N, ,,...—.....................,.............................................r ,......■...................................■_ .... /"' •^ ~\ GLASILO OBČINE DOMŽALE 21. maj 2004 - letnik XLIII, št 7 IH -*^- MAVi« 100« ..p. DM Celovško 197,1000 Ljubljono, tel./faks: 01/5072 473 etnail: igma.sp@siol.net, www.igmo-sp.si OBNOVA IN PRODAJA TRAKOV, TONERJEVIN KARTUS PRODAJA PAPIRJA IN POTROSNISKEGA MATERIALA ZA TISKALNIKE Odprto pon, tor, čet od 7h do 15h; sre od 7h do 17h, pet od 7h do 14h KUPON-10% I .. ■■ '. ... : Kupon je vriovčljiv do 1. junija 2004 ■ ■ ^ ^j Poglejte na www.domzale.si, kjer boste našli napovedi najaktualnejših dogajanj. ■' Vc//( / Osnovne sole Rodna so na otnnoi nem cčanju Gibanja znanost mladini za kam-msko-domžalsko območje zmagali na vseh predmetnih področij, kar pomeni, da se bo kar pet skupin mladih raziskovalcev s te sole ndeležilo driavnega srečanja v Murski Soboti. Iskrene čestitke ueeneem ter njihovim mentoricom Danici Volčini, Vilmi Vrtačnik Merčun, Idi Fidler, Andre/i Berlec, Sabini Burkeljca in Mileni Vidovič, (JosjKid ,/anko Šuštar v teh dneh praznuje H0. rojstni dan. Kot durilo temu znanemu domžal-skemu športniku, nogometašu od nog do glave, ki je nogometu zvest še danes, je Nogometni klub Domžale pripravi! pravo nogometno dari-lo. 7.a njegov rojstni dan so numreč pripravili nogometno tekmo domžalskih in slovenskih ve-teranov, ob kateri se je slavljenec še enkrat već prepriča/, da njegov prispevek k domžalskemu nogometu cenijo in ne bo pozahljen. OBČINA DOMŽALE "~~™ DOMA V EVROPI Osrednja občinska prire- ditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo ter dnevu Evrope Doma v Evropi Občina Domžale je skupaj s Skladom za Ijubiteljske dejavnosti Republike Slovenije, Območno enoto Domžale, ter Vele Domžale pripravila 8. maja 2004 »a ploščadi Vele osrednjo občinsko slovesnost ob vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo ter ob 9- maju - dnevu Evrope. Ekipa KK Helios je z uvrstitvijo v ligo Goodyear dosegla največji uspeh v zgodovini domžalske košarke wn J' GODBA DOMŽALE Stran w"***^ i------------------- VTS l?M |21. in22. mi ■ i jnbMMjjte*M||j£^S|jSZ Stran HL Predstavljamo kandidatne liste za Evropski parlament Karnekajstidni 'inuniiiin'iiilipir,: ^alat- nih list za volilvc poslancev Kr/tiihlikr Sluvenijr \ Evropski parlament Volilvc hoih li jnnna .'JHI4 Stran 13 B|SSBS| V današnji številki Slamnika boslc našli nagradno kriianko Studentske /uloihc I.III .KA i: Maribora, ki ho f/ode/i/tj kn//::nc navratlc osmim i: irehanim iv\c\',<olnilnili tle/in-nosli 1 (Ibčim Domicile za leto 2004, javni nepis za so/maiKiranjeprogramov in ukrepov CRPOV in urejanjupodeželja, javni ruzpis za sufinanciranje investicijskih vlaganj v kmetijska zemljišta - ugmmelioracije in gozdne ceste, javni razpis za subvencioniranje ekološke kontrole v ohćini. f £!fll/AI Podpisana pogodba o nakupu prostorov £HWr Novi prostori KOMEOIJANTOV Knjižnice Domžale LETNO GLEDALISČE DOB II. - 13. JUNU 2004 Obveščamo, da Je zadnji rok za od-dajo vlog za uvrstltev na seznam upravičencev za vrnltev deleža so-llnancersklh sredstev v Javno telekomunikacijsko omrežja. 5. JunIJ 2004. Vse Informacije dobtte na direktni telefonski števllkl 721 48 23 ali na www.domzala.sl. Občlna Domžale Stojljo - od leve: Mate| Kosir, Mlro Dundov. Matlc Obreza. Alekse] Laškevlč, Mirko MuJIč. Mlha Zalokar, Janez Turk, Sanel Bajramlč. Luka Ambroz; sedljo - od leve: Jure Moćnik, Aljaž Janža, trener Lađo Gorjan, pomoćnik trenerja Tomo Vavpetlč, Dušan Trlfunovlč In Marko Dlmnlk. ŠTAMPILJKE in VIZITKE www.s-graf.si .01 721 -gi -70 ** lnfo@»-grat.sl r^ELEKTRO w |POĆIVAVŠEK_ Ljubi|anska 119,1230 Domžale TbI.: 01/72 16 106,1ax: 01/72 48 688 B-mall: Blektro.poclvavsek@slol.nal mir Računovodske storitve, d.o.o. Vir, Čufarjeva 20/a, Domžale Tel.: 01/724 66 12 Fax: 01/721 98 60 e-mail: info@kont.si Smo servis z zaposlenim preizkušenim računovodjem. NUDIMO RAČUNOVODSKE IN SVETOVALNE STORITVE ZA: - Oospodarske družbe - pravne osebe javnega prava - zasebnike - pravne osebe zasebnega prava ađriapool Adriapool d.o.o. Sučeva ulica 27, 4000 Kranj Tel..04/201 68 20 Fax: 04/ 201 68 21 e-mail: info@adriapool.com http://www.adriapool.com ■AZB4I • SAVNI • Od 1.5.2004 vam nudimo opravljanje nove storitve: STATISTIČNO POROČANJE ZA INTRASTAT T MMWt KAUIOO M0lM0n PUfiUNAOMOa V sredo, 12. maja 2004, sta Županja Občine Domžale, (vela Zalokar Ora/ein, in član Uprave Mercatorja, Aleš Ćerin, pri notarju podpisala pogodbo o nakupu vef kot 2000 kvadratnih metrov velikih prostorov, v katerih bo nova KNJIŽNICA DOMŽALE. Prvi obiskovalci bodo knjižnico v novih prostori h predvidoma lahko obiskali ob koncu leta 2005. PLINSKI CRELNIKI ^fieretta caktoie KREDIT-UTO OBRESTI Zastopa AL WAGI DOMZALE stran 2 Dober dan, dragi bralci in bralke Upam, da ste prijetilo pre/iveli vse majske praznike in da ste v njih utcgnili prebrati /adnjo številko Slamnika, preden vani je v roke prišla tokratna. V nje] snio kar nekaj prostora namenili predstavitvi kandi-datnih list /a \olitve poslancev Republike Slovenije v Kvropski parlament, sieer pa boste našli običajne rubrike, ne manjka pa niti nagradne križanke in pišem braleev, da /apisov o štvvilnih športnih dogodkih ter javnih ni/pisih. ki jih tuđi tokrat posreduje Občina Dom/ale. ne umenjam poseboj. \1orda hi vas le še opozorila, da v današnji številki lahko preberete anketo, ki jo je pripravila naša nova sodelavka Alcnka. Zanjo se je odločila sama in prepričana sem, da borno tuđi na tak način v prihodnjc pridobivali mnenja - pa tuđi prcdloge in pobude naših bralcev in bralk. Lahko rečeni, da som po naravi optimistka, ki skuša v vsein najti nekaj pozitivnoga, Uidi pri ure-janju Slamnika. Nikoli si nisem delala utvar, da Slaninik ne bi mogel bili boljši. kot je. ludi ga ne primerjam / druginn, podo-bnimi časopisi, čepntv jih redno spretnijim in eenim delo \ soli. ki se Irudijo, da bi informirali svoje bralee in bralke. Vesela sem bila pohval. ob krilikah, ki jili vse po vrsti jemljem resno, sem se zamislila in jih v okvim možnosli sku-Sala upoštevati. Ne glede na vse bo lako ludi \ priliodnie. skupaj s pomoćnikom ler oslalimi elani uredništva časopisa, pa ludi s teh-ničnim urednikom ter lektorieo se bonio tnidili. da bo Slaninik dober časopis, odprt za vse. ki tuđi na njegovih slrcinch skušai.i sporočili svoja mnenja m prodloge. Ceprav večkral opo/arjam. da nepodpisanili pišem o/. prispev-kov ne bonio ob|a\ljali, še kar pnliajaio. Iako smo pred kratkim prejeli pismo sosedov Športnega parka Vir. ki v njem opozarjajo na problematike puščanja starih avtomohikn v omenjenem parku. Pisma žal ne bonio objavili, ker ne \enio, »katen« sosedje športnega patka na Viru so. C'e se bo kdo ix1 njih javil in v uredništvo posredoval svoj naslov, borno pismo objavili, Prejeli smo tuđi pnspevek gospe Bojane, ki nam je poslala odloinek iz knjige E. Ci. \Vhite: Hrepenenje vekov. C c gospa Bojana to rubriku bere (moram reei. da jo prebere kar preeej bralcev in bralk. ki v zve/i / ujo ludi pokličejo), se za poslani odlomek /ahval|U|em in hkrati opravičujem. ker ni bil objavljen. Uredništvo je namreč prejelo veliko piispevkov na to temo iz našega okolja, ki so imeli prednost pri objavi. Zato se pod prispevke podpišite. v izjeninih pnmerih pa se lahko dogovorimo, da naslov obdr/imo v uredništvu vendar le izjemoma. i Naslcdnja, osma številka gla- ? sila SLAMNIK bo izšla 18. junija, vaše prispevke pa pri- čakujetno do vkljueno 7. junija 2004. naj raje na elektronska naslova vera.vojska(« domz- ale.si, info(«!domzale.si, lahko , pa prinesete ali pošljete v Uredništvo disketo. Do naslednje številke bo minil leden več kot običajno, zato se potrudite in se iniejte lepo. Ker navadno svoje pisanje končujem s kakšnim nasvetom. pregovorom ah lepo mislijo, naj bo ludi danes lako. Všeč mi je bilo. ko sem pre-hrala. da za svoje otroke naredimo najv eč. ee jim v življenje odpremo vrata in jih nato pustimo, da gredo po svoji poli. Želim vam veliko prijctilih poli do naslednje šlevilke. Odgovorna urednica Osrednja občinska priredit ev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo ter dnevu Evrope Domav Evropi Občina Domžale je skupaj s Skladom za Ijubiteljske dejav-nosti Republike Slovenije, Ob-močno enoto Domžale, ter Vele Domžale pripravila 8. maja 2004 na plosčadi Vele os red ujo občinsko slovesnost ob vstopu Republike Slovenije ter ob 9. maju - dnevu Evrope. Prijetno sobotno dopoldne, ki ga je ogrelo tuđi sonce, je na plosčad pred Vele privabilo veliko občanov in občank, ki so z Slavnostna govornica Županja, Cveta Zalokar Oražem, s članlcaml Društva podeželsklh žena Domžale, ki so za števllne oblskovalce prlredltve DOMA V EVROPI pripravile pravo gostijo. zanimanjem prisluhnili pestremu kulturnemu programu, ki so ga s slovensko himno in evropsko Odo radosti začeli domžalski godbeni-ki in godbenice, ki prav v teh dneh praznujejo svojo 120. obletnico in so za uspešno dolgoletno kvalitetno delo prejeli tuđi zlato plaketo Občine Domžale. Vse zbrane je ob začetku slovesnosti pozdravila Županja Cveta Zalokar Oražem in nato spregovorila o zgodovin- skem koraku Slovenije, ki se je kot enakopravna članica vključila v Evropsko unijo. Ta korak je pri-merjala z drugimi pomembnimi koraki, ki odmevajo v zgodovini našega naroda in njihov odmev Plesno navljaška skupina OŠ Domžale Sovice Gospa Mara z najmlajšiml članl Folklorne skupine Društva narodnih noš Domžale vse nas opozarja na svetle trenutke naSc zgodovine, začete pred stoletji. Po njenem mnenju je slovenska evropska zgodba zgodba prihodnosti, ki odpira obzorja, o katerih so sanjale generacije naših prednikov: biti suveren in enakopraven del evropske družine, soodločati v sedanjosti in soustvarjati skupno prihodnost. Na kratko je s številkami predstavila družino Evropske unije in poudarila, da unija ni skupnost, v kateri se borno dclili na velike in majhne, na revne in bogate. Unija je, predvsem pa mora biti, sešte-vek vseh članic z vsemi njihovimi značilnostmi in posebnostmi, ki bodo obogatile žc tako pestro kulturno raznolikost in dopustile, da bosta bogata kulturna dediš-čina in tradicija posameznega naroda ostali tuđi v prihodnje del posameznega naroda, ki bo z njima bogalil druge ter sprejemal bogastvo drugih narodov. Nato pa je nadaljevala: »Bogastvo, pa Osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupator ju Svoboda je sončen dan V Domu krajanov v Žejah je bila v organizaciji Občine Domžale in Območnega združenja ZZBU NOV Domžale 24. aprila 2004 tradicionalna osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju. Kljub pravcati nevihti se je je udeležilo veliko število ljudi, ki so naj-prej prisluhnili Zdravljici, v izvedbi članov Moškega pevskega zbora Radomlje. Napovedovalka Draga Jeretina Anžin, ki je pripravila vezno besedilo, je pozdravila vse prisotne, med katerimi so bili tuđi podžupan Toni Dragar, slavnostni govornik Janez Stanovnik, pred-sednik Rcpubliškega odbora ZZBU NOV, častna občana .lože Pogač-nik in dr. Miroslav Stiplovšek, vodstvo Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Domžale ter številni praporsčaki. »Kdor hoče svetlobo, mora vzeti tuđi temo. Svoboda je - sončen dan. In je svoboda tuđi temno nevihtno nebo,« je dejala napovedovalka in govorila o pogumnih Ijudeh, ki se ne ustrašijo naporov, ne razočaranj, saj vedo, da se tem-nina noči vedno prelije v svetlobo jutra. O začetkih narodnoosvobodilnega boja in njegovem pomenu za zgodovino slovenskega naroda je v svojem pozdrav-nem nagovoru govoril podžupan Toni Dragar in se spomnil tuđi nedavno umrlega predsednika Območnega združenja ZZB NOV Domžale, Rajka Hafnerja. Svoj govor je zaključit z naslednjimi besedami: »Ker bo o vsebini praznika, v katerega spomin smo se sestali, več povedal slavnostni govornik, mi dovolite, da vam zaželim prijetno prazno-vanje. V torek je, tovarisi in tovarišice, gospe in gospodje, 27. april dan upora proti okupatorju, praznik, ki pomeni priložnost in možnost, da še posebej izkažemo svoje spoštovanje do vseh, ki so nam omogočili nadaljevati njihovo pot, začeto s hrepenenjem po svobodi. To je bila tuđi pot večine izmed vas, ki bi o času upora proti okupatorju ter o celotnem narodnoosvobodilnem boju lahko veliko povedali, ker ste ga doživljali in preživeli. Naj bo tuđi današnja prireditev priložnost, da vam povem, kako vesel in ponosen sem, da ste tu, da sem vam lahko spregovoril nekaj besed, s katerimi vam izre-kam izraze hvaležnost in spoštovanje z.a vse, kar ste in so storili za našo skupno domovino Slovenijo, ki v teh dneh stopa v Evropsko unijo. Prepričan sem, da borno tuđi v njej, kot vedno v zgodovini, znali najti svojo pot. Hvala in iskrene čestitke vam ter vsem našim obča-nom in občankam ob dnevu upora proti okupatorju ter ob prvem maju. Nastopajočim se zahvaljujem za so-delovanje na današnji tradicionalni slovesnosti, vsem nam pa želim, naj bo današnje srečanje začelek pri-jetne pomladi, v kateri bo dovolj prostora za spoštovanje do vsega, kar so doživljali in doživeli vsi tišti, katerih delo je vtkano v zgodovino, sedanjost in prihodnost našega naroda.« Nalo je k slavnostni besedi povabil Jane/a Stanovnika, predsednika Zveze /druženje borcev in udelcžen-cev NOB Slovenije, ki je po pozdravu vseh prisotnih govoril o spontanem uporu proti tiranu, o oboroženem uporu proti okupatorju. Pogumno so se odločili za svobodo in domovino. Kot I K-leten fant je kot drugi tuđi sam začutil, daje bilo bistvo v tem, da so Ijudje začutili, da gre zares in za vse ter ob tem spoznali, da je Hitler s svojim ukazom Naredite mi to deželo nemško, mislil resno. Vendar se Slovenci nismo dali, 400 let smo se držali in obdržali na tem ozemlju ter ustvarili svojo državo. Ob prazniku OF, ki je po njego- Podžupan Toni Dragar v pogovoru s slavnostnlm govornikom na osrednji ob-člnskl slovesnosti ob 27. aprilu -dnevu upora proti okupatorju - Janezom Stanovnikom, predsednlkom Zveze združen] borcev in udeležencev NOB Slovenije. Tolkalna skupina Glasbene sole, pevci Moškega pevskega zbora Radomlje In številni praporsčaki Dramski Igralec Boris Kerč: Krasna si bistra hčl planln... Slaninik je glasilo Obćine Domžale inje nadaljevalec tradicije časopisa Doinžalcc, ki je izhajai v letih 1925 (5 stcvilk), 1929 (2 Stcvilki), 1934 (I Slevilka), 1935 (I številka). [)omzalee je izSel še v letu 1958 (I Številka), nato pa je 5.11.1962 pričcl izhajati Obćinski poročcvalcc inje redno izhajai vse do 21. marca 1991, ko seje proimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Mcdijev. ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VIvRA VOJSKA Tcl.: 72-20-100 (041) M4 505. Pomoćnik odgovorne urednice ?.KiA (''AMliK- NIK, elani uredništva: ŠAŠA KOS, JANI:/ STIDRIĆ, BO(il)AN OSOI.IN, DARJA ANDKIJKA. URHAN /NIDAR- ŠIČ, METKA /UPANKK in ROK RAVN1KAR. Lektorica: IRLNA STARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti ftl v Domžalah. Uredništvo LRNA ŽABJLK KOČAR, 722-50-50. fax: 722-50-55, e-mail: inl'o(u(kd-doinzale.si URADNF. URE: od ponedeljka do potka od 9. ilo 13. ure, ob sredah ludi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. štev. S9/9K) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji S.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Podgorjc 61b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d„ Vcvška c. 52, 1260'Ljubljana Polje. SLAMNIK - maj 2OO4 stran 3 KAJ JE NOVEGA? Braz godbe tudl tokrat ni šio. tuđi delček naše narodne in kulturne tradicije so tuđi naše jedi, katere majhen delček nam danes Predstavi jajo tuđi pridne žene in dekleta, članice Društva podežel-sk'h žena in deklet Domžale. Dobrote naših kmetij, med katerimi kraljuje orchova potica, ima od-lićen okus pehtranova potica, raz-'ične špehovke, flancati in krofi, Pa piškoti, ob kalerih se li ccdijo s'we, zavitki sirovi, jabolčni in »e kakšni, mesnine, vse domaće ln kvalitetno, imajo v Sloveniji posebno mesto, zato se moramo Potruditi, da bo tuđi v prihodnje tako - da bo hrana, za katero se je ohranil že kar pregovor zdrava krnečka hrana, tuđi v prihodnje tlsto, na kar borno ponosni, po čemer borno radi segali sami in s Ponosom ponujali tuđi tujcem, ki 'eh dobrot nimajo.« Govorila je o pregovorni pod-Jetnosti ljudi na tem območju, ki bodo zanesljivo našli svoje mesto tuđi v okviru livropskc unije, če ^0 le možnost za to. »Kakšne pa bodo te možnosti, bo odvisno od naše države, pa tuđi od poslancev naše države v Evropskem parlamentu, ki jih borno volili čez do-ber mesec. Sama sem optimistka, hkrati pa prepričana, da borno, tako kot vedno doslej, našli pravo pot, na kateri borno tuđi naša ob-čina in mi vsi, skupaj z njo, našli svoje možnosti in priložnosti za nadaljnji razvoj.« Ob koncu je za-želela prijetno druženje ob vstopu Slovenije ter 9. maju dnevu Evrope, ki bo v prihodnje tuđi naš praznik, ter se zahvalila vsetn na-stopajočim ter drugim. Sledil je kulturni program, v ka-terem so ob Godbi Domžale, ki je ob koncu pripravila tuđi krajši promenadni koncert, nastopili Tolkalna skupina Glasbene sole Domžale, ki je ludi tokrat nav-dušila zbrano občinstvo. Da se nam za oliranjanje Iradicij ni treba bati, so dokazali mladi plesalei Društva narodnih noš Domžale, ki so ob spremljavi svoje men- torice, tuđi citrarke Bože Bauer, ter harmonikarja Janeza Do-uča, skupaj z gospo Maro Vilar predstavili delček zgodovine ter gorenjske pleše. Moderno je za-plcsala mlaj.ša navijaška skupina Sovice z Osnovne sole Domžale, prizorišče prireditve pa so lepo popestrila likovna dela učencev Osnovne sole Rodica. Sledilo je družabno srečanje, v katerem so s svojimi dobrotami glavno vlogo odigrale članice Društva podcželskih žena Domžale ter Vele Domžale, ki je po-skrbel, da nihče ni bil žejen. Vsi, ki so želeli, so se lahko oskrbeli z literaturo o Evropski uniji (dokler je ni zmanjkalo), najmlajši so se razveselili balonov in rutic, vse pa bo na 8. maj 2004 ter prireditev DOMA V EVROPI še nekaj časa spominjal priložnostni spominek, za katerega je poskrbela Občina Domžale. O.U. Vem velik praznik, jo opozoril na štiri bistvcnc stvari, ki jih je prinesel odbor: osvoboditev i/pod nacifaši-stične okupacije; združitev vseh Slovencev; socialni program, ki je dokazal, da se je OF odločila za nacionalno svobodo in pravično državo, v NOB pa so se Slovenci borili tuđi za laslno državo in zanjo glede na ostale evropske države plaćali zelo visoko ceno med drugo svetovno vojno je namreč v borbenih enotah padlo 27.000 borcev, število žrtev med civilnim pre-bivalstvom pa je prescglo 30.000. Poudaril je, da nam ne bi smelo biti žal prav nobenega napora, da se vojne ne bi zgodile. Sporočilo, ki ga prinaša praznik, je po njegovom tuđi v tem, da smo bili najprej kulturni narod, ki je v svojem jeziku lahko izražal vsa svoja občutja. Nato se je sprchodil Po zgodovini slovenske države, v kateri sta bili vedno prisotni želja in težnja po združeni Sloveniji. K tej so veliko prispevali prav slovenski partizani, ki so bili del Ziivezniške vojske in so vojaško zasedli del Primorske, ki je kasneje pripadla Sloveniji. Opozoril je, da smo imeli lastno državo že prej, in da je narobe to, da nekateri o državi Sloveniji govori jo sele po letu 1990 in to utemeljil z lastnimi izkušnjami iz mednarodne dejavnosti v času osvobajanja in vojne za Slovenijo. Po njegovom mnenju združitev v Evropsko unijo ni nič manj pomemben korak kot odločitev o samostojni državi Sloveniji, vstop vanjo pomeni druženje z enakimi, saj pri združevanju ne Steje število ljudi oz. glasov, temveč pamet, ki jo združujemo in zato pričakuje, da borno s 1. majem postali del Evrope narodov, v kateri ne borno enaki, borno pa cnakopravni. Ni se strinjal s tem, da je nad Slovenijo NATOvo nebo, temveč po njego-vem mnenju, kljub združitvi v EU, ostaja nebo slovensko. Čestital je vsem ob 27. aprilu ter jim zaželel veliko prijetnih prazničnih dni. Prireditev so s svojim nastopom nadaljevali čla-ni Tolkalne skupine Glasbene sole Domžale, ki jih vodi Lojze Pirnat, za nj i mi pa so pesem in recitacije preplet li Moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom Klemena Leskovca, dramski ig-ralec Boris Korč, učenci Osnovne šolc Dob ter njihova mentorica Marta Kežan, pevka Silva Kosec in ljudske pevke Kulturnoga društva Domžale pod vodstvom Mare Vilar, večkrat pa jim je pri pesmih pomagala kar prenapolnjena dvorana. Osrednja slovesnost se je zaključila s prijetnim druženjem. Odgovorna urednica Novi razglednici Radomlje in Sveta Trojica Ob 650-letnici pisne omembe kraja je Turistično dru- predstavlja Sveto Trojico, spominsko obeležje, letalo Stvo Radomlje ob pomoći M. Zupančiča izdalo novo B-24 v letu ter detajle razslavljenih ostankov letal. razglednico RADOMLJE, na kaleri predstavljajo svoj Obe razglednici sta poniembna obogatitev turistične kraj in del njegove okolice. Novo razglednico SVOTA prepoznavnosti obeh območij naše občine. Obema TROJICA pa je ob 60-letnici strmoglavljenja ameri- društvoma iskrene čestitke! škega bombnika B-24 (2. 4. 1944 2. 4. 2004) izdalo tuđi Sportno rekrcativno društvo Konfin in ,na njej V. Blizu 50 kilometrov plinovodnega omrežja in 1000 hišnih priključkov Poglejte, kdaj bodo plinovod gradili v vaši ulici Kot ste verjetno opazili, je gradnja plinilikacije občine Domžale prešla v 2. fazo, kattre izvedba je predviđena v letu 2004 in je še ohscžncjša od I. fazo, saj l'etrol nacrtu je gradnjo 50 km plinovodnega omrežja in 1000 hišnih priključkov. Po terminskom planu bo Pctrol gradil plinovod na naslednjih ob-močjih: Domžalo VZHOD (Ljubljanska na delu od Vegovc do Rojske, Jcšclo-va, Vcgova, Plečnikova, Murnova (samo hišni priključki, saj je plinovod vzdolž ulice že izveden), Rojska na delu od Mumove do Ljubljanske, Scjmiška, Potočnikova, Detclova in Gostičcva). Dela na navedenom ob-močju izvajajo in bodo predvidoiua zaključena 15.06. 2004. Domžalo STOB (Varškova, Partizanska, Prečna, Taborska, Na Zavrleh, Trubarjcva, Kosovclova, Slobovska, Poljska pot. Plinovod s liišnimi priključki borno izvedli ludi na Pofi na Priclavko, Ravnikarjevi in Krožni cesli, vendar uporaba ZP šc ne bo možna, ker plinovoda po Ljubljanski cesti ne borno izvedli letos). Dola na V/poredno s plinifikacijo poteka tuđi obnova vodovoda ili drugih komunalnih vodov, o čemer pa boste lahko več probrali v na-slednji številki Slamnika, ko bo informacijo o kabelskom omrež-ju pripravil TKLEKOM. navedenom območju borno izvodli v obdobju od 01.06. do 3(1.07.2004. Domžalo ŠTUDA (Savska cesta na delu od Krakovske do Šludljanske, Šludljanska, Stranska ulica, Kasalo-va, Aškcrčcva, .lavorjcva. Brezova, .lesenova. Hrastova, Radio cesta, Študa). Dela na navedenem območju izvajamo, predvidoma bodo zaključena do 30. 07. 2004. Dragomelj, Šcntpavel pri Dom-žalah, l'šata. Dela na navedenem območju izvajamo. V Šentpavlu moramo pred izvedbo plinovoda izvesti arheološke raziskave. Prcdvide-vamo, da borno dola na navodeneni območju zaključili do 15.07. 2004. Količovo (Koliška ulica na delu od Papirniške ceste do Šaranovičevc, naselje Količevo, Rožna in Sončna ulica). Dola na navođenom območju bomo izvedli v obdobju od 01. OS. do 31.08.2004. Prolog in Ihan - dela na navedenem območju borno izvedli v obdobju od 01. 08. do 15. 10.2004. Prescrje pri Radomljah (Kamniška cesta na delu od Industrijske ceste do konca Prcserij v smeri proti Kam-niku, Pelcchova cesta, Tovarniška ulica, Bislriška ulica, Kajuhova ulica. Gajeva ulica, Staretova, Vaška pot. V okviru te etape bomo izvedli tuđi plinovod po Gregorčevi ulici, vendar pod pogojem, da bo Občina začela rekonstrukcijo križišča Kamniška/ Industrijska). Dola na navođenom območju bomo izvodli v obdobju od 01. 09. do 31. 10.2004. Tudl občanl in občanke Levstlkove ulice so lahko zadovoljni Vodopivčeva ulica z novim asfaltom Informacijska pisama Pisama je na Ljubljanski 36 v Domžalah. Pisama je za stranke odprta; PONLDIIIJRK iriSRLDA od I5hdo I7h Pl TIK od9hdo I2h Telefonski številki pisarne sta: 724 45 M> in 724 45 «1 PETROL d.d. Takole pa poteka gradnja plinovoda v Krajevnl skupnostl Dragomelj-Pšata () dokonćanju dol prvo faze iz leta 2003 Dokončana bodo dela iz 1. faze in od-pravljcnc reklamacije: Izvedba plinovoda in hišnih priključkov v Grobljah, na Jclovškovi ulici, Rudniški ulici, Kokaljcvi ulici, Rožičcvi ulici, Gasilski poli. Izvedba hišnih priključkov na Wol-fovi ulici, Goljčarski ulici, Mlinski cesti, Čevljarski ulici in Papirniški cesti. Kezkanje grobega asfalta in fino asfaltiranje vsch tistih ulic, ki jih nismo dokončali v letu 2003: Šum-berška, Pot pod hribom, Krumperška cesta, Pot za Bistrico, Maćkovci, Brigadirska cesta, Industrijska ulica in Krožna ulica. Podžupan Občine Domžale Vinko Juharl je v /vezi z gradnjo plinovodnega omrežja za bralce Slamnika povedal: »Gradnja plinovodnega omrežja poteka v skladu z dogovor-jenirn programom, kar pomeni, da bo 2. laza zaključena do konca leta 2004. Ukrali poteka ludi obnavljanje vsch ostalih omrežij ter vgrajevanja telekomunikacijske infrastrukture. Kot smo občane in občanke opozorili žc v letu 2003, se vćasih dogaja, da izvajalci ceste ponovno prekopavajo zaradi vgradnje TK omrežij. TELE-KOM namreč v letu 2003 ni mogel zagotoviti kapacitet, ki bi omogočile hkratno vgradnjo vseh vodov. Scznanjeni ste, da ob gradnji plinovoda zamenjujemo tuđi dotrajane vodovodne eevi. Kot ste lahko žc probrali, bo lako v letošnjem letu obnovljenih 10 kilometrov vodovodov v vrednosti 250 mio sit, del teh sredstev je bilo zagotovljenih ludi z rebalansom proračuna. Ob tem se lahko zgodi, da bo morda motena dobava vode, čeprav se bomo z izvajalci trudili, da do teh problemov ne bi prihajalo. Prosimo za razumcvanjc vseh ob-čanov in občank ter se skupaj z vami veselimo izboljšanja kvalitete življenja, ki ga prinaša plinovod ter obnova oz. vgradnja potrebne komunalne infrastrukture. Zaključujejo se tudl dela pri enl od največjih prometnih Investlclj v občlni Domžale (njena vrednost je blizu 80 mio sit) - krlžlšču v Dragomlju - kl bo zaključena predvidoma do konca Junlja 2004. Rekonstrukcija križišča obsega: krlžlšče, lokalno cesto, del meteorne kanalizacije, semaforlzacljo križišča In javno razsvetljavo. SLAMNIK - maj 2004 3Smmmm'k bmvt DOMZALE Vse, česar še niste vedeli o bodoči Kliniki Domžale V zvezi z gradnjo KLINIKE DOMŽALE, za katcro je Ob-činski svet Občine Domžale na 15. seji, 14. aprila 2004, sprcjcl Odlok o lokacijskem nacrtu za območje Š5/1 - Ob Mlinščici - sever (Klinika Domžale), smo dobili vrsto vprašanj naših bralcev in bralk, na katera je na kratko odgovoril Robcrt Popovič, direktor firme Klinika, ki ima sedež v Ljubljani. Klinika se nahaja na območju med vodotokom Mlinščkn (zahod) inje preko vodotoka omejena s stano-vanjskim naseljem ob Savski cesti, na severni strani območja stoji stanovanjski blok Krakovska 10, na v/hodu pa je območje omejeno z lokalno cesto Krakovska-Študa, južno od območja pa so proste zazidljive površine, namenjene predvsem oskrbnim, storitvenim in poslovnim dejavnostim. , Kje so že podobne klinike? V Sloveniji jih ni, naši partnerji, katerih sedež je v Avstriji, imajo v Avstriji 11 podobnih klinik in veliko pozitivnih izkušcnj. Katcre dejavnosti (ambulante) bo opravljala klinika in v kakšnem Ob gradnji klinike bo poskrbljc-no tuđi /a komunalno ureditcv tega območja. Tako se bo v prvi i'a/i območje Klinike Dom/ale napajalo prioritetno s cesto v športni park. ki se bo rekonstruirala, ra/širila na širino 6 m ni opremila s pločnikom ter javno razsvetljavo. Sekundarni doslop do klinike bo potekal s Savske po Krakovski cesti, križišče Savke in Krakovske se bo senui-foriziralo. Dolgoročno se /a prometno urejanje eelotnega območja S5 Ob Mlinščici protivideva gradnja nove pove/ovalne ceste, ki se na južnem deki navozuje na obstoječo državno cesto (Savska eeskO. na severnem dolu pa na ohsloječo javno pol Cesto v športni park. Klinika bo priključena na nov plinovod, ki je že zgrajen /a naselji Mačkovci in Studa, predviđen je ločon sistem kanalizacije, /a uredilev ustre/ne votloskrbc pa bo obnovljen dol vodovodnoga ccvovoda po Krakovski cesti od kri/isča s Savsko cesto do kri/i-šča ceste v Mačkovcc, /grajenih bo veo1 novih vodov. med njiini tuđi južni del vodovodne zanke, nov cevovod pa bo /grajen tuđi za odcep proti Mačkovcem in sicer do obstojcčcga ccvovoda v Maekovcih. Predviđena jo tuđi prikliučitcv na TK omrc/jo tor na INFOTV mrežo. Občinski svet je ob obruviiavi Odloka o l.N za območje Š5/I ob Mlmšeici sever (Klinika Domžale) sprcjel sklep, da je investitor klinike dolžun v celoti zgraditi komunalno opremo v obsegu, kot ga določa sprcjeti Program opremljanja slavbnih zemljiše v ocenjeni vrodnosti 126.433.2(10 sit. ražen plinovodnega omrežja, ki ga bo gradil koncesionar Petrol d.d., Ljubljana. obsegu - bo kateri od vej medicine dajala prednost? Poudarck bo vsekakor na ortopediji (večinoma), sicor pa bo klinika opravljala šc naslednjc dejavnosti: nevro, interna, dnevna ginekologija, protibolečinska ambulanta (ne urgentna), ambulanta preučevanja sindroma fibromialgije ter sprem-Ijajoee dejavnosti, potrebne za delo-vanje klinike (laboratoriji, lekarne, rcntgcn). Poscbej bo za občane po-membna protiboleeinska ambulanta, ki bo odprta 24 ur na dan. Na kratko o sami kliniki? Klinika bo obscgala S.000 m2 no-tranjih površin, ki bodo namenjene: trom operacijskim dvoranam, 150-im do 180-im posteljam, pri čemer v posamezni sobi ne bosta več kot dve postelji, dnevni ambulanti, lastnemu laboratoriju ter ostalim potrebnim prostorom za nemoten potek diagno-stičnega, operativnoga in post-opera-tivnega zdravljcnja, lastni kuhinji ter interni restavraciji Nacrt uje te tuđi veliko zelenih površin? Mirno vsebino naše klinike želimo obogatiti z nadpovprečno velikim zcmljiščcm, ki bo z obilico zelenja urejen kot krajinski park, ki se bo v največji možni meri vkljapljal v okolico ter pacientorn, zaposlenim in obiskovalcem nudil možnost čim prijetnejšega bivanja. Zagotovili homo tuđi blizu 200 parkirnih mest. Kdaj se pričakujc začetek gradnje in kdaj predvidoma bo klinika odprta? Če ne bo kakšnih nepredviđenih težav, naj bi v kratkom pridobili gradbeno dovoljenje, kar bi nam omogočilo začetek gradnje šc pred koncem letošnjega leta. Gradnja bo predvidoma trajala loto in pol, pri tem pa bi opozoril, daje odprtje klinike zelo odvisno od rokov nakupa vitalne medicinsko opremo, ki bo vsa nova, najboljša, najmodcrnejša. Dobavni roki so lahko zelo dolgi, zato je ta trenutek tcžko napovedati točen rok začetka dola klinike. Koliko bo imela zaposlenih? Načrtujcmo, da borno zaposlili 170 delavcev. Povsod po svotu se je že izkazalo, da je zelo pomembno, da so zaposleni Ijudje iz okolico. Prednost pri zaposlovanju bodo imeli Ijudje z lokalnega območja. Bo dostopna Ie samoplačnikom ali pa bo imela ludi koncesijo ZZZS - torej bo odprtega značaja? Absolutno odprtoga tipa bo. Z vsto-pom v Evropsko unijo pričakujemo v najkrajšem času, torej šc pred do-končanjom same gradnje, tuđi sprc-membe v sistemu zdravstvenoga zavaravanja, tako da bo klinika v vsakem primeru odprtega značaja. Klinika v Domžalah ni predviđena za »elito« ali »privlllgiran« sloj. Govori se o možnosti posebnega zavarovanja, ki bi omogočilo, da bi bile storitve omenjene klinike pacientom lažje doscgljivc? Tovrstnc možnosti obstajajo po vsem svetu in jih borno predstavili tuđi bralcem Slamnika. Hvala. Odgovorna urednica Podjetniški center Domžale Več kot 100 podjetni-kov že obiskalo center Podjetniški center Domžale, ki je s svojim dclom v prostorih Območne obrtne zbornice Domžale pričel 1. septembra 2004, je doslcj obiskalo 54 pod jelu i kov. 66 potcncialnih podjetnikov, ki načrtujejo samozaposlitcv, ter 5 drugih obiskovalcev, ki so iskali nasvet preko centra. SM.UI , ^izm«un\\ii l'dllll IMSMCKNTKK ll"\l/.\l.|- Podžupan Vinko Juhart In Nataša Pustotnlk, Podjetniški center Domžale Najpogostcjšc storitve, ki so jih iskali: informacije glede ugodnih virov financiranja, glede ustanovi-tve podjetja ter pronosa lastništva z s.p. na d.o.o. ter možnosti prijav na javno razpise za sredstva iz evropskih skla-dov, iskali so pomoč pri pripravah poslovnih naertov tor iskanju poslovnih partnerjev v tujini, zanimale pa so jih tuđi možnosti sodelovanja v projektili povezovanja podjelij ter podjelniškega ra-zvoja podeželja. V zvezi z vavčerskim sodclovanjcm je bilo žc podpisanih 89 pogodb (30 podjetij ter 56 potcncialnih podjetnikov, ki so skupaj imeli možnost koriščenja 21,2 mio sit svetovalnih storitcv, 7 potcncialnih podjetnikov pa seje medtem žc samozaposlilo). Zadovoljni pa so tuđi z rezultati nuđenja pomoči pri vzpostavitvi partnerskega sodelovanja podjetjem iz dejavnosti clektro-lrgovine in clektro-instalacije, kjer je eden od nosilcev domžalski podjetnik Andrej Poeivavšck, cilj projekta pa je prijava na razpis PC'MCi za lokalne grozde, za katerega se zanima ludi eden otl podjetnikov s potlročja plastike. Ob vsch (eh aktivnostih je Podjetniški center Domžale zainteresiranim posredoval elektronski bilten Moj spletni priročnik, sproli obvcščal o stran ugodnih virih financiranja, pripravil pa ludi dve brczplačni delavnici, in sicer: Vpliv tehnične zakonodajc EU in pomen označevanja s CE, ki se je je udcležilo 14 podjelnikov, ter Trženje kmetijskih pridelkov na prireditvah in registracija tlopol-nilnih dejavnosti na kmeliji, ki jo je obiskalo 21 kmetov, na posebni brezplačni delavnici pa so predstavili tuđi javne razpisc javnoga sklada RS za malo gospodarstvo za ugodne investicijske kredite, ponudbe kredilov iz sredstev Evropske investicijske banke ter program vavecrskega svetovanja. Dclavnico je obiskalo 25 podjetnikov. O naslednjih brczplačnih dclavni-cah, na katerih bodo predstavljali spremembe zakonodajc na podroćju DDV ler aktualne teme ob vstopu Slovenije v EU (davčni in carinski predpisi) borno poročali v onom od naslednjih Slamnikov. Uraclne ure Podjelniškega centra, ki ima svoj sedež v proslorih Območne obrtne zbornice Domžale, Vir, Šara-novičeva 21 a, lahko jih pokličetepo telefonu 7219-370 ali jim pišete na spletni strani pc-domzalc(V/;volja.net. N.P. Podjetniki -ne prezrite! Ugodna finančna sredstva za investicijska vlaganja V poncdcljck, 19. aprila 2004, smo v prostorih Območne obrtne zbornice Domžale organizirali de-lavnico, na kateri smo predstavili razpise Javncga sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva: • za odobritev posrednih ugodnih investicijskih kreditov, • za odobritev neposrednih kreditov za nova podjetja (ki nišo starejša od 42 mesecev), • za odobritev poroštev za investicijske kredite. Krediti Sklada so na voljo po ugodnih obrestnih merah z mož-nostjo moratorija do dveh let, novost pa je letos tuđi premija (nepovratna sredstva), ki jo Sklad nakaze podjetju po koriščenju kredita in po plaćanih računih predmeta investicije. PEDIKURA PANČUR Vlasta »01/72 45106 - MEDICINSKA NEGA NOG (đi.i - KLASIČNA NEGA NOG (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Ugodni investicijski krediti so na voljo ludi iz sredstev Europske investicijsko banke, posredujejo pa jih v Novi Ljubljanski banki in v Banki Kopcr. Za kredit lahko zaprosite tuđi čc niste komitenti omenjenih bank, obrestne mere so od Kuribor (tromesečni) + 1,4% dalje. Čc v letošnjem letu načrtujctc investicijo (v zemljiščc, zgrad-bo, poslovne prostore, opremo, licence, patente ...), vas vabimo, da se oglasile v našem centru in pomagali vam homo ugotoviti, na katorega od razpisov lahko kandidirate, pri nas lahko dvignete razpisno dokumentacijo za razpisc Sklada, poleg tega pa lahko v okviru vavčerskega svetovanja koristite pomoć svetovalecv pri pripravi poslovnega nacrta. Razpis za priznanja za inovacije v ljubljanski regiji OZS Območna zbornica Ljubljana razpisuje priznanja za inovacije v želji, da bi spodbudili inovacijsko dejavnost v ljubljanski regiji, kar povečujc konkurenčno sposobnost gospodarstva. Inovacije se ocenju-jcjo po štirih kriterij ih: inovativ- FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA MANUALNA TERAPIJA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Mlinska 5/A, Sr. Jarše pri Domžalah naročanje 01 721 60 12 nost, tržna zanimivosl, primcrnosl naravnomu okolju in racionalnost. Prcdmel razpisa so: • izumi, ko dokažejo koristnost v praksi, • tehnične in druge izboljšave, s katerimi se dosega večja delovna storilnosl, boljša kakovosl proiz-vodov, prihranek pri matcrialu in energiji, boljše izkoriščanjc strojev in naprav, boljši nadzor proizvodnje, boljša varnost pri delu ipd., • nove oblike teles, risbc in slike, ko dokažejo korislnost v praksi, • posebni rezultati ustvarjalnosli, ko dokažejo koristnosl v praksi. Za podelitev priznanja pridejo v poštev inovacije, ki so bile v praktični uporabi največ dve leti pred letom, ki ga zajema razpis. Razpis je odprt do 1.6.2004, iianj pa se lahko pri javi jo gospodarske družbe in samoslojni podjetniki, člani (IZS ter samostojni inovalorji in posamezniki, ki imajo sedež na območju ljubljanske regije. Verja-memo, da imamo ludi v naši obeini uspešne inovalorje, zato vse zainteresirane vabimo, da se oglasite na našem centru, kjer lahko dvignele razpisno dokumentacijo in dobite već informacij o razpisu. Dosegljivi smo po e-pošli: pc-domzaiefrtjvolja.nel ali po telefonu 7219-370, vsak ponedeljek in petek od 8.00 do 11.00 ure in vsako sredo od 14.00 do 16.00 ure. Nataša Pustotnik Podjetnlškl center Domžale VLJUDNO VABIMO VSE, ki že dolgo čakatc, vas niika, ste kreativni in v obujanju starega vedrio najdete nove izzive, na ustanovili občni zbor Muzejskega društva Domžale 31. velikega travna 2004, ob 19.uri, v Kulturni dom Franca Bcrnika. Dnevni red: 1. I/.volilev delovnega predsedstva 2. Uvodno poročilo 3. Sprejem statuta Muzejskega društva Domžale 4. Volilve v organe društva 5. Sprejem programa tlela društva 6. Razno Svet civilne družbe za ustanovitev MMU in MIROS Obrtnoindustrijska cona Jarše - Zg. Jarše, Presarska 1 Novi prodajni center SAM V teh dneh se v Obrtnoindu-strijski coni Jarše odpira NOVI PRODAJNI CENTER SAM, ki pravzaprav tuđi odpira Obrtno industrijsko cono Jarše in ga najdete tuđi na www.sam.si. Ker homo o slovesnem odprtju pisali v naslednji številki, vas tokrat Ie seznanjamo s prodajnim programom, katerega večji del ste sedaj našli v njihovom centru na Krakovski. Na novi lokaciji je njihova ponudha bistveno pe-strejša in večja, o čemer se lahko sami prepričate / obiskom tega, tuđi navzvcn prijetno urejenega centra s šttvilnimi parkirišči, ko boste izvedeli tuđi /.a številne druge ugodnosti pri nakupu nji-hovega programa, ki obsega: - barvc, lake, čistila, plcskar.sko orodje (vsc vrste barv in lakov, lepilni trakovi, silikoni, pleskarsko orodje, čistila, osobna zaščitna sredstva, avlokozmetika); - ročno in elektro orodje, pritrdilna Ichnika (ročno in elcklro orodje, pribor, varilni aparali, zidarsko orodje, orodje za keramičarje, merilna tehnika, okovjc, kljuke, ključavnice, vijaki, žieniki, brusni materiali); - vrtni center (semena, čebulice, zu-nanje in notranjc lončnicc, zemlja, sistemi za zalivanjc, kosilnice, lon- ci, uki.iMii lulici, zaščitna sredstva, orotlje za vrt, vse za ureditcv vašega vrta...); - gradbeni material, vodovod, ogre-vanje (gradbeni material od lemc-Ijcv do strehe, vsc za vododvod in ogrcvanje, zidarsko orotlje, ograjne mreže ...); - salon keramike in kopalniške opreme (keramične ploščice, sani-larna keramika, armature, tuši in kopalne kadi). Dobrodošli! SLAMNIK - maj 2OO4 stran 5 KAJ JE NOVEGA Intervju z Ladivojem Gorjanom, trenerjem KK Helios Domžale V naslednji sezoni igramo v ligi Goodyear Košarkaški klub Helios Domžale ima v svoji zajctni zgodovini bogato košarkarsko tradicijo. Kljub tomu s« na svoj največji uspeh, po be-sedah njihovoga stratega Ladivoja (■orjana, čakali vso do lotos ko so v čctrtlinalu slovenske lige "šokant-no" i/ločili državnoga prvaka Krko in so s tem v naslednji sezoni uvrstili v lifjo Goodvcar. ''■'•znati moram, da som bil sam i'den tistih, ki do konca, kljub zmagi v g»steh, nišo verjeli v zmagoslavjc Hiliosa. "Krka no sedaj gotovo stisnila in dobila tretjo tekmo v fiiimžalah," sem si mislil. To se ni zgodilo, dvomov pa ni bilo voč. Helios je v tom trenutku holjša ekipa od državnoga prvaka Krke. Kakšna je bila sploh lahko So strategija do-mačc ekipo, po tem, ko je gladko ''■gubila prvo tekmo doma. Ste res Še verjeli, da lahko na naslednji loknu v Novom mostu zmagatc, je bilo z»to moje prvo vprašanje Ladivoju ('<>rjanu. Kompletna zgodba se je začela že dosti prej. Žc pred in med sezono srno igrali s šicvilnimi slovenskimi ln hrvaškimi Goodvear-ligaši. Na tekmah seni uvidel, da jim večinoma lahko pariramo, smo jim enakovreden tekmee, vendar da je pač potrebno vse njihove nalete zaustavljati vse do s;|rnc končnice. Prva tekma s Krko sc je zgodila v domaći dvorani. Na tcj lekmi igre nismo imeli pod kon-lr«lo zgolj 7 minut. Šio je za začetek drugega polčasa, ko so nasprotniki naredili delni izid 21:5. Na koncu pa sc je ravno teh 7 minut izkazalo za usodnih. V Novo mesto smo šli torej P"polnoma neobremenjeni, s slališča, d'i izgubili nimamo kaj, pridobimo pa ';|hko ogromno. Fanlje so bili psihološko izjemno dobro pripravljeni in Sl> (K' prvega mela dalje popolnoma kontrolirali polek srečanja in prišli v drugem polčasu eelo do IX točk naskoka. Šio je torej za čisto drugo zgodbo kot na prvi tekmi v Domžalah. Igralei so na ta način dobili še dodatno spodbudo pred tretjo odločilno lekmo in se prepričali, da lahko konkurirajo ludi Krki. r'antje so torej od prvo minute verjeli, da lahko dobijo tuđi tretjo tekmo? Ra. Res smo odigrali dobro. Vedeli sirio, kaj je po prvi tekmi potrebno popraviti: predvsem skok in vzposlaviti malo agresivnejšo obrambo. Igro smo kontrolirali predvsem preko organiza-torja igre, Jureta Moćnika, ki je imcl v vseh treh tekmah zadevc v svojih rokah, Se najbolj pa v zadnjih dveh. Ste imeli tuđi kakšno posebno strategijo za Gilberta, ki je v prvi tekmi Pokopal Ilolios s petimi zadetimi trojkami? treba se je zavedati, da je (iilbert v Domžalah rahlo presenelil. ludi njegova statistika v Goodvear ligi je eea. 20% pri metu za tri točke, kar seje na prvi tekmi v I luli komunalnega centra "brnilo na glavo. V eclotni svoji sezoni.je imcl (iilbert podoben večer samo še enkrat v livroligi. Njegovi kosi so hili res fenomenalni, zato smo verjeli, da bo tak.šno predstavo ležko ponovil na naslednj ih tekmah. Vodno se zgodi, da ravno Helios zameSa štronc, velikim favoritom. Podobno je bilo tuđi v pokalu Slo-yenije, ko je v sezoni IWS/% Helios izločil Olimpijo, kar je bil tuđi eden H'čjih uspohov. Je to zgolj naključje ali kaj drugoga? V športu je zelo hvaležna predvsem ena stvar; in sieer, da ne igraš v vlogi lavorita. Mi pa smo bili v tej vlogi "bakrat. Drugi razlog je, daje večina igraleev Domžalčanov, ki v uspeh ver- jamejo, se znajo tuđi pobrati in sc za-vedajo, da gredo lahko tuđi do konca. Vsa skrivnosl je, po mojem mnenju, da gre za domačo ekipo. Uspeh še zdaj, kljub težavam, ki so Krko postile skozi celotno sezono, izgleda kot "grom z jasnoga neba." Toga prav gotovo ni nihče pričako-val. Kljub tomu me zanima, čc je šio mogoče za kakšno daljnosežonjšo strategijo v Domžalah? Ste že dalj časa računali na to, da lahko pade tuđi (;oodyear-ligaš? Pred sedmimi, osmimi leli, je bilo krizno obdobje kluba. S tekmami za obstanck smo se borili, da ostanemo v prvi slovenski ligi. Polcm smo sc počasi začeli dvigati in smo vsako sezono napredovali za kako mesto na končni leslvici. Lxtos smo sezono končali na drugem mestu in za na-sprotnika dobili Krko, ki v sezoni ni bila ravno prepričjiva. Že pred dvema v takratni Jugoslaviji. Polog Krke sto "zamošali štrenc" tuđi proračunu Občine Domžale za naslednje loto, vsaj kar sc dvorane tiče. Res je morda malo žaloslno, da smo zadnje večje mesto v Sloveniji, ki nima urejene športne dvorane, oziro-ma večnamenskega objekta. Zgodbe o lem, ali adaptirati obstojcčo ali zgraditi novo dvorano, je "jara kaca" domžalske politike. Dvorana je stara žc skoraj 40 let, situacija pa je taka, da nove šc nekaj časa ne bo, zato je potrebno urediti obstoječo. Tuđi čc ne bi dosegli takega rezultata, bi bilo potrebno nekaj storili, saj je v slovenskom prvenstvu dvorana ocenjena kol druga najmanj priincrna. Za (ioodvear ligo so kriteriji seveda še toliko višji. Če hoćemo jadransko ligo sprcmljati ludi v Domžalah, bo poleti potrebno povećali kapacitete. dijo najkvalitetnejše slovenske ekipe. Po mojem mnenju je slovenska liga s tem dobila določen draž in večjo po-mcmbnosl. To je bilo praktično nujno po tem, ko so nam mediji obrnili hrbet in pisali o slovenski ligi dosti manj kot prej, ko šc ni bilo lige Goodvcar. Letos sc je prvič tuđi zgodilo, da smo "padli" direktno v play-off domačega prvenstva. Res je. Vsi sedaj krivijo slovensko ligo, vendar je krivec v bistvu liga Goodvcar, ki nima izdelanega tckmoval-nega sistema. Lani je v nj ej nastopalo 12 mošlcv, letos žc 14, kar pomeni, da sc je šlevilo kol iz 22 zvišalo na 26. Slovenski ligaši naj bi bili tako kar 3 mesece brez tekmovanja, zato sc je igrala še "krožna liga," da bi končali istočasno, vendar je Jadranska liga v prvem delu spremenila razpored, tako da so na koncu čakali oni. Na koncu je ostal samo plav-oll, ker je zmanjkalo Zadn|e priprave pred tekmo: trener Lađo Gorjan In Aljaž Janža (v ozadju). Borba za pozicije: Mina Zalokar In Alekse) Laškevič (v ozad)u). sezonama smo si kot cilj v priliodnosti zastavili ligo (ioodvcar, vendar sc je to zgodilo kar "čez noć". Za nasle-dnjo sezono smo lako imeli v mislih nekaj novih okrepilev, s katerimi bi "napadali" (!oodyear ligo, sedaj pa jo imamo žc v žepu. Bi za dosožen uspeh izpostavili kakšnega igralca posehej? Ne, šio je za kolektiven uspeh. Na vseh treh lekmah je šio za sedem, osem igraleev, ki so naredili strahovito dober poscl. (ire za ekipo, ki ima veliko srce in moćan kolektivni duh. Igra Heliosa že dalj časa temelji na mlajslh igraloih. Se je klub torej odre-kel zvenočim imenom in veteranom zaradi dolgoročncjših ciljev? Zanimivo je, ila je ravno Krka pred nekaj meseci i/postavljala Helios kot vzoreen primer dela z mladimi, ko sc je žc zavedla, da je pred sezono slorila ključne napakc. Mcnim, da morajo jedro ekipe tvoriti predvsem domaći igralei. Kar pa sc linančnc plati liče, spadamo med "najrevnejše" v držav-nem prvenstvu. Obstaja za Helios kakšen izrazit slog igranja, ki ga razlikuje od drugih slovenskih okip? Igrali smo eno najboljših obramb v državnem prvenstvu, dobivali smo zelo malo košev in na koncu ustvarili ogromno koš razliko v doseženih in prejetih ločkah. Naš slogan je, da sc preko obrambe gradi dober napad, kar je bila ludi taktika lelošnje sezone. lakoj po uvrstitvi svojo ekipe v pol-tinale državnoga prvenstva ste rekli, da gro za največji uspeh v zgodovini kluba. Sam so s tom strinjam. Kale-ri pa je bil po vaSem mnenju največ-ji uspeh pred spopadi s Krko? Zame osebno se je ta uspeh zgodil v mladinski konkurenei leta 1989, koje bila domžalska mladinska ekipa druga* Je sedaj vse v rokah Občine Domžale, Helios naj bi vam namreč že obljubil potrojitcv proračuna v na-slodnji sezoni? Precej je odvisno ludi od Občinc. Helios je lakoj vskoeil s ponudbo tuđi pri dvorani in obljubil svoj prispevek. fino je gotovo, v tej dvorani nam (ioodvcar liga ne bo dovolila igrati. Potrebujemo dvorane) z 2000 sedeži, kolikor jih zahteva vodstvo lige Go-odycar. Druga ino/nos! je Hala Tivoli v Ljubljani. Kakšna bo igralska zasedba v naslednji sezoni? Bo ekipa ostala nc-dotaknjena? Fanljc bodo bolj ali manj ostali skupaj. Jasno, da sc moramo ludi okrepiti, saj je Jadranska liga med štirimi najbolj-šimi v Hvropi. Izgubljanje lekem za 30 ali 40 točk razlike ne bi koristilo nikomur: ne sponzorju, ne vodstvu kluba, šc najmanj pa gledaleem. Okrepilve so nujnost, hkrati pa sc ponovno obelajo spremembe pravit, lako da je velika verjetnost, da borno igrali vzporedno z Goodycar ligo ludi domaće prvenstvo. Šc vprašanjc glede samoga tekmo-valncga sistema v letošnji sezoni. Nckatcrim je sumljivo to, da imajo ekipe z vrha državnoga prvenstva prednost domačega igrišča pred ckipami, ki so tokmovalc v ligi Go-ddvcai. Kaj mislite o tem? Lahko rečem, da sem bil ćelo zraven, ko se je o tem odločalo. Vedno sem trdil, da je naše nacionalno prvenstvo zapostavljeno. S lem, ko smo na ta način dali neko večjo prednost dr-žavnemu prvenstvu, smo dosegli vsaj to, da imajo slovenski ligaši prednost domačega terena. Goodyear ligaši tako igrajo večkrat v gosteh, dvoboji nišo več končani ekspresno, pa ludi gledalei po Sloveniji lahko večkrat vi- časa, Slovenija pa bo prvaka dobila šele 2. junija. Lclos pa obslajajo že pobude, da bo naslednje leto liga šestih za prvaka ter Se liga za uvrslitcv in liga za izpad. V prvem delu bo l'ormula: liga dvanajstih, ki se igra vzporedno z Goodyear ligo. Slovenska liga se bo sedaj delila na tiste, ki igrajo v evropski ligi ler tisle, ki ne; tako bo Helios poleg (ioodyear lige najverjetneje dolžan igrati še v domaćem prvenstvu, kar sicer šc ni 100% notrjeno. Kako pa hi oconili sezono državnoga prvaka Krke? Krka je v tcj sezoni žal izgubila kompas. Imeli so kar nekaj dobrih domaćih igraleev, ki jih nišo vključili v prvo ekipo. Krka ima mladinskc državne prvake, kar dovolj povc. Dcnar so tako zapravljali za tujc igralec vpra-šljivc kakovosli, kateri od njihovih mlajših igraleev, ki sc zaradi ome-njenili zadcv sploh ni uvrstil v prvo ekipo, pa bi denimo pri nas lahko imcl ključno vlogo. Mislim, da premalo verjamejo slovenskim igraleem in tuđi strokovnjakom, saj neprestano črpajo od drugod. Kar se sezone liče: slabo so začeli in polcm tuđi slabo nadaljevali ter nato odigrali dobro končnico (ioo-dycar lige, kjer so imeli 7 zaporednih zmag. Naslcdnja poteza njihovoga trc-nerja Petra Skansija, oziroma uprave, ko so mcnjali ekipo ravno v trenutku, ko so sc na igrišču ujcli, je bila prav tako velik "kiks". Staro košarkarsko pravilo pravi, "da konja, ki zmaguje, ne smeš menjati", in ludi na podlagi Ich polez smo v dvoboju z njimi iskali svojo prednost. Hvala in veliko srećo v dvoboju s Pivovarno Laško (medtem so pivo-varji Helios po ogorčenom boju žo i/ločili z 0:2 v zmagah). Hvala tuđi vam. Žiga Čamernlk ■oarnc^t imorrcpi Družba za varovanje premoženja d.d., Mengeš, Pelechova 15, Pieserje pri Rodomljah let.: 01/722 89 82, 01/72? 89 86, (ax: 01/722 89 86 VFizično varovanje X>Tehnično varovanje z intervencijo OObhodno varovanje O Receptorska služba WPrevoz denarja in dragocenosti W Montaža alarmnih sistemov PRICAKUJEJO VAS PRIJAZNI USLUŽBENCI IN IZVRSTNISTROKOVNJAKI ZAPOSLIMO TAPETNIKA z možnostjo priučitve, lahko brez delovnih izkušenj, obvezen vozniški izpit B kategorije, pod pogojem, daje oseba aktivna, vestna in natančna. Milax d.o.o., Bolkova S2, Homec, 1235 Radomlje. 041/796-294. Občina Domžale članica Slovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev Sredi maja sc je v Domžalah se-stalo vodstvo Slovenskega združenja mednarodnih igor šolarjtv, v katerem se združuje devet ob-čin, pretežno z vzhodncga dela Slovenije, kot deseta pa sc je v omonjeno /druženje vključila Občina Domžale. Slovensko združenje. kalcrega ustanovni član, prol. Melod Kle-mene, si je vrslo lel prizadcval, da bi sc vanj vključila ludi Občina Domžale, je dcl velike svetovne družine, kalerc cilj je spodbujati olimpijsko idejo med šolarji, spodbujati mednarodno športno so-dclovanje šolarjev in organizacijo po letnih in zimskih mednarodnih iger, pri čemer pa je poudarck na druženju, prijateljevanju med mladimi športniki z različnih delov sveta, ne glede na versko, rasno in politično pripadnost. Združenje oz. cna od njegovih članie vsako leto pripravi ludi slovenske igre šolarjev, na katerih sc mladi pomerijo v allctiki, na-miznem tenisu, plavanju in drugih športih. Lctošnje igre bodo na Ravnah, udeležili sc jih bodo tuđi mladi atlcti iz naše občine, ki se že pripravljaju tuđi na naslop na sve-tovnih mednarodnih igrah, ki bodo letos v Clcvclandu. Ob tcj priložnosti je predsednik združenja, g. Igor Topole, izročil Prof. Metod Klemenc: Vesel sem, da se Je v združenje vključila tuđi moja domaća občina. podžupanu Toni ju Dragarju spo-minsko »svečano izjavo«, s katero se potrjujc sprejem Občine Domžale v Slovensko združenje mednarodnih iger šolarjev ter obvezuje obeino, da bo spoštovala statutarna določila in aktivno delovala v organih Združenja. Podžupan Toni Dragar, ki je ob tcj priložnosti tuđi podrobnejc predstavil Občino Domžale ter dogajanja na Sportnem podroćju, je poudan\ pomen priza-devanj prol'. Metoda Klcmenca in Marjana Gorze, podpredsednika Sporlnc zveze Domžale, za vklju-čitcv naše občine v omenjeno združenje, hkrati pa povabil vse prisolnc na ogled Sportnega parka Domžale. v.v. Cvetlična razsta-va v Arboretumu Voleji Potok Podjetna regija se predstavi V okviru vrslo prireditcv, ki so potekale v Arborotumu Voleji Potok v času evetličnc ra/.stavc, so se predstavljale tuđi občinc, združeno v Podjetni regiji. Predstavniki lo-te se rodno sestajajo ter usklajujcjo aktivnosti s podroeja turizma na se j in u l'oeilnicc na Gospodarskom razstaviiču v Ljubljani, prijetno pa so občinc presenotile tuđi v Arborotumu, kjcr so predstavljalo vsaka svojo značilnost. Domžalska Komisija za turizem, ki dela v okviru Oddelka za finanec in gospodarstvo, je ob številnih pro- speklih in drugem promocijskem gradivu, med kalcrim je bilo največ povprašcvanja po zloženki o kolcsar-skih stezah ter programu prireditev Podjctne regije in enodnevnem izletu po naši občini. predstavila še miniaturo GRADU KRUMPHRK, ki jo je izdelal Blaž Križnar iz Doba. Čudovito izdelana maketa je spominjala na druge, morda bolj znane miniature, predstavljene v okviru Minimundusa, vzbudila pa enako pozornost in občudovanjc. Obisko-valci so navdušeno ogledovali tuđi figure iz barvanc žgane gline, avto-rico Ladine Korbar, in vedno znova ugotavljali, da je avlorica za svoje uslvarjanjc izbrala zanimivo gradivo - glino, predvsem pa lemaliko, saj oblckc naših prednikov poćasi tonejo v pozabo, v izdelkih gc. Ladine pa ostajajo večno mlade. lxs je ma-tcrial, v katerem uslvarjala rezbar Marjan Vodnik iz Domžal, ki zna s svojimi skulpturami vedno znova privabili obiskovalec, le-ti pa so bili 30. maja 2004 navdušeni tuđi nad naslopom Godbe Domžale, ki seje s svojimi melodijami sprehodila skozi Arboretum ter prisotne opozarjala na svojo 120-letnieo. V. Vojska SLAMNIK - maj 2004 KNJIŽNICA stran 6 Podpisana pogodba o odkupu prostorov Novi prostori Knjižnice Domžale (Madaljevanjc s 1. strani) Občina Oomžalc je že ustanovila Sklad za gradnjo knjižnice, v kate-rem je 214,4 mio sit, od pristojnega ministrstva pričakuje blizu 166,4 mio sit, ostala sredstva pa bo zago-tovila v naslednjih proračunih. Za nakup prostorov bo treba zagoto-viti v skladu s podpisano pogodbo 460 mio sit, skupna investicija v novo KNJIŽNICO DOMŽALE, ki naj bi bila odprta konec leta 2005, pa blizu 960 mio sit. Podpis pogodbe je uresničitcv dogo-vorov o novi knjižnici, ki so bili začeti žc sredi leta 2(X)I, koje direktor Knjižnice Domžale, Marjan Gujtman, predstavi! vzrokc za nujno pridobitev novih prostorov za knjižnico: - obstoječa zgradba ne zdrži več dodatnih statičnih obremenitev in ni potresno vama, - knjižnica je brez parkirišč, - prvo nadstropje je invalidom tcžko dostopno. - knjižnica nima studijske čitalnice, - imaino premalo prostora za zaposlene, - prvo mesto zaseda knjižnično gradivo in ne Ijudje, - ureditcv knjižničnega gradiva postaja nepregledna in nefunkcionalna, - ni prostora za komunikacijsko in reprodukcijsko opremo, - uporabnikova pravica do zasebnosti ni upoštevana. - nimamo pogojev za informacijsko opismenjevanje svojih uporabnikov. »V Idejncm nacrtu za splošno knjižnico v Domžalah (2002) smo na-tančno predstavili potrebo po novih, večjih prostorih za sodobno delo naše splošne knjižnice, ki je posle-dica zahtevnejših in rastočili potreb uporabnikov,« pravi direktor Marjan Gujtman in nadaljujc: »Z nacrtom se je strinjala tuđi Državna matična služba NUK. V programu smo zajeli vse sodobne storitve in žanje smo izračunali potrebno površino knjižničnega prostora. Knjižnica v Domžalah de-luje kot osrednja knjižnica in ima tuđi koordinacijsko in strokovno vlogo na območju petih občin. Statistika - konce leta 2003 je knjižnična zbirka Knjižnice Domžale (brez enot) obse- gala 126.000 enot (knjige, neknjižno gradivo, periodika), - letni prirast obscga okoli 7000 enot knjižničnega gradiva, - ob koncu leta 2003 je bilo včlanjcnih 10.380 občanov (34, 4 % - kar za 10 % presega slovensko povprcčje), - zaradi izposoje gradiva na dom je knjižnico v letu 2003 obiskalo 137.353 njenih uporabnikov, ki so si izposodili 472.998 enot knjižničnega gradiva, - druga dejavnost: a) obiski skupin otrok iz vrtcev in šol, pravljičnc ure, lutkovne predstave, Miškin vrtiček, bralna značka, razstavc, knjižne uganke, knjižni kviz, ustvarjalne delavnice (skupaj 317 dogodkov, ki jih je obiskalo 9132 mladih obis-kovalcev); b) dejavnosti za odrasle: predstavitve knjig, predavanja, lite-rarno-glasbeni večeri, mednarodni dan knjige (23. april), dan splošnih knjižnic (20. oktober), ta veseli dan kulture (2. december) - (organizirali smo 73 prireditcv, ki jih je obiskalo 1995 obiskovalcev), - obiskovalci interneta: 5603, - obiskovalci čitalnice: 15.150 (oce-na), - ocenjujemo torej, da je knjižnico Domžale v letu 2003 iz različnih razlogov obiskalo okoli 170.000 obiskovalcev. Glede na izkazanc dejavnikc je Knjižnica Domžale dosegla rast svoje dejavnosti v lanskem letu v povprcčju za 12.9 %. Pomen nove knjižnice () pomenu nove knjižnice g. Marjan Gujtman pravi: »Strateški cilj nove knjižnice je njena maksimalna učinkovitost: izkoristiti lastno knjižnično zbirko in informacije s pregledno in vabljivo ureditvijo knjižničnega gradiva v prostoru. Knjižnica bo v svojem okolju delo- vala kot informacijsko, kulturno, sprostitveno izobraževalno, komunikacijsko in socialno središče. V prihodnosti bo vloga knjižnice dvojna: na eni strani privlačna klasična knjižnica, odprta javnosti, ki uporabnikc stimulira pri učenju in raziskovanju; na drugi strani pa bo to virtualna knjižnica. Nova knjižnica v Domžalah združuje obe vlogi. Notra-njost knjižnice smo si zamislili tako, da ustreza naslednjim kriterijem: funkcionalnost, udobnost, fleksibilnost, preprostost in transparentnost. Tako opremljen knjižnični prostor naj bi zagotavljal storitve na naslednjih področjih: kulturne storitve, vseživljenjsko učenje, formalno izobraževanje, sploSnc in referenčne lokalne, polrosniškc. tekoče ter vladne in lokalne upravne informacije, domo/nanstvo, osnovna pismenost in informacijska pismenost. Vsl knjižnični dejavniki glede na leto 2002 so se povećali: - število članov za 22,7%, - število obiskovalcev za 10,2 %, - število izposojenega gradiva za 9,5 %, - delo z mladimi uporabniki za 7,5 %, - število prireditev in obiskovalcev za 32,7 %, - razširili pa seje tuđi knjižnična mreža. Dolgoroćni cml| je već kot 40 % včlanjenih prebivalcev in vsaj 60 % mladih do 15. leta starosti, ki bodo z uporabo knjižničnega gradiva in informacij omogočili vsaj 5-kraten obrat knjižničnega gradiva. Dobro razvita knjižnica ima po-memben vpliv na razvoj občine, saj povečuje kakovost življenja po-sameznikov in skupnosti, zmanj.šujc socialne razlike, krepi kulturno življenje, dviguje izobrazbeno strukturo in razvija pismenost. Kako smo načrtovali novo knjižnično zgradbo? Pri načrtovanju nove knjižnične zgradbe smo upoštevali najsodobncj-ša spoznanja strokc in tujc izkušnje, ki pri projektiranju knjižnic i/hajajo predvsem iz potreb uporabnika, ki mu mora biti omogoćen hiter. neposreden dostop do gradiva in do informacij o gradivu. UpoStevali smo normative in standarde za splošne knjižnice. F'ros- Marjan Gujtman, direktor Knjižnice Domžale: Novo Knjižnico Domžale si zamišljam kot center lokalne skupnosti, ki si želi gospodarske in socialne uspešnosti in ki bo dosegala vedno večje učinke na izobraževalnih in drugih področjih. V skladu s splošnimi cilji našega okoljaje uspešna tista knjižnica, kiji uspe v danih pogojih privabiti nove in nove člane in izboljšati stopnjo doseganja (preseganja) standardnih določii Zato se borno v Knjižnici Domžale tuđi v bodoče najholj posvetili skrbi za potencialnega uporabnika, kajtipo Kotlerju knjižničarstvo pozna le štiri dejavnike trženja svoje dejavnosti: Ijudje, Ijudje, Ijudje in Ijudje. Prlčakujemo povećanje članstva In oblska knjižnice, s tem pa tudl Izkorlščenost gradiva vsa| za tretjino. Podatki o obisku v letu 2004: januar: 15.645 obiskovalcev, februar: 15.197 obiskovalcev marec: 17.200 obiskovalcev, april: I4.496obiskovaicev Obiskovalcev zaradi izposojc na dom je bilo povprcčno 625 na dan (so pa seveda obiskovalci se iz drugih razlogov, ki pa nišo raćunalniško evidentirani, zato nimam ažurnih podatkov, sem jih pa navcdel za lansko leto). Med delavne dni so štete tuđi sobote, koje krajši delavni čas in nekoliko zbija povprečje. Realno se število obiskovalcev (prištevam še čitalnico, internet, dejavnosti) giblje med 900 in 1000 na dan. tore za pretok uporabnikov, osebja in gradiva smo razdelili na hrupna, nehrupna in mirna območja, pri čemer smo upoštevali tuđi smotrnosl razporeditvc prostorov na tište, ki so po funkciji medsebojno ločeni, so si blizu ali najbližje, karnajbolj oddaljc-ni, ali pa ni poinembno, kje so. Prostori naj bi nudili udobno do-mačnost, hkrati pa so novi knjižnični prostori na obmoćju, kjer so lahko dostopni vsem prcbivalcem občine in območja, omogočili bodo optimalne pogojc za delo zaposlenih in omogočili polno razvitosl knjižnične dejavnosti: - gradivo bo lažje in transparcn-tncjse dostopno uporabnikom (na-črtovana je integrirana postavitev gradiva s tematskimi otoki), - uporabnikom bodo na voljo Studijska čilalnica, mesta za udobno prelistavanje gradiva, mesta /a reproduciranje avdio in video gradiva, prostor za mladostnike, prostor za ljudi iz tretjega življenjskcga obdohja, poskrhljcno bo za slepe in slahovidne ter druge posebne uporabnikc. - uporahnikom bo na voljo histveno več računalniških mest, s cimer se bo izboljšal dostop do elektronskih medijev in ponujena jim bo možnost informacijskoga opisme-njevanja, - sodohna večnamenska dvorana, ki bo lahko gostila tuđi konference in seminar je ... Ob koncu se pridružujem direktor-jevemu prepričanju, da bo Občina Domžale z novo knjižnično zgradbo, njeno bogalo vsebino ter računalniško in komunikacijsko oprumljunosljo primemo oblikovala sodobno duhovno jedro, in prebivalcem ponudila možnost doslopa do različnih vrsi informacij, ki lahko bistveno vplivajo na življenje posameznika in njegov angažma pri upravljanju lokalne skupnosti in države. Vera Vojska Slovenski knjižni kviz 2004 Srećko Kosovel in Primorska l.ctošnji knjižni kviz je že sedmi po vrsti. Pripravila gaje Pionirska knjižnica v Ljubljani, skupaj s stalnimi sode-lavci in novimi sodelavkami iz primorskih knjižnic, saj nas s kvizom lotos vabijo na Primorsko. Kviz nadaljuje tradicijo obiskov slovenskih literarnih pokrajin, kakor nam jih narekujcjo obletnice naših literarnih ustvarjal-cev. Spomnili se borno velikoga pesnika Srečka Kosove-la, čigar 100-letnico njegovega rojstva smo praznovali 18. marca. Pred sto leti seje rodil tuđi primorski pisatclj Bogomir Magajna in pred 160 leti Simon (Jregorčič. Pripravljalci kviza so zapisali: "PRIMORSKA. To je svet, ujet med modrino neba in sivino gora. je svet, ki je na robu in je vmes. l/rnxl mogočnih gora priteče Soča in tja proti morju ponese sknvnosti in lepote sveta, po katerem si je utirala pot. Na vsakeni koščku zemlje kamen, zložen v groblje, v hi.še, v gradove in cerkve; izklesan v žlebove. portale, okenske okvirje ... Na sredi najskromnejšega svela pa pod zemljo ncizmema lepota - kraške jame. Daleč drugje boga-stvo, ki se mu reče rudnik živega srebra: stoletja so v njem kopali to žlahtno rudo. In tu vmes včasih zapiha burja, tod so divjale velike bitke, zgixlovina je to pokrajino večkrat hudo preizkusila, a trdoživih primorskih ljudi ni mogla ukloniti." Primorska je raznolik in bogat svet. ki kar vabi, da ga razi-ščemo. Poleg geografskih značilnosti se borno preko kviza lahko seznanili s primorskimi literati, drugimi pomembnimi Primorci, spoznali kulturne spremembe, njihovo kulinariko ... Podrobnejc borno lahko izvedeli vse o solinah, o lipi-cancih, kraških jamah in človeški ribici. Na Primorskem je bil posnet leta 1948 tuđi prvi slovenski film, ki ga je režiral Franee Štiglic. Kakšen je naslov filma'.' Po čem so znana Goriška brda'.' Kaj je brodet'.' Na vsa ta vprašanja borno lahko odgovorili s pomočjo različnih knjižničnih virov. Pomagamo si lahko s knjigami in zemljovidi, prelistamo lahko krajevni leksikon, si izposodimo turistične vi fUhlot (28.81957) Kultura |e nfeno osnovni) podrix>" uvkivanfa. »n>đv*mi varovanie kulturne ikilrtt'titav Verpune. da )■■ il.xlls.iiui ltfiH-l| W4' identitete III, da v,iini' p«-ki> kulture In dedtscine Ur vedcnj« < > n*U /£ixk>vini lahko gladimo prthodnoU, lb- pi**«hi^ v Evropski uniji Koje poMala mati. |e vwkkt>/i ra/niKIpla, kako lahk.. *voji Inetki im na|bol| nevsilfiv lutin |wikaJ»> pometi »K'iliViiv - tn v Mu/efu revolt* tf v Celju v |e rodil prvi in (Hitni otro&ki nui/«*j. AureUo)uri(27.7.t! Novinar iu /M'tsntm tk-lu v polilili kni M* rdid ham |H^rtii. )«' tirtvii^miffiHniM-n. .• |Hitvik>fnii prtf^AMi ••imtliUTtfntki lt>VH'<«r kl M* mk pot uti man|Vtoii. ^**|>«4V N U) lalil <' Ini O/iut.fi |i* IhI ludi /41 iiptmVnikji, k*-r r |«>d|>iriiw ft* tnU v^M-i- , vodilo vf^f,ovty/t d«'U P<»U*g poltltk«' m* |i- v mlddih k-tih ukv^n>il tuđi s Imlroin. dikarnn.in in tportoa ... «k« povMMl hol) /« /^ruvo in fif>n>«41lev kv. V Atirinajstih letih parlamentarnoga dela je bil: - predsednik lXltxir,i /a inl.uiinsk.1 \prar*avnega zbora Republike Slovenije. Aj-ii Udl)* VUv«tK (15 fe 1977) \ inik* knlfUđ Slovence u leta 19% p* |X> knnAtni amJnfi knu-tijtU tesli v Novem in**slu /^tt*U / d»4om na Ohmoi'ni fjMfKxUrsi,i /U>rrui 1 Novo nnUii P<»laU (.■ v.xip nurki-lHif^ pri pilotskem pro^'ktu Pop SamobUifna podp-tntta %\*>f pfolc^ionalm* in poutM'nti pot «!<•** -. iiđdgitiftife / aktivnim dt*lov in dr/4V«'. )(■ p>* ludi prfdu-dnka kikalnif^ kluba MUdtf^i foruma 7A.SO Novo mt*«lo. MaR Mapla Pt>lraU (M.5 1«M8) Uj'iK^ka, ki p f uumlno 'a/ ■tooi*<»n)e / lll<-ralun>. u f■ A- v mUdinli /aslavita < ilf pomagali Ijudam. jih uvnet^ili. otlpirati poli do /iwn|B In ra/Jkkovati. MladoMiu1 >i*l)i- •o !Wk L/ra/iUa v danes miVm 'nodkH'ni šta|rrki, ki komp.l.11111.. mmIi*Iuji' pfi «Mlkxhali|ii o ftfw*mtnlvih in usini^itviili v dfu2bt h-r |>ti-v/i'm.i odgovornohl /a uie^anf uvnih /«aniC (4 IZI934) Za))rl/i>n laharnik in planina* i/. dru/irte malematikov verUime v enakt* mo/niMti in fv akliven t'lan lX-lavski- /«•/«• ZI.SO [)««■» r- din-khH Ižlu>noaiski'ga inllituta Pravne fakultete (EIPF) in prmltodnik Strokovne^va »vt4a Agencije xa /avarovalni lutl/or N|i-gova iwrvt4^ politična ttinkt i^i je l*iU iHHlpit'dMtlnik Stranke detnokfatM'nt* pretHiv«11 kol i>iw od pn-dhodnu ZLSD Ideotoiko ste ima /a katolika, kat ptmu-ni, da verfame v dobio, |e|H> in iv&nk'no, v pmmrlno hvl|endr> In dob«> v &tinM> Iako potku'Mi vvj^ijali tuiii fcvti|e iilKik«*. Fra« Feri Hocval Qb.H.\'H\) Kumunikativen Prekmum Je prWt*l tx>galo katKTU v Rademkl. bi) jet'lan /adnye /ve/m* vlade nekdanii1 SFRJ /adol/r-n /a podrotp- mi-dnarotlnili ••k»nomia\ih ikIik>«iv I u p nave/al Mike / evroiiskinu vLadami 11) iM^nl/a* i^ami.ki mu prKftepi |Hav ludi dan«^ kot |KislarM\ Dr/avm^'^i /iura in opa/«>vakH vevropakiMn pat Um«f ilu ff dobni fcpo/it.« i uVk>van|e i^vrojHkih inUitui i) 1' < mnoge vplivnt-tiU'tniiKli, ■- vkMikih OH-klih Evrtiosij- uiu^- nanunik /LSI) ^ankaJVlIadihjlovenije + 2e|en. s,ove„ije /tiodloćaš / Za zdravo, gensko knespremenjeno hrano *fl /^TIODLOČAŠ ) /tiodloća^^^/ sWs www.3ms.si V okviru predvolilne kampanje za Evropske volitve je SMS - Stranko mladih Slovenije obiskal Reinhold Messner, svetovno znani alpinist in poslanec evropskih zelenih. Reinhold Messner: "Zelena politika je prava pot, preko katere lahko marsikaj dosežeš in prispevaš k spremembam tako na področju okolja in ohranjanja narave, kakor tuđi človekovih pravic in težnji po enakosti. Seveda pa je pri tem potrebno sodelovati s strokovnjaki, saj živijo z določeno problematiko injo poznajo do potankosti. In njihov glas se mora stišati." ------- ___________,____________________________ Domžalski svetnik SMS in podžupan Matjaž Pečovnik, svetovno znani alpinist in poslanec evropskih zelenih Reinhold Messner in predsednik SMS Dominik S. Ćernjak 1. ALENKA PAULIN 2. B0G0MIR VNUČEC 3. MELITA CIMERMAN 4. BORUT AMBROŽIĆ 5. VANJA REŽONJA 6. MIHA JAZBINŠEK 7. DOMINIK S. ČERNJAK SLAMNIK - maj 2004 VOLITVE POSLANCEV RS V EVROPSKI PARLAMENT - 13. 6. 2004 stran 8 &■■ '****. Miloš Kovačič Mojca Drčar-Murko Vinko Gobec Jelko Kacin Majdo Sirca Mirna Jaušovec Roman Jakič Za nove slovenske zmage. IMS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE SLAMNIK • maj 2004 f EVROPA V AVIM ROlvAH Franc But nosilec liste ^^^■franc.but.sls.si m*> stran 9 VOLITVE POSLANCEV RS V EVROPSKI PARLAMENT - 13. 6. 2004 SLOVENIJA moja domovina. Tuđi V EVROPI, Z na&imi kandidati v Evropo: dr. Miha Brejc dr. Romana Jordan Cizelj Barbara Međveđ Špiietii Matjaž Šinkovec dr. Peter Verlič Alenka Jeraj dr. Milan Orožen Ađamič .^^^a ^^^H ^B^k ^^^H ^^^P ^^^L Slovenska demokratska stranka USTVAHJAMO SLOVKNIJO VRCDNOT SDS Brszplačni telefon O8017 37 • vmfirw.eu.sds.si ^pEPP-ED S poslan ci Nove Slovenije v Evropslrem parlamentu vec/e možnosffi za mlade in srednje pod/effnilre iz Slovenije < Lojze Peterle ^MlM3jlHHHilH(P|l|||p^^| Ljudmila Novak ^|I^HHffiiMffi|ffiffiH^^| Anton Kokalj ^^^^^^^^^^^^^^^^H Maruša Novak ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^| Alenka Šverc ^^^^^^^^^^^^■E«'*««^^ Janez Vasle Jernej Pavlin Glasujte ZA kandidata iz N.Si NSi Nova Slovenija Krttamka Iluatka uranka SLAMNIK - maj 2004 Cistilna akcija Tuđi letos smo v našem gasilskem društvu organizirali čistilno akcijo. Potekala je pod pokroviteljstvom krajevnih skupnosti iz Domžal. Čistilno akcijo smo izvedli, 16. aprila 2004 popoldne. Kljub slabemu vremenu se je akcije udeležilo kar }Q prosto voljnih gasileev iz našega društva. Očistili smo okolico vaši Študa, najdlje pa smo se zadržali na nasipu avtoceste in na desnem bregu Kamniške Bistrice. Kontejner, ki ga je pripravilo podjetje Prodnik d.o.o., je bil po štirih Lirah čišćenja premajhen za vse odpadke, ki smo jih nabrali. Ko smo kon-čali s čišćenjem, smo si privoščili šc zasluženo malico v gasilskem domu v Študi. V upanju, da se borno drugo leto zbrali v še večjem štcvilu in da bi nam sprehajalci in mimovozeči privoščili manj odpadkov, pozdravljamo bralce z gasilskiin pozdravom: Na pomoć! PGD Študa Zaključek studij skega krožka v KS Dob V okviru Andragoškega centra Ljubljana je v KS Dob potekal STUDIJSKI KROŽKK ZATRETJE Ž1VUENJSKO OBDOBJE, in to v jesenskom in pomladanskem obdo-bju, vsakokrat desetkrat po dve uri tcdt-nsko. Študijskcga krožka so se udeleževale članice, ki ga vse žc skoraj vsako leto stalno obiskujejo. V šolskem letu 2003/04 so ga obis-kovale Alenka Oodec (vodja krožka), Danica Marinček, Marta Polajnar, Helena Bolhar, Anka Limoni. Marija Jeraj, Minka Jančar in Agata Križnar. Svoje studijsko delo so članice pokazale na ogled v tren RAZSTAVAH. V jesen-skem obdobju so pripravile v KS Dob 1. razstavo, na kateri so prikazale slike in vizitke iz herbariranega cvetja (suho cvetje). Na drugi skupinski razstavi v ŽUPNUSKHM CENTRU v KS Dob pa so zopet postavile na ogled SL1KH IN V1Z1TKK iz suhega cvetja, v počastitev in popestritev MATERINSKEGADNE, 25. marca. Na zaključni razstavi študijskega krožka v sredo, 28. aprila 2004 v večernih urah so postavile na ogled v prostorih KS Dob še svoje preostale izdelke. To so raznovrstne pisanice, lučke iz kelihov, oblepljene s paust papirjem in suhim cvetjem, na sredini z gorečo svečko, izdelki iz krep papirja (vrtnice s svaljka-nimi robovi-bider majer-pod vodstvom mentorice Lidije Ručman) in vrtnice iz debelejšega krep papirja. Same so se učile delati vrtnice na drugi način, s po-močjo žic in lepila, iz najlona pa so naredile prelepe LABODE in METULIE. Vse tri razstave so si ogledali z velikim zanimanjem številni obiskovalci iz Doba in bližnjih krajev. Vse članice želimo, da bi nam bilo tuđi v bodočc omogočeno organizirati Studijski kro-žek v KS Dob. Zahvaljujemo pa se OŠ Dob, kjer je potekal Š.K. KS Dob in g. župniku SLAVKU JUDKŽU, ki so nam pomagali pri izvedbi razstav in prijetnih užitkih ob njih ter tuđi pri izdelovanju raznih izdelkov, ki nam olepšajo življenje v tretjem življenjskem obdobju. Agata Križnar IZ ORGANIZACIJ IN DRUSTEV Združenje šoferjev in avtomehanikov Domžale Usklajujemo delo v okviru ljubljanske regije stran 10 Letošnje leto je za Združenje šoferjev in avtomehanikov Domžale, za katerimi so že več kot štiri dcsetlctja uspešnega dela, šc posebej pomembno. 31. marca 2004 so namreč sprejeli funkcijo koordinatorja vsch aktivnosti na območju ljubljanske regije, kjer delujejo naslednjc zveze šoferjev in avtomehanikov: Sap Ljubljana, LPP Ljubljana, POST - TEL Ljubljana, Dolomiti Ljubljana ter Kamnik. Njihova naloga je, da se združenja med seboj povezujcjo, usklajujcjo aktivnosti na področju preventive in vzgojc v cestnem prometu, kjer ima posebno vlogo pristojen svet v okviru Mestnc občine Ljubljana, pomembno pa je tuđi njihovo usklajeno delovanje pri pripravi in posredovanju stališe, prcdlo-gov in pripomb na zakonske akte z njihovoga področja. Pri tem zlasti opozarjajo na nedorečenost kaznovalne politike, kjer se onako kaznujejo zelo različni prekrški, pa tuđi na podzakonske akte, ki jih je navadno potrebno zelo dol-go čakati. Kot bodoči koordinator bo ZŠAM Domžale naloge izvajal tuđi pri usklajevanju aktivnosti na področju volitcv, šc posebej skrbno pa pripravljajo skupne akcije za osveščanjc mladih o problematiki varnosti v protnelu, kjer v nekaterih občinah še vodno organizirajo in izvajajo kolesarske izpite ter tekmovanja Mladi v prometu, žal v Občini Domžale teh akcij no izvajamo vcč. Pred kratkim pa se je već kot 100 članov Združenja šoferjev in avtomehanikov Domžale, ki jih že tretje mandatno obdobje vodi predsednik .lanez Jeglič, zbralo tuđi na rednem občnem zboru. Združenje s svojimi aktivnostmi pokriva celotno območje nckdanje Občine Domžalc. Občni zbor je bil namenjen pregledu opravljc-nega dela ter sprejemu dogovorov za letošnje leto. Ob opravljcncm delu so precej pozornosti namenili uspešnemu delu avtošole z već dc-setlctno tradicijo, ki ni znana le po kvalitetni vzgoji in izobraževanju bodočih šoferjev B, F.kB, C in Li kategorij, tcmvcč ludi po primer-Ijivih cenah tako v okviru regije kot države. Čc vas karkoli zanima, lahko pokličite 721 31 80. Ob tem smo posebej poudarili, v pogovoru pravi g. Jancz Jeglič, predsednik ZŠAM Domžale, da so avtošole s svojimi programi žc v Evropi ter jih zato včasih kar precej moti, ker nova zakonodaja predvideva vrsto novosti, ki jo sicer v evropskih državah ni (starost avlomobilov, s katerimi lahko opravljajo učenje bodočih šoferjev). Soglašajo, da je potrebno na področju delovanja avtošol zagotoviti več reda, ob tem pa tuđi ugotavljajo, da država vse prcveč posega v to područje, ki za združenja predstavlja gospodarsko dejavnost. Pričakujcjo, da se bo ob upoštevanju evropskih standardov dejavnost v prihodnjc urejala na osnovi po-deljenih koneesij. Nova organiziranost avtošole, v kateri žc upoštevajo evropske standarde, prina- ša ZŠAM Domžale nove uspehe, ki jih pričakujcjo ludi od sodelovanja svojih članov na različnih tekmovanjih, nada-Ijevali pa bodo ludi Predsednik ZŠAM Domžale, Janez Jeglič, spreje-ma simbolični znak predaje obveznosti koordiniranja v okviru ljubljanske regije od Martlna Balasa, dosedanjega koordinatorja aktivnosti ZŠAM. 120 članov ZŠAM Domžale je na 47. občnem zboru v začetku aprila 2004 pregledalo In ocenllo opravljano delo ter sprejelo program za letošnje leto. aktivnosti na področju vzgoje naj-mlajših za varnost v cestnem prometu ter drugimi akcijami. Počasi pa se bodo začeli pripravljati tuđi na pruznovanje zlatega jubileja, ki se vse bolj bliža. V. Vojska Ob dnevu zemlje Da nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, vemo že vrsto let, saj z vsakoletnimi čistilnimi akcijami, v katc-rc želimo vključiti vse ohčanc našega planeta, skušamo ohranjati i isto okolje. Pa vendar je potrebno le malo aktivnosti slehernega posameznika za čistejšo okolico. Iz dneva v dan skušamo spremili jati in izboljševati kulturo obnašanja in naše ravnanje do okolja. TD Jarše-Rodica s turističnim krožkom na ()Š Kodica vsako leto obeleži ta praznik z raznimi akcijami za ohranitev čistega okolja, saj je potrebno s tovrstno vzgojo začeti že v vrtcih. Samo delo in vzgoja v Soli pa ne prineseta zado-voljivih rczultatov. V delo bi morali vključiti tuđi staršc, kajti miselnost ter odnos do okolja je potrebno začeti žc v družini, iz katerc otrok prihaja in v katero se vsakodnevno vrača. Zelo lep je pogled na očišćene cvcllične nasade, na obdelana polja, travnike in vsako leto znova doživljamo ta materinski odnos zemlje do človcka. Čudovito sončno popoldne snio 22. 4. 04 namenili čišćenju nabrežja Kamniške Bistrice, naši gasilci pa so očistili strugo Mlinščicc. Čisto, zdravo in urejeno okolje, čiste vode in zrak so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava, sami pa moramo poskrbeti za urejenost in čuvanje okolja. Učcnci turističnega krožka na OŠ so med sprehajalci s pasji mi Ijuhijcncki deiaii anketo in sprascvah uiiinoidočc, kako pospravljajo za njimi in kako bi lahko prispevali k hoijšcmu okolju. Sprehajalnc poti so polne pasjih iz-trcbkov, ki jih psi nekontrolirano izlrcbijo, zato so učcnci seznanjali njihove gospodarje o načinu čišćenja iztrebkov, saj so v soli sami naredili vrečke in jih delili sprehajalccm. Kmcčki človck je že od nekdaj imel spoštljiv odnos do zemlje, saj mu je bila edini vir za preživetje, zato jo je i juhi 1, zemlja pa mu je lo vračala z bogatim pridclknm. Zato jo ludi mi negujmo in si ne dovolimo, da bi z odvrženo cmbalažo ali z drugo nesnago okrnili njeno lepoto. Nevenka Narobe Športno društvo TVD Partizan — Sršeni mednarodni turnir trojk v potanki Športno društvo TVD Partizan Domžale poznamo prcdvsem kot odličnega organizatorja rekreacije za najmlajše in starejše, ki vedno znova preseneča. pa tuđi po njegovi skrbi za TRIM stezo na Sumbcrku, manj pa o njem pišemo kot o odličnom organizatorju in igralcih petankc - športne igre, v kateri se elani društva vse bolj uveljavljajo ter postajajo poznani kot dobri organizatorji različnih tekmovanj. Igra spominja na bali-nanje, vendar je glede na to, da se igra lahko na vsaki površini, lažje dostopna prav vsem. Tako so Sršeni iz Športnega društva TVD Partizan 17. aprila 2004 organizirali in izvedli 2. mednarodni turnir trojk v potanki DOMŽALF. OPEN 2004 in ga namenili prazniku občine Domžale. Tekmovanja se je udeležilo preko 100 igralcev in igralk iz Avstrije, Češke, Francijc in Slovenije, med njimi je bilo tuđi nekaj ekip iz Domžal, ki so se ena-kovredno kosile s tujimi tekmovalci. med katerimi so bili tuđi aktualni svetovni prvaki iz Francijc. Turnir je zaradi slaboga vremena potekal v dveh otapah, kvalifikacijski dol v športnem parku v Domžalah in finalni dol na igriščih Hermes v Ljubljani. Po zanimivih bojih je zmagala ekipa Metro - Pariz iz Francijc (Krancija je tuđi aktualni vočkratni svetovni prvak v petanki), na drugom mestu je bila ekipa državnoga prvaka Slovenije Pr'Balin, trotje mesto pa si je izborila ekipa Bičcvja. Kljub zapletom z vremenom jo turnir lopo uspel. Zahvala gre vsem, ki so pomagali pri organizaciji, posebej pa Občini Domžalc, Zavodu za šport in rekreacijo Domžalc, Cyrus Bar, City Parku, posebej pa naj omenimo, da je žc pravo domžalsko znamenitost - slamnikc za lujc udclcžcnce Ickmo-vanja posebej za to priložnost izde-lala .loži Košak, zahvaljujemo pa se ludi ostalim sponzorjem ter vsem, ki so pripomogli, daje turnir uspel. B. Rod skalnih taborov Cerarjev memorial 24. april je bil za domžalskc tabornike Kodu skalnih tahorov prav posrbili dan, saj smo tuđi letos organizirali že 13. tahor-niško tekmovanje v spomin na Janeza (erar ja, ki je po njem tuđi dobil ime - Cerarjev memorial. Ccnler celotnega dogaja-nja, ali drugačc rečeno glavni štab, smo tahorniki postavili v parku za Občino Domžale, kjer se je nahajala ludi info ločka, na kateri smo se predstavljali javnosti. Samo tekmovanje je bilo razdcljcno v dve starostni kategoriji Medvcdki in Čebelice (1, 4. razred) so se podali po Domžalah in njeni okolici na »lov za lisici)«, kjer so se orientirali s pomoć jo potnih znakov in iskali kontrolne točke ter skušali v najkrajšem času opraviti s progo. Starejši l'opotniki in Popotnice (5. X. razred) pa so za popotnico na obsežnejšo in zahtevnejšo progo dobili v roke opis poti in avantura seje pričela. Kontrolne točke so bile tuđi letos zelo zanimive, saj so se tekmovalci med drugim pomerili v postavljanju ognjev, lokostrelstvu, vožnji s kanujem. »Prelzkus obvladanja kanuja na Kamnlškl Bistrici« plezanjem, prohodu minskoga polja, streljanju z zračno puško, postavljanju šotorke,... Najhitrejši so s progo opravili še preden nas je presenetila aprilska ploha, kljub omenjeneinu dežjii pa smo Cerarjev memorial tuđi tokral uspešno spravili pod streho. Za po-' moć pri izvedbi se zahvaljujemo Planinskomu dmStvu Domžale, Občini Domžale, Studentskomu klubu Domžalc in Slaščičarni Lenček. Rezultate in l'oto-galcrijo pa si lahko ogledate na domaći sirani KSI: http://rst.nitka.net. Cistilna akcija RST Čišćenje bregov Kamniške bistrice. Kod Skalnih Tahorov Domžale je ob dnevu Zemlje in dnevu tahornikov, 2.1. aprila organizira! čistilno akcijo na več lokaci-jah. V Domžalah je bil lelos »srednji prostor čišćenja rekreacijska os i)li Kamniški liislrici, od mostu pri Šumhcrku pa vse ilo Vira. V Dobu, I hanu in I r/inu pa smo se posvetili čišćenju okolice osnovnih šol ter njihove bližnje okolice. Vsegii skupaj je na letošnji čistilni akciji smeti in odpadke pobira-lo približno 100 taboniikov in lahomic, kljub dobri obveščenosti javnosti in pozivom, naj se nam pridnižijo, pa smo bili ludi tokrat razočarani. Pohvaliti volja le*dništvo Oiicreus iz Doba, katerega člani so prišli na pomoć in nas na koncu šc prijetilo presenelili in pogostili. V dveh urah seje vsega skupaj tako nabralo kar za cei smetarski zabojnik smeti, ki v naravo in naše bivalno okolje vsokakor ne sodijo. (ilede (nc)udoležbe sokrajanov pa ne gre iz-gubljati besod. Očitno je dandanos veliko lažje pogledati stran in se obnašati, da skrb za okolje ni naš problem, kot pa preživeti dve urici na svežem zraku med mladiini. Za pomoć pri oglaševanju so zahvaljujemo podjelju Mibis d.o.o., podjelju Prodnik pa za rokavice in vreće. Z naravo do boljšega človoka! Anže Lenček - Žk SLAMNIK - maj 2004 stran 11 IZ ŽIVLJENJA IN DELA SOL IN VRTCEV Srednja šola Domžale Utrlnek s srečanja Gibanje znanost mladini Osnovna šola Rodica Blestelina območnem srečanju gibanja Znanost mladini Na ohmočncm srcčanju (Gibanja znanost mladini za kamniSko-dom-žalsko ohmočjc, ki je hilo na dan Zemlje, 22. aprila lelos, so učenci Osnovne Sole Uodica /mahali na vseh predmetnih področjih, iz kate-'ili so tekmovali. l'et skupili mladih raziskovalcev s te Sole se ho udclcžilo državncga srečanja Gibanja znanost mladini, ki ho v začetku junija v Murski Sohoti. Območno srcčanje so Iclos žc tretjič organizirali v Osnovni soli Stranjc, Pod vodstvom koordinatorice Martine Ozimek. Mladi raziskovalci predmetne stopnje osnovnih Sol kamni-sko-domžalskcga obmoćja so letos 'zdelali 23 raziskovalnih nalog, od teh jih je kar 11 priSlo iz OŠ Rodica. Kljiib temu, da so učenci tekmovali iz devetih predmetnih področij, je imela ocenjcvalna komisija ležko delo, saj ■i° smela izbrati le Sesl najboljših za državno srečanje. Učenci OŠ Rodica xo bili izbrani na vsch predmetnih področjih, i/, katerih so tekmovali, poleg njih pa je bila iz enega področja izbrana šc ekipa učenecv iz OŠ Marije Verez Duplice. Nagrajene raziskovalne naloge učen-ccv OŠ Rodica so bile s področja zgodovinc: Življenje v Kofutnikovi hiši, avtoric Teje Cirad in Karnien Moneta, iz biologije Tclesna odpor-nost je skrita v sadju, avtorjcv Lejle Ikić in Gašperja Tumpcja, s področja etnologije Kernov mlin v Zalogu pri Cerkljah, avtoric Maruše Gujtman in SaSe OStir, s področja tehnike Kozolci v Jaršah in na Rodici, avtorjcv Žiga Zupancka in Ulaza Komarja ter s po-dročja slovenskega jezika Suira hišna imena na Rodici, avtorjcv Andraža Vrhovca, Dejana Tcsovnika in Dcjana Zupančiča. Polcg njih se je na državno srečanje uvrstila šc raziskovalna naloga s področja kemije Lcpila po domačc, avtorjev Luka Pajka in Blaža Spruka z OŠ Marije Vere. Med druž-boslovnimi raziskovalnimi nalogami so posebno izstopale še raziskovalne naloge Spravljanje sena nekoč in danes, Kratke zgodbe, pregovori in uganke iz starih mlinov. Po sledeh Žaganc vode - domžalskc Mlinščicc in Rast urbaniziranega podcžclskega naselja Vir, vsc z OŠ Rodica. Zasluge za izreden uspeh učencev s te Sole gredo tuđi njihovim mcntorieam, ki so učen-ce usmerjalc pri njihovem raziskoval-nemdeki. Tešobile: Danica Volčini in Vi Ima Vrtačnik Mcrčun ler Ida Fidler, Andreja Berlec, Sabina Burkeljca in Milena Vidovič. Mladim raziskovalcem, ki so se letos zelo izkazali z raziskovanjem šlevilnih zanimivih tem, čestitamo za njihov prispevek k znanosti in družbenemu znanju in jim želimo Se veliko nav-duSenja in dobrih idej za nadaljnja raz.iskovanja, izbranim mladim raziskovalcem pa čim več uspeha na državnem srečanju Gibanja, znanost mladini v Murski Soboti. Vllma Vrtačnik Merčun Vrtec Domžale Strokovno srečanje Novosti, ki jih je prinesel kurikulum, *•> v delo strokovnih delavcev vrtea prinesle številne spremenihe na vseh Področjih delovan ja. I-na izmed pomembnih sprememb je po-'eg procesno razvojne naravnanosti pred-šolske vzgojc tuđi spremenjena vloga otro- ka in odraslega v vzgojnem procesu. Tako vzgojiteljice in pomoćnice iščemo različne vire znanja in spretnosti kot strokovne nadgradnje, kanior sodi ludi izmenjava mnenj in izkušenj dobne pnik.se, kjersc pojavi jajo Stevilnc rešitve, mnenja in tuđi dileme. V Vrtcu Domžale smo se vključili v več taksnih brezplačnih oblik. Im izmed njih se imenuje »Mreže mentorskih VTteev«, kamor so vključcni vrtci iz več občin, tako. iz Ljubljane, Mcdvod. lga in Kočcvja. Na doscdiinjih srečanjih smo izpostavili: dnevno rutino, kakšne novosti je kurikulum prinesel v prchranjcvalnc navade otrok, sodclovanjc s sUirši in druge oblike scxlclovanja / okolico vrlca ... Naš zadnji strukovni posvet je bil na-menjen gibanju in organizirani vadbi v vrteu in izven njega Ker v našem zavo-du namenjamo veliko pozornosti tuđi gibanju in smo na tem području uvedli nekaj novosti, smo strokovne delavke omenjenih vileev povabili v naš vrlec. Med seboj smo izmenjali novosti, prednosti in pomen gibalne vzgojc za predšolske otroke kol možnosti za še boljše delo, doseganjc ciljcv in upoš-tevanje načcl predšolske vzgojc kol tuđi težav, ki se pojavljajo. Delo Vrtca Domžale na pudročju športne vadbe je predstavila vzgojiteljica in profesorica športne vzgojc Nuška Sušnik Razvojni tim Mrcž mentorskih vrtcev že pripravlja vsebine za naše naslcdnje strokovno srečanje v aprilu. Pom. ravnateljice Jana Plrman Dan odprtih vrat v Dragomlju Že kar nekaj časa je minilo od malu drugaf nejja dneva odprtih vrat Sole v Dranoml.ju, a Se ved-no se vsi spomin jamo prijetne^a skupnega izleta na Dobeno. KJjub slabim vremenskim napo-veditn smo se 6. marca prebudili v sončno sobotno jutro, kar je pomagalo k dobri volji in številni ude- ležbi. V Loki smo imeli zbimo mesto: učenci, sUirSi, bratci, sestrice, tete, stri-ci, babice, dedki in učiteljice. Skupaj smo se po zasneženi poti mimo gradu Jable povzpeli cilju naproti. Še preden smo se dobro upehali, smo že v spro-Sčenem vzdušju in prijetnem klepetu prispeli na vrh. Na Dobenem smo se najprej okrepčali: otroci s sendviči in sokovi, starSe in učiteljice pa je za- peljal omarrini vonj kave. Pripravili smo kratek kulturni program in se tako ob dnevu mamio spomnili vseh naših starSev. Za konec so se otroci prepustili zimskim radostim (kepanje, »dričanjc« po hribu ...), ruito pa snx> se skupaj odpravili v dolino in se razšli z mislijo, da so podobna druženja toplo pozdravljena in za/elena. Učiteljice Iz Dragomlja Nastop di jaki nj v Cankarjevem domu Dijakinje in dijaki domžalskc gimnazije so tuđi letos tekmovali za hralni znački v unglesčini: KPI READING DADGK in BOOK-\VORMS, ki ga organizira (enter Osford skupaj z britansko /uložno Oxford Universitv Press. Probrali so po tri knjige v angicščini in iz-polnjevali leste v zve/i z njimi. Vsi sodelujoči so dosegli priznanja, naj-večje priznanje pa je hilo povabilo na nastop nsi zaključni prireditvi v Cankarjevem domu, v Ljubljani. Štiri učenke drugoga letnika gimnazije, Anica C'ajhen, Mateja C'ajhen, Lidija Mc-rclu in Katarina Sušnik, so se 7, maja 2(K)4 v Stihovi dvorani C'ankarjevega doma spremenile v Madono, Pink, C'hristino Aguilero in Britney Spears in predstavile svoj »show« podelitev glasbenih nagrad. Občinstvo je bilo navdušeno, med njimi tuđi učenei OŠ R(xliea, ki so dobili prvo nagrado za najboljše projektno delo. Vesel i smo, da v Domžalah rastejo generacije uspešnih mladih ljudi. Marl)a Zupančlć, profesorica angleškega jezika Prvi pokal za najmlajše nogometaše V soboto, 8. 5. 2004. smo se odpcljali v deževno sončni Maribor. Na lepem stadionu Žclczničarja je potekal turnir za nogometaše letnik 1996 in mlajse. Dvanajst ekip se je udclež.ilo turnirja, dvanajst ckip je hotclo igrati nogomet in dvanajst ekip si je želelo z dobro igro in borbenostjo osvojiti svetleče in lepe pokale, ki so bili na ogled že ob slovesnem odprtju. Naših mladih Domžalčanov ni ustavil ne dež ne grom, ki je prihajal s sivega neba nad Mariborom. Tekali in borili so se kot levi, kot radi rečemo v žargonu. Ne smemo po/abiti tuđi pre-udamega v(xicnja trenerja in na podporo s tribun, ki so jo nudili navijaški starši, tako da je bil uspeh neizogiben. Mali domžalski šampioni so osvojili 3. mesto. Čestitamo, le tako naprej! D.V. Osnovna šola Dob Ob zaključevanju ocen se spomin jamo V času, ko se učenei ukvarjajo s pridobivanjem lepih oeen in popravljanjem starih ^rehov in so učitelji obremenjeni /, zaključevanjem, se spomnimo, da je lahko učenje tuđi prijetno. Na zelo prijeten način se vsaj včasih ueijo učenei 7. h razreda OŠ Dob, res da v svojem prostem času oziroma med zimskiini počitni-eami. Po^lejmo si, na kakSen način se z lahkoto učiS zgodovino, ne da bi sploh mislil, da je to učenje. Učenci 7. b smo se namreč z razred-ničarko odločili za sodelovanje na pustnem karnevalu in smo predstavili življenje v srednjem veku. Imeli smo kralja, kraljico, meniha, dvorne dame, dvomega norčka ter dvornega hišnega Ijubljenčka (muca). Seveda pa ne smemo pozabiti omeniti grajskega pevca, ki je tako lepo igral na svojo trobento. Polcg tega smo imeli znanstvenika, ki je trdil, da je Zemlja okrogla, čeprav vsi vemo, da temu ni tako. Zaradi teh neumnosti, ki jih je trosil okoli, je bil obsojen na obglavlienjc, prav tako ka-kor čevljar, ki je izdeloval slabe čcvljc (zato nas lako rado zebe v noge). Za njun konec je poskrbel rabelj, ki ju je z veseljem obglavil. Pri tem so mu pomagali vitezi. Kmetjc so trdili. daje Zemlja ravna, (saj so prav oni tišti, ki jo ravnaju z golimi rokami) in mi jim seveda damo čisto prav. Za to masko smo potrebovali veliko truda in časa. Ko smo izvedeli, da smo zmagali, smo bili presrečni, saj nas je čakal izlet v Čateške Toplice. Končno je prišel dan izleta, na katerem smo zelo uživali, čeprav smo većino dneva preživeli pod vodo vsaj nekateri. Radi bi se zahvalili pustni sekciji Stri-ček, ker je edina v Sloveniji, ki organizira tekmovanjc za najboljšo šolsko masko in seveda tuđi turistični agenciji Ten-tours, ki nas je peljala na ta izlet. Nina Poljšak In Eva Capuder Od zrna do žemlje Projekt od zrna do žemlje poteka v Vrtcu UrSa že nekaj let. Aprila smo skupini Želvie posejali pšenico in spo/navali različne vrste rnoke. Starše smo presenetili s piškoti, prav tako smo sami spekli slastne zemljice in kruh ter ob tem spoznavali sestavim, ki so za peko potrebne. Otroci so bili navdušeni in kar vleklo nas je, daje vsak teden zadišalo iz naše sobe. Obiskal nas je Matcvž iz Pekamc Gro-supljc, ki nas je naučil, kako se naredijo velikonočni ptički in pletenice. Povablje-ni smo bili v slaščičarno Lenček, kjcr so nam prijazno razložili in pokazali, kako nastajajo slastne tortice, sladoled in ostale dobrote. Posladkali smo se s piškoti. Med vračanjem v vrtec smo že naredili plan, kako borno torto spekli Se sami. Za pomoč pri receptih smo prosili starSe in našo glavno kuharieo ga. Vido, ki nam je prijazno priskočila na pomoč. NaSa čokoladna torta je bila res lepa in okusna. Že sedaj pa načrtujemo, da borno spekli še kakšno dobroto. Tlna Pančur, Vrtec Urša Vrtec mali princ O družini /. otroki v vrtcu st veliko pogovarja-ino o družini. Ne samo o iiiainkiih in očkih, pač pa tuđi o ostalih članih ožje in SirSe družine, ki jih otroci dobro po-znajo. Ker govor otrok se ni povsem iz-oblikovan, so otroci govorno ustvarjali ob družinskih Ibtografijah, ki so jih prinašali od doma. Z njimi smo si oblikovali družinski album, ki so ga imeli otroci ves čas na ogled. Pogledi na daiž.inske člane so pričarali domačc vzdušje in dobro po-čutje med otroki. Poleg družine smo si ogledali tuđi fotografije dojenćkov in dnigaćnih otrok iz. držav po svetu. Upo-rabljali smo različno knjižno literaturo in opazovali podobnosti in razlike med otroki. V priložnostnih kotičkih je za-živela igra vlog. Igra z dojenćki je otroke umirjala, v skrbnem ravnanju z njimi pa je bilo čutiti prijetno vzdušje. Dneve smo si popestrili tuđi s prebiranjem slikanic, ki pripovedujejo o mamicah. Tako smo se seznanili z vsebino slikanice Si ti naSa mami? Izdelali smo lutke na palčki in vsebino zgodbiee podoživljali v lutkov-nih prizorih. Med likovnimi vsebinami naj omenim izdelavo mamic na većjih tulcih, ki so krasile našo igralnico ves mesec. Pripravili smo tuđi kratko pred-stavitev vzgojnega dela. Na naS prvi nastop smo povabili mamice, ki so se z veseljem odzvale povabilu. Obdarili smo jih z darilcem, ki smo jim ga sami izdelali. Utrinke iz življenja v vrtcu so si mamice ogledale tuđi na videoposnetku. Bilo nam je v veselje. Vzgojiteljica Anka Juras Projekt »narodni običaji« V vrtcu UrSa potoka jo različni projekti, ki so vezani na naS skupni cilj - negovati in poudarjati stik s tradicijo. INa to temo je v meseeu aprilu potekalo praznovanje »Zeleni .lurij«, ki je del kulturne dediščine in se nanaSa na narodne pesmi in običaje. Otroci so imeli ob prebiranju knjig, po-slusanjii pesmi in pogovorili možnost spoznati narodne običaje drugih krajev. Letos smo se praznovanju zelenega .lunja pridružili ludi otroci iz skupine ptićkov. Skupaj s slarši smo se domenili, da bodo ofroci v vrtec prinesli zelenje, cvetlice in veje. Na določen dan smo se z otroki iz dmgih skupin zbrali na igrišču, kjcr smo sodelo- vali pri delu v delavnicah. Pletli smo venčke in izdelovali šopke iz cvetja, peli narodne pesmi in zaplesali nekaj prepro- stih narodnih plesov. Dopoldan smo veselo zaključili z obis- koin pri naših kuharicah. kjer nas je čakalo sladko presenečenje. Ptlčkl z Marlnko In Mo|co Vrtec Urša SLAMNIK - maj 2004 IZ DRUSTEV IN ORGANIZACIJ Kaj je bilo novega vDomu upokojencev Domžale stran 12 Kresovanje in prvomajski pohod na Rudnik I. maj je praznik dela in ta veleva, da ob njem opozorimo na tište de-lavske pravice, ki se ne uresničuje-jo oziroma se grobo krsijo. Čedalje vecje Stevilo ljudi je hrezposelnih in so na robu preživetja. Stremeti bi morali za razvoj, ki bo odpiral nova delovna mesta. razvoj, ki bo dajal delo, ki mora dati nekaj več kot le plače za preživetje, saj vemo, da je razvoj na podlagi cenene de-lovne sile razprodaja naroda. Na predvečer I. maja smo v TD Jarse-Rodica ponovno organizirali kresovanje. da bi že tradicionalno, ob glasbi in zabavi, proslavili praznične dneve in vstop v EU. Slabo deževno vreme je pnvabilo na kresovanje nekoliko manj udeležencev kot sicer. vendar je bilo vzdusje kljub temu praznično in veselo, saj smo pripravili velik kres, ki je mogočno svetil do jutranjih ur. Ob pijaci in jedači ter ubranem petju vseh udeležencev z vaškim harmomkarjem so urice druženja kar prehitro minile. Brez zeliSčnega čajčka tuđi tokrat ni šio. saj je bilo potrebno poskrbeti tuđi za zdravje udeležencev. ker nas je na prvomajsko jutro čakal tradicionalni pohod na Rudnik pri Radomljah. Kljub slabemu vremenu se nas je preko 60 pohodnikov zbralo pri Gasilskem domu v JarSah, od koder smo nadaljevali pot skozi vas. kjer nas je pred gostilno Bunkež pričakal g. Ukmar z okrepčilom. Ob čudoviti. iz zimskega spanja prebujajoči se naravi in ob prijetnem kramljanju smo kar pozabili na prehojene kilometre in brez težav kmalu dosegli cilj. Na Rudniku nas je pričakal harmo-nikar g. Lindič, ki nas je s pesmijo spremljal do spomenika padlim partizanom in skupaj z ljudskimi pevkami iz Domžal so zapeli nekaj partizanskih pesmi. Predsednik KS, g. Košenina, je z govorom počastil spomin padlim v vojni. Ob vstopu v EU je poudaril, da smo s samospo- štovanjem in znanjem v njej spospo-bni zaživeti, saj smo to v preteklosti že dokazali, z recitacijami Barbare Ko.šcnina pa se je kulturni program zaključil. Skupaj z ljudskimi pevkami smo s prepevanjem pesmi to praznovanje še polepšali. Za dobro kapljico in hrano so poskr-beli naši gasilci, ki že vrsto let orga-nizirajo to srečanje in poskrbijo za dobro razpoloženje vseh pohodnikov in tuđi drugih udeležencev, ki se pol-noštevilno udeležujejo vsakoletnega praznovanja. Obe društvi: Turistično društvo in PGD Jarše-Rodica, skupaj s KS, smo organizirali zares prijetno druženje krajanov in pregovor »v slogi je moč« še kako drži. Nevenka Narobe licenci in učiteljice OŠ Koje so se predstavili v Domu upokojcn-ccv Domžale / razgibano plesno predstavo življenja v Mozarto-vem času. Tcj plesni predstavi se je pridružila tuđi folklorna in pevska skupina Doma Spominči-ce in zapela in zaplesala v počas-titev K. marca. Kecitatorke gospa .Uistinu Bergant, gospa Katarina Oražem in gospa Mihaela Stupica so dale tcj prireditvi poseben draž. Pesmi, ki jih gospe znajo še iz mladih let ali pa jih pišejo same, vedno obogatijo poslušalce in potrjujcjo dejstvo, da tuđi v času, ko ljuti je živi jo v domu upokojencev, potrebujejo in najdejo pot h kulturnemu preživljanju svojega časa. 17. marca so učenke in učenci OS Dob z učiteljicami prikazali sred-njeveško igro Izgubljeno viteštvo s srednjeveškimi plesi. Zanimivo so postavili svojo igro iz našega časa v zgodovinsko obdobje Adama Ravbarja. Zelo slikoviti so bili tuđi v plesu, kjcr so tuđi kostumi poudarili impresivnost njihovoga nastopa. Seveda so tuđi člani naše folklorne skupine s pevkami in pev-ci Spominčicc z veseljem pokazali, kaj so se I etos novega naučili. Ciospa Tcrczija Kokalj, ki žc nekaj let živi v Domu in pojc pri Spo-minčicah, si je po tihom želela, da bi lahko v Domu /apela skupaj s svojo vnukinjo, ki poje v mešanem pevskem zboru Svoboda Mengeš: 18. marca se ji je ta želja uresničila, saj smo združili nastop obeh /borov. Bilo je res lepo. Pevke in pevci /hora Svoboda so vsem Spominči-cam podarili pomladno cvetje, kar jih je zelo razveselilo. 25. marca je nastopil v Domu ženski pevski /bor Stane llabc v počastitev materinskoga dne. Pesmi, ki so jih zapele pevke /bora, so bile zelo dovršeno. Nastupilo so tuđi recitatorko iz Doma. Ciospa Ju- Koncert v donižalski cerkvi Ljubitelji zborovskega pot ja in lepe cerkvene pesmi so na god sve-tega Marka prišli na svoj račun. Trinajst cerkvenih pevskih /borov iz dom>.alskc dekanijv je /. i/va-janjem različnih pesmi ustvarilo tako duhovno kot glasbeno bogat ncdcljski popoldan v domžalski cerkvi. Revije so se udeležili zbori iz župnij Moravčo. Blagovica, Radotnljc, Dob, Vir, Ihan, Brdo, Mcngc.š in iz župnijo gostitcljice Domžal. Po-samezno župnijc so nastopilc z več zbori, kar kaže na delo v župniji tako na področju petja kot v vseh ostalih dejavnostih. Nič no pro-seneča dejstvo, da so v /upnijah, ki 5c nimajo rošenih vsoh problemov glede normalnoga dela, Ijudjc veliko bolj pripravljeni sodclovati in tam je število /borov in pcvccv ter ostalih sodelavcev zato toliko večje. Revija corkvonih pevskih /borov pa je obenem priložnost /a i/menjavo izkušenj in pregled dola čez ćelo leto, nastopi na rcvijah pa krepijo sa-mozavest in dajojo moči za nadaljnjc dolo, sploh čc so nagrajoni / bučnim aplavzom, ki so ga bili tokrat doležni vsi sodelujoči /bori. Na koncu so /draženi pevski /bori, pod vodstvom prol. Jo/ota Trošla /apeli šo tri pesmi skupaj, tako za piko na i na že tako prijetno polje vsoh /borov. Druženje po končanom koncertu tor pogovor, ki je stokcl ob prigri/ku tor ko/arčku pijace pa jo šo ona i/med dobrih strani takšnih rovij, saj so tako pevci med seboj šo boljo spoznajo in so po-menijo o tegoban in lopotah polja pri bogoslužju. djd slina Borgant je po/ola velik aplavz s svojo pripovedjo »Kako je Bog ustvaril žensko«. I. aprila so so predstavili slikarji, ki so ra/stavljali svoja dola na veznom hodniku Doma. Vsi so člani Društva paraplogikov ljubljanske regijo. V kulturnom programu so spet sodolovalo Spominčicc in recitatorke: gospa Marija Klopčič, gospa Pavla (rognjavoo, gospa Justina Borgant, gospa Katarina Oražem in gospa Mihaela Stupica. S to zaključno priredilvijo se je raz-stava članov Društva paraplogikov ljubljansko regijo končala. 7. aprila smo postavili že drugo ni/stavo: tokrat razstavlja v vo/nem hodniku Doma domžalska slikarka, gospa Ida Rcbula. I. aprila jo delovna tcrapovtka, gospa Silva Dcmšar pripravila praznovanja rojslnih dni za vso slanovalke in stanovaleo Doma , ki so v marcu in aprilu praznovali svoj rojslni dan.Najslarojša stanovalka v lom obdohju jo gospa Jo/ola Pc-stolnik, ki jo pra/novala 94 let. 90 lol pa so pra/novalo gospa Matilda Kurbos, gospa Jožcfa Slapnik in gospa Jnžcfa Žgajnar. Vsem iskreno čestitko! Pogostitev za vse jo bila obvezna torta s kozarcem vina ali soka in kava. Pa seveda rdcč na-gclj za lep spomin. Za dobro voljo jo tokral igrala na harmoniko hči naše slanovalke gospo Angolo So-cloljšak, njoni prijatelji z (iorenjske pa so poli in zaigrali nekaj skečev za veselo razpoloženjc. Za voliko noč smo tradicionalno ukrasili dnevno prostore in jcdilni-co in pripravili pirho za vso stano-valkc in stanovaleo Doma. Pomlad je lako žc tu, lopo vreme pa nas bo vodno bolj vabilo v naravo, na dvo-rišča, na i/lotc ... Vladka Brumen Prvomajski pozdrav na Viru Na predvečer mednarodnega praznika je bilo tuđi letos organizirano kresovanje na Viru pri Domžalah, Člani društva BUDNIČAR in njihov vodja Stane ŽAVBI so bili tuđi letos nosiki vsega dogajanja ob praznovanju prvega maja. Postavljanje majskega mlaja na predvečer 1. maja je običaj, ki na Viru živi že trideset let, saj si Budničarji ne morejo predstavljati prihoda praznika dela in tega najlepšega meseca v letu na lepši način, kot da bi ga phčakali z mlajem. Mlaj vedno nosi s seboj sporočilo, vedno oznanja neko veselo novico - letos je bila res nekaj po-sebnega, zgodovinskega Slovenija vstopa v Evropsko unijo. To je dogodek. to je praznik posebne-ga pomena, ki nam ponuja novo obliko evropskega združevanja Skupaj z dru-gimi narodi borno v prihodnje delili dobro in slabo in se odločali o skupni prihodnosti. Od letošnjega prvega maja bo imel prvi maj tuđi drugačen značaj. Postali smo del Evropske unije in v zgodovini bo ta dan ostal zapisan enako kot dan slovenske osa-mosvojitve. Odprli smo svoje meje, možnosti, upanja in prizadevanja. Slovenski delavci, delodajalci in država imajo na razpolago velik trg, veliko število prebivalcev in samo od naših prizadevanj in uspešnosti je od-visno, kako se borno razvijali naprej. Pojt«1|wi|e mlaji za predvečer 1. ma|a je običaj, kl na Viru ŽM že trideset let SLAMNIK - maj 2004 Stane Žavbi, prizadevni vodja BUO-NIČARJEV, kl so letos že tridesetlč pripravili prvomajsko kresovan|e na Viru pri Domžalah. V Evropsko unijo je Slovenija vstopi-la, da bi vsi skupaj živeli bolje in da bi ohranili svojo nacionalno identitc-to. Slovenija mora poleg nacionalne ostati tuđi socialna skupnosl, saj je to prvi pogoj za ohranitev nacionalne identitete. Socialno razdeljena sku-pnost, v kateri bi eni imeli vse, drugi pa nobene možnosti, bi nas nacionalno ogrozila. Napredek in modernizacijo družbe omogoča samo temeljni konsenz in socialni dialog med nami. Moč Slovenije je v Ijudeh. S social-nim dialogom bo treba iskati odgovore na številna družbena vprašanja, med drugim tuđi o tem, kako zmanj-šati število delavcev, ki prejemajo minimalno plačo. Udeleženci prvomajskega praznovanja na Viru so se zadržali še dolgo v noč. Ob prijemi in živahni glasbi ansambla SONČEK so dočakali tuđi ognjemet, ki je bil res veličasten pozdrav letošnjemu prvemu maju, slo-venskemu 1. maju prvič v Evropi. J.Arnuš Članski sestanek v Tosami Vodstvo sindikata v družbi TO-SAMA je prejSnji četrtek organiziralo letni članski sestanek sindikata. Na članskom sestanku so člani z velikim zanimanjem po-doživeli enoletno zgodovino dclo-vanja sindikata. Poročilo, ki so ga člani prejeli v obliki zanimivega biltena, je predstavil predsednik sindikata, Milan DRČAR. V preteklem lotu je bilo opravlje-nega precej dela. Usmerjeno je bilo predvsem v ohranitev pravic dolavcov in pa v kropitov odnosov. Tako med člani in sindikatom ter upravo družbe. Partnerski odnosi so za uspešnost organizacije in podjetja izredno pomembni. »Zato si bo vodstvo sindikata tuđi v prihodnje prizadevalo za partnersko odnose, tako da bi šo bolj aktivno delali in da bi se med-sebojno podpirali ter tako težili k skupnomu cilju, ki ga ima naš sindikat in naše podjetje,« je ob koncu poročila poudaril Milan Drčar. Udeležence je pozdravil tuđi član uprave Marjan Mlakar. Pohvalil je sodelovanje z vodstvom sindikata in izrazil željo po nadaljnji krepi-tvi socialnega dialoga. Ta je zelo pomemben za nadaljnji razvoj in uspešno poslovanje TOSAME. Milan Drčar, predsednik sindikata TOSAMA je v Imenu Izvršnega odbora podal poročilo o delu v preteklem letu. Člani sindikata TOSAMA so z dvlgom rok podprll usmerltve In aktivnosti sindikata Udeležence sta pozdravili tuđi podpredsednica STUPISA Danica MERLIN in sekrotarka območne organizacije ZSSS Domžale Pohvalili sta dosoda-njo dolo in prizadovanja vodstva sindikata in pripravljenost članov sindikata Tosame za sodelovanje v sindikalnih aklivnostih znotraj podjetja in na ropubli-škem nivoju. V nadaljevanju sta gostji ude-ležencem članskoga sestanka predstavili nadaljnjc aktivnosti sindikata za izboljšanje socialnega položaja dolavoov. Zaključok sestanka je bil v znamenju podpore članstva za nadaljnjc aktivnosti za dosego višjih plač in podpis nove panožne pogodbo. J. Arnuš stran 13 UREDNIŠTVO pisma bralcev Deveti tradicionalni prvomajski pohod Prvi maj. Svita se prva zarja. Ura je štiri. Od vsepovsod hiti h jjradu l'uStanj mno/ica pohodniknv. Tc-£«j© priprave na °. tradicionalni pohod po Moravski planinski poti. Kljuh slahi vremenski napnvedi se j« /l)rald hli/.u KM) planincev, skoraj '" tele Slovenije. Odhod. Dolga kolona se opravi proti Murovici. Čelne svetilke mečejo nemirne sence po poti skozi gozdove. Na vrtu odtis žiga v kontrolni karton-ček in že hitimo priti cilju. Tu zopet *ig. Spuščamo se k Sv. Miklavču. Pri Me/narjevih Kocjančičevih, nas ča-kajo odličen čaj in sladke dobrote. Bližamo se Planinskenui domu na Uštih. Tu nas sprejme moški /bor I ine Kos iz Moravč. Zapoje nam nekaj 'epih planinskih pesmi, seveda tuđi planinsko himno Triglav moj dom. Ob slovenski in občinski zastavi zaplapo->a tuđi zastava rili. Domačinki, Štefki Zupančič Osolctova in Nata.ša Pire Sanlclnova, pogostila pohodnike s 'a.jern, ra/.nimi sladicarni, tuđi kapljica kačje sline se nckalcriin prilože. ]x>vsem luslni krivdi zamenjali z »evnjfirjstvum«. STUDENTSKAZALOŽBAt^LITERA r°)e zbirka novelet renomiranoga soilnhnciiii ?;lnvensk8ga pisatelja srednje generacije. Tislo, kar (ne)iun.iki: In kr.ilki; proze bislveno določa, so različne stiske, v katerih so primorani priti blizu lastni resnici. To se, razumljivo, bolj ali manj vedno dogaja na ostrem robu neznosne blizine smrti. Resnica, ki (nejjunakom priđe blizu, nima na sebi nic metafizičnega, ampak se upredmeti kot samovpogled subjekta na lastnem robu, da je vse, kar je, samo golo življenje, ki bolj ali manj nerealizirano mineva vnemar. kar daje noveletam pečat ■ragike oziroma deziluzije. To pa ne pomeni samo uvida v nezmožnost posameznlka, da bi v polnosti realiziral sebe in svoj notranji svet, ampak uzavestitev, da se nam podoba našega astnoga sveta razbistri Sele v njegovi poznosti, dovrSenosti in da je lebdenje nad breznom niča med še ne in ne vefi edino, kar nam je dano. Kljub temu ne gre za mračno knjigo, ampak prav nasprotno. Kajti ravno v eksistencialni goloti nam življenje razodene svojo resnično vrednost, ki sicer ni nič več, a predvsem tuđi ne nič manj k°t naša izključna in neprecenljiva lastnina tukaj in zdaj. VahliMni k br.mini Studentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax.: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-mail: info@zalozba-litera.org •^MOČ: MARENZIO-italijanski skladatelj (Luča), DIURNIST-dnevničar, PJOTR-ruski filozof Čaadajev, INAR-japonski bog z lisitjo glavo, ARAKS-reka « Armeniji, IMATRA-finsko mesto ob reki Vuoksi, RIVA-urejena obala, COOK-britanski politik (Robin) SLAMNIK - maj 2004 VZH0DN0AFRIŠK1 „„,,. LVl SKLA r»tKA "ISTA- DRUGI .„,„ AMERIŠKA KRILO NEKDANJI NORVEŠKI BRITANSKI „.„ GRM.ORAŽILNO "Set DATELJ «0 BAN B,"SK* N1ŠČE V RIMSKI nijmu PEVKA RIMSKE ALPSKI SMUCAR POLITIK „'„,.?;. NASLADILO VEK "JcA) IZRAELU PAPEŽ P«U»TELJ (JANIS) LEGIJE SKAARDAL dOBIN) KIIBn-CA ............... ...... ""............" ........."" " " POKOJNI "" " " ""..................... KEM1ĆNA PJANJST SNOV ALI BERTON- IZDELEK ___EELJ___ _______________|____________________________________________________________________________________OBLAČILO_____________________________ I . , . , P0LOT0K NEKDANJI .--. Ftl(. I STAROGR.! JJFAslaV VJUGO- VOJAK *„„„.{»„ PODZEMNI ,.71N0 FILOZOF ioliDKM.i ABETHA ZAH0DN1 OKLEPNE .""V". PRENOD •<«"•» IN MATE. K°"*J*" FRANKLIN AZIJI KONJENICE SKA "ER* MAT1K JJ!"' AVSTRAL JUAN... ........~..... POKLICNA .........."......."" HIMA- PLAVALEC M0NT0VA POT LAJSKA THORPE INĐONE- ----------------- KOZA ----------— ZUSKO STANE ____________ _______DNEVNltAlI__________________________OTOUE________________________________________________________POTOKAR____________________________________________________________________________ .„„..„. IGRALEC ' ALANLADlT " PISEC , ROBERTO PIŠATE* HAOB charles ATENSKI SLOVARJEV BENItNI PLEJ»"i »"-EZEN. N0DIER KLuV" fIlOZOF DAN PEROCI ?NBMEBJE ČAADAJEV AYK»OYD ________________________________________________________________________________ DRŽAVNI t JAVNI «»»!.M ANDREJ W GOVORNIK Jg*J STA«E f ___________________________________________________________________ ______________________ ______________ ZASKRJL_______________________________________________________________________ t - - . ANTON ROP kk IZVEC OTOKV r .. . ...... ......._....._________________j_?_______..........._________________________ I KIDORV REKAV 1VVTBIJSKI NOGO- JAPONSKI „,,.,,, AMERIŠKI ARMENIJI ARHITEKTIAD0LP) METAS BOGZ "SImI IGRALEC ŽGORNjT ARHITEKT lAPOLf) KAR1C LISitjO gBALa (RICHARD) ^DEL RAJ, PARAO« KONJ MAJHNE RAST, ^i^, .......... ~"™T \ Tr^TT "„»VA7J7t0k7 '.„„.•„.' GORANA BIVOL ------------- ICRALKA SREDNJEM . '5?AE,LA»,u SEVERU NICK - KRALKA BEG0V1Ć JADRANU PEVECOFARIM__________________________ _______ VIETNAMA_______________________________________________NOLTE___________________________________________________STARC___________________________________________ ALBERTO SPLETKAR J!*!^L. T0MBA K0F1ANAN SIMON _____________________________________________________________________________________________________________________JENKO_________ ____________________________ ____ ------------------------- ~~ ~ ....."" " " '" . " BOBATf PODPOR- SPORTNIK • ZASČITA NIKI UMET- V RINGU «»MT« M0STI|H _____________________________________________________________________________ZNANOSTI____________________________________________ ______ Sk H i I h—I I I M lili PREDSTAVLJAMO stran 14 Čestitke gospe Alojziji Konjar za 90. rojstni dan Ljubezen domaćih me gordrži V dneh sredi letošnjega maja se je okrog gospe Alojzije Konjar, ki živi na prijetnem domu hčerke Marte Lovše, kar trk) domaćih in prijateljev, ki so ji ob 90. rojstnem dnevu zaželeli v§e dobro, predvsem pa veliko zdravja. Stevilnim česritkam in dobrim željam se je pridružila tuđi Županja t veta /alokar Oražem, ki jo je obiskala 13. maja, le dan pred njenim 90. rojstnim dnevom. Na družinskem slavju pa se je zbralo kar 74 ljudi, ki jih je ga. Alojzija po-vabila s prijetnitn vabilom, v katerega je zapisala, da se je njena življcnjska pot pričela v času razpada Avstroogr-ske monarhije. 14. maja 1914. leta, preživela vihar prve svetovne vojne, živela in delala v Kraljevini Jugoslavije, rodila tn sinove in hčer ter dočakala vmitev Ijubljencga moža iz koncentracijskoga taborišča, za kar kasneje v pogovoru pove, daje bil najbolj srečen dogodek v njenom življenju, ter pristavi, da je bila vojna obdobje, ki je bilo najbolj težko. Njeni starši so Sli s trebuhom za kruhom, tako se je rodila v Nemčiji, ven- dar si je mati tako želela vmiti v tujino, da so se najprej vrnili v Škofjo Loko, kaSncjc v Smarco, doklcr si nišo na Rodici zgtadili hišo. Pridno je delala v Titanu in sedaj žc štiri desetlctja uživa zasluženo pokojnino. Če se vmemo na njeno povabilo, potem lahko preberc-mo, daje bilo bogato in srečno življenje rudi polno preizkušcnj in bolečinc, saj je mož Jakob umri žc v letu 1970, izgubila je tuđi sina Marjana, pogrcSa sestri Johano in Hcdi, pa tuđi krepkejše zdravje. Najrajc govori o svojih uspešnih otrocih, od katerih je Miro z družino v Južni Afriki, o Lađu, ki jo vsak dan obišče večkrat in brez njegovoga obiska po TV dnevniku nikoli ne zaspi, samo pohvalne besede ima tuđi za hčer Marto in zeta, pri katerih družini živi. Pozna življcnjskc poti vsch desetih vnukov in desetih pravnukov, ki jo pridno obiskujcjo, tako da nikoli ni sama. »Otroci so bili vedno pridni. Ko so bili majhni, so mi veliko pomagali, vsak od fantov je našel svoje delo, naj-tnlajSa Marta pa je bila tega oproščena, ker je bila Ijubljcnka družine. Pridni so IVTOMTHOOOntAlUt POCOM PfSMIIOlElT,.,., Igriška 24, PraMfp pri Riiralju Ttl/f«: 01/72215J0 Gsk 041/721357 pff>mi*rMinvvvi|iJNi ostali vse do dancs in njihova ljubezen me gor drži.« pravi gospa Alojzija in kar ne neha poudarjati, kako lepo skrbijo zanjo, oni pa ji ljubezen in lepe besede vračajo, da je kot rožea, katero skrbno čuvajo. Pravi, daje za njo kar nekaj bolezni, da vsakc toliko časa obišče bolnico, kjer jo malo »zakrpajo«, da malec slabšc sliši, vidi pa kljub temu, da ima zdravo lc eno oko, zelo dobro, ob lepem vremenu vidi tuđi dom na Kamniškcm sedlu in stolp na Krvavcu. Rada pogleda televizijo, kjcr sprcmlja lc eno od številnih nadaljevank, prisluhne tuđi poročilom in bere, ludi Slamnik. Pohvali snaho, ki ji kuha kosilo, in povc, da ima najrajc juhe in vodo, mesa ne mara. Hiša z dvema velikima terasama ji pomeni vsak dan prilož-nost za sprehode po svežem zraku in prijeten pogled na okolico, k zdravju pa bo prispevalo tuđi skupno darilo domaćih masažni stol. Praznovanja 90. rojstnega dne se zelo rada spo-minja, zdržala je do zgodnjih jutranjih ur in šc bi, se smeji ter šc posebej raz-neži, ko pripoveduje, kako ji je Boris Kopitar zapcl njeno najljubšo Rdcčc vrtnice. »Rcs je bilo lepo,« pravi, in je vesela, ker praznovanja šc ni konce. Saj ji nikoli ne manjka družbe, ampak za rojstni dan pa res pridejo vsi in to po večkrat. Županja je gospe Alojziji Konjar čestitala, zaželela veliko prijetnih dni in zdravja v krogu otrok, vnukov in pravnukov, na katere je tako ponosna, ter ji izročila priložnostno darilo. Slavljcn-ka se je za obisk, ki je bil zanjo pravo prcscncčcnjc, zahvalila, povedala pa tuđi, daje iskreno vesela dobrih želja, ki jih od Županje prejme vsako leto ob novem letu. Iskrene čestitke, gospa Alojzija Konjar, in veliko prijetnih dni na vašem potovanju skozi čas. Vira Vojska Iskrene čestitke ob 94. rojstnem dnevu Gospa Ivanka Prelovšek iz Depale vaši Ko se je 16. maja 1910 pri Florjan-čičevih v /gornjih I ukah. kot drugi otrok na cni največjih kmetij v tem delu nekdanje občine Dnmžalc, rodila kot druga po vrsti Ivanka, najbr/ niti sama, niti domaći nišo slutili, kako visoko starost bo čila, zdrava in še kako pri mofeh, dojakala. Življenje na kmeriji »Pri Kovač«, - oče ni bil pravi kovač, je pa znal podkovati konje, - je terjalo veliko dela, pa tuđi »otroci smo zmeraj »fajn« delali«, se v pogovoru spominja moja sogovornica gospa Ivanka PrelovSek iz Depale vaši. Sin Maks pa pove, da šc sedaj, ko jo odpelje na pokopališče v Blagovico, rada pogleda hišo v Zgornjih Lokah in pove, kako se je včasih reklo po domače. »Sedaj je vse drugače, ko gradijo avtocesto,« pravi čila gospa, ki je po končani osnovni soli v Blago-vici, začela šivati. Nekaj se je naučila sama, nekaj znanja ji je dala botra in kaj kmalu je postala znana šivilja, ki sicer za druge ni dosti šivala, »je bilo /a doma dovnlj, ko nas je bilo devet otrok,« se spominja otroškega vrišča, pa tuđi prijetnih narodnih pesmi, ki so jih pele z dekleti na vaši. Spominja se tuđi studenca izpod Limbarske gore in enega izmed prvih vodovodov na tem obmocju. Moža je mlada šivilja spoznala, ko je sosed prijatelju Karlu I'rclovšku iz Dopale vaši priporočil Klorjančičcva pridna dckleta. 7. Ivanko sta si bila všeč in leta 1934 jo je popcljal na svoj dom v Dcpalo vas 22, kjcr je bilo ccmcntninarslvo dol družinske tradicije. R abonma MODRI in IZVEN Simfonični orkester Domžale-Kamnik koncert Na sporedu: S. Vremšak, G. Finzi in S. Franck. Dirigent; Stefan Garkov, Solist: Dimitrij Lederer - klarinet Simfonićni orkester Domžale-Kamnik je bil ustanovljen leta 1970, sestav-Ijajo pa ga glasbeniki ljubitelji z nekaterimi izjemami glasbenih pedagogov in poklicnih glasbenikov. Z leti se je razvil v homogen ansambel, ki izvaja orkestralne skladbe s prefinjeno dinamiko in veliko muzikalnostjo, ki je prav gotovo plod prizadevanja vsakega glasbenika, ki v njem igra. Orkester je od ustanovitve naprej vodil glasbeni pedagog Tomaž Habe, leta 1993 je dirigentsko taktirko prevzel Aleksander Spasić, v sezoni 2003>2004 pa je na njegovo mesto stopil dirigent Stefan Garkov. Dimitrij Lederer je prvi klarinetist orkestra Domžale-Kamnik od leta 1997, tokrat pa se bo prvič predstavil kot solist. pejmo se majat cetrtek, 27. maj - 20.00 > IZVEN Pejmo se maja(t), Studentski klub Domžale T1NKARA KOVAČ in SKAT koncert Tinkara Kovač se je rodila leta 1978, v Kopru. Osem let se je učila igranja na flavto in že relativno zgodaj začela nastopati kot pevka. Njen prvi nastop je bil leta 1988 na Veselem toboganu, kjer je spoznala mojstra Bojana Adamiča, v uspešni karieri pa so sledili še številni festivali (EMA, Mladi MMS ...). Za seboj ima Štiri »zlate« albume: Ne odhajaj poletje, KoŠček neba, Na robu kro ga in njen zadnji, ki ga bo predstavila tuđi v Domžalah, O-range. nedelja, 30. maj - 20.00 > IZVEN Pejmo se maja(t), Studentski klub Domžale Radio Ga-Ga Ekipa Radia Ga-Ga, s Šašem Hribar-jem na čelu, je všeč veliki večini Sloven-cev. Kot vsaka priljubljena oddaja ima tuđi nasprotnike, ki je, preprosto pove-dano, ne morejo prebaviti. In prav to so poslušala, ki jih ima Radio Ga - Ga najraje - ker pokličejo, se prepirajo, ne strinjajo, kritizirajo, zmerjajo. Tuđi zaradi njih in karikiranja vsakdanjih slabosti in nerodnosli slovenske medijske scene, je Radio Ga-Ga tako odmeven. splošne informacije Vsfopn/ce so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domža/e, vhod z dvorišča, Hetni prostori) ter eno ura pred pričetkom priredite/ v blagajni doma. Već informacij o prireditvah dobite v brošuri Urekulture, ki /o labko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočite na telefonsko številko 722 50 50. ošura Urekulture •nail info'kd-domiale.si nfon: 01 / 722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika Domicile Q qq Galerija Domžale Četrtek, 27. maj - 19.00 • Galerija Domžale SIGNSOF THE TIME J°že Slražar (Slovenija), Sumiko Kiyohara (Japonska), Kaj sa llaglund (Švedska), Mikiiel Bonnevie (Sved-*a), Barbel More (Nuncija), I Icidc Luhr Hasscls (Ncmčija), Woo-Bock Lee (Koreja) skupinsku nizslavu jJb zaključku sezone smo v Galeriji Domžale pripravili mednarodno skiipinsko razstavo, na kateri se bo Predstavila sedmorica avtorjcv i/ Nemcijc, Švedske, Koreje in'japon-ske, na čelu / našim rojakom Jožctom atražarjem, ki žc vrsto let živi in Ustvarja v Stockholmu, pogoslo pa srno lahko njegove razstave videli tudt v Sloveniji. Umetniki vseh gene-rac'.i bodo predstavljali ra/lična dela. od klasičnoga slikarstva, kiparstva, abslraktnih umelnosli, pa do tradicionalnih tehnik i/, .lakonske in Koreje, ki jih umeščajo v modernejše kontekste in tematike. Skfatka, razstava, ki bo ustre/no zaključila uspešno sezoni v Galeriji Domžale. Razstava bo odprta do 11. junija 2004. Gledališka skupina Samorog za JURETA Emigranta Komedijo Emigranta je napisal poljski književnik Slinviimir Mro-žck, njeno premicro na »dru doma Kulture in v Kulturnem domu Kranea Bernika v Domžalah pa sta omogočila Kulturno društvo Domžale in Kulturno društvo Pri-den Možie Kamnik. Vlogi dveh priscljenccv, ki sta v majhnem kletnem stanovanju bre/, oken obsojcna drug na drugoga, ker ne moreta životi skupaj in nikakor ludi ne vsak zase, sta dobro odigrala Gregor Rcbolj in Mojca Volkar, ki seje imenitno vživela v vlogo enega od cmigrantov. Svoj sivi vsakdanjik skuša na delovnem mestu reševati z iskanjem priložnosli ogledovanja žensk skozi kanalizacijskc jaške, v za-tohli kleti pa je njegova edina ljubczcn žrclje in plišasta živalca, ki ga edina še povezuje z domovino. Mcdtcm skuša biti drugi emigrant Gregor Rcbolj, imenitnejši, predvsem pa hoče z neprestanim branjem vzbujati vtis, da življenje sploh ni tako brez smisla, vendar s svojim ravnanjem vseskozi dokazuje, da je tuđi branje knjig lc navidezno, saj zelo natančno sprcmlja svojega sotovariša, ki ga v domovini caka družina, vendar je to lc izgovor, saj se prav zaradi nje ne bo nikoli vrnii v domovino. Njuni prepiri in prepirčki ostajajo nedokončani, vedno znova začeti pogovori o malenkostih, ki ju vsakič znova lučujejo. Čeprav se pogovorov o življcnjskih lemah izogibata, občasno odpreta tuđi po-membnejše tejne, ki pa vsc dj$!j Domžale ogledati razstavo akademske slikarke Vere Terstenjak, na katere slovesnem odprtju je o njenem deki spregovorila tuđi Županja Cveta Zalokar Oražem. Med šte-vilnimi obiskovalei je bila vrsta veleposlanikov in drugih visokih gostov, s katerimi slikarka pri-jateljuje in sodeluje v različnih dobrodclnih organizacijah. Kulturno društvo Groblje Sporninski večer generala Rudolfa Maistra jubilejnem letu tuđi v naši okolici govorilo o tein velikem človcku, za katerega in teda-njo slovensko vojsko je T. Smole napisal: »Če v onem času ne bilo bi vas, še večj i kos slovenske zemlje bi odtrgal tuji plaz.« V. Pred kratkim je Kulturno društvo (.roblje pripravilo spominski večer generala Kudolla Maistra (1874 - 19.14), za katerega je scenarij pri-pravil in večer vodil Malja/ Brojan, ki je v pogovorih i. /naniini Slovenci skusal /vedeti kar najvef o velikem generalu. O njem je dr. Niko Sadnikar /apisal: »Izjemno je delo, ki ga je s svojo odločnost- / jo napravil za Sloveniji) / leta 1918 in 1919, ko je /> /. Maislrovimi premagal ' borce Avstrijcc, da nišo mogli zasesfi slovenskega ohmočja južne Koroške, Štajerske, Maribora in '•> tuđi l'rekniurja.« Prijcten večer so s svojim poljem popcslrili Kam-niški koledniki. Oktet bratov l'imat pod umetniškim vodstvom Toncta Juvana, Tolkalna skupina Glasbenc šolc Domžale, ki jo vodi Lojzc l'imat, domaći pevoi Mešanega pavskega zbora (Jrobljc z zborovodjem Petrom Pogačnikom, naslopil pa je tuđi recitator Drago Plcvelj. Program pestni je po večini obscgal slovenske narodne in ljudske pesmi, vmos pa smo slišali tuđi kar nekaj vojaških pesmi, ki s svojo vsebino pretresejo in vodno znova opozarjajo, da vojne prinašajo žalost in gorje. Gostje so radi obujali svoje spomine na velikoga Slovenca. Tako smo poslušati dr. Nika Sadnikarja, ki je poudaril, da je naloga prebivalcev Slovenije, da general Maistcr postane in ostane vzor človcka, ki ima za obsloj Slovenije kot države nc-smrtne zasluge. Filmski režiser Milan Ljubič je pripovedoval o sne-manju filma o Rudolfu Maistru, Jožc Tišlcr, univ. dipl. oce, pred-sednik Društva Rudolfa Maistra iz Unca, kjcr je Maistcr umri, pa je predstavil dejavtiosli, s katerimi njihovo društvo skrbi za ohranjanjc imena generala. Zbrani so pozorno prisluhnili tuđi kamniškemu županu Antonu Tonetu Smolnikarju, ki je predstavil aktivnosti v Maistrovcm rojslncm mostu Kamniku. Prijetcn večer, katerega organizator je bil Tone Košenina, podprli pa so ga Občina Domžale tor Krajevna skupnost Jaršc-Rodiea, je prispeval, da se je v Maistrovcm GŠ^ GLASBENA SOLA DOMŽALH Oddelck RADOMLJK Vabimo Vas na slavno-stni koncert ob 40-letni-ci oddelka Radomlje, Glasbene sole Domžale. Koncert bo v četrtek, 27. maja 2004. ob 18. uri v Kulturnem domu v Ra- domljah. Vstop prost. ^y Mešani I S£ \ pevski zbor '*<">■>* Svežina Vas vabi na jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja v petek, 4. junija 2004, ob 20. uri v Kulturnom domu Franca Bernika Domžale. (jost pnrcditvf. predseclnik države Koncert klarinetista V ponedeljek, 10. maja 2004, oh 20.00. uri je (>lasbena šola Domžale organizirala zaključni koncert Mihe Kosca. Klarinetist je zaključi! 6-let-no šolanjc klarineta pri meotorju Karlu 1 A'skovcu, oddelek Mengeš. V nabito polni Tomeevi dvorani Kul turnega doma Franca Bernika Domžale je učenec izvajal zelo zahteven konecrtni in tekmovalni program ob klavirski spremljavi proi'. Marline (5'olfjteBohte. Pdseben aplav/ . požel «ijj izvajanju svc>|e im,mc »kliiiibu /, aar slovom Kilo/o/ija /;i kliinuef. Sporcd, ki ga je Miha Koscc izvajal, je obscgal dela skladateljev: M. v Wcbcr - Con-certino op. 26, C. Nielsen Fantasv, CCowlcs Lokomotive suite (1. st. Stcam up, 2. st The Little lx>st 'lender, 3. st. Branch linč), .1. Jean C'lair Martin, U. Krek Sarabanda za Natašo, U. Rabaud Solo do concours, Stovvart Srnith Suita za štiri klarinete (I. st With Vigor, 2. st. Peaccliillv, 3. st VVhit (ia,icty and Abadon). Kvartet klarinc-tov je bil v sestavi: Dimitrij Lederer, 1. klarinet, Miha Koscc, 2. klarinet, Gorazd Majdič, 3. klarinet, Jaka Sajc, bas klarinet. Mladi glasbenik končuje 8. razred Osnovne sole Mcngoš, je član Mon-geško godbo in šolskega pihalncga orkestra. V zadnjom šolskem letu je dobila glasba vooji pomen v njegovi zavesti. Odloćil seje, da mu bo glasba odslej največji življenjski cilj. Lotos je uspešno opravil sprejemni izpit na Srednji glasbeni soli v Ljubljani, kjcr bo jeseni nadaljeval studij klarineta, obenem pa bo obiskoval tuđi gimnazijo. Zelo velike uspehe je dosegel ludi na športnem področju (tok in košarka), Kot klarinetist je projol leta 2001 srebrno plaketo, lotos pa zlato plaketo na regijskom in državnom tekmovanju mladih glasbonikov Slovenije, kjer je dosegol 99,33 točk od I(X) možnih in absolutno drugo mesto v svoji kategoriji. Hkrati je projol tuđi nagrado Društva slovenskih skladaloljov za najboijšo izvedbo slovensko skladbo (U. Krck: Sarabanda za Natašo). Pomcmbno vlogo pri tem projektu ima ludi korepolitorica prof. Martina (iolob Bohtc, ki je za klavirsko spromljavo prejela nagrado za najboijšo koropetitorico. Po odličnom koncertu so starši in sorodniki pogostili naslopajoče in ob-ćinstvovavli KDFBD. Iako kvalitetnih in dobro obiskanih koncertov si v Domžalah in okolici želitašolain publika. Saša Kos DIM1NOX Inačrtovanie in izvaianie ogrevanja s plinom ihreditev ogrevanja v novi, stari hiši ali stanovanju 1dimnikilastne proizvodnje 01/519 7184, diminox@sfol.net, www.diminox.si SLAMNIK - maj 2004 KULTURA stran 16 Recenziji filma: Kako sem ubil svojega očeta Zanimiva in /olo tcnkočutno izpcljana /godha francoskc rcžiscrke Anne Fonntainc se ukvarja /. življcnjskim vprašanjem, koliko je lastna usoda posame/nika determinirana / njegovimi starši, v tem primci u i. očetom, saj o mami ne zvemo praktično ničesar. Glavni junak zgodbe je uspešen mlajši zdravnik za bogatejše samoplačnike.Tudi oba z ženo pripadata gornjemu meščanskemu sloju. Vsake toliko Časa priredila banket za ugledneže in uspešneže najrazličnejših vrst. Na enem teh sprejemov se po-polnoma nepričakovano prikaže junakov oče. Odnos oče-sin gledalea drži na trnih vse od njunega prvega srečanja. Nekaj je moćno narobe. Ta konflikt pa ni razjašnjen vse do samega konca oziroma tuđi potem si je domala nemogoče ustvariti enotno mnenje. In prav je tako. Če bi se šli psiho-analizo, bi se težko izognili »ojdipovemu kompleksu«, vendar bi bilo tipanje zgolj v tej smeri vse prcveč banalno, saj gre za stvari, ki jih pri sebi lahko najde prav vsak, če 1c dovolj dolgo in vztrajno išče. Mor-da pa je ravno to poanta zgodbe, saj univerzalizira vprašanje, kako pomemben za sinovo življenjsko pot je njegov oče, ne glede na to, kakšen je. Tukaj imamo opraviti z »odsotiiim očetom«, ki je družino: ženo, sina in njegovega mlajšega brata, ki je bil takrat še prcmajhen, da bi se ga lahko sploh spomnil, nepričakovano zapustil, ko se nekega lepega dne sploh ni vrnil domov. Taval je po Afriki in na različne načine pomagal tamkajšnjemu obubožanemu prebivalstvu. torej je kljub svojemu »eksodusu«, ravnal plemenito in širokosrčno. Ni pa storil tistega, kar je bila njegova »državljanska in očetovska dolžnost«, ni poskrbel za svojo družino. Za kako hud prekrsek zoper družbo torej gre? Je to sploh oprostljivo? Je morda že sama moška narava, v klasičnom kršćanskom smislu, toliko drugačna od ženske, da teži k neki neopisljivi vrsti svobode. zaradi katere je moški obsojen na večno iskanjc samega sebe in nemimosti? Na teh vprašanjih se lomijo kopja tuđi v lilmu, saj oče brez za-drege prizna, da zaradi omenjenega ravnanja ni imcl prav nobene slabe vesti, daje v lem nasel ćelo mir. Oče je imcl torej zelo visoko moralno zahtevo: notranji mir, ki pa je usodno povezan z nevezanostjo. Šc eno zanimivo vprašanje: je mir mogoč Ic, če se resimo vseh družbenih spon? Je to sploh mogoče? Za filmskoga očeta se zdi odgovor pritrdilen, vendar pa je v isti sapi moral priznati, da je bil slab oče in je ravno v tem iskal sinovo oprostilno sodbo. Od vsega začetka imamo v liku očeta priložnosl sprcniljati toploga in uglajenega gospoda, ki očara obo ključni tiguri v sinovom življenju: njegovo ženo, ki v očetu prepoznava kvalitete in senzibiliteto, ki jih žc nekaj časa ne dobiva od svojega soproga tor colo njegovoga mlajšega brata, ki najprej na očeta gleda kot na popolnega tujea: s cinično distanco, nato pa postopoma spozna-va, da je stari čisto okoj. Le mržnja njegovoga prvorojenca se zdi noprcmostljiva. Zaradi očetova pozitivnoga vpliva na vse ostale pa se v njem razr&šča tuđi občutck tjubosumja. Ves njegov uspeh se razblini kot milni mehurček, saj pravomu soočenju s svojini očetom onostavno ni kos. Do soočenja pa vondarle priđe... Pomlad, poletje, jesen, zima ... in pomlad Korejska kinematografija je v vzponu, vsaj če sodimo po korejskih izdelkih, ki jih imamo zadnje čaše priložnost sprcniljati v Kinodvoru. Zgodna o dveh menihih, učitelju in učencu, ki živka v Ilišici na maleni splavu neke reke, sredi mogočne in veličastne narave, je zgodba o zaupanju in izdaji, skratka, zgodba o človeku. Režiser Kim Kkluk je vedel, kaj dela, saj si težko predstavljamo bolj gledljiv film s tako ekonomično rabo bosed. Gre /a pravi priročnik »filmskoga jezika« in njegovih izraznih potcncialov: izjemna dramaturgija in scenarij, tekoča igra ter veličastni panoramski po-snetki neokrnjene narave, so kvalitete te filmsko mojstrovine, ki pa je v osnovi zelo pre-prosta. Nobenih filozofsko-bravuroznih dramaturških sprememb stanja, pač pa zgolj nagli obran, ki te kar odsekajo in tuđi zadanejo. Harmonija idiličnoga človekovega življenja z vsein. kar diha z naravo. je prekinjena tišti trenutek, ko se pojavi ženska, oziroma dokle. Zanimivo filozofsko vprašanje že samo po sebi, morda analogno nekoliko primorljivo / »Adamovimi mukami« v raju. Zveza moškega in ženske je v našem svotu prej kot biološka ustreznost družbena pogodba, ki torej ni »naravna«. Dostopnost in absorbcija ženskih čarov posameznika usodno zazanamuje. Moški se znajde kar v nekakšni »virtualnosti,« saj je na njem. da šannira, očara in po možnosti tuđi osvoji. Vse navedeno pa je povezano še s stopnjo družbenega pritiska, s katerim smo v vsakdanjem življenju neibožno povezani. Sproščenost moškoga je torej mogoča le do trenutka, ko tuđi nek drug »samce na zavo-ha plena«. Ta plen pa je »božanski«, nudi ti vamo zavetje »domaćega ognjišča«, obenem pa je ravno toliko samosvoj, da zaspati na lovorikah ni najbolj priporočjivo. »Virtualnost prvotne zadroge«, ko osvajaš in kjor tvoj jaz nastopa v najbolj komični različioi, tako na-domesti »virtualnost ponovne pridobitve naklonjenosti«, ko skušaš zadržati ter največkrat deluješ patetično in rušilno. Vse to je sicer že nekoliko daleč od poante obstoječo zgodbe, vendar je morda pomombno za funkcioniranje povprečnega moškega predstavnika, kar sta konec koneev tuđi naša ineniha. Kilin opozon na dejstvo, tla je življenje tuđi odpo-ved ki ni siuna sebi namen. pač pa pomeni učenje in osobno rast. Zaupanjc valno vodi v skušnjavo, ki je največkrat niti ne opazimo, za nazaj pa si jo ponavadi težko priznamo, sploh. čo smo klonili pod njeno težo. Neka vzhodnjaška modrost pa pravi: bodimo carji svojih čutov in ne njihovi sužnji. Ta film, katerega simbolična nit je menjavanje letnih ciklusov, v bistvu govori o cclo-tnem repertoarju človeških čutov, njegovih prvinskih gonih in vzgibih. Pa tuđi o razliki med željami in potrebami. Ziiupanjc in Ijubezen se lahko pnclevita v strah iti sovraštvo, na koncu - če seveda želimo biti tuđi odrošeni - pa kulminirata v trpljenju kot katarzi. Rezultat: novi človck. Pišem recenzije filmov, ki so predvajani v kinu Kinodvor. Žiga Čamernlk 120 let jasnih ciljev 120 let neprekinjenega obstoja društva, 120 let veselja do glashe, 120 let neprekinjenega igran ja, 120 let neprekinjenega korakanja, 120 let nepre-kinjene vadbe, 120 let neprekinjene menjave generaeij in 120 let druženja. Vse to in še več je (»odha Domžalc. (iodba predstavlja tipičen primer kulturnoga udejstvovanja ljudi na amaterski in lokalni ravni. Ogromno število ljudi, v začetkih predvsem kmete, delavce, obrtnike in učitelje, danes pa učence, dijake, studente, podjetnike, zaposlene v različnih delovnih organizacijah ter upokojenec, povezuje skupni imenovalec - veselje do glasbe. Glasba kol univerzalni jezik skozi vso preteklost, sedanjost in prihodnost, ki je še pred nami. Ta jezik se v različnih ob-likah manifestira tuđi v domžalski godbi. Glasba takšnega pihalnega orkestra, ki ji nekaleri (ne)upravičcno pripenjajo nekoliko pejorativno oznako »pleh muzike«, živi skozi različne generacije. Današnja starostna struktura kaže, daje v godbi 17 članov starejših od 50 let, enajst med 30 in 50 let, 22 jih je med 20-im in 30-im lolom starosti ter 16 med 10 in 20. Razlika med najmlajšim (13 let) in najstarejšim je kar 60 let. Domzalska godba je stara in mlada. Stara glede na staž delovanja celotnega daištva, predvsem pa mlada, sodeč po zagnanosti in ambicioznosti mlađega jedra z dirigentom Grcgorjcm Vidmarjem na čelu, ki sodi v najštcvilčnejšo, prej navedeno starostno razdelitev. Če se crta povprcčne starosti članic in članov od usUinovilve do dancs vseskozi niža, pa se glasbena izobraženost članov neprestano viša. Temelj glasbene izobražcnosli, nadgrajen s skupinsko vadbo in strokov-nim, primemo pedagoškim prislopom dirigenti, je začetek dviga kvalitete, ki smo ji bili priča v zadnjih desetih letih. K temu lahko dodamo šc sposobno organizacijsko vodstvo in zelo pozitivno vzdušjc znotraj godbene skupnosti. Ne smemo namreč pozabiti, da je socialna klima znotraj družbene skupnosti cna najpomcinbnejših komponenl. Domžal-ska godba takšno klimo ima. Uravnava jo z izredno toloranco in razumevanjcin v medsebojnih odnosih izkušenejših in mlajših članov. Kombinacija dveh, na prvi pogled različnih svetov, se odraza kot zrela pocloba istih ciljev, smotrov in ambicij. (ire za podobo jasnoga napred-ka v organizacijskem, predvsem pa v glasbenem pomenu te besede. Vsekakor bo kontinuiteta "ncbolečega" pomlajcvanja godbe ostala cna glavnih nolranjih in navzven vidnih sprememb. Spremembe takšne narave so neizbežne, predvsem pa dobrodošle. (ire za evolucijo organizma, ki znotraj družbe pomeni veliko vitalno institucijo in se ne boji sprememb. 7. nadaljnjim amaterskim pristopom in proslovoljnim delovanjem zato kljub vsemu, kar prihaja, domzalska godba ne bo izgubila duše. PATO Pomlad nas pomladi in v nas prebudi nove unietniške izzive l.ikoMii) društvo Petra lobode de-luje na skupinskih in samostojnih razstavah. Tako so člani DRUŠTVA sodelovali na EX-TEMPERU v Grobljah 2004. Tu so sodelovali Ida Rebula, Asta Pcrko Stanto in Jbžc Vajda, svoja lik. dela so podarili. Na slikarsko kiparski razstavi v Domu NOB v Črnučah na temo »Prešeren« sta so-delovala Ida Rebula in Jožc Vajda. Posebno veliko pa je razstavljala Ida Rebula in to v DU Domžale, v DU Mengeš, v Jamarskcm domu na Gorjuši in v GOL1TURISTU v Domžalah. Leonida GOROPf'V-ŠEK KOČAR pa je sodclovala na tekmovanju za ZLATO PALHTO v Mengšu z grafičnimi doli in risbo. V Polhovem gradcu pa je imel samo-slojno kiparsko razstavo Jožc Vajda. V GALERIJI direkcije slov. železnic Ljubljana pa so razstavljali Ida Rebula, Marjan Tavčar in Asta Perko Stante. Asta pa je razstavljala svoja lik. dela tuđi v Snoviku in v Ileliosu KOLIĆEVO. Za popestritev praznika »MATERINSKEGA DNE« v Dobu v Zupnijskcm centru v okviru Studijskoga krožka pa jo sodclovala na skupinski razstavi Agata Križnar s svojimi lik. deli iz suhih rož, sodelovala je tuđi na zaključni razstavi Studijskoga krožka z izdelki iz krep papirja in iz najlona. Po programu DRUŠTVO izpol-njujc zadnji dol svojega delovnega plana za studijsko leto 2003/4, v katerem je bila predviđena med drugimi deli tuđi priprava na vsakoletno zaključno razstavo v (i. Domžale. Za izvedbo to RAZSTAVE je bila 2. 5. 2004 izvedena poučna ekskurzija na PRIMORSKO na temo: »SUKANJE NA KRASU«. Na tej studijski poučni ekskurziji s slikanjem po naravi pod vodstvom mentorja, akademskoga slikarja g. Danijela Fuggerja nam je bila omogočena »prosta pot« in izbira zelenoga kraškoga MOTIVA, ki gaje lahko vsak udoleženee s svojim raznolikim barvitim izrazom upodobil svoj MOTIV na platno. Ekskurzije so se udeležili: mentor g. Danijel Fugger, Agata Križnar, Ida Rebula, Danica Smrdel, Asta Perko Stante, Marjana Tavčar, .lože Vajda in Go-razd Skender. Člani Likovnoga društva Petra Lobodo Domžale so bili vsi čez ćelo šolsko studijsko leto uspešno aktivni. Želja vseh članov DRUŠTVA pa je, da bi dočakali šc mnogo tako pomlajajočih in uspešno delovnih pomladi. Agata Križar Domzalska godba vabi ob jubileju PETEK. 21.5.2004 ob 20. uri V DVORANI KC DOMŽALE - SLAVNOST- NI KONCERT GODBE DOMŽALE Z NEW SW1NGQUARTETOM SOBOTA, 22.5. 2004 KONCERTI GOSTUJOČIH GODB PRED BLAGOVNICO VELE obli. uri PIHALNI ORKESTER BEŽIGRAD & LJUBLJANSKE MAŽORETKE PLOŠČAD PRED STANOVANJSKO-POSLOVNIM OBJEKTOM C15 (pri gostilni Keber) ob 12. uri PUHAČKI ORKESTAR GRADA KOPRIVNICA (Hrvaška) DVORIŠČE PRI PARKU ČRNELO ob 11. uri PIHALNI ORKESTER ALPLES ŽELEZNIKI PRI GOSTILNI BUNKEŽ V JARŠAH ob 11.30 GODBA BAKOVCI PRI GOSTILNI JANEŽIČ NA PŠATI ob 11. uri GODBA LUKOVICA Ob 15.30 se bo pri gasilskem domu v Stobu začela povorka godb, narodnih nos, omžalskih kulturnih in športnih društev, ki bo potekala po domžalskih ulicah in se bo zaključila na parkirišču za Blagovnico Vele. Tam se bodo godbe še enkrat predstavile, za konec pa bodo izvedle nekaj skupnih koračnic. Po končanem uradnem delu bo zu razpoložjenje poskrbel Ansambel DORI. Kulturno društvo Miran Jare Slikarska razstava in monografija Jožeta Svetine Kulturno druStvo Miran Jare Skocjan nas je v petek, 23. aprila 2004, povabilo na odprtje slikarske razstavo - olje na steklu Jožeta Svetine ter predstavitev slikarjevc monografije v raz-stavnih prostorih kulturnoga druStva. Oktet Zavodnje ter Drago Mcdved, avtor monografije, so skupaj s slikarjem pripravili prijeten kulturni večer, ki so ga namenili tuđi vstopu Slovenije v Evropsko skupnost. Drago Modved, novinar in publicist, avtor monografije, je med drugim zapisal, da je slikar .lože Svetina že od začetka svojih likovnih snovanj največ pozornosti na-menja naravi - pejsažem, vedutain in detajlom. Njegov izpovedni svet zajema svojevrstne upodobitve otrok. Slikar uporablja različne likovne tehnike, na razstavi na Studencu pa se je predstavil z deli, ki so nastala na steklu. S slikanjem na steklu je dosegel posebne učinke, ki na svojevrslen način poglabljajo likovno polje: barvni odtenki po-stanejo izrazitejši in colotna likovna faktura deluje intenzivneje. Številni obiskovalci so se lahko prepričali, da so slikarjeva stekla nekaj samosvojega, ludi izpovod-no topla, vendar na ravni tište izvedbeno odličnosti, ki jo omogoča prav ta tehnika. Organizatorji, Kulturno društvo Miran Jare Škocjan, ki se že vneto pripravljajo na letošnji poletni kulturni festival Studence 2004, pa so prijetno prireditev pripravili tuđi ob zaključku razstave 4. maja 2004. v.v. STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okna in vrata - izdelava termopan stekla - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vitraži - uokvirjanje slik SLAMNIK - maj 2004 stran 17 varivu MAJSKIH gi KOMEDUANTOV LBTNO GLEDALIŠČB DOB 11.-13. JUNU 2004 PETEK, ll.JUNIJA oh 21.00 Carlo Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODARJEV DPD Soboda Žiri - dramska sekcija °b 2330 Julio Dantas: KARDINALSKA VEČERJA Gledališče Bohinjska Bistrica SOBOTA, 12.JUN1JA oh 21.00 Vinko Moderndorfer: NA KMETIH KUD "Pod lipo" Adergas °h 23.00 Branko Nušić - M. Starbek: OBLAST GRE V SLAST... Kulturno društvo Jožef Virk Dob NHDELJA, 13. JUN/JA ob 21.00: Franci Tusar. GODNI ZA POROKO DPD Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela Festival bo potekal v okviru Dneva državnosti. OB SLABEM VREMENU BODO V5E PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.0.0. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta |e vsak delavnlk od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko 01/5655 120 KULTURA Domžalski akademski slikar/i in akademski kipar/i: Dani/e/ Lovro Fugger, Mario Petrić, Ste/ka Kosir Petrić in Jože Tonig, proslavijajo še z osemdesetimi člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na VEL1KEM MAJSKEM POP SALONU 2004 v JAKOPIČEVI GALERIJI v Ljubljani priključitev Slovenije v Evropsko unijo pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo. Slavnostni govornik je bil veleposlanik Irske gospod Gary Ansbro. Razstava je bila odprta 6. maja 2004 in šijo lahko ogledate do 29. maja 2004. Na fotografiji je slika (123 x 125 cm) na platnu »VIBRACIJA V PROSTORU« 2003 Danijela Lovra Fuggerja. Naj ne mine dan brez knjige Pogosto me starši mojih učencev vpra-šajo, kaltro knjigo naj prchcivjo, da hi v n jcj dobili odgovor za ležave pri v/,go-ji svojih »Irok. Tokrat som na knjižnih policsih našla kar nekaj lakih, ki vam hodo pomagale, da hi prebrodili ležave in poiskali odgovore zanje. OTROK V STISKI (l-ducv) je delo stro-kovnjakinjc Karcn Millcr, ki nosi podnaslov Priročnik za vzgojiteljc, učitelje, stro-kovnjakc, starše in ostale, ki se srečujejo z otroki, ki doživljajo krize in stres. Obuku povzroča stres bolezen. bivanja v bolnišni-ci, smrt. ločitev, naravne nesreče, zloraba, nasilje v družini, alkoholizeni, revščina, brezposolnost, nasilje po televiziji, pred-sodki, stereotipi. V stresu so pogosto tuđi otroci iz dragih okolij. V knjigi boste pre-bi-dli, kako otroku pomagati in s pomočjo mnogih primerov boste našli osvetlitve kv-iv s strani oirok in stiiršcv. SI'OMIN IN UC'1-NJIi (liducv) je delo. ki govori o strategijah, kako si učno snov čim hitreje in dolgotrajneje zapomnimo. Spoznali boste spomin, kot ga opredelju-jejo sodobna spoznanja in ga ob pomoći številnib vaj utrjevali. Knjiga, ki je namenjena Uiko učiteljem, vzgojiteljcm in svetovalniin delavecm, bo v pomoć tuđi staršem, ki bi radi pomagali svojini otro-kom, zlasti sedaj ob koncu šolskega leta. RAZVOJNA PSIHOLOGIJA IN VZGO.IA V VRTCIH (Kdiicv), Marccla Batistič Zorec, prinaša znanstveno delo predavateljiee za razvojno psihologijo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, ki v svoji znanstveni monografiji raziskujc vlogo razvojne psihologije v zgodovini in so-dobni prudšolski vzgoji v vrtcih. Avtoriea s pomočjo zgodovinske in primcrjalne analize predstavi predzanstvene poglede na razvoj otroka, tokove razvojne psihologije in ideje, povezane z nastajanjem široke palele institucionalnih in dnižinskih pristopov k predšolski vzgoji, beremo v spremni besedi. ZNANS'I'VI'NI PR1R(X"'NIK ZA DEKU'TA (lulucv), avtorice Anite Naik govori o tein, kaj se clogaja v ženskem telesu in daje jasne in poučne nasvete o vsem, kar mlada dekleta zanima. Delo toplo priporočam slaršem, ki naj knjigo podarijo svojim odraščajočim dekletom in jim s lem pomagajo razumeti vse od /dravja, menstruacije, spolnosti, do lepote, Ijubczni, stresa, depresije in .še česa. PRI .HRANA (liducv) je knjiga iz Modroga priročnika za mlade in prinaša odgovore na vprašanja o teži, dieti, kalorijah, anoreksiji in bulimiji. Mladostnikom, ki so obscdeni s kalorijami, ki hujšajo, ki imajo ležave s svojim telesom, bo knjiga v veliko pomoć. Ponuja jim mnogo zelo praktičnih nasvetov, kvizov, vprašanj in odgovorov in zato bo pomagala vsem, da bodo vzljubili svoje telo. SKKS iz iste zbirke Modri priročnik govori mladim o spolnosti. Kaj je spolnost, kdaj so mladi nanjo pripravljeni, ali lahko zaupajo svojim čustvom, kako se upreti pritiskom in reči ne, kdaj privoliti. kako se zaščitili, torej gre za zelo potrebno knjigo, ki govori o tistem, kar straši prepogosto prepuščajo ulici, a je zelo prav, da otroke s tem seznanimo. Knjiga je namenjena mla-dostnikom, govori z njihovim jezikom, je odkrita, jasna in ogovarja na vse tisto, kar mladi želijo vedeti, pa si včasih ne upajo vprašati. NASIL.IK V SOLI (Didakta) s podnaslovom In kako se temu zoperstaviš? govori o najbolj problematični temi, s katero se mladi srečujejo v soli, na ulici, na igrišču, v domaćem okolju. Knjiga je namenjena mladim in staršem, da bi se znali zašćititi pred nasiljem, ga pravočasno zaznati in preprečili. V knjigi boste probrali: Zakaj nasilje ni prava rešitev, zakaj je pomemb-no, da se zna otrok braniti, od koga lahko pricakujc pomoć, zakaj moramo spolno nasilje in izsiljcvanje denarja prijaviti, kdaj je samoobramba smiselna, kdaj se je bolje umakniti in kaj lahko mi vsi skupaj naredimo v boju proti nasilju. Knjige nikar ne spreglujte. NI: MI-ŠA.IMO Sli PRIiVlif V PROBLEMI: OTROK (Novi svet) je izjemna knjiga aviorja l;gidia SanUinehč, s podnaslovom Psihologovo mnenje. V knjigi so zbrani odgovori na vprašanja staršev, ki imajo probleme z otrokovim vedenjem. S preprostimi odgovori na vprašanja, ki so povezana z vsakdanjim življenjem družine (stari starši, igra, šola, televizija), avtor kot vcxiilo za odnos med starši in otroki predlaga zaupanjc in prepričevanje, da so otroci samostojne osebe, ne pa samo tišti, ki jih je treba voditi. Ta izz.iv je zahteven, a obrodi sadove. Filmski seminar Pri današnjem načinu življenja je poleg formalne izobrazbe vedno bolj pomembno ludi neformalno izobraževanje, ki postaja del našega življenja in nam daje boljše i/hodišee pri iskanju zaposlitve. Tako že drugie poteka filmski seminar, kalerega namen je predstaviti in se pobliže spoznati z vsa-kim lakim delčkom, ki ga vsebuje filmski jezik in tako kot celoto do-himo koncili izdelek — film. Lctos smo k sodelovanju povabili profesionalne prodavatelje oz. ustvarjalce filmov, ki nam preko svojih dolgolctnih izkušcnj posre-dujcjo znanje, ki so ga pridobili. Tako bodo mladi pridobili še već znanja in možnosti sodelovanja z njimi, kar jim lahko služi kol dobra odskočna deska za svet filma. Sistem seminarja smo organizirali tako, da je na začetku sama predstavitcv in zgodovina filma, analiziranje filmov, osnove scenarija, režije, igre, kamere, montaže, hkrati pa potekajo tuđi vaje s kamero in nato izvedba konkretnih izdelkov, kot so razni kratki filmi, reportaže, doku-mentarci, ... LctoSnji seminar smo začeli s preda-vanji Toni Laznika (diplomant praške FAMU katedra, kamera, direktor fotografije pri filmu Kruh in mleko, ...) o kameri, vizualnih aspektih filma, postavitvi luči, kompoziciji in praktičnimi vajami, Uroš Potočnik (diplomiral igro na AORFT, igral v Outsiderju, Zve-nenju v glavi, ...), je predstavil igro skozi zgodovino, razlikovanje gle-dališke in filmske igre in igro preko praktićih vaj. Biljana Čakić Veselit (priznana hrvaška scenaristka in re-žiscrka, režirala Jasnovidko, Dečku kojemu se žurilo, ...), pa je preko analiz in vaj slušatelje spoznavala z dramaturgijo, scenarijem, razrezom kadrov in rež.ijo. Sedaj je seminar približno na polovici, saj bo trajal nekje do konca junija. Med predavatclji, ki pa še pridejo, lahko naštejemo še Branka Djurića Dura, Andreja Košaka,... To lclo seminar organizira Društvo MILF skupaj z MKC Akumula-torjem in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti Domžale, med financerji pa so tuđi Urad RS za mladino, JSKD in Obćina Domžale. Zahvalili pa bi se ludi pizzcriji Simfonija. Marko Ocepek Tatjana Kokaij Mladi iz Kultumega društva I han poročajo ' Na Sveti Trojici pri Dobu prodani hlio zgrajeno do III. pod. faze. V:;i priključki na objektu Cena od 32.000.000 SIT dalje. Informacije na 041 - 642 - 689 Bendarija uspela NAJPAMETNEJSI IZKORISTITI POPUSTE SPACE STAR 1.6 COMFORT 3.363.000 SIT CARISMA 1.6 COMFORT 3.490.000 SIT POPUST 394.000 SIT CARISMA 1.9 DID COMFORT 3.990.000 SIT POPUST 565.000 SIT KREDIT NA POLOŽNICE • BANČNI KREDIT PO 72 MESECEV • STARO ZA NOVO V petek, 16.4. 2004 je v Kulturnom domu lh;in pott-kal rock koncert mladih plastičnih skupili, pod skupnim imenom Bendarija. Večer jo v okviru Kulturnega društva pripravila skupina mladih t;las-bi'nikov. Bilo je lipo, poslušnici in nastopa joči smo se zabavali. Prva je nastupila skupina I Seream, ki je s svojim ncobičajnim obnašanjem na odru fascinirala gledalee ... Naslednja je nastupila skupina Mint, ki prihaja iz Radumelj. Bcnd vidno napreduje! Fanlje in pevka su se izka-zali in prikazali v pozitivni luči. Red Housc so naslopili kot predzadnji. Publiko so navdušili, saj so pokazali ogromnu znanja in talenta.Vidno je, da imaju elani skupine za seboj žc veliko "glasbenih kilometrov". Zadnja je nastopila domaća skupina Egida, ki si je ta večer tuđi zamislila. Scdcmčlanska skupina in gost so napolnili kulturni dom in skupaj s poslušalci uživali v ritmu in zvokih različnih inelodij. Posebno pozornost so zbudili s kar lepim številom laslnih skladb. Pcl fantov in dve deklcti je trdno odločcnih, da Bendarija postane tradicionalno druženje mladih, ki uži-vaju v roek glasbi. Na koncertu je bilo okoli 230 poslušalcev, ki so s svojim vedcnjcin presenetili. Bili so odlično obćinslvo. Tuđi sosedje, ki živijo blizu kultumega doma, nisu imeli posebnih problemov s spancem. Skratka, ni bilo ćuliti negativnih vibraciji Posebna zahvala velja seveda vsem, ki so pomagali pripraviti ta čudoviti "speklakel". Veliko nas je bilo, ki smo se trudili organizirati večer po meri nas mladih, veliko idej je bilo uresnićenih, vloženih veliko ur pros-tovoljnega dela. Nekaj pomanjkljivo-sti smo opazili in jih borno naslednjić vsekakor poskusili udpraviti. Brez finančne pomuči bi uresničitev naše ideje splavala po vcxii, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sponzor-jem za njihove prispevke. Tokrat su nam finančno pomagali Kulturno društvo Ihan, Gregori Ouiek, Silvester Fabijan, RumSak Roman zaključna dela v gradbe-ništvu. Studio pr' Čemet, Smerkolj Juže - avlokleparstvo, C'afe servis Cerar, C'cnter harmonik dl) Drobnič in Drobnič d.n.o., Čistilni servis Jane/. Orehek, M bar. Trta d.o.o., Gostiščc-prenočišča Kanja, avtoklcparstvo F^do Mani, Bar Zvonček, družina Kvas, Anton Savnik in Jcrnej Gregorin. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. A.e. KLIMATSKE NAPRAVE Prodaja in montaža ^p^DOMlNATOR Tel.: 051 359 555 SLAMNIK • maj 2004 PAJERO PININ 1.8 CLS 4WD 4.450.000 SIT ŽIVIM, DA VOZIM MITSUBISHI MOTORS www.avtocenter-subelj.8i Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 MAi/veHki tražen v jllNIJ/rožiTHk I dan tajnic Slovenije ^ UIaioO o -^?^x OKRO , I 'W / •'•"■■', V PlJ^a. AHt ^hhmothm U ,<:■ & x\f*i>uLs'r/ "1 Q prsi, ^H^V H7 " t *H tTH' » X želodec, ^^ MIO : W^pV AJetra ~ l^^»i»^__......,,„. .,i v ^^««,*-^^ ogljikovi hidrati OApA a RAK UST fcTrO <| —■------- dan parkov -3 ^■""""'""""•v (l< M'l 0 |KX M^ ^^ — "^viLi-^ beljakovine ^WOI lEV PLOD 2/Cef) /ds|\ fssr- |T OApo P¥ isUnavka ¥ l^faa ^^P I t? ^v. ^^^ a s0'- korenina, W I ......~ A gomolji ' one-------- ______DEVICA_________korenina •■ /OO Q ,,'""^-- _ (^t/.i. svi.ua) ■Bis ^i/p w BINKOŠTlM l. ^=^ KmaščobaiOlje tti D IJi. TEHTN1CA___________cvet I dan boja proti kajenju £ /T" ^ "^^ *• \ «# ^^--------- Hl X-> - l^irfe } 0 organi. U§ ui io V/^O^ D sečevod ▼ L^__^___—^_ ^^L-J-^ ogljikovi hidrati 102 Sr 4 SKORPIJON___________ust_ I dan železničarjev /'//^ 4'; \ 0 Đ3čeo*ny tz Q I V_j*(F " beljakovine Ifl/d n ^ STftfltĆ J________plod I\J^T I 6 j? . ■■-7-^y (HLADNO) ~ ^ |donotrokžrtevvojne )(j V?"',*^ ^ sklepi. Mtf AF - o /. /^^'"-A E kolena- OB 05 So ? t*f ivJMtafiikofa W I dan okolja E Vi i ""^Hr L sol, korenina, W ^H^HHpHB 0 N-) IO or /m!^\ idihala' ^ ii fi '\ „^c J/r-f 1 K ramena, ^^^= donbeguncev L>^^HJ A "»■«. ff V / ^^-i-J"^ maščoba, olie ____V7 DVOJCKA cvet TFpT«------------------ izzici slamnika OD TU IN TAM stran 18 Sportno društvo Zelva Radomlje Tečemo radi in čistilna akcija (lani Šl) Želva smo 17. aprila organizirali kk ii otroke stare od (ri do svdcm let i naslovom TKČKMO RADI. Prircditev je potekala na nogometnem igrišfu v Radomljah. Zahvaljujem se NK Radomlje, ker nam je velikodušno odstopil prostor za tek. Teka soje udeležilo trideset otrok iz dom- /alske občine.Vsak otrok je pretekel dolži-no proge glede na njegovo starost. Tako so triletniki pretekli sto metrov ... Zelo lepoje bilo videti. kako so se otroei trudili. Tekli so / veseljem in pravim športnim duhom. Otroke smo vsi starSi vzp(xlbujali in jih tuđi sprcmljali pri teku. Vsak otrok je bil na cilju /elo ponosen, ker je pretekel raz-diiljo. Dele/ni so bili veliko pohval. Seveda so bili na koncu vsi otroei zmago-valci in /a nagrado so dobili majico z znakom ŠD Želva ter inalico. Mcrili smo tuđi čas vseh tekmovalcev in razglasili prve tri v kategoriji, posebej za dekleta in posebej za t'antc. l'rireditev je bila letos tretjič inje postala tradicionalna. Naš namen je, da bi za otroke, stare tri do sedem let, organizirali tovrstne prireditve, ker menimo, da se tnorajo otroei prav v tej starosti najveć ukvarjati s športom. Šport je za njihov telesni in duševni razvoj zelo pomemben. Čestitam vscrn otrokom za njihov nastop. Na svidenje naslednje leto. Vsem članom dništva se zahvaljujem za pomoć in star-šem, ki so pripcljali svoje otroke. Od 5. do X. aprila smo imeli eistilno akcijo na relaciji od Opckarniškc ulice - Radomlje do Rudnika, ('lani dništva in nekaj krajanov smo pobrali kar nekaj smeti ob cesti, travnikih in gozdu. Tako smo zopet naredili prostor lepi pomladi, da nas razveseli z rožami in drugim zelenjem v čisti naravi. Za vreće in odvoz, smeti pa je po-skrbelo podjetje l'rodnik d.o.o. iz Domžal. I Ivala vsem za sodelovanje. predsednlca ŠD ŽELVA Državni prvaki iz kam niske ekonomske gimnazije V Radovljici je 26.03.2IMM potekalo 5. državno tekmovanje i/, znanja ekonomije. Organizator je bila Kkunomska gimnazija in srednja šola Radovljica, ki je bila lanski zmagovalec. Tekmovanje je potekalo na dveh nivo-jih: maturitetno tekmovanje in tekmovanje ekonomski tehnik. Dijaki naše ekonomske gimnazije Šolskega centra Rudolfa Maistra so se udeležili maturiletnega tekmovanja, na katerem lahko sodelujejo dijaki četrtih letnikov ekonomskih in splošnih gim-nazij. Prijavljenih je bilo 16 šol in 31 dijakov. Sole lahko na državno tekmovanje prijavijo največ dva dijaka, ki jih i/.-herejo na šolskem tekmovanju. kjcr se opravi prva selekcija tekmovalcev. Pri nas sta se najbolje izkazala dijaka Simon Grižon in Jonatan Učakar, ki sta na drčavnem tekmovanju predstavljala našo šolsko ekipo pod mentorskim vodstvom profesorice Valerije Vilfan. Med posamezniki je najveć točk zbral Jonatan Učakar in tako poslal letošnji državni prvak v znanju ekonomije. Z zbranim številom točk sije ludi edini ixl tekmovalcev pridobil zlato priznanje. Naša ekipa (Simon Grižon in Jonatan Učakar) pa je tildi skupaj zbrala največ- Dan slovenskih izgnancev V Društvu i/gnancev Slovenije 7. junija vsako leto/a/namujoniodan slovenskih i/gnancev, katerega namen je, da bi \i. nida v rod ohranjali zgo-dovino in lako prispevali k temu, da nikoli ne bo obledel spomin na trnovo pot, ki sojo od leta 1941 do 1945 prehodili tisoči slovenskih izgnancev. Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžalc, ki združuje nckdanjc žrtve vojne z obmoeij občin Domžalc. Lukovica, Mcngeš, Moravčc in Tr/in, bo tuđi lelos pripravila brezplačni prevoz na osrednjo slovensko prireditev ob dnevu izgnancev, kibo v nedeljo, 6. junija 2004, ob 11. uri v Rekreacijskem parku v Mostecu. Prvi avtobus bo ob 9.30. uri odpeljal /. avtohusnc postaje Moravčc in bo nanj mogoče vstopiti na vseh avtobusnih postajali do Domžal. Drugi avtobus bo ob 9.30. uri odpeljal /. avtobusne postaje krašnja in bo nanj mogoče vstopiti na vseh avtobusnih postajali ludi Količevo, Radomlje, Pre- serje, Mcngeš, Rodica, do Domžal, od kcxlcr bosta oba avtobusa odpcljala ob 10.15. uri in se vmes ustavila tuđi v Tr/iiui. Organizalorji bodo zagotovili prijeten kullunii program lerdnižabno srečanje, s kaleivga bosla avlobusa odpcljala po dogovoru. Priredilev bo oh vsakem vrenienu. Dobrodošli! Krajevna organizacija Društva Izgnancev Domžale www.v»lkswagen.si Da ne boste zakuhali, klima serijsko. Bogata serijska oprema • klimatska naprava Cliniatic • električni pomik slekel • daljinsko centralno zaklepanje • električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali • radio s (JD-predvajalnikom • od hitrosti odvisno elektromehansko servo krmiljenje • po visini in glnbini nastavljiv volan • aktivna vzglavnika spredaj • trije vzglavniki zadaj • šest zračnih blazin • tritočkovni varnostni pasovi za vse sedeže • pritrdišča isofix na zadnji sedežni klopi ter • ABS z EBV, EDS, ASR in zavorna asistenca. Novi Golf Avto Debevc Mengei/ Gorenjska c. 13, 01/72 30 330 Triin, Ljubljasnka c. 17, 56 42 388 Ponudba ve(|a do m 9.2004. Povprećna poraba goriva: f),!). 8,ri 1/100 km, ['.mlnlja Cf>2:116-204 g/kn je stevilo točk, zasedla prvo mesto in prejela ekipno zlato priznanje. Tako bo 6. državno tekmovanje iz znanja ekonomije prihodnje leto potekalo v Kamniku. v Šolskem centru Kudolfa Maistra. To je za nas lepo priznanje in dokaz, da v našem okolju prebivajo sposobni, ambiciozni mladi Ijtidjc, ki se ne bojijo izzivov. Nasprolno. Želijo si tekmovanja in dokazovanja. /a kam-niško prihodnost tako ni strahu. Valerija V. Vilfan Dljak Jonatan Učakar, profesorici ekonomije Valerija V. Vilfan in Vitka Voljč In dijak Simon Grižon Anketa Kaj Domžalčani menijo o Slamniku? Ker žc izvajamo ankete, si nismo mogli kaj, da ne bi občanov povprasali šc za mnenje o našem ohčinskem časopisu. Predvsem nas je /unimalo, kaj se jim v glasilu zdi naj-bolj aktualno in ludi, će je kakšna stvar, ki jo pogrešajo. Poglejmo (Klgovore ... (iospa BRAINISI,AVA: »Ja, Slamnik z.meraj preberem. Zdi se mi prav v redu časopis. Ne veni zakaj, ampak vedno najprej preberem osmrtnice. Dmgaće pa se mi ne zdi, da bi kaj manjkalo.« Ciospa FRANCKA: »(), seveda preberem vsako stevilko našega glasila. V njem mi je všeč čisto vse in prav nicesar ne pogrešam. /elo dobro se mi zdi, da imamo tak občinski časopis.« IRENA, študentka: »Slamnik prebiram vsak mesec. Notri je veliko stvari, ki me zanimajo - od kulture, športa, raznih dogodkov ... Zanimivo, ampak zmeraj pa začnein z branjem osnirtnie.« NAiAI,MA,dijakinja: »Poznam Slamnik, ja. Sem in tja ga preberem, drugačc pa ga vsak me-see vsaj prelistam. Ne spomnim se, da bi kdaj kaj pogrešala v njem. Za lokalni časopis se mi zdi čisto v redu.« SAŠO, dijak: »Jaz preberem vsako stevilko Slamnika. Naj-bolj ine zanima šport, dingače pa zmeraj opa- Branlslava Francka NatalIJa Sašo Sablna In Urša Irena zini kakšen prispevek, pri katerem se ustavim. Ne morem reci, da bi mi v njem kaj manjkalo.« SABINA in URŠA, učVnki: »Dobro je, ker je zastonj - lako da ga vedno prelistava. Lahko rečeva, da se vsak mesec v njem najde kaj zanimivega; sploh so zaniinivi opisi dogodkov iz okolice. Ne, iiič ne pogrešava v njem.« Pogovarjala se Je Alenka Žumbar SLAMNIK - m«j 2OO4 stran 19 Čestitamo g. Janku Suštarju v Sestinpetdeset let v domžalskem nogometu SPORT * teh dneh je svoj oscmdeseti rojstni dan praznoval Janko Suštar - človek, ki je bil z dom-žalskim nogometom aktivno Povezan več kot štirideset let. Vsa ta dolga leta je bil Jankov drugi dom nogometno igrišče in vse, kar je povezano z njim. V nogometnem klubu je deloval na mnogih področjih, od tajnika do gospodarja in ekonoma. V tem času je dobil mnogo priznanj Nogometne zveze Jugoslavije Nogometne zveze Slovenije, ka-k<>r tuđi priznanje Občine Domžale. Po besedah Lađa Feleta je n'l Janko Šuštar človek za vse. Kamorkoli so prišli, povsod so Poznali vsaj cnega in to je bil on. Na domžalski nogomet in vse, kar Je povezano z njim, ima g. ŠuStar '°|K' spominc in se St sedaj rad sPominja prcteklih dni. Ste človek, ki je bil najbolj povezan z dogajanjem v domžalskem nogometu po 2. svetovni vojni? Drži. V domžalski nogomet sem v«topil leta 1948 in sem v njem aktivno dclal do leta 1987. V tem času sem bil deklica za vse. Opravlja! som različna dela, od garderoberja, v/.drževalca do taj- nika. Predvsem je bil to moj hobi, ki sem ga opravljal z veseljem in v svojem prostem času. Je pa tuđi res, da je bil včasih tempo življenja počasnejši in si se lahko posvelil tuđi drugim stvarem. Čc se ozrete nazaj, kakšna je razlika v primerjavi z dancs? Kot dan in noč. Včasih smo bili amaterji in smo svoje delo opravljali Ijubiteljsko. Danes se mi zdi, da se v športu vrti prcveč denarja in da ni pravega odnosa do športa, ampak je pomemben samo denar. Vendar to ne velja samo za šport. Problem je v tem, da se danes v svetu vse vrti samo okoli denarja. V vseh teh letih ste doživeli veliko lepih ali manj lepih trenutkov. Ali lahko za naše bralec poveste kukšno zgodimo, ki vam je še po-sebej ostala v spominu? Spomnim se, da smo se nekoč od-peljali na tekmo v Črnomelj, kjer nas je za nazaj čakal prevoz. Ob povratku smo ugotovili, da nekaj igralcev manjka. Skrivnost je bila razrešena naslednje jutro, ko so se vrnili iz vasovanja pri črnomeljskih puneah. Moram pa še povedati, da sem v vsch teh letih svojem delo- vanja v klubu spoznal veliko tova-rišev, od katerih so mnogi na žalost že pokojni. S tistimi, ki so ostali, pa še danes radi poklepetamo in se spominjamo preteklih dogodkov. Še vedno spremljate nogomet? Stalno. Vsak ponedeljek kupim časnik Ekipo, kjer pozorno spre-mljam rezultate vseh selekcij, še posebno domžalskih. Hodim tuđi na domače tekme, ampak ne več tako pogosto kot včasih. Se vedno pa sem velik navijač Nogometnega kluba Domžale. Gospod Šuštar, hvala za pogovor in vse najboljše za vaš jubilej. G.K. Nogometni klub Domžale ^dprtje nove pokrile tribune, Ki ima 2300 sediše; mcdnnrodni turnir do 10 kl /do dobro uspi-l; (hini v ligi /a obstanek; mladinci in kadeti so sedaj prehiteli l.juhljano v skupnom scštevku obeh lestvic: OPTIKA Delovni čos: delovnihi od 8. do 12. ure, od 15. do 19. ure, robota od 8. do 12. ure vcuknizBinnocni znvsnKOGinvo OČCSNfl ftWBUlBNTB - okulistični pregled - merjenje očesnega pntisho -očolo-Kontaktne lece Casta borcav 5,1235 RADOMUC tclaron017228890 CLANI: Domžalčani so v dosedanjih 2X. krogih zabeležili devet zmag - pet doma, sedcin ncodločenih izidov in dvanajst pora/ov doma pcl. Domžalčani so sedaj vse sile uperili v boj za čim višjo uvrstilcv v ligi, od 7. do 12. musla sedaj se nahajajo na varnem 8. mestu v ligi za obslanck na 2. meslu z le 2-ema točkama za-ostanka za 7. mcslom. Domžalčani so v 28-ih krogih zbrali 34 ločk, 9-krat so zmagali, 7-krat remi/irali in 12- krat izgubili, dosegli so 37 golov, prcjcli pa 46. Najboljši strclce je sedaj novince Dvorančič s 5-inii goli v 6-ih krogih, sledi Djuranovič, prav tako s 5-imi goli, sledila pa mu Stcvanovič s po 4-imi doseženimi goli, s tremi dosc-ženimi goli pa Drobnc, Mitrakovič in Ljubi jankič. Proti Publikumu se je uradno odprla tuđi tribuna, na kateri je prostora za 2300 ljudi, torej jih sedaj stadion sprejme 3500. Trenerji slovenskih ekip so nad stanjem v domžalskem nogometnem klubu pozitivno presenećeni, saj se lahko marsikalcri klub v slovenski ligi zglcdujc po domžalskem klubu to se vidi ludi pri podcijenili licen-eah s sirani N/.S-ja in UEFE - le trijc ustrezajo kriterijem. Domači trener Stojanovič je bil zelo razočaran nad pristopom nekaterih igraleev, na kar je opozarjal že v pri-pnivljalnem obdobju, ko je dejal, da čc ekipa ni 100 % na tekmi, polem uspeha ni mogoče doseći, bolj pa je bil zadovoljen z igro proti O'cljanom kot ludi tisto, ki so jo prikazali proti Dravogra-du in Smartniu, ko je bilo potrebno po ugodnein rezultalii igro umirili. Zclo dobro se z ekipo ujame novi igralce Dvoraneič, saj je v šestih te-kmah za Domžale dosegel pet golov. Prcdsednik domžalskcga kluba, Stane Oražcm, je medtem postal pod-predsednik /druženja prvoligašev. MLADINSKI POGON: Mlajše selekcije so s tekmuvanjem pričelc 27. 3., sedaj pa sta mladinska in kadetska ekipa v skupni leslvici pred prej vodilno ekipo Ljubljano, pred kalcro imaju sedaj 4 točke prednosti - kadeti so prvi s samo cnim porazom, mladinci pa drugi z dvetna v pokalu MNZ Ljubljane so izpadli v pollinalu. Prav tako so uspešni kadeti druge ekipe v prvi ljubljanski ligi, ki so sedaj drugi. Selekcija do 14 let prva ekipa je izgubila v Gorici in premagala l'aclor z I:() in so osmi, druga ekipa je na 3. mestu, mlajši dečki so v prvi ligi na 3. meslu, druga ekipa mkijših pionir-jcv je na 9. meslu. Medtem pa je bil v Domžalah ludi eden najmučnejših turnirjev v Sloveniji za igralce do 10 let. Nastopile so najinočnejše ekipe ta hip dve ekipi Domžal, Maribor, Koper, Bela Krajina, Triglav, IntcrAlfa, Mali Šampion, Gorica, Klan, Drava in Dravograd. Zmagala je ekipa Kopra, drugi so bili Goričani, tretji je bil Triglav, četrli pa Mali Šampion. Turnir je bil zelo dobro organiziran, zbralo pa se je ludi veliko gledalcev. ki so bili nad viđenim navdušeni in so priznali, da imajo Domžale res odlične pogojc za bodoče šampione nogometa. Urban Žnldaršlč Ob občinskem prazniku Kolesarjenje Kljub slabemu vremenu se je na startu v Športnem parku Dom-žale 24. aprila 2004 ob 10.00 uri zbralo skoraj 200 kolesarjev, ki so kljuh mokrim in ponekod blatnim cestam, ki so pomenilc veliko nevarnost za padec in poškodbe, prav vsi srečno pri-kolesarili na cilj. Mcrjenjc časa je bilo zaključeno v kraju Imcnje pri Moravčah, prav pri domačiji Županje Občine Mo-ravče, ge. Ljudmile Novak. Polcg odslopljcnega prostora za zbiranje vsch udeležencev kolcsarjcnja na daljši progi, je Županja s sodelavci zagolovila tuđi stojnico z okrepčili, najhilrcjši so prcjcli ćelo simbolične nagrade, manjkala ni niti harmonika, pozdravni govor Županje ter intervjuji s kolesarji. Po tem vmes-nem druženju so se vsi kolesarji od-pcljali v zaprti vožnji do Športncga parka Domžale, kjer je bil vsak deležen toplega obroka. Za prijet-no razpoloženjc v Športnem parku Domžale je poskrbela voditeljica Vcra Vojska, zaključek kolesarjenja pa je mini 1 v podelitvi pokalov naj-hilrcjšiin, v treh starostnih kategori-jah in kategoriji žensk, najštcvilčncjši ekipi in najslarejšemu udclcžcncu. Priznanja je podclil podžupan Občine Domžale, g.Toni Dragan kar dokazuje interes Občine Domžale ter priznanje in potrdilcv prireditve. Priznanja so prejeli naslednji udeleženci: Kategorija - moški do 25 let: 1. Jaka Tancik Rncrgija Domžale, 2. Martin Vcsel KK Hrast Dob, 3. Blaž. Jcraj Vzpon Team Kategorija - moški nad 26-40 let: 1. Milan Hribar KK Hrast Dob, 2. Milju Oter KK Postojna, 3. Goran Marck Lorcnein KK Postojna Najboljši s podžupanom Tonljem Dragarjem in Janezom Zupančičem, dlrektor-Jem Zavod za šport In rekreacijo Kategorija - moški nad 41 let: I.SilvoZajc KK Hrast Dob, 2. Franci Zajc KK Hrast Dob, 3. Egidij Capuder Lck Kategorija - ženske: I. Majda Vodnik - KK Hrast Dob opomha: prchitela je tuđi neku; moških predstavnikov Najstarejši udeleženee: Jancz Ankele 62 let, najštevilčnejše društvo-ekipa: KK Hrast Dob V sproščenem kramljanju po podelitvi priznanj je bilo možno pridobiti nekaj novih idej za naslednjo prirc-ditcv, ki bo v soboto, 23.04.2005, s startom ob 10.00 uri v Športnem parku Domžale. Zagotovo homo upoštevali prcdlog, da krajšo progo podaljšamo. Vse ostalo pa naj ostane skrivnosl do naslednjega leta. Potrebno pa se je opravičiti manjši skupini »tekmovalcev«, ki je malo pred zaključkom merjenja zgrešila pravilno traso. Usmerjcvalna tabla ni bila dovolj, redarji-usmerjevalci pa so žal zaradi prehitre vožnje vodilnih nekoliko zamudili. Seveda pa je potrebno poudariti, da je bila v prvi vrsti naša prireditcv športno-rekreativna, »tekmovalna« pa samo toliko, da bi bolje pripravljenim na začetku sezone ponudili vsaj dcl proge za sproščanje tekmovalnega duha. Prav zaradi tega nismo postavljali nobenega ciljnega prostora, niti ga označevali. Uradni cilj je bil v Športnem parku Domžale in kot je bilo žc navedeno, so vsi kolesarji ta cilj nepoškodovani dosegli. Potrebno seje posebej zahvaliti do-natorjem prireditve, med katerimi / najvcćjim prispevkom izstopa Fun-dacija za financiranje športnih orga-nizacij v Rcpubliki Sloveniji, ki nas je podprla žc drugič zapored. Torej, na svidenjc naslednje leto. Zavod za šport in rekreacijo Domžale Janez Zupanćić Ženski košarkarski klub Domžale Zaključek kadetske sezone Vsak klub se kdaj soofi s čisto člo-veškimi problemi, / odločitvami, na knterc se ne da vplivati. Tako se je tuđi naša trenerka, Kalja Omalina, odlučila, da /nča\no prekine /. delom v klubu in se posveti studijskim obveznostim. Vpisala je podiplomski studij - magisterij, ki pa /ahteva veliko naporov, veliko odrekanja. Že v zadnjem letu, ko je začela hoditi na predavanja, smo morali krpati njeno odsotnosl / rcšilvnmi. ki nišo bile vedno najbolj posrečene. Ke/.ullal letošnje ekipe ni bil nič driigafen kot nekaj se/on na/.aj - uvrstitve od K. do 12. mesla v Sloveniji so realni domet ekip našega kluba. Dekleta so svoji trenerki, ki je večino deklic spremljala na športni poti več let, pripravile prisrčno slovo, napisale pn soji ludi kratko poslovilno pismo, ki ga tukaj objavljamo. Zgodba o naj klubu iz naj mesla Domžale V inajhni deželi Slovenija, se nahaja mesto Domžale. To je naj mesto, v kate-rem živijo naj ljudje. l'ukuj deluje in živi najboljši košarkarski klub v Domžalah. Kot smo že omenili, ima ta naj klub v lelošnji sezoni najboljšo ((najlepšo)) kadelsko ekipo z najboljšo trenerko na svetu. Imeli smo najboljše treninge. Košarka v Domžalah ( I ANI KK HKIIOS DOMŽALE: pRVAA. KOŠAKKAKSKAI,K;A: KONČNO 2. MUSTO, 20 ZMAG, 7 P<>RAZOV, KO.Š RAZLIKA 22S3: 2«34, 47 TOC'K p»razc so v 27. krogih doživeli na scs'ih gostovanjih, in sicer v Kopru nr<>li Kopru v I. krogu, nato v 7. "■■»gii proli Alpos Kcmpolaslu v ^ntjurjii, v II. in 27. krogu v l'o-sl°jni proli Pivki Perulninarslvu , Proti Triglavu v Kranju v IX. krogu, Ki-aSkemu Zidarju v Šežani vse zelo csn° ler na domaćem terenu proli Ncktriv 14. krogu. Y 'reli lekinuh čctrttinala so najprej lz«"bili s Krko na domaćem terenu, P° 'zjemnem večeru Gilbcrta v vrstan Krke in slabšem dnevu nekaterih domžalskih košarkarjev. Nato sta sledili zgodovinski lekmi, kjer so najprej v Novem mestu domžalski košarkarji pokazali zobe Skansijevi polopaljajo-či se barki. V dveh lekmah polfinnla so se zclo dobro upirali favoriziranim Lašča-nom, a jim je na koncu /manjkalo sreče in tuđi z nekaj sodniške pomoći, ker je Laščanom omogućila vslop v finalno serijo proli Olimpiji, Domža-lam pa nastup v malem finalu. Vmes, med prcmuroin državnega prvenstva in Jadranske lige, pa je bil tuđi dan slovenske muške košarke, kjer je Jure Moćnik prcjel priznanje za najboljšcga mlađega .košarkarja v lanski sezoni, igral pa je tuđi na revijalni tekmi članov, kjer sla polcg njega igrala šc Miha Zalokar in Alc-ksej Laskevič, že prej pa su za mlado reprezenlanco igrali Jure Moćnik, Malej Kosir in Sanci Bajramlič. Naslov najboljše srednješolske moške košarkurske ekipe pa je pripadcl Gimnaziji Bežigrad, za kalero sta igrala ludi Jure Moćnik ŠKLJunior star za sezono 2003/2004 in Matej Kosir. Mladinski reprezenUinci se ni uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo, saj je izpadla v drugem krogu kvalifikacij, za uvrslilev jim je /manjkalo sreće in znanja. V nj ej je igial ludi Luka Ambroz, trener pa je bil Domžalčan na /ačasnem delu v Nuvi Gorici, Sašo Kisela. V veliko pomoć članski ekipi je bila ludi navijaška skupina Ravbarji, ki jih spremlja na vsch domaćih lekmah in je pripomogla k šc boljši predstavi domžalskih igralcev. MKA.IŠI ČLANI: Dve zmagi v treh krogih proli Lastovkam in Uiškim in pura/, proli Polzcli. Trenutno so na 2. meslu v svoji skupini. MLADINCI: Prijavljeni so že za naslednjo tekmo-valno sezono, ki se bo pričela oktobra. na nju se že intenzivno pripravljajo. KADETI Prav tako se na sezono pripravljajo kadeti, saj bodo igrali v 2. krogu v kvalitikacijah, drugačc pa naj bi bili prijavljeni kar dve kadetski ekipi za naslednjo tekmovalno sezono. PIONIRJI: Domžalčani imajo dve ekipi starejše in mlajše pionirje li bodo nastupili v drugi ligi, ki se je prićela 9. 5. 2004. Nasprotniki prve ekipe so v prvi ligi Vrbnika, Olimpija, Ježića, Jančc in Krka, do sedaj pa so premagali Vrh-niko in visoko izgubili proti Krki, Olimpiji in Ježići - so na 5. mestu. Mlajši pionirji bodo igrali v drugi ligi skupaj z Lastovko, Vojnikom in Celjskim Vitezom. V prvem krogu so igrali proli Vojniku in ga visoko premagali, v drugem pa se bodo pomerili /. Lastovkami. Urban Žnidaršlč da bi nam lahko kar najbolje uspelo braniti svoj koš in polniti naspro-tnikovega. Naj vam torej predstavim to naj ekipo, ki jo sestavlja 12 igralk in i trenerka ... 4 v naši ekipi nosi BARBI. Na tekmah ji je najboljša prijateljica trma, ki jo Ic redkokdaj pusti na cedilu. Nasmch na obraz ji lahko privabijo le cvetočc rožice in zelena travica. Prenaporni treningi ter strah in trepet pred neusmiljeno trenerko je naša VESNA, vsa zasanjana je zapustila in svojo. 5 prepustila naši najbolj moćni in najboljši okrepitvi AIDI. V vseh 3 letih pa je status najlepše dobila naša ŠPKLCA, ki ponosno nosi številko 6. Pred vsako tekmo ima te-žave z urejanjem frizure in prevelikim dresom. Imeli smo hude borbe za številko 7, v kateri je zmagala Ijubka prikupna deklica, ki svoj obraz pokaže sele, ko nasprotnik želi kaj doseći s silo. Ni ji mar, kam prileti, važno je, da zadene. Njeni najboljši prijatelji so sodniki, s katerimi nikoli ne najde skupnega ■ jezika. Seveda je to SIMONA. Zakaj si trenerji kar naprej izmišljaju nove in nove akcije, najbolj jezi MANC'O (X). Komaj si zapomniš eno, (godrnja), že trener, ki res nima početi kaj dru gega bolj pametnega, privleče novu. Putem pa igraj, če moreš, najbolje je, da si poškodovana. Čc smo se prej hvalili da imamo najlepšo, imamo tuđi najbolj pridno -PI-TRCO (9). Vedno prav priđe ekipi, ko ustale obticimo za zvczki ali nam odpclje zadnji vlak, saj ona vztrajno zvišuje povprečje obiska na treningu. Za bistre igralke je potrebno le troje: Suha, hitra in trmasta ... ko obramba že misli, da nas je spravila v kot, vedno prihiti URANKA (10) in nas resi s svojo zlatu levo roko. Številka II, KRISTINA, je največ-ja gurmanka v naši ekipi, čeprav ne izgleda tako. Raje se zadržuje blizu crte, ki označuje trico. Verjetno se bolje počuti v krogu organizalorjev kot centrov, saj jo je le stcžka spraviti pod sam obroč. Če Maja zataji, TINA vedno poskrbi, da vsaka putka na svojem mestu stoji. Številka 12 dres ji krasi, zato le ubo-gajmo jo vsi. 13 je last naše kapetanke TINH, ki prek vez. prek vseh zvez, vedno pred-ča'sno izve najbolj sočne skrivnosti, ki jih iz njenih ust ne bo slišal naš svet. Vedno znova in znova, pa ji iz ust uha-jajo najbolj pikantne skrivnosti o življenju košarkarjev ((Jurak & Jure)). Odkar Radijeva PBTRA zapustila je naš klub, seje vnel boj za 14 med DO-RIS, SPKLO in TL.IO. Stvar jemljejo resno, saj med urami treninga nišo nikoli pogrešane, nikoli preglasne. Kaj bi si še lahko želeli? Za rezultate pa bo potrebno še po-čakati ... Da je to naj ekipa, potrjuje tuđi dejstvo, da imamo najboljšo organizatorko igre. 15 pripada MA.li. ki ima raje stožee na parketu kot pa igralke na igrišču. Najbolj zagnana je prav pri ogrevanju. Najprej malo nalahko poskaklja, po-tem se preteguje po tleh in si pet minut zavezuje copate, priđe na igrišče, vrže dve, tri trice in to je to. Najbolj zagrizen trener v ligi je prav gotovu naša KAT.IA, ki bi najraje trenirala tuđi med polnoćnico ali I. maja popol-dne. Imamo naj akciji, lunco in šonček, ki sta do potankosti izdelani ter mate-matično preračunani, vendar pa nam na tekmah uspeva le akcija številka 2. Nikoli pa ne gre pozabiti njenih naj besed - za crto in 2 minuti, ki še nikoli nišo pomenile nič dobrega. Najraje imamo treninge sprostitve, vendar pa nam tuđi trdo delo nikoli ne uide. Ker srno pač najboljši klub, imamo tuđi najboljšo upravu z najboljšim predsednikom, in najlepšo zapisni-karsku mizu. Imamu najboljše šoferje in na Trojanah najboljšo gostilno z najboljšimi krofi. V tej ekipi smo se imele res naj krasno. Treningi so bili vedno naše zatočišče pred zunanjim svetom, tam je le svet košarke. Smeh, veselje, sol-ze in žalost so nas spremljali vedno in povsod. Skupaj srnu doživele veliku sladkih zmag, ampak stvar športa so tuđi grenki porazi. Takrat smo (Vedno) stopile skupaj in zmagovalke smo bile me. Ne bom nas več hvalila in le dodala: KDOR NE UPA, NE USPE ! Še enkrat se naši Katji zahvaljujemo tuđi iz uprave in računamo, da bo po krajšem premoru nadaljevala s strokov-nim delom v našem klubu. Računamo nanjo tuđi v bližnji prihodnosti, sicer zaradi šolskih obveznosti ne tako pogosto kot dosedaj, upamo pa , da si bo vse-eno vzela čas za usmerjanje in vođenje kakšne mlajše selekcije. Za ŽKK Domžale Šoper Karlo SLAMNIK ■ maj 2004 SPORT stran 20 KK Pirueta Tuđina memorialu odlični Pra\ na zadnjem tekmovanju se je pokazalo, da je ekipna moč KK Piruete tista, ki doka/uje, da je delo v klubu odlično. Tekmovanje na 7. memorialu Sandre Jakin, ki je bilo 9. 5. 2004 v Novi (Jorici. kjer se je tekmovanja udeležilo preko 60 slovenskih umetnostnih kotalkarjev je zastupstvo kluba, ki je osvojilo dve prvi mesti, eno drugo, eno tretje, eno četrto in dve Šesti mesti pokazalo, da je letošnja sezon tista, ki ho pokazala, da tekmovalci nenehno napredujejo in izkazujejo. kako se njihova forma stalno viša. Na tekmovanju sta zopet blesteli tek-movalki PATRICIJA ŽNIDARŠIČ in VITA PETERLIN. ki sta v svojih kate-gorijah prepričljivo zniagali. Najmlajša med tekmovalkami EVA PETERLIN je dokazala vrlino, da je njena koncentracija usmerjena prav na sam nastop, in je odlično izpeljala svoj program in zasedla drugo meslo, lakoj /a svojo so-tekmovalko Patricijo. PATRICIJA ŠTIFTER, žc kar prekaljena tekmovalka, je po začetnih težavah zopet prišla v svojo ustaljeno formo in se uvrstila na stopničke za zmago-valce z osvojenim tretjim mestom, za njo pa je ŠPELA MIKELN osvojila nehvaležno četrto mesto. Zelo velik napredek sta pokazali tekmovalki TEA ŠTEFAN in MAŠATRAVLJANIN, ki sta zasedli Šesto mesto. vendar sta s prikazanim programom dokazali, daje na prihodnjih tekmovanjih zopet računati na stopničke, na katerih sta že bili. V klubu so že stekle priprave na njihovo največjo tradicionalno mednarodno prireditev v umetnostnem kotalkanju PIRUETA 2004, ki bo v začetku me-seca julija. Na tekmovanju pričakujejo udeležbo tekiriovalcev iz kar največjega štcviladržav. Pretekli vikend je bilo na sporedu tuđi tekmovanje v hitrostnem rolanju, ki bi moralo biti v Lendavi, kamor je ekipa KK PIRUETE prispela vendar je vse pokvarilo slabo vreme. Tekmovalci so komaj čakali na svoj prvi nastop v letošnji sezoni, in ravno ko naj bi se tekmovanje pričelo, je dež neusmiljeno prispeval, da se tekmovanje ni moglo pričeti. Razočarani so odSli domov in sedaj se že pripravljajo na naslednjo borbo za vse boljše uvrstitve v slovenskem pokalu. Balinanje Dober začetek balinarjev EIS Budničarja v novi sezoni: Tekmovanja so se začela tuđi v vseh halinarskih ligah. V drugi ligi v/hod igra tuđi ekipa K1S Budničarja, ki je v prvem krogu premagala I užine z 18:6 in se nahaja na tretjem mestu, takoj za Radovljico in Velenjem. V njihovi ligi igrajo še Polje, Mengeš. Tržič, Dobrova, Sodček in Čirče Van Den. V naslednjih krogih igrajo proti Čirčam Van Denu, Dobrovi in Tržiču. Urban Žnidaršlč Sankukai karate klub Domžale Naši elani zopet uspešni natekmi Tekme so poleg rednih treningov sestavni del sankukai karateja. INa njih se namreč lahko v praksi pre-veri, kako dobni smo se določeno tehniko naučili in ali jo znamo tuđi učinkovito uporahiti. Očitno člani Karate kluba Domžale pridno in dobro trenirajo in uspeh na spo-mladanski 3. pokalni tekmi za člane in članice v športnih borhah to tuđi dokazuje. Tckmovanjc se je sicer odvijalo že v nedeljo. 18. 04. 2004 v OŠ Venclja Perka v Domžalah, vendar zaradi ohilice dela v klubu lahko o rezultatih poročamo sele /daj. Kot običajno so sudelovali karateisti iz vseh slovenskih sankukai klubov. Vse seje začelo ob K).(K) uri dopoldan. koje bil zbor tekmovalcev in sodnikov, ki mu je sledilo kratko ogrevanjc in nato začetek prvih borb. Tekmovalci so se dobro pripravili in prikazali lepo ter učinkovito tehniko, poleg tega pa še "fairplav". V športnih borbah na tekmah je potrebno udarce izvajati kontrolirano in s pravo mero moči, da se nasprotnika ne poškoduje. No, pri tem so jim seveda pomagali tuđi sodniki. ki so svoje delo dobro opravili, tako da posredovanja vrhovnega sodnika Vlada Paradižnika nišo bila pogosta. Na koncu je seveda sledila razglasitev najboljših in iz Karate kluba Domžale so to bili: Mladinci (do 70 kg): .1 - 4. mesto: Stas Volcr Članice absolutno (do 58 kg): 1. mesto: Kristina Otrin Ferlič Članice absolutno (nad 58 kg): 3 - 4. mesto: Andreja Voler Člani srednja (do 70 kg): 3 - 4. mesto: Zvone Jerala in Matevž Petcrlin Članivišja(nad70kg): 2. mesto: Boris Jerkič B.P. 12. juni} 2004 Domžalski plesni dan V soboto, 12. junija bosta Plesna šola in Plesni klub Miki v Dvorani komunalnima centra Domžalah priredila že tradicionalno plesno revijo /. naslovom Domžalski plesni dan. Poleg plesalcev hodo nastopili šc posebni gostje, prireditev pa no povezoval nam že znani slovenski igralec, .Icrnej Kuntner. Plesna revija je tuđi to leto tematsko obarvana; sestavljena je iz treh sklopov plesnih točk, kjer se nam bodo predstavili vsi plesalci, ki obiskujejo PŠ in PK Miki. Letošnji Domžalski plesni dan bodo ob 11 .00 uri otvorili predšolski otroci. Prvi del revije, poinienovan Plesna revija ža-bic je nastal na podlagi plesne pravi jice ŽABJI KRALJ, ki je bila zasnovana v okviru PK Miki in njegovih najboljših plesalcev ter prcmicmo uprizorjena novembra 2003. Nastala je po literarni prcdlogi, glasbo zanjo pa je napisal Lojzc Krajnčan. Pravljica je že na začetku po-žela velik uspeh, saj je bila slovenskomu občinstvu predstavljena kar tridesetkrat. lako so se zaradi priljubljenosti, pred-vsem med najmlajšimi nastopajočimi, Mikijevi pedagogi odločili, da se tuđi njihovi plesalci preskusijo v vlogah žabic, princeske, žabjega kralja in ostalih likov iz plesne pravljicc. Nastopajoči otroei prihajajo iz vrtcev v Domžalah, Kamniku, Komondi, Mengšu, Črnučah, Trzinu, Lukovici, Moravćah, Vodicah in Corkljah na (iorenjskem. Njihovomu plesanju bo sledil koncert s prvo gostjo revije, priljubljeno otroško pevko, Ro-mano Krajnčan, s kalero PK Miki že četrto leto uspešno sodeluje. saj so klubski plesalci njena stalna plesna skupina pri njenih vsakoletnih glasbcnih projektili. Popoldanski del revije z naslovom Ples in film se bo pričel ob 17.30 uri. Tako se nam bo v drugem delu predstavilo približno 400 osnovnošolskih plesalcev iz Domžal, Radomolj,Tr/ina, Komendc, Kamnika, Monivč, Vodič, Lukovice in Zagorja ter tistih otrok, ki obiskujejo Plesalnico PŠ Miki v /.gornjih Jaršah. S plesnimi pedagogi so pripravili zanimiv in peslcr program, ki obsega 25 ple-snih koreografij s filmsko glasbo. Ob plesal-cih pa se nam bodo predstavili ludi gosl-je: dekliška pevska skupina SIRENI1, in otroška folklorna skupina iz. Domžal. Posebnost letošnje prireditve bvega kolesa, naj vas seznanimo s |cjn, daje kar nckaj trgovin, ki ponu-la.]<> različna obročna odplačila. Tako nakup niti ni tako zelo nemogoč. In vorjcmite, da boste imeli priložnost "ovo kolo šc kako dobro uporabiti. "adi bi vas lc opozorili, da vam ni 'eha kupovati kolesa za pol milijuna '"larjev, zelo dobro je že kolo za pri-bli*no | ()() lisočakov. Vsckakor se ne '•''Ictavajtc in sc poprej pošteno po-■'■anirnajtc kaj sploh polrcbujclc. p Kako pa jc z vaSimi oblačili? 0 Usnici povedano se da uživati Kolcsarjenju tuđi v popolnoma lllv'i(lni trenirki in širokih majici, čeprav je (prcverjeno) bolj zdravo irncti vsaj prave kolesarske hlače. l'ovsem na vas je, koliko daste na lovrslno opremo. Čc mislite, da bo vaše »športanje« boljše v pravi kole-sarski opremi, in čc seveda denar ni težava, si celotno opremo vsckakor privoščitc. Čc ni že obvezna, pa jc zelo zaželjena tuđi čelada. - Končno smo pri samem kolcsarjcnju. Naš prvi nasvet je, da začnete na- birati kondicijo počasi, pojditc npr. s kolesom v službo ali v solo. Sčasoma naj kolo postane vaše osnovno prc-vozno sredstvo - do kamorkoli. Ko se poeutite pripravljene, to je po naši oceni lahko tuđi žc prvi vikend po tednu dni kolcsarjcnja v službo pa sc kar izvolite podati v Kamniško Bistrico! Celotna pot meri tam do 30 km v eno smer, tako da bo kolcsarjc-njc najbolj zabavno v družbi. Preden sc podate na ta izlet, vas moramo posvariti, daje cesta iz Domžal do Kamnika prečoj hitra, se pravi, da vozniki običajno vozijo nad prcdpi-sano hitrostjo. Zato naj ponovimo to, kar učijo žc osnovnošolec - vozite ob skrajnem de-snem robu ceste, in če ste v družbi, vozile cn za drugim in ne en poleg dnigcga! Do Kamnika se bo tako moguće malo vlcklo, zato vam priporočamo, da tu kar pošteno stupite na padala. Bo hitreje minilo, verjetnite. Utrujctiost, ki bo sledila, ko boste prispeli do Kamnika, boste enostavno udpravili z nekaj-minutno pavzico, med ka-tero se nikar ne pozabitc ukrepčati s kakšno usvežilnu pijaco. Najbolje, da si privoščite do pol litra pijace, večja količina bi namreč otežila nadaljcva-njc vašega kolcsarjcnja. Mogoče šc ena malenkost, ki jc vredna omembe - kavi se med polju raje odrecilc, kajli kofein hi le pospcSil vašo dehidracijo. Po postojanki nadaljujle pol kar skozi cenler Kamnika. Čc poti ne poznate dobro, le sledite tablam, ki vas bodo tismerjale v Kamniško Bistricu. Ko boste prispeli do ceste, ki vodi direktno k vašemu cilju, sc ustavite. Ta dcl poti jc dolg natanko X km. To pomeni X km klančkov in spustov - pa spet klančkov in spustov ... Zato vam priporočamo ponoven uddih in s tem ukrepitev vašega špurtnega duha. Ko se boste počutili pripravljene (po npr. 5-minutncm sproščenem cveku), na-daljujte vašo pot. Čc ste sc do sedaj držali naših navodil, bi vam moglo nadaljnjc kolesaijcnje uspeti tuđi brez ustavljanja. Prcdvsem pomembno jc, da preslave na kolesu res uporabljatc. Ne mučite sc s poganjanjem v klance v za to neprimemi prestavi, ker bi bilo to čisto nepotrebno i/gubljanje energije. Pri lem boste morali ludi malo misliti, da boste pravi čas proslavili, ker ludi samo proslavljanje medtem, ko ste žc na polovici klanca, kolesu škodujc. S tem, da bosle nuirali ludi mislili, se nikar prcveč ne obrcmcnjujlc. Kot za-četniki boste tako razbili monolonosl ilolge poti, kot »pravi kolesarji« pa boste pozneje lo počeli kar avtomatsko in preprosto uživali v izgubljanju od-večne energije. Pri spustili poganjajte čim manj, da spočijele noge. Na vaši desni boste opazili majhne tablice, ki kažejo koliko ste žc prevozili, tako da tu številu samo udšte-jcle od cclolnih X km pa boslc vedeli, kolikšna pol je še pred vami. Vodite, da jc pred vami lc še CILJ. Kako boste izkoristili vcscl duh, ki bo sledil dusegu cilja, pa je povsem na vas! Kamniška Bistrica ponuja več kot dovolj sprostitcv in želimo vam, da nnjdclc pravo zase ... Alenka Žumbar Umetnostno kotalkanje na Pokalu Slovenije v kratkih programih Osemkrat stopničke Tekmovanje v umetnoslnem kotalka-niii v kratkih programih in za Pokal Slovenije, v organizaciji ŠI) Sokol kot SI) Piran, je potekalo v zadnjih dneh pred slovenskim \ stopom v Kvropsko unijo, iekmovalci pa se nišo potego-vali le za zmage, Icniveč ludi za vstop v reprezentanco Slovenije. Organizacija je bila kot vedno odlična, že običaj na našem tekmovanju pa je dež, zato smo se letos ođldčili vsem nastopajočim podariti dežnike. Potem smo s skupno revijsko točko vseh na-slopajočih z odprtimi dežniki ustavili še dež. »kotalkali v Evropo« in slav-nostno razglasili zmagovalce. Zmagovalcev pa v našem klubu ne /.manjka, tako je na pokalnem lekmovanju Sokol - Piran slavil tri zmage, drugo, tretje in še nekaj odličnih mest. i 20 let Kolesarskega kluba Hrast Dob Pridružite se nam na dirki za veliko nagrado Občine Lukovica Koksarski klub Hrast Dob v letošnjem letu praznuje prvih 20 let uspešnega dela. V najboljsih časih je v klubu koksarilo več kot 100 članov in članic, ki so s pri/adevnim delom organizirali vrsto zelo znanih kolesarskih prireditev (1000 km po Sloveniji, Maraton Hrast Dob, Juriš na Trojko, Ciklokros in dirko z gorskimi kolesi), posamezni tekmovaki pa dosegali odlične uspehe na rekrea-tivnih in amaterskih dirkah. Odbojka na mivki v Mengšu Vse bolj popularni poletni šport letos tuđi v Mengšu. Ol> športnom objektu Kit-lop pod (•obavico bo v lelošnjem poletju sPet mogofe igranje odbojke na "livki. V okviru Športncga društva ' VI) Partizan Mengeš seje ustanovila Sckcija Odbojka na mivki, ki skrbi za Urcjanje, vzdrževanje in promocijo 'Krišea ter športa nasploh. Za tisle, ki Sa še niste izkusili, naj povemo, da so Prednosti igrišča dobra mivka, visoka zaSčitna ograja in lokacija srodi nara-Ve- V loj sezoni nameravamo igrišče "C izboljšati z dodatnimi klopmi, kosi, Senčniki in z ureditvijo širšo okolice, oseboj sc borno potrudili z organiza-c'j<> rekrealivnih lurnirjev, ki bodo od-Prt^ga in zabavnega tipa. O njih bosto obveščeni na naši spletni strani. Tako bo v času od maja do septembra možno igrali odbojko od l). ure dopol-dne do noći. Če imate radi mivko, gibanje, znoj in sonec, vas vabimo na naše igrišče p porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev /a pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Dom/ale (Ur. vestnik Ohčine Dom/ale št. 13/02), ohjavlja JAVNI RAZPIS za subvencioniranje ekološke kontrole v Občini Domžale v letu 2004 1. RAZPISANA SREDSTVA V proračunu Občine Domžalc za loto 2004 so v okviru postavko »Spodbujanjc razvoja kmetijstva in kmetijskih dejavnosti«, ki je planirana v visini 2.55O.OOO SIT, zagotovljena srodstva za subvencioniranje ekološko kontrole v Obćini Domžale v letu 2004. 2. PREDMET JAVNEGA POZIVA: Predmet javnoga poziva je subvencioniranje ekološke kontrolo v Občini Domžale v letu 2004. Niiincn podpore je okolju prijaznejša tehnologija pridelavo kmetijskih proizvodov in s tem v zvezi izboljšanje kvalitete kmetijskih proizvodov. 3. UPRAVIČENCI Upravičenci so kmetje s stalnim bivališčem v občini Domžale. 4. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN POTREBNA DOKUMENTACIJA: Lokacija zemljišč, kjer se izvaja ekološka kontrola mora biti na območju občino Domžale. Prosilci oddajo vlogo (z navedenimi podatki o prosilcu: ime in priimek, stalno bivališče, davčna številka in KMCi MID kmetije) s priloženim računom za opravljcno storitev tor dokazilom o plačanem računu. 5. VISINA SUBVENCIJE: Visina subvencije /naša do 50 % stroškov plači-la ekološke kontrole. 6. OBRAVNAVANJE VLOG: Prispele vloge bo obravnaval Oddolek za finance in gospodarstvo, ki bo s sklopom odločil o posamezni vlogi. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnom upravnem postopku. 7. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG: Rok za dostavo vlog je do vključno 30. II. 2004. Prosilci svoje vloge oddajo na vložišču Občine Domžalo ali pa jih pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Dom/ale, Oddelek za linanec in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM Na podlaci 4. čkna /akona o volit-vah poslancev i/ Republike Slovenije v evropski parlament (Ur. list KS, št. 40/04 - uradno prečišćeno besedilo) in 39. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Ur.list RS, št. 15/94 in 13/95 - odločna US in 3X/96-odločba US in 43/%-odločba US in 59/01 in (1/03 - ođločha US in 48/03 - od-ločba US) izdaja Okrajna volilna komisija II. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP O spremembi sklepa o določitvi volišč in območij volišč za izvedbo volitev poslancev iz, Republike Slovenije v evropski parlament v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bixlo dno 13. 6. 2004. V sklopu št. (K)8(K)-5/2(X)4 z dne 9.4.2(XW se vo-lišče 4.11.08 spromoni lako, da na novo glasi: VOLIŠČB 4. II. 08 ČTSTILNI SliRVIS (ZOREC), Dopala vas 5, Dopala vas Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 4. VOLILNE ENOTE 11. volilnoga okraja Številka: 00800-5/2004 Datum: 17.5.2004 PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anita Janjoš, I. r. SLAMNIK - maj 2004 stran 23 SPOROCILA Naš plinohram - naš problem! In vaše zadovoljstvo! Pradajte nam svoj plinohram. Tokral |e ponudila 1 PETROL Petrola se pesebe) ugodna Vec informacij na brezjilatni telefonski Slovilhi 080 22 66 in na splettti strani www,U£liiiUi Naslednja, osma števllka glasila SLAMNIK bo izšla 18. junlja, vaše prispevke pa pričakuje-mo do vključno 7. junlja 2004. najraje na elektronska naslova vera.vojska@domzale.sl, info@domzale.sl, lahko pa prinesete ali pošljete v Uredništvo disketo. UGODNA PONUDBA VOZIL LETNIK 2004 XSARA Excl. 5v 2.0 HDi 90KM *' l**2»k« ostale ugodnosti ob vstopu v EU: C3 PLURIEL LETNIK 2003: zelo ugodno C2 LETNIK 2003: - 300.000 SIT C5 LETNIK 2004: do - 500.000 SIT C2 IN C3 LETNIK 2004: ROČNA KLIMA GRATIS PICASSO: DO - 662.000 SIT * Aki ij.i vfjj.i fin iL.'K.'OIM n/. (In i.i/pi(i(l.i|c /.ilnj; _ o/. tlo sprciTit'inbr akcije, CITROEN Avtomerkur d.d. BTC, Šmartinska 152 1000 Ljubljana tel.: (01) 541 2000 e-mail: salon.citroen@avtomerkur.si Samova 14 1000 Ljubljana tel.: (01) 4347 660 WWWW Užitek življenja na proste«! in v prostoru z našimi izdelkfci - marikfce vseh vrjgy§ig igfi|§||j|fl Mf-.«»»eravese:;¥ """■^■| ■30*■m m 7 Klasične zavese - plfee zavese LPMJj^^B TOPOS .K"J+^> ;i: TEL: 041 642 844, 041 664 143 Pulzar parketi d.o.o., Moste 6,1218 Komenda, www.userrs.volja.net/pulzar, e-pošta: andrej.brinovar@siol.net KOMPLETNA PARKETARSKA STORITEV. PARKETI, LAMINATI, GOTOVI PARKETI .||j IIUBAT PETEK § JH %J | HPCOMMEI ^m mfUKMMBSAOUk K/IRO PJfložriost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon: 01 / 723 09 00 www,hp-commerce.$i INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oiklaji ali najemu vsch vrst nepremičnin. predvscm na obrnočju Mengšu, Domžal, Trzina, Kamniku in Vodit Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/72-38-015 RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 2004/2005 STIPENDIJE ZA PRIDOBITEV POKLIČA TESAR, ZIDAR Kandidat naj vlogi za pridobitev stipendije priložijo: • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije • potrdilo o vpisu v solo • spričevalo o končanem zadnjem letniku osnovne sole • zdravniško potrdilo o zmožnosti za opravljanje izbranega pokliča Popolne vloge naj kandidati pošljejo na: SGP Graditelj d.d., Maistrova ulica 7, 1240 Kamnik^ najkasneje do 10.08.2004. Dodatne informacije dobite v splošni kadrovski službi, tel.: 01/831-88-00 IZPOSOJA IN PRODAJA DVIGAL OMME Dvižne košare OMME Visine dviga od 13-21 m Domžalah. Telefon 01/729-30-30 V času od 22.5.clo 29.5. 2004 vam nudimo pri nakupu izdelkov 20% popust Posebna ugodnost OBLAČILA Z MANJŠO NAPAKO do 30% CENEJE Delovni čas vsak dan: od 9 - 13h in od 16 - 19h, sobota od 9 - 12h vezenje na razne tekstilne izdelke in IZDEMVA pROGRAmn za vezenje vašega motiva, logotipa ... tel. 01 834 33 40, 041 744 599 VViegele Veronika s.p., Križ 24b, 1218 Komenda Zapeljite v viSjo tehnologijo s pomočjo TEHNO BONUSA * Clio extreme že od 2.137.000 SIT bogata športna oprema, klimatska naprava serijsko * Megane Berline, Coupe ali Sedan v aprilu do 509.000 SITprihranka * Laguna AUDITORIUM prihranek do 700.000 SIT * Omejena serija lahkih gospodarskih vozil klima in radio s CD-jem, ugodna financiranja prihranek do 580.000 SIT Avto Car d.o.o., Svetčeva 1 -1234 Mengeš tel: salon 01/723 74 14, servis 01/723 72 79 OPTIK Martina Škofic I Ljubljanska e/ ■ Domžale 01/721-40-06 Siovensra2ir P.E. Mengeš 01/723-89-80 T 'T'O gradbeni inženiring d.o.o. ^^ri^^^^l Ljubljanska 102 1230 DOMŽALE tel.: 01 721-33-10 040 266-811 Urejanje poslovnih prostorov projektiranje pridobivanje tehnične dokumentacije izvedba del strokovni nadzor notranje opremljanje KORAK poobloščena agencijo za zavarovalno zastopanje NOVO V DOMŽfilfiH! NUDIMO VSe VRST6 ZflVRROVflNJ Možnost sklenitvc zovarovanjo pravne zaščite. Do konca junija vom ob sklenitvi življenjskega zovarovonjo podarimo prvo premijo Izvedba celotne registracije vozila Ljubljanska 102, 1230 Domžale Tel.: 01/7219 003, €-mail: korak.natasa@siol.net UGODNO Dodatna športna oprema vas naredi boljše, GatT jćU**nt -->■ KREDIT NA POLOZNICE ■■"!■■ BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV < STARO ZA NOVO www.avtocenter-subelj.sl Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 B66 SLAMNIK - maj 2004 nm craw>s«f KAnovmn 080 22 66 RENAULT UGODNO s*a?* ^^ri- 1.3 GL klima 2.371.2S0^B B|nti?a 1.6 OL klima 2.842.200 ^H HYUnDRI Oilicial Partner SPOROCILA stran 24 Center za poklicno svetovanje in informiranje Vse svoje uporabnike obveščamo, da bodo od 24. maja 2004 dalje na Uradu za delo Domžale spremenjene uradne ure Centra za poklicno svetovanje in informiranje - CIPS-a. In sicer bo odslej odprt: pon: 12.00 do 14.30 ure, sre: 14.00 do 16.00 ure. Kulturno društvo Groblje vabi na koncert narodnih pesmi Mešanega pevskega zbora Groblje Nocoj je pa en lep večer v petek, 12. junija 2004, ob 20. uri v Kulturnem domu Groblje Dobrodošli! pd domzale Planinsko društvo Domžale vabi na strokovno ekskurzijo z naslovom Cvetje Velike Planine ki jo bo vodil dr. Tone NVraber, redni profesor v pokoju. Strokovna ekskurzija bo v soboto, 5. junija 2004. Zbor udeležencev je ob 9. uri pri Domžalskem domu na Mali planini. Pristojbnine ni, v pnmeru slabega vremena ekskurzija odpade (informacije: Borut Peršolja 01 7215714 ali Bernarda Gradišek, oskrbnica 041 647 523). Lep gorniški pozdrav! Turistično društvo Gradišće Gradišće pri Lukovici vabi na Trim tek okrog Gradiškega jezera v nedeljo, 23. maja 2004, ob 10. uri Pnčakuje vas idilična zelena dolina, obdana z gozdovi, prijeme poti okoli novega Gradiškega jezera, ki omogočajo vsakodnevne treninge in prijetno rekreacijo in gostoljubni člani turističnega društva. Tekači in tekačice bodo razdeljeni v različne kategorije (otroci, rao-ški, ženske), pripravili pa smo tuđi nagrade za najboljše. Dobrodošli tuđi pohodniki. pd domžale Planinsko društvo Domžale vabi na gorniški večer z Vlastom Kopačem o Veliki Planini. Dobimo se v torek, 1. junija 2004, ob 19. uri v veliki sejni sobi Doma športnih organizacij, Kopališka cesta 4 v Domžalah. Vstopni- Društvo borilnih veščin Domžale MLADI BOKSAR DOB vabi na BOKSARSKO REVIJO v soboto, 29. maja 2004, ob 18. uri dvorana Delavskega doma Vir Nastopajo'najboljši slovenski klasični boksatji. Vabljeni! Javni sklad Republike Slovenije za kulturno dejavnost, Območna Izpostava Domžale vabi na 2. OBMOCNO REVIJO PIHALNIH ORKESTROV IN FESTIVAL KORAČNIC KULTURA BREZ MEJA sobota , 29. maj 2004, ob 16.00. uri v Mengšu, na Zoranini ulici (pred NLB PE Mengeš) - pod šotorom Prireditev bo organizirana v sodelovanju s Kulturnim društvom Mi- haelov scjem v počastitev 120-letnice Kulturnega društva Mengeške godbe, 850-letnice prvega imenovanja Mengša, 10-letnice obstoja Občine Mengeš in občinskega praznika. Dobrodošli! V spomin Tomaž Slapar Tugo (1913-2004) Na domžalskem pokopališču so se številni soborci, tovariši, znanci in prijatelji skupaj / dnmačimi 26. aprila 2004 zaci nj ič poslovili od pogumnega in prcdanega borca, partizan-skcga komandanta in druž-bcnopolitičnega delavca, ki je vse svoje življenje na prvo mcsto postavljal delo za ljudi, tovariša Tomaža Slaparja, čigar partizansko ime je bilo Tugo. Vse svoje življenjsko obdobje se je trudil, da bi prispeval k boljšemu življenju vseh nas, pri tem pa ni nikoli pozabil okolja, iz katerega je prihajal in v katerem je tuđi sam spoznat trpljenje teda-njega kmečkega in delavskega razreda. Bil je med tistimi, ki so se po svojih močeh okupa-torju uprli žc v prvih dneh druge svetovne vojne. Tovariš Tomaž Slapar Tugo je bil rojen 21. decembra 1913 v Obršah pri Zlatem polju v kmečki družini, kjer je bilo za številno družino premalo kruha. Zato je del svojega otroštva preživel pri sorodnikih na Pre-vojah. Po osnovni soli se je zaposlil kot gradbeni delavec v Ljubljani, kamor se je vozil s kolesom in bil že pred vojno organiziran v sindikatu. Zelo mlad se je vključil v tedanje dclavsko gibanje in aktivno sodeloval v več slavkah ter protestnih shodih delavcev. Zelo rad je povedal, da se je udeležil tuđi enega najbolj znanih sho-dov ljudske fronte na Taboru nad Ihanom v letu 1937. Začetek druge svetovne vojne je dočakal v tedanji vojski in bil prve dni aprila tuđi ranjen. Ob razsulu Jugoslavije se je takoj vključil v gibanje za osvo-boditev domovine. Sprva se je vključil v terensko ilegalno delo in že avgust 1941 ga najdemo kot člana trojke za vas Šentvid in Imovico pri Lukovici. Teda-njc trojke so začele z zbiranjem orožja za partizane in drugega materiala za vojsko, znano pa je tuđi, kako je tovariš Tugo ob začetku vojne partizanom izročil kar osem pušk. Na terenu je delal vse do konca maja 1942, koje zanj postalo nevarno in se je 30. maja 1942 vključil aktivno v narodnoosvobodilno borbo. Najprej je bil v Kamni-škem bataljonu, od kodcr ga je partizanska pot vodila v Koroški bataljon, od tod v Šlandrovo brigado, v letu 1944 je postal borce XII. brigade, od septembra 1944 do aprila 1945 je bil v XIV. diviziji, konce vojne pa je dočakal v Lackovem odredu. Zaradi svojih organizacijskih sposobnosti, predvsem pa hrabrosti, skromnosti, požrtvovalnosti in tovariških odnosov med borci je prevzemal vedno nove, po-membne in odgovorne funkcije. Tako je bil komandir čete, komandant bataljona in komandant Koroškega odreda. Poznejc je bil načelnik štaba brigade in operativni oficir pri štabu divizije, opravljal pa je tuđi funkcijo namestnika komandanta Lacko-vega odreda. Za svojo hrabrost je že med vojno prejel Icdanju visoka odlikovanja, konec vojne pa je dočakal kot načelnik brigade. Po vojni je kot oficir ostal v tedanji jugoslovanski vojski vse do začetka leta 1962. Tuđi v njej je opravljal vrsto zahtevnih funkcij, med njimi je bil tehni-čni oficir in načelnik tehničnega oddelka, upokojil se je kot pod-polkovnik. Kmečka olimpiada Preserje 2004 Člani Turističnega društva Preserje pri Lukovici organiziramo 6. junija 2004 KMEČKO OLIMPIADO, ki se bo začela ob 14.00 uri v Preserjah pri Lukovici. Ekipe bodo tekmovale v naslednjih igrah: skladanje plohov za sušenje, raz-stavljanje in sestavljanje kmečkega voza, spravljanjc sena v kopice, žaganje drv s staro vlečno žago, skladanje drv za sušenje. Prijavnice pošljite na naslov Turistično društvo Preserje pri Lukovici, Preserje pri Lukovici 1,1225 Lukovica. Prijave za tekmovanje se zbirajo do 30. 5. 2004. Prva, druga in tretja ekipa dobi pokal Kmečke olimpiade ter praktično nagrado, ostale ekipe pa simbolične nagrade. Vsak udeleženec tekmovanja dobi priznanje za sodelovanjc na Kmečki olimpiadi. Za dobro hrano in pijaco borno poskrbeli člani društva, za dobro voljo pa bo poskrbel ansambel Vesele Štajerke. Informacije 041/735 129 Turistično društvo Preserje pri Lukovici Prijavnica za kmečko olimpiado Preserje 2004 VODJA EKIPE (ime in priimek, naslov) ČLAN EKII'K (ime in priimek) ČLAN EKIPE . (ime in priimek) v TELEFONSKA ŠTEVILKA (vodjeali enegaod članov) KD JOŽE GOSTIČ HOMEC Dekliška pevska skupina Sirene ima 10. rojstni dan! Vabimo vas, da se nam pridružite ob praznovanju v soboto, 5. junija 2004, ob 20.30 v Poletnem gledališču Studenec pri Domžalah. Vesele borno, če boste z nami! Zborovodkinja: Petra Grkman Klaviature: Tomaž Pirnat in Gregor Ftičar Bas kitara: Samo Kališnik Kitara: Matic Smolnikar Bobni: Domen Kern in gostje Predprodaja kart: e-Študentski Servis Domžale in Kamnik, Blagovnica Vele Domžale, Frizerski salon Tomaž Kveder Radomlje ter 2 uri pred koncertom v Poletnem gledališču Studenec. Srečanja, spomin i Iztekla se je življcnjska pot tovariša Rajka Hafncrja. U soda, ki nam je vsem namenjena, le da dneva ne pove nobena prat'ka. Žal in morda tuđi prav, da nam ni dano vedeti, kdaj in kako se neha naše tuzemsko bivanje. Ob takem zares poslednjcm slovesu pa se človek nehote pomudi v mislili na človeka, ki si ga poznal, srečeval. Tov. Rajka sem osebno spoznal v začetku zdaj že odmaknjenih 80. letih 20. stoletja, čeprav sem se-veda o njem slišal že veliko prej. Srečanju in poznanstvu je pravza-prav botrovalo naključje, saj je jprav v tistih letih prevzela rav-nateljevanje na OS Janko Kers-nik Brdo pri Lukovici Rajkova, tuđi zdaj že pokojna življenjska dnižica Vida. Ob takih naključ-nih srečanjih sva s tov. Rajkom spregovorila in kar mi ostaja živo v spominu, je njegov trden opti-mizem, ki je vel iz besed. Mnogo let kasneje, ko je že podpredsedoval Območncmu in občinskemu združenju ZZB in udeležencev NOB sem se s pokojnim tov. Rajkom dogo-varjal za intervju. Povscm nepredvidljivo je naneslo, da sva se srečala v predverju stavbe, kjer je sedež združenja. Tako v pomenku se je zazrl vame in s sproščenostjo, kakor jo je zares zmogel, je dejal: »Leon, že prav, ampak kar naprej skozi vrata. Tam je pravi sogovornik. Jaz, kdaj kasneje.« Z besedami je seveda mislil na tovariša Staneta Grilja, ki je bil tedaj predsednik organizacije. Kaj sem hotel drugega. Le pri-kimal sem in stopil dalje. Da, tuđi tak je znal biti. Hotenja so seveda eno, resničnost dnigač-na. Z obema, kljub določenemu roku, tcelaj in kasneje intervju ni bil dokončan. Ostaja le še del vprašanj in v katera pravkar zrem in na katera ne bo odgovo-rov. Odgovori, kdo ve, kako bi se glasili. Odšel si tovariš Rajko. Za teboj pa vendarle ostaja trdna sled predanoga borca, ustvar-jalnega družbeno angažiranega človeka, uglednoga šolnika, ki se je do potankosti zavedal, da sta NOB in v njo vpeta so-cialna revolucija temelj naše nastajajoče državnosti. Nekaj s toplino izrečenih besed, ki mi jih je spregovoril tvoj ne-kdanji učenec Dušan in ki živi zdaj med nami v Jaršah: »Bil nam je pravi ravnatelj in sveto-valcc,« pa dokazujejo, kako so ' mlade generacije sprejemale in vsrkale tvojo pokončno držo in ustvarjalnost. Laon Senger SLAMNIK - maj 2004 stran 25 SPOROČILA Življenjska pot ga je iz Ljubljane vodila v Domžale, kjer sta si z ženo ustvarila svoj dom. Med nas je prišel v letu 1965. Takoj sta se skupaj /, ženo vključila v delo-vanjc tcdunjih družbenopolitičnih organizacij tako v krajcvnih skup-nostih kot v občini, se posebej pa je bil tovariš Tugo priljubljen med tcdanjo mladino, saj je rad hodil po šolah in mlade seznanjal s tradicijami narodnoosvobodil-nega boja. Dolga leta je aktivno deloval v vodstvu SZDL, bil pa je tuđi član Komisije za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB, pa tuđi delegat skupščinc v KS. Po-znajo ga tuđi športniki, saj je bil gospodar Sportnega društva Invalid in sekcije za balinanje. Vseskozi je deloval tuđi v naši borčevski organizaciji, kjer je bil član vodstva, pa tuđi prcdsednik in Član nekaterih komisij. Spošto-vali smo ga in mu radi prisluhnili, saj je tuđi kot nosilec Partizanske spomenice 1941 dokazoval, da je b'l med tistimi, ki so se okupa-torju uprli že na samem začetku druge svetovne vojne in se hrabro borili vse do konca vojne. Odlikovali so ga predvsem poštenost, skromnost in predano delo. Za vse te svoje vrline, predvsem pa za opravljeno delo, je dobil številna odlikovanja, med njimi tuđi zlato občinsko priznanje Občine Domžale, srebrni znak OF, orden za hrabrost in druga visoka odlikovanja. Tovariš Tugo je svojo življenjsko pot namcnil svoji domovini za katero se je med drugo svetovno vojno boril, po njej pa s svojim delovanjem prispeval k lepšcmu življenju vseh nas. Zato smo mu hvaležni ter se mu iskreno zahvaljujemo za vse, kar je prispeval k razvoju svoje domovine. Ko si borno tuđi v prihodnjc prizade-vali, da bi spomini na našo borbo ne bili pozabljeni in vedno znova seznanjali mlado generacijo z uporom, se borno vedno znova spomnili na tovariša Tomaža Slaparja Tuga, ki bo vedno imel v borčevski organizaciji posebno mesto. Njegovim domafim izrckamo iskreno sožalje. Območno /druženje ZZBU NOV Domžale ter prijatelji ZAHVALA V enaindevetdesetem letu starosti nas je zapustil naš ata TOM AŽ SLAPAR-TUGO podpolkovnik v pokoju nosilec partizanske spomenice 1941 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in članom Zveze borcev NOB za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in svece. Zelo te bomo pogrešali. Vsi njegovi V spo min Stane Testen (1920-2004) Na mvngvSkrm poknpulišču smo se sredi aprila poslnvili od Stancta Tcstc-"a, ki si' je rodil lc(a 1920 v Mcngšu v Stevilni napredni kmefki družini, ''učil se je za pečarja ter se vključil v narodnoosvohodilno horoo, sprva k'>t lerenec, kasneje pa je odšel v partizane, saj se je le lako izognil pozivu v iicmško vojsko. Sprva je parli/anil v RaSiski feli, od koder je odšel v NlniKlrnvn hi-igailo, kjer je hil sprva obveščevalec, kasneje pa zastavnik. l'o končani vojni je opravil ofieirsko Solo v Sarajevu ler se z družino vrnil na Kodico v ženin dom. Bil je hil med ustanovnimi čhini (;asilske|>a društva JarSe- Rodica, deloval pa je tuđi v drugih organizacija!) in društvih. Za svoje predano delo v vojski je prejcl deset visokih vojaških odlikovani, priznanjapa mu je prineslo tuđi drugo delo. Na njegovi poslednji poti so se od njega poslovili tuđi gasilci in poudarili. da je bil predan član vodstva, s svojim dolom in znanjem pa je sodcloval tuđi pri gradnji novega gasilskega doma. Dosegcl je čin gasilec prve stopnje, za svoje aktivno delo pa je prejel več gasilskih priznanj in značko za 30 letno delo, plaketo veterana, pogrešali pa ga bodo tuđi na prireditvah ob 40-letniei društva, ko bi prejel priznanje za polnih 40 let dola v društvu. Čcprav ga je v zadnjih letih pestila bolezen. je kot veteran tekmoval in spremljal delo društva, katerega elani so mu ob po-slodnjem slovesu rekli hvala za dolgoletno sodelovanje, za vso pomoć in vse, kar je dobroga storil za društvo. Ženi in sinu izrckamo iskreno sožalje. Prijatelji Vspomin Frenk Kavka Pred kratkim smo se na domžalskcm pokopaliSfu zadnjič poslovili ml Kren-ka kavke, ki se je svojim prijateljem ■n znancem, pa tuđi vsem ostalim najholj vtisnil v spomin s svojo skro-ninosljo, prislnim prijateljstvom, pa tuđi vedno novimi iz/ivi, ki jihje iskal in tuđi nresničcval. Rojcn v Zaborštu se je že v rani mladosti zapisal športu, sinučarskomu •eku, ki gaje spremljal vse življenje, veliko časa pa je numenil tuđi plani-'iiirjenju in atletiki. saj je bil prodan član I'laninskega društva Domžale •er Alletskega kluba Vele Domžale. V zadnjih lelih pa je bil najbolj znan kot svelovni maratonce, ki je s svojimi sibirskimi huskvji uspešno tekmoval "a različnih celinah, največ Ijubezni Pa namcnil Aljaski, za katero je sam dejal, da je do uScs zaljubljen vanjo. Državne in druge moje zanj nišo predstavljale nobenc ovire, vedno sije našel družbo, v kateri je bil priljubljen in vedno rad viđen kot tekmovalee. kot rekrcalivce ali le prijatelj, ki je vedno našel čas za pogovor in obuja-"jc vtisov s posameznih tekmovanj in obiskov lujine, kjer je vedno našel ludi stikc z nasimi nijaki. l'oleg maratonov je bila njegova velika Ijubezen skijo-C|i>'g, smuearski tek z vlcčnim psom. v katerem je v letu I 9% prvič postal državni prvak in ta uspeh je kasneje Sc ponovil. Kot državni prvak se je udelcžil tuđi prvenstva na Aljaski in "a 40 km dolgi progi najprej zascclel lri-"tjc mesto, nato pa eclo zmagal ter sl prilekel šc povabila. ki jih je sicor dobival z vseh koncev sveta. Vabili so ga na številne smučarske maratone in bil je eden redkih Slovonecv, ki se lahko pohvali, da je opravil vseh 12 smučarskih maratonov z imenom VVORLDI.OPPI'T. kjer seje v svoji starostni kategoriji praviloma uvršeal med najboljšc. Ob toni pa nikoli ni pozabil povedati, da je iz domžalske občine in iz Slovenije, ki jo je vedno uspešno promoviral. Prijatelj Irenk je svojo veliko Ijubezen do planin, leka. smučarskega teka in drugih vrst športa in rekreacije razda-jal vse svoje življenje, skozi kalerega je hitel, kot bi slutil, da se mu bo pre-hitro utrnilo. Ustavilo seje srce prijatelja, nam pa je ob vesti ob njegovi smili zastal dih in korak v žalosti zaradi vseh neizpolnjenih načrtov in sanj, ki jih žal ne bo nikoli uresničil. Hvala ti, Krenk, za prijateljstvo, pomoć in upravljeno delo, prijetile trenutke ob obujanju spominov na pre-hojeno športno pot, ki te je vodila po vsem svetu. Zelo te bomo pogrešali, kot te bodo pogrešali tvoji domaći, ki jim izrekamo iskreno sožalje Prijatelji '// ne re.v, kttka pogreSamo Te mi! Spoćij si trudne zdaj ovi, za vse še enkrat hvala Ti. /.A HVALA Nii pragu težko pričakovanih toplih tlni in tik pred svojo 90-lctnico je za vedno zaspalu nuša dragu nitima, babica, prababica, sestra in teta MARIJA TOMC roj. Loboda, iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki soji / obiski Icpfinli dneve in ji ob smrti /. obilnim cveljem, svečami in darovi za sv. maSc ler spremstvom na njeni zadnji poti t/kazati posebno pozornost, nam pa z izraženimi sožalji lajšali težkc trenutke. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred in tolažilne besedc, hvalu praporsčaku I)ruštv;t upokojencev Domžale in članom (iasilskega društva Študa za izkazuno poslednjo čast, hvala Kranjskomu kvintetu za zapete žalostinke in g. Andrcju za zaigrano poslednjo melodijo. Zahvaljujemo se dr. Krangcžu. v.in.s. Marjani in ge. Tanji za vso skrb in nego, ki so jo naši mami nudili, in njihovo pripravljenost ji v zadnjih dneh kakorkoli pomagati, kot tuđi ge. Silvi in ge. Milici, voditeljicama skupine Dobre volje, kalere članica je bila mama žudnju letu in katerc srečanj seje tuđi zaradi nj iju vedno veselila. Vsem šc enkrat: HVALA! Njeni najbližj i Vidva sta sonet; ki se smeje, topli žutvk, ki nas greje. Vetrić, ki mrsi lase, deine kaplje, ki nas orose. Najsvetlejši zvezdi sta na nebu, ki na nas bleste. Vem, da sta VEDNO z nami .....vem, da sta vse to vidva. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 20. in 26. maj, ko mineva leto dni od izgube našega očija in mami, dedka in babi PAVLAin ZLATE LUKAN Že eno leto naš dom je prazen, odkar za vedno smo šli narazen, vedno znova, ko jutro se rodi, se v dom zazremo s solznimi očmi. Je res, da vaju dragi oči in mami, dedi in babi, pradedi in prababi med nami več ni. Naj lučka naSe Ijubezni vama vedno gori in rožica vama naj grob krasi. Vedno bosta v naših srcih. Iskrena hvala vsem za vsako prižgano svečko, cvet, posvečen trenutek, lepo misel in spomin nanju. Hči Bibijana z družino lm Pozi mi pa rožice ne cvelo ... ZAHVALA Mnogo prezgodaj naju je v štiriinosemde-setem letu starosti zapustil mož in oče STANE TESTEN pečarski mojster - borec Slandrove brigade, kapetan I. klase Iskrena hvala vsem sorodnikom. dobrim sosedom in nekdanjim soborcem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala gasilcem, posebej PGD JarSe za organizacijo pogreba. Prisrčna hvala nadvse dobrim sosedom Rodetovim za nesebično pomoč v času njegove težke bolezni. Hvala vsem lečečim zdravnikom, medicinskim in patronažjii sestri. Lepa hvala govornikoma za iskrene besede slovesa. Hvala duhovščini in praporščakom za izkazano poslednjo čast. Še enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žena Ana v imenu sorodstva. FAni, UmUmmKannuiJvstm, ainiiva, kineuvtn-Edini val. ki se ne razbije, edina luč. ki ne užasne Kje. si ljubi muž in oče, kje tvaj milije obraz. Kje Ivo ja skrbna roka. ki skrbelu je za nas. Mar prav zares c/dšelje lja v neznano/ Kako si mogel, ko smo mi še tu. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, dodija, brata in strica EMANUELA SLABETA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Najlepša zahvala dr. Mojci Zajc Krašcvec in dr. Andreji Novak. Iskrena zahvala gospodu župniku Janezu Šimencu za pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali, še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi SLAMNIK - maj 2004 Niti zbogom nisi reket ml! roke nam podni, snii'1 le vzelu je prerano, v srcih naših bos oslal. V SPOMIN Devetindvajsetega maja mineva žalostno loto, odkar nas jo nepričakovano zapustil naš dragi ati, stari ata in brat IVANCAJHEN iz Stoha 1 Ivala vsem, ki se ga spominjale in postojite ob njegovem preranom grobu. Vsi njegovi V/ smrt listo, kar nas Inči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Urez pomena žanje so razdaije, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA V triinsedemdesetem letu starosti nas je nepričakovano zapustil nas dragi mož, oče, brat in dedek PAVEL GROŠ z Vira pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tuđi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi Srce ti je omagalo, tvoj dih je zastal a spomin nate, draga mama, l>o vedno oslal. V oseminosemdesetem letu starosti nas ic za vedno zapustila naSa draga mama. stara mama, prababica, tasča in teta FRANCKA KLOPČIČ roj. Mtjač iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za cvetje, sveče, darove za sv. mase in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Janezu Kvaterniku, Cvetličarni Tra- tnik, OŠ Rodica, sodelavcem Količevo Karton, sosedoma Jožetu in Andreji Tratnik, g. Bojanu Miheliću, pevcem, trobentaču in pogrebni službi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni SPOROCILA stran 26 Izposojam vrtifkarskc stroje: prezraeevalec trate, motokul-tivator, vrtalcc za stebrc, od-peljem vcjc in prodam mleti stiropor. Praznim grcznice. Gsm: 031 787 865 MATEMATIKO za osnovne in srednje sole instruiram po ugodni ceni. Gsm: 041 605 391 URMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01/8327 190, 041 642 097 SERVIS ŠIVALNIH STRO-JEV s.p., Kajuhova 15, Preserje (v blizini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Tel.: 01/7227 897 INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove clktrotchnikc. Tel.: 01/ 7238 157.041 322 571- Družina Me prijazno gospo za va-rovanje 18 mesecev starega sinka na domu v Trzinu. Tel. 041 344 545 Krema Planineek. Šonja Uršič, s.p^ Rova išče dekle (lahko štu-dentka) za pomoč v lokalu (strežba). Nedelje in prazniki prosto. Tel.: 72 27 867, Gsm: 031 816 289 OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure. već fce*** JTTrs'ka.cesta 11 Jezerska cesta 121 123M^MZALE. & 4000 KRANJ Vabljeni na testne vožnje y TODAY TOMORROVV TOVOTA >mM mm^m > hitreišo h kakovostnofio proizvodnja III PRODAJA lm VORADNJA III NOVA LINIJA - NOVI ARTIKLI ■ vrln! kamini ■ ograje, cevi, robniki ■ travne in prane pločč« ■ korita xa roie... - vse vrsto tlakovcev - stebri za oporni zid - koritnice za obrežino - vodniakl MOSTE 93, 1218 Komanda, talt 01 «34 3O 85, 834 IO 82, faks: 01 834 3O 8O Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko abvo poročnih m otroških tort po tujih katiilogili, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte rudi ;a DlABtTIKE domačo potito, ročno i/delane domare piškote bi ostale slaščice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Zasebna zobna ordinacija za odrasle IRIDENT d.o.o. na Viru pri Domžalah Šaranovičeva 25a tel.: 01 721 66 35 V sodobno opremljeni zobni ordinaciji vam nudimo: • konzervativno zdravljenje • fiksno protetiko • snemno protetiko • beljenje zob Delovni čas: ponedeljek od 15. -19. ure, sreda od 15. -19. ure, četrtek od 15. -19. ure Obrtna, grad bena In trgovska zadruga ZOR& DOMŽALE 1234 Mengeš, Prešernova 33 telefon n.c. 01/72 47 310, faks 01/72 37 226 www.zora.si, e-pošta: info@zora.sl ■ stresne kritine '^■^■^■niaclja ~ krovskokleparski izdelki «"HiHirovsko-kleparska dela ploćevina in trakovi iz bakra, aluminija - natur, barvni, pocinkani SLAMNIK - maj 2004 ^VOKOHAMA ■■■■■■laiuBmVSVSBvVaaBV^BBBVkVBn^kTaBl^kcSftak^^^^^^^^^B »tran 27 SPOROČILA "D top cl om skupina SGITI PC Jarse VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE V NOVEM PRODAJN EM CENTRU SAM PC Jarše BARVE LAKI BARVE, LAKI, ČISTILA, Z A Š Č I T A , PLESKARSKO ORODJE, SILIKONI, LEPILNI TRAKOVI. NOVO -MEŠALNICA BARVJUB SEMENA, ČEBULICE, SADIKE, LONČNICE, GNOJILA, ZEMLJA, KORITA IN OKRASNI LONCI ZA ROŽE, VRTNO ORODJE, KOSILNICE, HRANA ZA ŽIVALI ELEKTRO ODDELEK KABLI,ŽICE, STIKALA, SPOJNI ELEMENTI, DOZE,SVETILA, VAROVALKE, SKRATKA VSE ZA EL. INSTALACIJE ORODJA VIJAKI ROČNO IN ELEKTRO ORODJE, VIJAKI, ŽIČNIKI, OKOVJE, KLJUKE, ZIDARSKO ORODJE, KROVSKO ORODJE, HOBI PROGRAM SALON KERAMIKE TALNAitife^ STENSKA KERAMIKA, SANITARNA KERAMIKA IN OSTALA [KOPALNIŠKA OPREMA VODOVOD OGREVANJE VSE ZA OGREVANJE IN VODOVOD, KUHINJSKA KORITA, WC KOTLIČKI, ARMATURE, PEČI, BOJLERJI, HIDROPAKI, ČRPALKE,BAKRENI PROGRAM, ALUMPLAST PROGRAM GRADBENI MATERIALI OPEKA, ZIDAKI, BETONSKI IZDELKI, BETONSKO ŽELEZO, ARMATURNE MREŽE, STRESNE KRITINE, HIDRO IN TERMO IZOLACIJE, VSE ZA SUHOMONTAŽNO GRADNJO, CEMENT, APNO... Topcikcijci H 14.5. do 5.6.2004 W VEČ KOT 100 ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH IZ KATALOGA TOPDOM V TRGOVINAH SAM SAM Prodajni center Jarše Preserska cesta 1, Zg. Jarše,1235 Radomlje Telefon: 01/ 729 88 00, fax: 01/ 729 88 32 SAM Trgovina z gradbenim materialom Stranje Zg. Stranje la, 1242 Stahovica Telefon: 01/ 832 70 30, fax: 01/ 832 70 45 SLAMNIK - maj 2004 VELE darilo caka na vas! VELE pri jeten na kup Nagradna igra poteka od 6. maja do 6. junija. v vs~" - ™kih prod # Vele Več o poteku nagradne igre izveste pri blagajnah v vseh živilskih prodajalnah družbe Vele d.d. estobo m H Mercator Center Domžale DNEVLJAGOD ■š ® ri»j tudentski ervis Domžale Ljubljanska c. 70 gsm: 031/841841 Enostavna, strokovna in visoko strokovna dela v naših poslovalnicah in na www.studentski-servis.com Ljubljana | Bežigrad | Kamnik | Litija | Zagorje | Sevnica Nedelja 23. maj ob 9.30 uri: ZABAVA Z ANSAMBLOM SLAPOVI Sobota 29. maj ob 12. in 16. uri: NASTOP SKUPINE GAME OVER Nedelja 30.05. ob 10. uri: ANSAMBEL GAMSI RENAULT NIKOLI CENEJE!!! CLIO EXTREME že za 2.116.000,00 SIT (KLIMA, ABS, 4XAIR BAG, SERVO VOLAN, ELEKTR. PAKET......) CENTER RABLJENIH VOZIL NA ZALOGI VEDNO VEČ KOT 30 TEHNIČNO BREZHIBNIH ' RABUENIH VOZIL Z ZNANIM POREKLOM IN GARANCIJO DO 24 MESECEV. Prisrčno rabljeni I AVTO SET d „ o Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: Prodaja vozil: Servis: Nadomestni deli: E-mail: Internet: Avtovleka: i Produkcija: hd đ.o.o. VELE Trgovska *užba d.d.. Ljubljanska c 64.1230 Domžale