Župančičeva, nakar je v imenu revizorskega odbora predlagala ga. Pajničeva vsemu odboru absolutorij z zahvalo, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Pri točki volitve je predlagala gdč. Bajtova za društveno predsednico ponovno go. Franjo Tavčarjevo, kar so zborovalke sprejele z aplavzom ter tako izkazale svoji prvo-bo.riteljici zahvalo za njeno vztrajno in požrtvovalno delo. Nato je bil izvoljen veičiino-ma stari odbor. Na predlog ge. Tavčarjeve je bila nato sprejeta udauostna brzojavka kralju in kraljici ter pozdrav Srpskemu kolu. Pri slučajnostih se je vnela živahna debata o zgradbi ženskega doma v Ljubljani, v katerem upajo najti naša ženska društva varno zatočišče, hkrati pa naj bi se v njem osnoval tudi azil za ostarele uradnice in učiteljice. Ga. Gromova je še izrekla g. Tavčarjeva v imenu članic zalivalo za njeno nesebično de- lo društvu v korist, nakar je bil nad dve uri trajajoči občni zbor zaključen. Po občnem zboru se je vršila v mali dvorani »Narodnega doma« čajanka, katere se je udeležila večina zborovalk. Književnost. Ivan Cankar: Zbrani spisi. V. zvezek. »Kralj na Betajnovi«. — »Na klancu.« — Črtice iz leta 1902.« Izdala in založila Nova založba v Ljubljani 1927. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. Str. XX -f 324. Ivan Cankar se nam v tem petem zvezku svojih Zbranih spisov kaže v važnem trenutku svojega umetniškega razvoja. Drama »Kralj na Betajnovi«, s katero se zvezek začenja, spada še v njegovo mlajšo dobo, ko se je pesnik živahno pečal z Nietzschejevo filozofijoter je idejno v zvezi z drugo izdajo »Erotike« in s »Knjigo za lahkomiselne ljudi«, ki sta izšli v prejšnjih zvezkih Zbranih spisov. Tudi v »Kralju na Betajnovi« se še oznanjajo teoremi filzofije nadčloveka, a hkrati je drama, kot urednik v uvodu dokazuje, obračun z Nietzschejevo etiko in zaključek pesnikove mladostne dobe. Roman »Na klancu« vodi čitatelja v novo dobo. V oni čas umetniškega ustvarjanja, ko se je Ivan Cankar naporno ukvarjal z našo narodno usodo, jo osvetljeval od vseh strani in neutrudno reševal problem naše narodne eksistence. Ta roman je hkrati spomenik, ki ga je Ivan Cankar postavil svoji materi-mučenici; po svoji kompoziciji spada med najpopolnejša pesnikova dela. Kakor dosedanji zvezki je tudi ta tipografsko brezhiben in zelo ekonomičen. Knjiga se dobi v Novi založbi in v vseh knjigarnah ter stane v polusnje vezana 90 Din, v polplatno vezana 70 Din, broširana 55 Din. »LJUBLJANSKI ZVON«. Izšla je 4. letošnja številka »Ljubljanskega Zvona«. Vsebina je sledeča: 1. Jos. We-ster, iz Aškerčeve literarne ostaline (Dalje prih.) — 2. Joža Lovrenčič, Publius in Hi-spala. (Dalje prih.) — 3. Igo Gruden, V spominsko knjigo. — 4. Vlad. Velmar Jankovič, S knjižnega trga. (Konec prih.) — 5. Joseph Conrad, Laguna. — 6. Miran Jarc, Sonet. _ 7. Bratko Kreft, Klavir v baraki. — 8. Miran Jarc, Evropski duh v sodobni francoski književnosti. — 9. Književna poročila. Slovenska dela: Izidor Cankar: Uvod v umevanje likovne umetnosti (Balduin Saria). — Knjige »Goriške Matice. (Konec. — Joža Lovrenčič). — Srbsko-hrvatska dela: VI. Velmar Jankovič: Dečak s Une (Miran Jarc). — 10. Kronika: Domači pregled: Drama (Dalje prih. — Fran Albrecht). — Nekaj glos k izvajanju Beethovnove »Devete simfonije' (M. Polič). — Inozemski pregled: Joseph Conrad (M. Š.). — Popravek. »ČAS«. Marčna številka v Clevelandu izhajajoče revije »Čas« ima sledečo vsebino: Ne zamudimo. Frank Kerže. — Čokolada. A. Ta-razov-Rodionov, F. K. — Sprava zimske obleke. — Cilindrska republika. — Slika iz živalstva, D. J. Akely. — Senitje za delom. J. Hribernik. — Iz spominov na vjetništvo. Anton Debevec. — Sosedje oblaki. — Resnica in laž. — Živali za znanstvo. — Vsebina priloge: Obisk stare domovine. — Iz uprav-ništva. — Nekaj o cvetlicah. Avstrijsko-češkoslovaška trgovinska pogajanja so pretrgana, ker je češka vlada izjavila, da avstrijskih predlogov ne more sprejeti. Ob priliki desetletnico vstopa Amerike v svetovno vojno je poslal predsednik Dou-mergue Coolidge-u brzojavko, v kateri izraža nado, da se bo froncosko-ameriško prijateljstvo še okrepilo. k Churchillovih vojnih spominov. Usodna napaka admirala Jelli,..,,, j ^ločilnega dne odgovoril na napad -V torpednih rušilcev s protinapadom If l1 se je rajši umaknil za par točk, je admiralu Scherru, da je srečno izvršil svo Umik in rešil nemško brodovje z razmeroma manjšimi izgubami pred močnejšim sovražim. Podobne napake so se večkrat pokljale tudi pri vojski na suhem. Prvi tanki. naraščajoče hrepenenje po zmagi U1BP‘ ^siSr^kom za vsako ceno so povzro ~~ na meseca zelo nepreviden korak Prvi t„°r^e so bili predčasno pripeljani vrŠilj v • Poizkusi s prvimi tanki so se Vi X v#J£iIYU£5'l O J/l T1I1I1 UUlfti • s°taosti jV^Uarju v Halfield Parku ob pr i tanki) ^a- Lord Kitchener se ie izraz . °Vd p1 skeptično, doči: se je izrazil r ,-ju n — dočim je bil pa jSJiii navdušen, a angleški gene- ■ deloma interesiran. 50 teh veri lzdelanih v največji tajnosti in n.i-*-?Zori)Q .^hib »tanki«, da bi bila odvrnjena ■.J° v ž.v0 LI'(‘‘?8ednik ni uveljavil svoje volje Stopim ,;ž*"br“k'‘rih 15 'rkov' >”1ikih komunikeju, prBM„ Xa‘o J', made pri napadu med giohoiiA Vi T •„ Maškinpuch. g °belj0 comblesko m Razkrita skrivnost. Od 59 tankov, ki so bili prepeljani v Francijo, jih je dospelo 49 na bojišče, 35 jih* je prišlo v pozicije, kjer bi naj bili uporabljeni, in od njih 31. tank je prekoračil jarke. Kljub temu, da so pretrpeli tanki vse otroške bolezni, od katerih ni bila zadnja nezadostno izvežbano moštvo, ki je ravnalo z njim — kljub temu, pravim, se je takoj pokazalo, da je posegel v vojno nov faktor. Kn sam tank je pri tej prvi priložnosti »prelezel- nemške jarke nasproti Flers in prisilil sam brez izgub, 300 sovražnikov, da so se udali.Zudoščalo je, da se je tank le pojavil — samo pogled nanj je pognal Nemce v beg. Deset dni pozneje, 25. septembra, je neki drugi tank, ki sta mu sledili dve stot- niji pešcev, »očistil 1500 yardov jarkov in ujel 8 častnikov in 362 mož, nevštevši nešteto mrtvih in ranjenih. Angleži so pri tem izgubili le pet mož. Kljub temu pa je bil to le malenkosten uspeli. In za ta malenkostni uspeh je bila sovražniku odkrita skrivnost, ki bi pravilno upotrebljena pripomogla zaveznikom že leta 1917 do brezdvomno velikih zmag. Če pregledamo znova vse dogodke retrospektivno, se zdi, da bi bilo prepravično zvračati vso ikrivdo na sira Douglasa Haiga. Budisti verujejo, da se ob smrti vsakega človeka rodi nov človek, ki podeduje prednosti in napake svojega predhodnika. Tragedijo leta 1910 so vnaprej odmerili dogodki leta 1915. Agonija Francozov pri Verdunu je terjala na drugi strani napad Angležev v Franciji, predno je bila angleška armada in posebno težka artiljerija zadostno izvež-bana, da bi lahko napadajoče oddelke obranila težkih izgub. Tanki, katerih načrti so bili že izdelani, se niso še rodili. Obenem ni bilo zadostnih sredstev za par ofenziv ob celi fronti in sovražnik je bil do zadnjega trenutka v negotovosti, na katerem kraju pride napad. Naša mlada armada. Kampanja na zahodni fronti leta 1916 je mla od začetka do konca velika zmota, ki je francosko in angleško armado v primeru z Nemci oslabila, ne da bi se fronta bistveno izpremenila in ne da bi bile razven Verduna pridobljene kakšne strategične ugodnosti. Izgubo na prestižu, ki so jo Nemci doživeli s svojini neuspehom pri Verdunu, je skoro j popolnoma odtehtala okolnost, da se angle-1 ški armadi ni posrečilo prelomiti nemške j fronte na Sommi. j Toda niti ta nemški uspeh ne zmanjšuje ; v zgodovini slavo angleške armade. Mlada armada, kljub temu najboljša, kar jih je kdaj Anglija imela, je improvizirala ob zvoku topov, ne le inspirirana od ljubezni do domovine, pač pa tudi od prepričanja, da ogroža svobodo človeka imperijalizem in militarizem. Bala se ni nobenih žrtev, pa bilo brez-; uspešnih; in če bi bile usodne, bi ne zmanjšale njenega poguma. Najtežji boj, četudi obupen, ji ni branil, da bi se ne vrgla znova • n znova v ogenj. Niti najtežji fizični napori niso omajali njene odločnosti in niso imeli nobenega vpliva na njeno poslušnost n udanost poveljnikom. Bolj mučeniki kakor pa vojaki so angleški vojaki žrtvovali vse visoki dolžnosti, ki jih je vse izpolnjevala. Bojišče na Sommi je bilo pokopališče Kitchenerjeve armade. Cvet naroda, ki je zapustil življenje sredi dnevne zaposlenosti, se je odzval klicu Veliko Britanije in humanitete in prišel od vseh koncev kraljestva, da žrtvuje življenje za ideale človečnosti. Nepremagljivi, premagani le od smrti, so anglseški vojaki zgradili ieta 1916 spomenik narodnim vrlinam, ki ga bo spoštovalo kraljestvo na otoku tako dolgo, dokler bo živelo. Očarani zaveznik. Churchill razmotriva o poizkusu generala Nivella in o posledicah njegovih odnošajev do Lloyd Georga in angleškega vojnega kabineta. (Dalj« prih.) Dnevne vesli CARINA, 0, TA CARINA! Državen zavod je imel aparat, ki ga v naši državi ni mogoče izdelati. Ker aparat ni bil popolnoma precizno izvršen, ga je šel dal firmi na razpolago. Firma — svetovne ga slovesa — ponudi zavodu brezplačno popravilo aparata, prevzame vse transportne stroške za izvoz aparata iz države in nazaj vanjo. Aparat se po dolgih ministrskih do-zvolah res prepelje in se tudi popravljen vrne v državo. Vse brezplačno, za državo niti pare stroška. Ampak! Aparat pride na carinarno in carinama ima predpis, da zahteva 15% fakturnega zneska kot carino. Faktura je 0, 15% tega zneska carini neizračunljivo. Ona zahteva, da je nekje faktura, ki ima znesek nad 0. Zastonj, da tolmači carinski oblasti, da je logično 15% znesek 0 vedno le 0. Ne! Fdngiraj magari znesek, da se od tega zaračuna 15%. Matematika in logika sijajna! Država je v dobrih rokah! — Likvidacija veleposestev. V ministrstvu za agrarno reformo se pripravlja zakonski načrt o likvidaciji veleposestev. Zemljišča, ki ne morejo služiti ciljem agrarne reforme, se lahko prodajo, ena rodbina pa ne sme kupiti več ko 50 oralov. — Kredit za pristanišča. Direkcija pomorskega prometa je zahtevala od ministrstva za javna dela nove kredite za popravila, ki jih bo treba izvršiti tekom poletja v poedi-n ih dalmatinskih lukah. Ministrstvo bo odobrilo kredite po redu, kot so predvideni v državnem proračunu. — Borze dela. V novem budgetu je kredit za borze dela črtan. Vsled tega je odredil minister za socialno politiko, da se bodo vzdrževale, borze iz fonda za pobijanje brez-, pose ln osti. — Izmena železniških pragov. Prometno ministrstvo bo odobrilo prihodnji mesec posebne kredite za izmeno železniških pragov. Izmene se izvrše povsodi, kjerkoli se izkaže za to najmanjša potreba. — Zdravniški pregled uradnikov. Minister za narodno zdravje je izdal odlok, po katerem državni in samoupravni zdravniki za pregled uradnikov v smislu čl. 108. uradniškega zakona nimajo pravice do zdravniškega honorarja. — Znižana vožnja za potujoča gledališča. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo za člane in material potujočih igrišč. Polovične karte se bodo izdajale samo onim potujočim gledališkim družbam, ki se bodo izkazale s priporočilom umetniškega oddelka prosvetnega ministrstva. — Deputaeija pri ministru za socialno politiko. Te dni je posetila ministra za socialne politiko deputaeija hrvatskih državnih uradnikov. Deputaeija je predložila ministru prošnjo, v kateri zahteva podporo za zgradbo cenenih uradniških stanovanj. — Šumarski izpiti. Te dni se vrše izpiti za logarje. Takih šol imamo v državi pet ter imajo vsega skupaj 400 slušateljev. — Nastavljanje dnevničarjev pri sodiščih. Minister pravde je pooblaščen, da sme tekom tega budgetnega leta nastavljati pri vseh sodiščih v državi dnevničarje. Stroški se bodo krili iz personalnih kreditov za sodišča, v kolikor so krediti neobremenjeni. — Povračilo selitvenih stroškov premeščenim učiteljem. V finančnem zakonu za minulo proračunsko leto se je nahajala določba, glasom katere učitelji, ki so bili premeščeni na lastno prošnjo na podlagi razpisov, nimajo pravice do povračila potnih in selitvenih stroškov. Ta določba je ostala v veljavi še nadalje. — Sola za narodno higijeno v Zagrebu. Minister za narodno zdravje bo izdal te dni uredbo od organizacij in delu nove šole za higijeno v Zagrebu, ki je bila ustanovljena na stroške Rockefellerjevega fonda. Šola se otvori v kratkem. — Krajevni in oblastni šolski odbori. V prosvetnem ministrstvu se izdeluje specialna uredba o krajevnih in oblastnih šolskih odborih. — Učni načrti za učiteljišča. V prosvetnem ministrstvu bo imenovana v kratkem komisija, ki ima izdelati enotne učne načrte za učiteljišča. . v — Esperanto na naših železnicah. Aa pros-njo mednarodnega centralnega odbora espe-rantskega pokreta v Ženevi je dovolil prometni minister, da se v naših železniških vagonih, ki se vporabljajo za mednarodni promet, afiširajo službeni napisi tudi v es-perantskem jeziku. — Pravilnik o polaganju zaključnega izpita na trgovskih akademijah. Zastopnik ministrstva za trgovino in industrijo je podpisal pravilnik o polaganju zaključnega izpita na trgovskih akademijah. — Novi upravnik Državne hipotekarne banke. Kot poročajo zagrebške »Novosti«, bo imenovan za upravnika Državne hipotekarne banke mesto dr. Bogdana Markoviča Vo-jiu Gjuričič, direktor državnih dolgov v finančnem ministrstvu. — Z ljubljanske univerze. Na tehnični fakulteti je dne 8. t. m. diplomiral za gradbenega -Lnženjerja gospod Kajetan Kavčič iz Žirov. — Iz prosvetne službe. Za profesorja na Srednji tehnični šoli v Ljubljani je imenovan suplent istega zavoda Ciril Zupančič. — Mednarodni gospodarski kongres v Ženevi. Kot smo poročali, se vrši začetkom meseca maja v Ženevi mednarodna gospodarska konferenca. Na konferenci bo zastopana tudi naša država. Na čelu 8 članov bro-ječe deputacije bo načelnik v zunanjem ministrstvu Sava Kukič. — Kongres šumarjev. Meseca septembra 1. 1. se vrši v Nemčiji velik mednarodni kongres šumarjev. Kongresa se udeleže zastopniki vsega sveta. — Vprašanje učiteljišč. V novem finančnem zakonu je tudi uredba, ki določa število učiteljišč v naši državi, število je omejeno na 33. Ker jih je sedaj več, se nekatera s koncem šolskega leta ukinejo. — Za delavska stanovanja. Minister za socialno politiko je odredil, da se izda iz fonda za pobijanje brezposelnosti večji kredit za gradnjo delavskih stanovanj. Kredit se razdeli na vso državo. . — 1'rcd izrednim kongresom najemnikov. Na inicijativo centralne uprave organizacije najemnikov se vrši dne 13. t. m. v Zagrebu izreden kongres najemnikov, ki se ga udeleže delegati iz vse države. Na kongres so povabljeni med drugim tudi minister za socialno politiko, minister vojske in mornarice in minister za narodno zdravje. Kongres bo razpravljal o nekaterih zelo važnih vprašanjih v zvezi z zakonom za zaščito najemnikov, ki stopi sedaj iz veljave. — Delavska olimpijada v Pragi. V dneh od 2. do 6. julija t. 1. se vrši v Pragi II. delavska olimpijada. Program obsega razne tekme, nastope poedinih telovadcev in telovadnih skupin in slavnostno povorko po mestu. Udeležencem je dovoljena na češkoslovaških železnicah polovična vožnja in večje olajšave glede vizov. Za prenočišča bodo na razpolago šolska poslopja v Pragi. Prenočišča bodo brezplačna, hrana bo stala za osebo okrog 15—20 Kč na dan. — Pameten sklep. Velika ameriška družba Hardharol Compagmy v New Britain-u je izdala te dni okrožnico, da bodo vse njene nameščenke, ki se poroče takoj odpuščene iz službe. Poročene ženske, pravi okrožnica, morajo biti doma ter se brigati za gospodinjstvo in vzgojo otrok. — Zdravstveno staaje rumunskega kralja se je izboljšalo. Glasom zadnjega uradnega buletina se je zdravje rumunskega kralja Ferdinanda izboljšalo. Buletin je podpisan samo od kraljevih stalnih zdravnikov, iz tega se sklepa, da se specialisti ne konzultirajo več. V vladnih krogih se zatrjuje, da bo kraljevo življenje v par dneh izven nevarnosti. — Monopol na alkohol ua Poljskem. Iz Varšave poročajo: S 1. aprilom je uveden na Poljskem monopol na alkohol, za produkcijo in prodajo alkohola in čistega žganja je upravičena samo država. — Oj te nesrečne kvarte. Slušatelj prava v Budimpešti Nikola Heinzl je zakvartal te dni v veseli družbi ves svoj denar. To ga je tako užalostilo, da se je zastrupil s subiima-tom. Njegovo življenje je ogroženo. — Zagrebški oderuhi. Na podlagi neke ovadbe je započela zagrebška policija akcijo zoper nekatere zagrebške finančnike, ki so posojali denar proti tako visokim obrestim, da so prišli v konflikt s kazenskim zakonom, energično akcijo. Zagrebški listi poročajo, da bo proces zelo zanimiv. — 8 let ježo radi poneverbe uradnega denarja. Te dni je bil obsojen v Bitolju računovodja prilepskega prvoinslančnega sodišča Aleksander Marinkovič na 8 let ječe, ker je poneveril 63.753 Din uradnega denarja. Dokler je bil Marinkovič na svojem službenem mestu, mu kljub opetovani kontroli niso prišli na sled. Nedavno je bil premeščen v Ohrid. Mesto, da bi bil odšel na novo službeno mesto, je otvoril v Prilepu kavarno. Njegov naslednik je pregledal knjige ter ugotovil poneverbo in stvar prijavil pristojni oblasti. — Zločin degeneriranca. V Pragi je bil te dni aretiran 26 letni trgovski nameščenec Vaclav Hauk radi umora svoje 18 letne sestre. Hauk je prišel k svojim starišem na obisk. Zjutraj, ko je še ležal, mu je prinesla sestra zajtrk. Šalila in smejala sta se, nenadoma pa je počil strel. Ko je prihitela iz sosednje sobe mati, je našla svojo hčerko v mlaki krvi mrtvo. Poleg nje je ležal-revolver. Na postelji sedeči san je dejal, da se je sestra igrala z njegovim revolverjem, ki se je sprožil. Nikdo ni dvomil o resničnosti njegove trditve. Na njegovo mater je vplivala stvar tako porazno, da je zbolela na živcih in so jo morali oddati v sanatorij. Kmalu nato se je zglasil Vaclav Hauk pri neki zavarovalnici te prezentiral polico, na podlagi katere je imel terjati v slučaju smrti svoje sestre 100.000 Kč. Zavarovalnica pa wi hotela poseči takoj v žep, temveč je najela detektive, ki so ugotovili, da je dal Vaclav Hauk svojo sestro zavarovati brez njene vednosti. Stvar je postala sumljiva in možakar je tel aretiran. V preiskovalnem zaporu je priznal, da je svojo sestro umoril. Radi preteče mu redukcije si je hotel ustvariti novo, samostojno eksistenco. V to svrho je dal zavarovati svojo sestro, nakar jo je umoril. Prišel je nalašč v (ta namen na obi.sk. Medtem ko se je ž njo šalil, je izprožil izpod odeje revolver. Ko se je zgrudila, je vrgel orožje v njeno bližino, da je izgledalo, kot da je padel dekletu revolver iz roke. — Mož v kovčegu. Na progah nemških državnih železnic Koln, Essen in Elberfeld so se dogajale zadnje mesece čudne stvari. Skoraj vsak teden so se javljali adresati, ki so našli v tovornih holijih mesto obleke, blaga, kakaua, svalčic, čevljev itd. samo slamo, do-čim je izginila dragocena pošiljka brez sledu. Dolgočasa so si belili pri direkcijah zaman glave, končno pa se je izkazalo, da je s tatvinami nedvomno v zvezi kantiner v Diis-seldorfu Wilhelm Hork. Nadaljna preiskava je ugotovila, da je bil glavni akter kantiner-ja neki ključavničar, Ludvig Weichert po imenu, ki si je izmislil prav posebno imeniten, doslej še nepatentiran trik. VVeiohert je imel zaboj, čigar notranjost je bila obita z blazinami in ki je imel skrbno maskirano odprtino, skozi katero je VVeichert lahko zlezel iz zaboja, kadar je hotel. V zaboju je imel celo skladišče vlomilskega orodja in zalogo živil, ki je zadostovala za več dni. V tem zaboju ga je pošiljal njegov svak Hook z drugimi zaboji vred, ki so vsebovali slamo, ua razne adrese. Med vožnjo je zlezel Wei-chert iz zaboja, zamenjal na pošiljkah naslove in tako je dobil njegov svak pošiljke, namenjene drugim adresatom, ti pa slamo. — Poizkušen samomor lG-lctne učenke trgovske šole. Te dni si je hotela končati življenje 16-letna učenka trgovske šole v Zagrebu Hely H. Zaužila je dve tableti morfija. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Deklica je izven nevarnosti ter v domači oskrbi. Vzrok, ki je tiral lepo, inteligentno in dobro vzgojeno deklico k obupnemu koraku, je sledeči: V dekličnem srcu je vzplamtela pred meseci vroča ljubezen do nekega 24-letnega zobotehnika. Dobro situirani mladenič hoče deklico poročiti. Njeni stariši temu ne nasprotujejo, pač pa so dejali, da naj se spričo zaročenkane mladosti počaka s poroko vsaj še eno leto. To je ljubečo deklico tako užalostilo, da si je hotela vzeti življenje. Upati je, da bodo sedaj roditelji deklici dovolili, da bo skočila v zakonski jarem, po katerem tako zelo hrepeni. : Samomor londonske igralke. Te dni je izvršila samomor 38-letna igralka Muriel Ho-pe. Skočila je skozi okno. Vzrok samomora je neuspeh, ki ga je doživela nedavno na odu in vsled katerega je bila odpuščena. — Največji srbski zvon. Pravoslavna cerkev v Vršcu je kupila v Mariboru zvon, ki tehta 3500 kg. Zvon je največji od zvonov srbskih cerkvenih občin v naši državi. — Ker so ga imele ženske preveč rade, je hotel izvršiti samomor. Na kolodvoru v Parmi se je odigial te dni nenavaden prizor. Železniški uradnik Diacomo Bolvini je opazil pred odhodom brzovlaka, da je ležal kakih 100 metrov pred vlakom na tračnicah neki človek. Hitel je k njemu ter ga pozval, da naj se odstrani, sicer bo povožen. Ker se neznanec za njegov poziv ni zmenil, ga je hotel uradnik s silo odstraniti, toda možakar se je držal tako krčevito za tračnice, da ga uradnik ni mogel niti premakniti. Ker je pridrvel v tem hipu brzovlak, mu je tekel uradnik nasproti ter dal znamenje, da naj se vlak ustavi. To se je zgodilo. Neznanca so aretirali in odvedli na policijo. Tam so ugotovili, da gre za 24 letnega Olimpia Montagno. Zaslišan je izjavil Montagno, da je hotel izvršiti samomor, ker ga preganjala dve ženski s tako vztrajnostjo z ljubezenskimi ponudbami, da si ni vedel drugače pomagati, kot da izvrši samomor. — Senzacionalna afera madjarskega kiuo-igralca. Iz Budimpešte poročajo: Legitimi-stični »Magyarorszag« poroča, da je znani madjarski filmski igralec Oskar Be-regy, ki je angažiran trenutno v Holly\vo-odu posilil neko 10-letno deklico ter, ko so ga njeni rodjtelji ovadili, neznanokam pobegnil. »Esti Kurir« trdi, da Beregyja obrekujejo, ker je eden od vodij madjarskih zi-onistov. — Morala v nevarnosti. Neka konfekcijska tovarna je imela biti premeščena iz enega od predkrajev danskega mesfa Aalborga v mesto. Aalborški meščani pa so si mislili: Že sama misel na žensko je nekaj nemoralnega, ker te moti pri poslu. Nemoralnost je tem večja, če žensko vidiš. Sedaj pa naj pride v mesto kar 200 žensk. Dan na dan jih bos srečal na ulici. Smejaie in šalile se bodo. Pa še današnja moda! Morala je v nevarnosti, hočeš — nočeš! In aalborški »purgarji« so poslali na visoko oblast vlogo, v kateri- protestirajo zoper to,- da bi se dovolilo tovarni, da bi se preselila v mesto. Svoj protest so utemeljili s trditvijo, da bi demoraliziralo 200 delavk na potu k delu in od dela poulični promet. — Slovenska Matica sporoča, da izide poleg Cankarjeve knjige »Zgodovkm likovne umetnosti v zahodni Evropi«, ki je že v knji-golržštvu, takoj p° v (-lik i noči Mencingerjev »Abadon« z obširnim uvodom g. ravnatelja dr. Jos. Tominška, na kar opozarjamo občinstvo. — VII. Ljubljanski velesejem od 2. do 11.. julija 1927. Za vsakega industrijca, obrtnika ali trgovca, ki zna varovati svoj poslovni interes, je podanih dovolj vzrokov, da se odloči za udeležbo. Velesejem je edini forum, kjer se zamore praktično reprezent ir ati naša industrija, trgovina in obrt s svojimi izdelki in pri kateri priliki se z uspehom 'tolmači merodajnim vladnim krogom težnje naše industrije, obrti in trgovine. Velesejem je privabil nešteto kupcev v Ljubljano, pridobil našim podjetjem poslovnih zvez m sez-nanill inozemr&tvo z malim narodom Sloveni cev itudi v gospodarskem oziru. Solidarnost in skupnost je predpogoj vsakega uspeha. — Cvetličarna N i z z a, posestnica gospa Fani Hvala v Ljubljani, se je preselila iz Prešernove ulice na Dunajsko cesto št. 9, poleg slaščičarne Novotny ter se priporoča cenjenemu občinstvu za nadaljno noklonje-nosti tudi v novih lokalih. Ljubljana. 1— Razstavljena slika g. Franca Šerkota iz Cerknice. Pri Babke v trgovini z umetninami na Aleksandrovi cesti, je izložena slika g. Franca Šerkota, veleposestnika iz Cerknice pri Rakeku. G. Šerko je^ znan narodnjak in dolgoletni ondotni župan ter ustanovitelj Posojilnice, ki si je pridobil mnogo zaslug za občino, in je oče dekana medicinske fakultete g. Šerkota v Ljubljani. Slika je velike umetniške vrednosti m dobro pogojena od akad. slikarja Frana A. Sterleta. . ,v , 1— Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča I članstvo, da se vrši pouk na Gremijabii šoli samo v ponedeljek dne 11. t. m., v torek dne 12. t. m. pa odpade pouk radi čiščenja šolskeh prostorov. — Šolski odbor. ,j II. redni občni zbor Radiokluba v Ljubljani. Radioklub ima v torek, dne 12. t. m. ob pol 8. uri zvečer v klubovem lokalu na Velesejmu svoj občni zbor. Vabimo članstvo k udeležbi. — Odbor. 1— Občili zbor Kluba Primork se je vršil dne 4. aprilu ob 16. uri v damski sobi kavarne Emona ob obilni udeležbi članic. Občni zbor je otvorita predsednica gospa Maša Gromova in se spominjala v toplih be- LSSov£C"i‘'- kjoss sA rtEJTNI TRS sedali vseh dobrotnikov, ki so priponiogj lemu, da je klub tudi v pretečenem . uspešno vršil svoje naloge. Tajnica g- .L vec je poročala o klubovem delovanja » človekoljubnem in narodnem poLju. IG®" £ obdaroval veliko število ubogih prhB°^°-\j dijakov in družin ter vrhu tega je za ■o®*' abdoroval nad 200 ubogih otrok s Perl?1al oblekami, čevlji itd. Sledilo je poročilo gajničarke g. Guštinove o dohodkih, kih in današnjem stanju klubove blagaj : Nato se je vršila volitev novega odbora, • se je sestavil sledeče: gge. častna preda®? niča Ruža Gregorinova, predsednica Gromova, tajnica Olga Zajčeva, blagajničar ka Milka Guštiinova. Namestnice: gge. Olga Pucova, Mila Pirjevčeva, Ana Lebarjeva-Odbornice: gge. Vida Baltičeva, Ema D«r' čičeva, Marija Gostiševa, Ida Lahova, Lojz*1'1 Liščeva, Ida Mašerova, Karla Poženel«**’ Vida Vovakova, Zofija Strgarjeva, Ruža S-lehiova, Karla Šaplova, Pavla RejevaJpSP Vrčonova, Milena Zrjavova. — Odbor- &e 1— Mestna zastavljalnica naznanja,* vrši tomesečna dražba v avgustu m- 0b stavljenih predmetov v četrtek. 14. t. Vtj 15. uri v uradnih prostorih v Prečni un Maribor. pone' m— Ljudska univerza v Mariboru- ' ora deijkovo predavanje dr. Veber-ja se uaSi“' preložiti, ker smo mogli le ua ta da« -D poviti predavanje bolgarskega pis®* „ ;ugost°; litika dr. Kostova, ki bo govoril etekIosti, vansko - bolgarskih odnošajih v' ^.p-iodnort-sedanjosti — s perspektivo. J1*,., ,. v Ljub" Kakor znano, je imela ta priredile ve\jko ljaui sijajen uspeh in se je razvil. ve. jugoslovansko manifestacijo I Vrši se , , 'liki dvorani »Narodnega doma« v poneuiej 1 jek tl. aprila ob 8. uri zvečer. Vstopnina nizka - V sredo 13. t. m. je predavan* okr. glavarja n. r. g. Domicelja o »Važno^ Slovenije za svetovni promei . — Bon ^ se opozarja na izlet v Zagreb dne -o. aprila. Odhod je 23. popoldne z brzovi )g — vrnitev v nedeljo ponoči. Ne zamua ^f izredne priložnosti, da si ogledate vfVvod-nudi Zagreb lepega in znamenitega l^ras-stvom prvih strokovnjakov. Slišite *,jedste 110 .rusko opero »Carsko nevesto«- * gale-si stare plemiške gradove, umetnosn povija, akademijo znanosti in ,PVekra?„;v1 k^V ! ico. Stopite v stik z zastopniki 1I\a ggjjašk® Iurnih društev in v okolici Oiivamo pevska društva v narodm lotnj izdatki le mnoge ugodnosti, ^PL^vite se nemudoma, 200 — 250 Din- J17 t m. in vpošljite vendar na naslov: Ljudska uni- Mariboru. STANOVANJSKA AKCIJA ZADRUG V RESNI krizi. Občni zbor stavbne zadruge »Herc«. Včeraj se je vršil ob 9. uri zjutraj v salonu pri »Levu< občni zbor stavbne zadrug« »Here«. Potek občnega zbora je pokazal, je prišla ta idealno zamišljena zadruga ' resno krizo. Notranji spori, ki so bili “ nedavna v tej zadrugi še neznani, so zavz. take dimenzije, da grozi zadrugi nevarD likvidacije. Krivda je predvsem v članih samih. j« zadružnikov, ki je že dobil lastne hiše, -L. kar je nazadnje .razumljivo, da zadruga prej likvidira, da bi potem sami .krili obveznosti, ki so nastali pri gradnji njih« družinskih hišic. S tem stališčem se strmrt jo tudi upniki, -to so številni obrtniki, ki hišice zidali. Ti so mnenja, da bodo novi sestniki hiš -lažje sami izpolnjevali svoje veznosti, kakor pa celotna zadruga. Na drugi strani pa žele oni člani, ki hiši dosedaj še niso dobili, in teh je večina, 0 zadružani, ki že imajo svoj dom, ostanrt še naprej v zadrugi in naj izpolnjujejo svor zadružne dolžnosti še nadalje, dokler ne 1 be vsi člani zadruge svoje hišice. « tenlS liščem se strinja, deloma in pogojno sev«^ tudi glavni garant za največje posojil«,^-je mestna občina ljubljanska. Posebno ^ ločno pa nasprotuje druga skupina vsak poskusu kake likvidacije zadruge, .ker b j, s tem uničen mnogoletni trud onih za nik#v, ki so ostali brez hišic. ^ To nasprotje med obema navedenima- Z p mama ji* dobilo svoj izraz tudi na vco j njem občnem zboru. Opozicija, ki bi ramjr drugo likvidirala, je prišla v ostre vje'" proti odboru, izrabljajoč pri tem nia}«^« ne pogreške v knjigah, ki pa so so M«' le kot pomote. Predsednik Rot, & glič. blagajnik Poglajen in stavbni ’ pan so zaman opozarjaj zadružnik ljen v to komisijo tudi pred-PrefB’ I-vVne^a s°dišča v Celju dr. Steska. 13 B ^ vinaren občni zbor je trajal do pol Prosveta. »EROS IN PSIHE.< Operna dela poljskih skladateljev so bila slovenskem gledališču redek gost. Menda m uprizorili Moniuszkega »Halko« ‘“iinchheime r j evega »Mazeppo«; letos pa on _ v repertoar Ludomira Rozyckeg& 0,,®r° »Eros in Psihec (1922), torej poljsko V*10 novejšega časa. b .^ebina opere je vzeta iz starorimske Erosu in Psihi, ki hrepenita po Jpt-s libreto je napisal poljski pesnik šiit , ■ awski’ dejanje je razdeljeno v pet J v se vrše v antičnem veku, v Rimu, z-., Španskem, v Parizu in Eros nastopata v raiv*'e in danes. Psiha eaju in simbolično pa vlogah, po zna-Pravtako Blaks, ki ju ovh.Vedno isti osebi, ga hrepenenja kot pooseblk.^0 cUia njune-je zanimivo, poetično in nudi Dejanje, liko za velik razmah. an profesor varšavskega konservaln^; plodovit skladatelj. Poleg klavirskih skladb s aloničmh pesnitev je napisal 5 oper in k 4rS5,Twarmajor Nixschiessen!«. Poveljeval je albanski »vojski«, to se pravi, vsem moškim prebivalcem v mestu, ki so se nahajali, kakor jih je že bilo volja, ali v mestu, ali pa v strelskih jarkih, pred mestom. Ponoči so streljali na vsej fronti s salvami. Zjutraj pa so prišli pred palačo posestniki številnih oslov in govedi, ki so jih »vojaki« ponoči postfeljali, ter zelo okusno naložili mrhovine pod kraljevim oknom kot dokaz za upravičenost odškodninskih zahtev. Nekdo pa je. bil, ki se ni niti najmanj brigal za vso albansko meščansko vojno. To je bil graški univerzitetni profesor Šeiner. Pozabil sem že, ali je bil geograf, geolog ali botanik. Vendar pa je mirno hodil vsevprek po deželi ter je šatoril, kjer je ravno naneslo. Z najboljšim uspehom je ignoriral vse albanske razmere. Njemu se ni nisoli nič pripetilo ... ANEKDOTE O NEWT<)NU. O slavnem angleškem matematiku in fiziku Newtonu, čegar dvestoletnico so praznovali te dni, krožijo sledeče anekdote: Pozabljeno vino. Ko je Nevton delal leta j 1679 na svojih »Osnovah mehanike«, si ni ! privoščil niti najmanjšega razvedrila. Celo uživanje hrane in spanja je omejil na kolikor mogoče malo časa. Nekoč pa , je moral le povabiti svoje tovariše k sebi. Med večerjo je vstal, da bi prinesel iz svoje študijske sobe vino — ni pa se vrnil več. Ko je vstopil v študijsko sobo se je domislil principov mehanike. Vsedel se je k mizi in začel pisati. Če ne bi njegovi tovariši med tem pomrli, bi lahko še danes čakali na vino. Še en slučaj razmišljenosti. Nekoč zaprosi Newtonov obiskovalec gospodinjo, naj ga prijavi pri njem. Gospodinja obžaluje, ker je Newton prepovedal vsako rtiotenje med delom. Obiskovalec se je vsedel ter čakal, da neha Newton z delom in pride k-obedu. Pretekla je ura — Nevvtona še ni toda gospodi-iija je že prinesla pečeno kokoš na mizo. Zopet preteče ura. Tujsc postane lačen, poje kokoš in pro&i gospodinjo naj speče za Ne\vto-na drugo. Predno je bila ta spečena, pride Newton, zapazi kurje kosti na mizi in pravi: »Poglejte kako smo znanstveniki zamišljeni! — Pozabil sem, da sem že jedel.« Ura v loncu. Lepega dne pozabi Newton radi svojih študij zajtrkovati. Ker se je njegova gospodinja bala, da bi Ihu moglo to škodovati, je udrla v njegovo delavnico ter prinesla jajce lil lonec vode; da skuha zajtrk. Ne\vton ji pove, da bo storil to sam. Kako pa se je začudila, ko opazi čez pol ure Nevvtona pri Špiritovem gonilniku — z jajcem v roki in z uro v loncu. Ncwtonova pisma. L. 1867 je presenetil francoski matematik Chasles pariško akademijo z odkritjem navodno Ne\vtonovih pisem, iz katerih izhaja, da ni iznašel gravitacijskega zakona Anglež Newton temveč Francoz Pascal. Ta pisma so bila datirana z letom 1652, dočim je Newton dognal, gravitacijski zakon šele leta 1$S7. Chasles bi imel prav, če ne bi bilo 27.320 Pascalovih pisem ponarejenih od kralja ponarejevalcev Bralna Denis Lucasa, kateremu ni Chasles plačal zanje nič manj, kakor i40.000 frankov. Ko je bila sleparija razkrita, je sodišče obsodilo Lucasa dne 16. februarja 1Š70 1. na dve leti ječe, 500 frankov kazni in na povrnitev škode. Toda Chasles je še potem verjel v to, da je dognal gravitacijski zakon Francoz Pascal. : 64 srebrnih porok v enem dnevu. Na velikonočni pondeljek se proslavi v občini Grenay na Francoskem 62 srebrnih porok. Občina priredi zakonskim parom, njihovim otrokom in vnukom zakusko. Lansko leto se je proslavilo v Grenarju na velikonočni pondeljek 40 srebrnih porok. : Koreanski Voronov. Koreanskj svetnik Skajikinau je razkril skrivnost, kako postane človek lahko 350 let star. Ta skrivnost obstoji v kratkem v tem, da nei uživaš nič drugega kot majhne kolače iz smrekovega lubja in vodo. Čudnemu svetniku je 60 let, upa pa, da bo živel še 290 let. Sajkinan je »ipuščav-nik« 'iri živi v svetem gorovju Kongosanu. Sedaj je prišel v Tokio, kjer pripoveduje članom peerskega kluba skrivnosti svojega življenja. Pravi, da je našel stare knjige, V katerih je čital, da so dosegli takrat, ko so bile te knjige napisane, ljudje, ki so živeli na omenjen način starost do 500 let. Sajkinan spi vsak dan samo po dve uri, se masira in krepi svoje zdravje po predpisih svete, budistične vere. Poje vsak dan dva kolačka iz smrekovega lubja ter 'izpije en do ^y,a kozarca vode. Trdi, da se Čuti pri tem bolj močan in mlajši kot s 30 leti. Sedaj proučava svete knjige, da bi razkril skrivnost, bi bilo mogoče živeti brez vsake hrane. Nam se pa zdi, da je sveti mož velik slepar. : Mrtvec je Spregovoril. Črnec Jobn Sam-son v nekem manjšem mestu Avstralije je znan terboglasec (po Bartlovein s\owarju »Bauchredner«), Nedavno je napravil ob?'1" liki pogreba nekega svojega rojaka šalo. so spuščali krsto v grob, se je začul iz krf*e glas: »Prosim, bolj počasi!« Pogrebci so sf silno prestrašili. »Bolj .počasi«, je lzpreg^' ril mrtvec, »marl ne vidite, da me boste i®Pu' stili!« Možje, ki so spuščali krsto v jatnOi jo izpustili ter pobegnili prestrašeni z v$e®‘ navzočimi vred. Pri grobu je ostal samo. Joto Samson, ki se je na ves glas krohotal rad* šale, ki jo je napravil. Govoril je bil namreč iz trebuha. Ta dan se je smejal, nasledn]1 dan pa ne več^zakaj policija ga je eksemplarično kaznovala. Vigto Cavling: Školjka • . .1' , i ..V- Alfred je zaklel. Nemogoče je bilo priti kam naprej; mladina, ki se je tepla za denar, je bila na potu. Tudi streli so dosegli svoje. Vozili kapitana in Bajmakova sta bili že veSkrat (prestreljeni. Naenkrat zakriči eden Bellovih kuijev; zadet je bil v prsa. Ko je tekel mu je prbštrelila kroglja nit življenja; ttoge so so mu opotekale, toda telo je teklo še vedno naprej; prekucnil se je v kozolcu ter se v naslednjem trenutku zvrnil mrtev kot kamen v prah. Sedaj se prično kuliji braniti, da bi Sji še dalje. Bili so od dolgega teka izmučeni, .kajti tekli, sb že dobro uro; usoda njihovega tovariša jim je zlomila pogrnil, preplašeni so stali tu in si brisali z robci pot z obrazov. Niso hoteli teči vec dalje. stOnemu, ki teče le dalje, obljubim tisoč dolarjev!« zagrmi Beit. Tisoč dolarjev! Pri svetem Budi! Kako sijajna ponudba! In. kuliji zopet napnejo jermena -in stečejo dalje. Naprej! Naprej! Kapitan je bil sedaj prvi. Kroglje šo žvižgale krog njega. Toda njegovi kuliji se ne ustrašijo in voz drči dalje. »Hitreje, hitreje, rumeni lenuhi!« zakriči ju Ustreli z revolverjem v krak, da preplaši ljudi. , . . . Roparji so bili že blizu obupa. Žrtvovali so mošnjo za moštijo, da bi se mogli vsaj za nekaj metrov bolj oddaljiti od zasledovalcev. Eden Bajmakovih kalijev je bil ranjen. Pet minut kasneje pade še eden in Alfred je moral Bajinakovu odstopiti dva od svojih. ■Ddvji sprevod preteče palačai trg v vsej njegovi dolžini, dokler ne izginejo rikše zopet, v malih ulicah., •j »Vraga!« zakliče kapitan. »Sedaj se prične boji« Imel je praiv. Kakor hitro je zavil voz v eno ozkih ulic, se je pričelo streljanje z novo srditostjo. Kroglje so padale tako na gosto, da so se kuliji preplašeni umaknili in niš« hoteli napraviti niti koraka več dalje. i>Potem ven iz vozil!« zapove Beit. »Moramo peS dalje!« V tem trenutku prkle japonski policijski častnik ter šest orožnikov. Ž Baltom na čelu odhite vsi znova dalje. Zasledovalci so se nahajali v eni glavnih žil, ki gredo preko okraja revnejših slojev v Tokiu. V orijentu ne zapirajo nikdar trgovin, prodajalne so odprte sledovalci 2e vsi zbrani krog Beita' * se očividno niso skrili v so tudi pobeghild skozi »!n0,V Sfr £ druge strani se je Cul* streljanje, klici m kriki, kakor da se borijo tam Ju je. _ »Hitimo zopet dalje!« ^pove Beit. Z no vini pogumom planejo zasledovalci k templju. . . , Tu zapazijo čudno sliko. V ozadju je stai visok, lesen tempelj, lahno osvetljen s te®' ko meseSino. Njegovi* sedemvoželna zmaje-va streha se je dvigala na številnih stebrih,/ pod temnimi oboki pa so se svetili hladni obrazi Bud. Na vsaki strani templja je stala zverižena in vitka pagoda. Mesečina ie osvetljevala pozlačeni zid in razsvetljeval8 skrivnostno tempeljsko dvorišče. (Dalje prih-) • J M - - iHtti Carlniko poiredniJki in Jpedicijiki bureau * « Ljubljana, Kolodvorska ulica *i NatlOV brzojavkam: „GROH“. Telefon 2454. Podružnice: Maribor, Jesenice, Obavlja vse v, to sJrOkb spadajote posle najhitreje in pda kulanfnlmi pogoji. Zastopniki druibe spalnih vos S. O. E. za ekspresne pošiljke. ur.lin umata fatrrao v r. »iRisn si n in n 1 a. ^ vl iiwuut;ij tovarna vinskega kisa, d.žo.ž., Ljubljana ( -■**» ' * v '*Sr X' &i 5. .ul. 'lil • r«žeVa trtfra 13 Tiska CMOplss, knjiga, broSur«s cenika, c "tabelo, Statute, vabila, letake, lepaka, 'posetnice L t.