Jirvateka sodba o Radiču. Zajedaičarji, stari hrvatski političai voditelji, ki so se pri zadnjih volitvah na ljubo slogi hrvatskega pokreta podvrgli vodstvu Radičeve straake, so po HSS preokretu zopet samostojai. Za zahvalo so bili vrženi iz Radičevega poslanskega kluba ia sani Radič jih je od vseh svojih zavezaikov kot prve grdo ozmerjal. Pri razpravah v skupščiai so radičevci najhujše vpili, če je nastopil kak zajedaičar ali kak seljaški poslaaec, ki ae odobrava sedanje Radičeve politike, — ia s pomočjo radikalov so jim tudi jemali besedo. Ob tolikcm aasilju ia izzivaaju so tudi zajedaičarji opustili dolgotrajao obziraost ter odločao aastopili proti vodstvu HSS. O Radiča so objavili v svojem glavnem daevaem glasilu »Hrvat« v Zagrebu sledečo sodbo: Izdajalci. V aaši zgodoviai se še aibče ni z narodom takokrvavo igral, kakor Radič ia vodstvo ajegove straake. Nihče ai tako sramotao dovršil svoje vloge, kakor ta žalostaa družba. Skozi sedem let je zbiral hrvatski aarod vse moči svojega bitja za treautek odločilaega boja proti vsiljeni ceatralistični ustavi. Vsi dosedaaji boji so šli za tem, da se ta za aas pogubni centralizem zruši ia da se doseže revizija uslave, ki bi zajamčila hrvatskemu aarodu življeaje. V tem strašaem sedemletaem boju je hrvatski aaxod mnogo pretrpel. Loaiile so se eksisteace, rušila so se domača ogajišča, uaičevala se je upravaa, prosvetaa in celo sodna orgaaizacija, gospodarski razvoj aam je bil presekaa ia strmoglavili smo v silao bedo. Ječe so se aapolaile mučeaikov, prelivala se je kri ia padlo je več sto glav. Boj je bil težek ia krvav, a izid? Izid je popolaa ia sramotaa kapitulacija, iz\redena od oaih, ki so to borbo vodili ia se postavili aa čelo aaroda. Sedem let so govorili naroda, da je rešitev ediao v republiki ia da se »a ničesar drugega ne sme pristati. Celo roke in dneve so razglašali, do katerih aaj bi prišla ta republika. A uaeakrat, kar čez noč so izjavili, da je vse to aeumaost in da so očaraai od kraljestva. Ni ne slabo ae čudno, 4e se kdo navduši za moaarhijo, a ta moaarhija obstoji že sedem let ia čemu se je potem tako dolgo vodila borba proti njej? Zakaj se je sedem tet narod varalo in slepilo? V hrvatskem aarodu so bile straake z avtonomističnim pa tudi s federativnim programom. Vse te stran ke je pa Radič proglasil za izdajalce in je stavil koafederacijo (zvezo samostojaih držav) kot najmanjšo hrvatsko zahtevo. Daaes pa njegova družba ae mara ae koafederacije, ae federacije, ae avtoaomije, aavdušeaa je za kruti centralizem ia ae zahteva niti takozvane upravae deceatralizacije, ki jo je sam Pribičevič zahteval. Radičeva družba torej stoji še aižje od Pribičeviča. Izdajalstvo, sramotao izdajalstvo je zagrešeno aad hrvatskim aarodom. To je zločiaska prevara, to je rop ia zloraba aarodaega zaupanja. Tem poslaacem aarod ni dal maadatov, da prodajo njegove iaterese, ampak, da ga zastopajo ia braaijo. Če aiso mogli ali pa aiso hoteli zastopati programa, na katerem so bili izvoljeai, bi pa morali vraiti mandate naroda, da si izbere aove predstavnike. V najstrašaejših daeh. obznaae se je aarod izjavil za prejšaji program svoje slranke ia kdo si more predstavljati, da bo sedaj kar aaenkrat za PPprogram, katerega so se radičevci z obema rokama oprijeli. Ni mogoče, da bi se narod dal sedaj ločiti od oaega programa samo za to, ker Radič lako hoče ia ker bi to ajema prijalo. Pri celi stvari je pa aajgrši zasmeh, s katerim radičevci govorijo o svojem izdajalstvu. Ko so Radiča vprašali v Beograda za vzroke ajegovega preobrata, se je nasmejal: »Pa jaz sem zaaai zrakoplo-^ vec!« Tako grdega zasmehovaaja si še gotovo ai dovolil nobea voditelj. Verujemo v aarod ia ajegovo zavest, ki bo pokvarila račuae brezvestaih ljudi. Zloraba kinetskega imena. Radič ai v celeni svojem zgovoraem ižvljeaju aobene besede tolikokrat izrekel kot besedo kmet-seljak, seljaški. To naj bi pokazalo ajegovo veliko ljubezen do seljaštva ia spoštovanje do kmeta. Če bi bilo to iskreao, bi zaslužilo vso pohvalo. Vsaki političai stvari, pri kateri sodeluje, daje tudi seljaški pečat ter zahteva, naj se vaese beseda seljak, seljaški. Ko se je ustvaril opozicijoaalai blok, je bila Radičeva zabteva iaie: blok aarodaega sporazuma in seljaške demokracije. Sedaj, ko je pa aastala vlada radikalov ia radičevcev, ji je pa v svojem glasilu »Dom« dal naslov »aarodno seljaška vlada«. Meada predstavIjajo v tej vladi radikali aarodai, radičevci pa seljaški del. Sedaaje svoje zavezaike radikale je Radič kar črez aoč izjednačil s svojo straako. Radikali so po aajaovejših izjavah radičevcev istotako seljaška straaka po svojem ustroju in p'o svojem razumevaaju. Radikali ia radičevci imajo iste programe, tako se hvalijo sedaj radičevci ia radi tega aaj bi bilo prišlo do narodao-seljaške vlade. Preko te vlade je postala kraljevina Srbov, Hrvatov ia Sloveacev seljaška država, kralj Aleksaader pa aarodai ia seljaški kralj. Tako pripoveduje daaes Stjepaa Radič. Radikalaa straaka je pa povodoai razprave o spo-razumu v svojem poslaaskem kluba svečaao izjavila, da ostaja popolaoma pri svojem dosedaajeai programu. V sporazumu z radičevci ai radikalna slraaka spremeaila ničesar ae od svojega političao-državnega in ae od socialaega programa. Če se torej radikali daaes seljaška straaka, so bili to tudi pred sporazumom z radičevci. Ali Radič ai tega sedem let prizaal in je 7 let aaziral radikale »aasilao bando«. Sedaj so pa naekrat ti nasilniki, ko so dosegli z obzaaao vrhuaec nasilja, progla* šeai za »seljaško« straako. Hvaljea Isus! živela republika! S tcm pozdravom je Radič otvarjal svoje maogoštevilae shode. Govoril je tadi o zlomljeaem žezlu itd. Ia ko je skozi sedem let ta* ko govoril, so vladali isti radikali ia vladal je tudi kralj, ki sedaj vlada. Lepo bi bilo, če bi bila radikalaa straaka v resaicl ia po duhu kmetska ali seljaška. Ge si tudi mislimo, da je to v resnici, se moramo pa le vprašati, kako da Radič tega sedem let ai videl. Če vidi šele daaes radikale kot seljaško sfraako, si izdaja s tem aajslabše spričevalo, ki ae zadostuje aiti za političaega vajeaca, kaji šele za voditelja aaroda. Ko si je hote ali aehote izdal tako slabo spričevalo, se še pa vedao ae misli umakaiti iz političaega delovanja, ampak še hoče biti aaprej, vodja naroda. Da bi zadušil grajo ia kritiko svojega preobrata in svoje sramotae kapitulacije, vpije zopet aa ves glas o seljaštvu ia ia seljaški demokraciji. Kaj pomeai ta seljaška demokracija, so dovolj občutili seljaški poslan-i ci v seljaškem klubu. Ko so zahtevali jasaa pojasaila, aiso dobili odgovora, ampak vodslvo jih je s psovkami vrglo iz kluba. Po aačelu seljaške demokracije bi moral vladati ia odločevati seljaški aarod, Radič je pa začel čisto aovo politiko popolaoma aasprotao od svoje prejšnje, brez seljaških poslaacev, brez seljaškega kluba in tudi brez seljaškega naroda. Ko so aekateri poslaaci iz-< javili, da ae odobravajo aove politike, jih je Radič po-zval, aaj odložijo maadate. Na odgovor, da jim je man-* date dal aarod, ia da bodo aarodu polagali račua, je pa Radič zavpil nad ajimi: »Jaz sem vam dal maadate, meai odgovarjate ia ae aarodu!« Ia to aaj bo seljaška demokracija? Zapisaaa ia v javaost izaešeaa je Radičeva izjava, da si je vse svoje velike politične parole ali gesla izmislil, da bi z ajimi podžigal, a če to ae bi podžgalo4 bi si bil kaj drugega izmislil. Radič torej brez sramu prizaa, da je varal svoj aarod, svoje kmete, prizna, da ni govoril resaice, ampak same laži. To pomeai, da je svoj aarod, zlasti seljake vlekel za nos ia da ga je smatral za aerazsodaega. Sedaj se vidi, kaj je ajegova velika ljubezea za seljaštvo ia ajegovo veliko spoštovanje seljakov. Vse to si je oa izmislil. Seljaško ime je rabil samo za to, da to ime blati. To ime mu je bilo lažajiv naslov ali firma za dosegaaje čisto drugib. ciljev. Ko je seljaško ime zvezal s svojo vratolomao politiko, je to ime tako žalil in zlorabljal, kakor šeaihče pred njim ia upamo tudi, aihče več za njim, ker seljaški svet ae bo yeč dopustil, da bi ga kdo aa tako brezvestea aačia slepil ia varal.