—TDrAUCVI	I ICT“
Naročnina za Ljubljansko 1 J BbHB^ Wk	S& JH VMV	H	H	H	H	Urednlštv o: Ljubljana,
pokrajino: letno 70 lir (za tSa	Hm«	HH	E^a	HPjlj	Hbm	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
inozemstvo 75 lir), za '/, L' J ggg	^3Hy	Uf Hf H	HM	MM	«g§	Hi	25-52. Uprava: Gregor,
leta 35 lir, za ■/< leta 17.50	čičeva ul. 27. Tei. 47-61.
Ur, mesečno 6.— lir. Te-	v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. Industrllo, obrt in denarništvo nici 'v*Ljubljani St. 11.953.
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i* Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.	|	|	in	inozemstvo	ima	ISTITUTO	EC0N0MIC0	ITALIANO-MILANO,	Via G. Lazzaroni 10.
Izhaja ;:%Tk________________________ Ljubljana,	petek 17. julija f942-XX	_Cena^SZ^	O'60
Ivo Lah:
Likvidacija socialno-zavaro-vainih ustanov
bivše kraljevine Jugoslavije
dov je zadnja leta tudi vsak jugo-
kovnjaki izdelali «Konvencijo med Reichom in vlado Protektorata glede ureditve socialnega zavarovanja
Splošne pripombe
Spomladi leta 1941. je razpadla kraljevina Jugoslavija. Njeno ozemlje so si razdelile te države:
1. Kraljevina Italija,
‘2. Nemčija,
3. Neodvisna Država Hrvatska,
4. Kraljevina Madžarska,
5. Kraljevina Albanija (zastopana po italijanski vladi),
7. Črna Gora (zastopana po italijanski vladi),
8. Srbija (zastopana po nemški vladi).
Za vse te države se uporablja v mednarodnih pogodbah izraz »pridobitne države« (Stati acquirenti, Erwerberstaaten, države slicatelji-ce itd.), pa hočemo ta izraz pridržati tudi v slovenščini, dasirav-no smo bolj navajeni na izraz »nasledstvene države«.
Z razpadom kraljevine Jugoslavije so prešle v likvidacijo vse jugoslovanske socialno-zavarovalne ustanove, katerih teritorialno območje se je razdelilo na dve ali več pridobitnih držav. Število takih ustanov je bilo v Jugoslaviji izredno veliko. Najpomembnejše so naslednje:
1. Osrednji urad za zavarovanje dc-
lavcev v Zagrebu (SUZOK), ki je izvajal bolniško in nezgodno zavarovanje delavcev in nameščencev ter pokojninsko zavarovanje delavcev (imenovano navadno invalidno zavarovanje) in ki je pobiral tudi prispevke za brezposelno zavarovanje (oziroma skrbstvo) pri borzah dela, nadalje prispevke za delavske zbornice in inšpekcije dela.
2. Pokojninski zavodi za nameščence v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu.-
3. Glavne bratovske skladnice v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Splitu, ki so izvajale bolniško, nezgodno in pokojninsko zavarovanje rudarjev in topilničarjev.
4. Glavne borze dela v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu, ki so izvajale brezposelno zavarovanje oziroma brezposelno skrbstvo delavcev, nameščencev, rudarjev in topilničarjev.
Poleg teh najvažnejših socialno-zavarovalnih ustanov smo imeli v bivši Jugoslaviji še:
a) neštete posebne pokojninske sklade, n. pr. za: železniške uslužbence, nameščence javnih ustanov, uslužben* ce poštnih uradov, farmacevte in lekarniške uslužbence, odvetnike in notarje, nameščence Priv. agrar. banke, nameščence Hipotekarne banke itd. itd.
b) neštete posmrtninske, bolniške in druge podporne sklade n. pr. za: zdravnike, profesorje, učitelje, grafike, železničarje itd. itd.
Skoraj vsaka stanovska organizacija ali celo njene lokalne podružnice so imele v bivši Jugoslaviji za svoje člane vsaj po en, ako ne več pokojninskih, posmrt-ninskih, bolniških in drugih podpornih skladov. Bivše jugoslovansko ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje je radi uvedbe državnega nadzorstva zahtevalo predložitev statutov, pravilnikov, poslovnikov itd. vseh teh najrazličnejših skladov, pa se je nabralo takega gradiva za več tovornih avtomobilov. Ravno radi tega «Pravilnik o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se pečajo z zavarovanjem pogrebnih in bolniških stroškov ter o pokojninskih skladih» z dne 22-XI-1938 br. 44631/K ni mogel stopiti v veljavo. Poleg zasebne iniciative za ustanavljanje človekoljubnih skla-
slovanski iinančni zakon ustanovil nekaj takih skladov. Že vsak pomembnejši jugoslovanski javni delavec ali višji državni uradnik je imel kakšen socialni sklad. Nikakor nočemo oporekati potrebe in upravičenosti takih socialnih skladov, vendar ne smemo prezreti, da pri vsem tem nismo mogli dobiti v Ljubljani niti poštene bolnišnice.
Problem likvidacije bivših jugoslovanskih socialno - zavarovalnih ustanov, o katerem se je že ponovno razpravljalo na mednarodnih pogajanjih (n. pr. meseca decembra 1941 v Rimu, meseca aprila 1942 v Berlinu), je brez dvoma izredne važnosti ne samo v na-rodno-gospodarskem, temveč tudi v strokovnem pogledu.
Predvsem je treba pravilno in pravično razdeliti več milijard jugoslovanskega narodnega premoženja, ki je namenjeno najsiro-mašnejšim in najpotrebnejšim ljudskim slojem. Obveznosti samega SUZOR-a v Zagrebu v nezgodnem in pokojninskem zavarovanju delavcev ter pokojninskem zavarovanju svojih uslužbencev znašajo okroglo 1.380,000.000 dinarjev, da o drugih bivših jug. social-no-zavarovalnih ustanovah sploh ne govorimo. Naj omenimo samo, da gre za likvidacijo ca; treh milijard dinarjev.
Državne meje so se v zadnjih razburkanih letih hitro in pogosto menjavale. Brez dvoma se bo to dogajalo tudi v bližnji bodočnosti zlasti na mirovnih pogajanjih. Vsaka sprememba meja pa povzroča delitev najraznovrstnej-ših socialno-zavarovalnm ustanov. Zato je neobhodno potrebno izdelati poseben sistem likvidacijo so-eialno-zavarovalnih ustanov, ki se potem v vsakem konkretnem primeru lahko šablonsko uporabi, ako hočemo te nove aktualne socialne probleme v doglednem času pravilno in pravično rešiti.
Kratek zgodovinski opis likvidacije socialno-zava-rovalnih zavodov
Problem likvidacije soc. zavarovalnih ustanov v današnji aktualni obliki se je pojavil prvič šele leta 1938, to je po razpadu Češkoslovaške. Pred dobrim pol stoletjem, kakor znano, socialno-zava-rovalnih zavodov v današnjem smislu besede sploh ni bilo. Razen tega so bile do prve svetovne vojne državne meje stabilne. L. 1918. je bilo treba prvič v zgodovini nekaj socialno-zavarovalnih zavodov, predvsem avstro-ogrskih, likvidirati, ki so pa imeli svoje premoženje naloženo v raznih devalviranih vojnih (posojilih, tako da likvidacijske mase skoraj ni bilo. Zato predmetni problem ni mogel postati posebno važen. Po razpadu Češkoslovaške, ki je imela zelo razvito socialno zavarovanje, je pa bilo treba razdeliti nad dve milijardi Kč med pridobitne države, in sicer: Nemčijo, Protektorat, Ogrsko in Slovaško. Ob tej priliki so razni priznani zavarovalni stro-
zaradi spojitve bivšega češkoslovaškega ozemlja z Reichom*, podpisano 14-111-1940. Ta konvencija se je uporabila kot vzorec za analogne konvencije v istem vprašanju med Protektoratom na eni strani in Madžarsko ter Slovaško
Merodajni (lan ali «prclom».
Predvsem je treba določiti trenutek, ko stopi soc. zavarovalni zavod v likvidacijo. Od tega trenutka sta več ali manj odvisni likvidacijska bilanca in likvidacijska masa, ker prispevki in drugi dohodki stalno pritekajo k premoženju socialno-zavarovalnega zavoda, dajatve in drugi izdatki pa odtekajo. V mednarodnih pogodbah se je dosedaj določil tako imenovani ^merodajni dan» (Stichtag). Tako n. pr. se je določil za likvidacijo (\skoslovaških socialno-zavarovalnih zavodov kot merodajni dan 1. X. 1938., za likvidacijo jugoslovanskih zavarovalnih zavodov pa 10. IV. 1941. Pri tem se razume, da merodajni dan pripada v celoti že k novemu poslovanju. Merodajni dan se določi z ozirom na važnejše politične dogodke. Za likvidacijo jugoslovanskega socialnega zavarovanja se je n. pr. izbral 10. 4. 1941. zaradi tega, ker je bila tega dne ustanovljena in proglašena Nezavisna država Hrvatska, in tako tega dne ni več obstojala kraljevina Jugoslavija.
Ves način izražanja bi bil mnogo enostavnejši, ako bi uvedli mesto merodajnega dneva poseben izraz n. pr. «preloin» ali kaj podobnega. Pod besedo «prelom», ki jo hočemo v sledečem uporabljati, je razumevati trenutek, ki nima nobenih časovnih dimenzij in zato za časa preloma ne more biti niti nobenih zavarovanih dogodkov niti se more spremeniti premoženje socialno-zavarovalnega zavoda. Pri likvidaciji jugoslov. socialnega zavarovanja znači prelom trenutek, katerega lahko označimo s 24u dne 9. IV. 1941 ali pa z 0^ dne 10. IV. 1941.
Prelom je v prvi vrsti mejnik med starim in novim poslovanjem. Vsi zavarovalni prispevki, dospeli pred prelomom, kakor vsi drugi dohodki n. pr. obresti, najemnine itd. gredo v dobro socialno-zavarovalnega zavoda v likvidaciji. Vse dajatve in drugi izdatki n. pr. plače itd., dospeli pred prelomom gredo v breme socialno-zavarovalnega zavoda v likvidaciji. Obratno pa gredo vsi dohodki in vsi izdatki, ki dospejo po prelomu, v dobro oziroma v breme socialno-zavarovalnih zavodov pridobitnih držav.
Prelom je važen tudi v pravnem pogledu. Do preloma velja zakonodaja države, ki je razpadla. Zato se morajo likvidacijske bilance SUZOR-a v Zagrebu, pokojninskih
na drugi strani. Ista konvencija je v mnogih točkah dobesedno prevzeta v «0snutku dogovora za ureditev bivšega jugoslovanskega socialnega zavarovanja», ki sta ga sklenili italijanska podkomisija in nemška podkomisija za ureditev socialnih zadev, izvirajočih iz delitve bivše kr. Jugoslavije na svojem sestanku V Rimu od 12-XII-1941 do 18-XII-1941. Ta osnutek je bil v januarju 1942 predložen vladam drugih pridobitnih držav s priporočilom, da ga sprejmejo in izvrše.
V sledečem hočemo na kratko skicirati glavna načela tega osnutka in podati kratko vsebino s kritičnimi pripombami vseh posameznih členov.
zavodov za nameščence, Glavnih bratovskih skladnic itd. sestaviti točno po zakonitih predpisih, ki jih je izdala bivša Jugoslavija. Od preloma dalje pa veljajo zakoniti predpisi pridobitnih držav. Zavarovane dobe, priznavanje in višina dajatev itd. se morajo torej po prelomu računati po zakonitih predpisih pridobitne države tudi v primeru, da se zavarovane dobe deloma nanašajo na čas pred prelomom.
Zbog začasne nejasnosti pravnega stanja, ki se javlja ob prelomu, je treba uvesti moratorij za pritožbene in razne druge roke, ki začmT ponovno teči od dneva, določenega v mednarodnih pogodbah o ureditvi socialnega zavarovanja.
Finančna razdelitev likvidacijske mase prejšnjih socialno-zavarovalnih zavodov med pridobitne države se izvede ob prelomu oz. se smatra kot da je izvedena ob prelomu. Zato gredo vsi dohodki od premoženja socialno-zavaroval-nih zavodov v likvidaciji od preloma dalje v dobro nosilcev zavarovanja pridobitnih držav, ako prenos ni stvarno izvršen že ob prelomu.
Termin za določitev razdelitvenih količnikov
Po razpadu vsake države nastopi večja ali manjša selitev prebivalstva, torej tudi selitev zavarovancev in njihovih rodbinskih članov, ki imajo kakršne koli pravice do bivših zavarovalnih zavodov. Zato praktično ni mogoče -že ob prelomu ugotoviti, kateri zavarovanci odpadejo na eno ali drugo pridobitno državo. Treba je počakati več mesecev, da je selitev končana. Šele nato lahko vsaka posamezna pridobitna država pove, katere zavarovance je prevzela. Termin za določitev razdelitvenih količnikov, v naslednjem na kratko «termin», se je določil v konvenciji med Nemčijo in Protektoratom s 1. 1. 1940, to je 1 leto in 3 mesece po prelomu, v osnutku dogovora za ureditev bivšega jugoslovanskega socialnega zavarovanja pa s 1. 4. 1942, to je 9 dni manj kot eno leto po prelomu. V obeh primerih je smatrati gornja dneva ekskluzivno. V jugoslovanskem primeru znači torej «termin» trenutek, ki ga lahko pišemo s 24h dne 31. III. 1942 ali pa z 0h dne
1.	IV. 1942.
Podlago za določitev razdelitvenih količnikov tvorijo zavarovanci
oz. upravičenci do zavarovanih da-jate^katere so prevzele posamezne pridobitne države. V sedanjih mednarodnih pogodbah je bilo odločilno:
a) za uživalce rent in prostovoljne zavarovance bivališče (residenza, \Vohnort) ob terminu, oziroma za osebe, ki so umrle med prelomom in terminom, bivališče na dan smrti.
b) za obvezne aktivne zavarovance pa kraj zavarovanju zavezane zaposlitve (attivitft sottoposta alfobbligo di assicurazione, versicherungspflichti-ge Beschiiftigung) ob terminu, oziroma za osebe, ki so umrle med prelomom in terminom, kraj zavarovanju zavezane zaposlitve na dan smrti oziroma zadnjič pred smrtjo.
c) za ostale zavarovance n. pr. vojne ujetnike, internirance, pogrešane itd. pa kraj zavarovanju zavezane zaposlitve ob prelomu oziroma zadnjič pred prelomom.
(Dalje prihodnjič.)
Racioniranje klobukov in čevljev
Vis. komisariat je izdal pod št. VIII. No. 30/1997 dne 8. VII. 1942-XX naslednjo okrožnico: Glede racioniranja klobukov in obutve se dajejo še naslednja pojasnila:
1. Duhovniški klobuki — niso racionirani.
2. Otroški in deški klobuki ter
otroške in deške čepice.
Kot takšni se smatrajo klobuki in čepice otroške oblike z doli navedenimi merami: od 1 do 4 leta mera 47/51 od 5 do 14 leta mera 52/56
3. Pri cokljah mora ostati gleženj prost; to se pravi, da vrhu cokelj ne sme biti drugega ko pri-prost kožnat jermen ali trak iz tkanine v sredini, da se z njim privežejo na nogo. Dodatek preprostega traku iz tkanine, s katerim se pritrdijo k gležnjem, se pa vendar sme dopustiti pod pogojem, da ostane prodajna cena v mejah maksimalnih cen.
Trgovci z živili
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine obvešča, da je Prehranjevalni zavod Vis. komisariata odredil, da morajo vsi razdeljevalci racioniranih živil obdržati kot dopolnilo k knjigi prejema in izdaje bon, ki so ga prejeli v smislu člena 12. naredbe štev. 78 z dne 23. 4. 1942-XX.
Zaradi tega je Prehranjevalni zavod pozval občinski preskrbovalni urad v Ljubljani, da kontrolira prejeme živil posameznih razdeljevalcev, pri čemer so mišljene tudi prejšnje zaloge, in da vidira knjige posameznih razdeljevalcev.
Opozorilo glede brzojavk v inozemstvo
Od 1. 7. t. 1. je treba pri imenu pošiljatelja navesti tudi naslov, ulico in hišno številko. Okrajšani brzojavni naslovi ne veljajo v celot^. Torej n, pr. samo naslov Wien, ne zadostuje, treba je navesti tudi ulico in številko ali vsaj telefonsko številko (okraj).
Pri oddaji brzojavke mora od-pošiljatelj predložiti legitimacijo. Navesti mora ime očeta, ime in priimek matere in svoje bivališče. Opozarjamo nadalje, da v italijanščini n. pr. ni dovoljeno brzojaviti dordine, temveč pravilno d’ ordine, kar se šteje za 2 besedi.
Tako ri. pr. tudi ni dovolj, če se napiše Bata Zlin, dodati je treba tudi ulico in hišno številko.
Osnovni poimi in osnovna načela likvidacije socialno-zavarovalnih ustanov
Iz italijanskega gospodarstva
Mlatev pšenice je v vsej Italiji v polnem teku. Mlatiiui stroji delajo noč in dan. Prvi vzorci letošnje pšenice iz nižine gornje Italije kažejo liektolitrsko težo do 81 kg, d očim je bila lani standardna teza 75 kg, pred vojno pa 78 kg. V nižini Pada so letos v večjem obsegu pričeli gojiti novo vrsto pšenice, ki je plod križanja s kanadsko trdo ozimno pšenico «Ma-nitoba*. Nova vrsta pšenice daje moko, ki ima več beljakovine kakor druge vrste. Pri novi pšenici je bila dosežena hektolitrska teža 83 kg.	«*
Zakon o ustanovitvi kmetijskih združenj (Enti Economici) je. stopil v veljavo 9. t. m. in prevzamejo nova združenja ukinjene sekcije dosedanjih federacij pokrajinskih konzorcijev kmetijskih pridelovalcev. Ustanovitev kmetijskih združenj predstavlja važno reformo vsega kmetijsko - gospodarskega aparata. Nova 'združenja tvorijo zvezo med javno upravo in velikimi stanovskimi organizacijami kmetijstva. Sedeži kmetijskih združenj bodo v glavnih mestih pokrajin. Uradi združenj bodo nadzirali izvedbo produkcijskih načrtov, skrbeli za zboljšanje pridelovalne tehnike ter vodili kmetijske poizkusne postaje in vso statistiko.
Družba Societa Adriatica di Elettricita v Veneči ji, ki ji pripada vrsta drugih elektrotehničnih družb, je lani pri povečani glavnici od 1000 na 1250 milijonov lir zabeležila 135.1 (prejšnje leto 106.5) milijona lir čistega dobička.
Postavitev v obvezno civilno službo
uradov, zavodov inllpodietii
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal vrsto odločb, s katerimi se postavljajo v obvezno civilno službo v smislu in s pravnimi učinki naredbe z dne 5. junija 1942-XX naslednji uradi, zavodi in podjetja:
Vis. komisariat in vsi podrejeni mu državni in pokrajinski uradi.
Prehranjevalni zavod Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino «Prevod».
Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani.
Mestno poglavarstvo ljubljansko z neposredno podrejenimi uradi in podjetji.
Borza dela v Ljubljani.
Pokrajinski podporni zavod v Ljubljani.
Občinski podporni odbor občine ljubljanske.
italijanski Rdeči križ, avtonomni odsek v Ljubljani.
Agencija Stefani, urad v Ljubljani.
«E1AR», postaja v Ljubljani.
Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani.
D. d. pivovarne «Union», oddelek za izdelavo špirita, Ljubljana.
Jakil And. d. d. Šentjanski premogovnik, Krmelj.
Premogokopna združba «Belo-krajina», Črnomelj.
Kemična tovarna Moste, družba z o. z., Ljubljana-Moste.
Tvrdka Bergman Josip, Ljubljana.
Akcijska družba za kemično industrijo, Ljubljana.
Osebje vseh teli podjetij, uradov in ustanov se obvesti o teni tako, da se nabije ukaz o službi v notranjosti sedeža podjetja in v delovnih prostorih.
Te odločbe so stopile v veljavo z objavo v «Službenem listu za Ljubljansko pokrajino», t. j. 15. julija.
Italiianska avtarkija
Pod pojmom avtarkija je treba razumeti mobilizacijo kapitala, dela in tehnike v svrho, da postane narod v čim večji meri neodvisen od inozemskega uvoza. Avtarkija ima pa tudi velik pomen v politiki. Mussolini je v svojem znamenitem govoru na Kapitolu na-
glasil, da ni mogoče voditi neod Družba navaja v svojem poročilu, I vjsne zunanje politike brez ustre-da je lani postavila v obrat novo Uajoče možnosti gospodarske avto-
hidrocentralo, ki bo oddajala na leto 40 milijonov kWh električnega toka.
Družba Societa Generali Cisalpi-na v Milanu, ki pripada skupini Edison, je lani za gradnjo novih naprav porabila 65 milijonov lir. Glavnica je bila zvišana od 735 na 865 milijonov, čisti dobiček pa se je dvignil od 53.7 na 55.1 milijona lir.
Uporaba domačih surovin v tekstilni industriji se je med drugim takole povečala: Bombažna industrija je 1. 1034. uporabljala v predilnicah 91 °/o naravnega bombaža in 8g/o drugih vlaken in bombažnih odpadkov. Uporaba bombaža je zdaj znižana na 73°/o, uporaba drugih vlaken pa se je dvignila na
nonnje.
V Italiji se je začela uspešna avtarkija pri prehrani, ker je pre-hrana najvažnejša za narod in državo. Pravi začetek avtarkije je bila Mussolinijeva žitna bitka leta 1925. Iz knjige Mario Missiroli: «Kaj dolguje Italija Mussoliniju» posnemamo o avtarkiji v Italiji naslednje podatke:
Pred žitno bitko so bili v Italiji žitni pridelki razmeroma skromni. Leta 1920. je bil žitni pridelek 28 milijonov metrskih stotov, naslednje leto 52, leta 1922. pa 43 milijonov metrskih stotov. Od leta 1920. do 1924. je znašal povprečni letni pridelek žita 48 milijonov metrskih stotov, v prvem petletju po uvedbi žitne bitke se
vidno iz naslednjih podatkov: leta 1938. je uvozila Italija 20.5 milijona ton raznih proizvodov in je prišlo od tega na življenjske po-, trebščine samo 827.000 ton, kar predstavlja 4 odstotke vsega uvoza iz inozemstva. Od uvoza življenjskih potrebščin je prišlo 1. 1928. na enega prebivalca 109 kg, po desetih letih pa samo še 19 kg.
Kakor pri prehrani, tako se je z največjimi uspehi uveljavila avtarkija tudi pri industriji. Električna industrija je od leta 1934. do 1938. povečala svojo proizvodnjo za 27 °/o, rudarska industrija
pa v istem razdobju proizvodnjo lignita za 225 °/o, proizvodnjo premoga pa za 160 °/o. Proizvodnja boksita se je več ko podvojila, tako da ne krije samo notranje potrošnje, temveč da daje tudi možnosti za izvoz. Proizvodnja železne rude se je povečala za 100 °/o, proizvodnja svinčene rude pa tudi podvojila. Proizvodnja kaolina in kaolinskih derivatov se je potrojila, močno se je dvignila tudi proizvodnja silikatnega peska in samotnega gradiva, v veliki meri pa je narasla tudi proizvodnja apna in magnezija.
Naraščanju proizvodnje kovinskih rudnin je sledilo napredovanje kovinarstva. Od leta 1934. do 1938. se je proizvodnja aluminija dvignila za 95, cinka za 41, svinca za 4, živega srebra pa celo za 421 °/o. Proizvodnja sintetičnih organskih barv je bila 1. 1938. za 00°/o večja kakor pred štirimi leti, proizvodnja žveplene kisline pa za 41 °/o. Pomembna so tudi naslednja zvišanja proizvodnje v odstotkih: sintetični amonijak 21, klor 39, natrijev hipoklorit 50, kalijev karbonat 159, kalijev nitrat 75 itd. Proizvodnja bencina se je od leta 1938. povečala za 218, proizvodnja rafiniranega petroleja za 281, olja za motorje za 580, koksa iz petroleja za 182, mazilnega olja in odpadkov za kurjavo pa za 437 °/o. Proizvodnja celuloze za papir se je povečala za 395 °/o.
Poglavja zase so ogromni uspehi avtarkije pri tekstilni industriji, ki je dosegla svetovni sloves zaradi svoje uspešne uporabe novih domačih surovin. V program avtarkije spada tudi ugodni razvoj delniških družb, o katerem smo že ponovno poročali.
Tako je avtarkija na vseh področjih dosegla velike uspehe, največ pa je koristila delavnemu ljudstvu kot najučinkovitejša zaščita pred brezposelnostjo.
ma, dvakratni znesek prednjih postavk; od 500 miligramov pa do 1 miligrama za utež lir 1.—.
Žigovina za pregled in žigosanje specialnih uteži, ki spadajo med Fairbanksove tehtnice, je ista kakor za navadne uteži enake velikosti; za karatne uteži znaša za utež lir 1.—. (Dalje prihodnjič.)
27 %>. V predilnicah volne se je je dvignil na 62, v naslednjem pet-
v isti dobi dvignila uporaba regenerirane volne in drugih vlaken od 52 na 70%. V industriji jute je dosegla uporaba domačih vlaken in lanene preje 50 U/V
Največje italijansko podjetje sladkorne industrije Eridanio Zucche-rifici Nazionali v Genovi, ki ima 19 tovarn sladkorja, 6 rafinerij, 6 tovarn alkohola in 2 tovarni kvasa, navaja v svojem letnem poročilu, da je bil lani v severni Italiji hektarski pridelek sladkorne pese največji v vsem desetletju. Glavnica podjetja je 240 milijonov lir, čisti dobiček pa je znašal lani 17.5 milijona.
Družba za filmsko industrijo Cinecittk v Rimu je lani izdelala 46 velikih in 15 kratkih filmov ter 38 sinhronizacij. Vrednost proizvodnje je bila lani 46,1, prejšnje leto pa 39 milijonov lir. Pri glavnici 50 milijonov je iinela družba 1.84 milijona lir čistega dobička.
878 novih kmečkih hiš je bilo zgrajenih za 64 milijonov lir letos do meseca junija. Hkrati je bilo izvršenih 539 dograditev in prezi-dov v vrednosti 32 milijonov. Lani so v istem času z državno podporo zgradili 942 novih kmečkih hiš ter izvršili 5G6 prezidov
Spremembaltarite
za pobiranje žigovine in pristojbin za mere in dragocene kovine
Visoki komisar je z naredbo spremenil dosedanje tarife za pobiranje žigovine in ostalih pristojbin za mere in dragocene kovine ter so te sedaj označene v lirah.
Nove tarife so določene takole:
letju na 68, potem na 66, v triletju 1937.—39. pa celo na 80 milijonov metrskih stotov.
Ti veliki uspehi so bili doseženi predvsem s povečanjem hektarskega pridelka. V navedenih petletnih razdobjih se je hektarski žitni pridelek dvignil najprej od 10.4 na 12.8, potem na 13.9 in na 14.9, v treh letih do 1. 1939. pa je bilo doseženo letno povprečje 16 metrskih stotov. V istem času se je povečal pridelek koruze od povprečnih 26 na 30, pridelek riža pa od povprečnih 6 na 7 metrskih stotov.
Žitna bitka pa ne bi imela toliko uspehov, če ne bi bilo smotrnega nadzorstva nad žitnim pridelkom. To nadzorstvo je bilo omogočeno z uvedbo žitnih skladišč ter z organizacijo žitne potrošnje in žitne trgovine. Pod državnim nadzorstvom je prenehala tekma med ponudbo in povpraševanjem, cene žita so pravično odmerjene od žitnega odbora, pridelovalcu pa so pred žetvijo in takoj po žetvi od države na razpolago denarna sredstva kot predujmi od dohodka pridelkov.
V pogledu vse prehrane je avtarkija dobro uspela, kakor je raz-
Sol ate. Confezioni Italiane Tessili
(Komanditna družba Italijanska tekstilna konfekcija)
C. P. E. C. No. 269205 * Codlce A. B. C. 5«> ED.
Zakonik
Via S. Vincenso 26 - Telel. 37650
Milano
2,-
3.-
4.-
Mere in priprave za merjenje dolžine in površine
lir
Od 20 do 5 metrov .... 6.—
od 2 in 1 metra..................2.—
od 5 in 2 decimetrov .	.	.	1.—
Konjske mere  ...................2.—
Debelinske mere: od 2 do
1 metra.......................2.—
manjše od 1 metra .	. . 1.—
Priprave za merjenje dolžine 20.— Priprave za merjenje površine ...........................40.—
Merc in priprave za merjenje tekočin in suhih tvarin
lir
Od 1 hektolitra..................0.—
Od 50 do 10 litrov .... 4
Od 5 do 2 litrov.................2.—
Od 1 litra do 1 centilitra . . 0.50 Stekleni baloni: do vštetih
10 litrov.....................
nad 10 litrov . ■ • • •
Kadi za tropine, za vsak hektoliter prostornine .	.
Konve. (kangle) za mleko: od 1 do 5 litrov .... 1.— nad 5	do 10 litrov	.	.	.	2.—
nad 10 litrov....................3.
Mere za mleko: do 5 litrov . 4. nad 5	do 10 litrov	.	.	.	8.—
za vsakih nadalj. 10 1 po 2. Priprave za merjenje tekočin: do 2 litrov .... 5,— nad 2 do 5 litrov .... 20.— nad 5	do 50 litrov	.	•	•	25.—
nad 50 do 150 litrov	.	.	50.—
nad 150 litrov...................70,—
Mere za suhe tvarine: za posebne namene.......................4.—
Okviri za merjenje drv: do
2 m2.............................2	—
nad 2 m2..........................5.—
0.30
0.30
1.
0.30
Steklenice in steklene posode za točenje alkoholnih pijač in mleka
lir
Gostilniške steklenice, za
vsako .......................
Čaše z enim merskim znakom, za vsako .................
Čaše z dvema merskima znakoma, za vsako .... Steklenice za mleko, za vsako
Sodi
Do 100 litrov prostornine ne glede ali je navaden ali za pivo, za sod .... 2 Za vsakih nadaljnjih 100 1 Ostanek pod 100 litri se računa za celih 100 litrov.
Uteži
Od 50 do 10 kilogramov .
Od 5 do 1 kilograma . .
Od 50 dkg do 1 g . • •
Za precizne uteži se pobira, začenši od 20 kilogramov do 1 gra-
Prejemna in oddajna knjiga
za prodajalce tekstilnih in mauu-fakturnih izdelkov in drugega oblačilnega blaga
Okrožnica Vis. komisariata št. VIII. No. 30/195 z dne 8. VIL 1942-XX.
Trgovci tekstilnih izdelkov in oblačil, ki prodajajo občinstvu in ki morajo v smislu okrožnic Vis. komisariata z dne 12. 4. 1942-XX, VIII. No. 30/135/1942-XX in z dne 5. 5. 1942, VIII. No. 30/158-1942 odd. I. voditi prodajno knjigo, naj še nadalje vpisujejo oddajo v tej knjigi vse do 31. oktobra 19412.
Z dnem 1. novembra 1942. pa naj si vsi trgovci tekstilnih in ma-nufakturnih izdelkov in drugega oblačilnega blaga, ki ga prodajajo občinstvu, oskrbe novo prejemno in oddajno knjigo in vanjo vpišejo zaloge po inventarju v točkah, porazdelitvijo v 12 blagoznan-stvenih kategorijah.
Sindikalne organizacije morajo poskrbeti za natisk potrebnega števila dvojezičnih prejemnih in oddajnih knjig po vzorcu, ki ga bo Visoki komisariat priskrbel od Korporacijskega odbora za razdeljevanje tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve.
2.-
2 — 1.— 0.20
Gumirani dežni plašči, uvrstitev
Gumirani dežni plašči se mo-rajo uvrščati med dežne plašče iz celofana ali iz druge sintetične tvarine (postavka 8, skupina I. in II. tabele, ki je priložena naredbi Visokega komisariata z dne 8. XI. 1941-XX, «S1. list* št. 512/90/1941).
Ker pa je uporaba surove gume za gumiranje nepremočljivih tkanin prepovedana, se dežni plašči sedaj izdelujejo iz tkanin, ki se gumirajo z regenerirano gumo in z drugimi sintetičnimi tvarinami.
Revija »Italia«
Zadnja številka v založbi Nacionalnega zavoda za tujski promet in državnih železnic izhajajoče revije «Italia» prikazuje odlično z besedo in sliko pomladanske lepote Italije. Lepe barvane slike predstavljajo italijansko floro, odlično so reproducirane slavne umetnine raznih cerkva, dobro izbrani pa so tudi pokrajinski motivi, prizori iz dečjega zavetišča in iz najnovejših filmov.
Stalne rubrike poročajo izčrpno o tujskem prometu, o poslovanju državnih železnic, o filmu, športu, razstavah in folklornih prireditvah, o umetnosti in arheologiji ter o knjigah, ki govore o Italiji.
m
INDUSTRIA COMMERCIO ARTICOLI TECNICI
Antonio Quintavalle S. A. - TRIESTE
Via Cesare Battisti n. 4 — Telefon 68-38 Delniška glavnica Lit 1,000.000,— povsem vplačana
Prodajni urad z zalogo:
Bill, Zerbonl & Co. — Orodje za mehaniko in industrijo.
Pilp — Precizne pile, rašple in mizarsko orodje. S. A. Mole Norton — Brusilne kolute in strgalne
pile.
S. I. A. U. — Jeklo za orodje, konstrukcije in nerjaveča jekla.
S. A. Acciaierie Bolzano — Lito in kovano, surovo in obdelano železo.
S. K. F. — Krogljični in valjčni ležaji.
»TAS« — AVTOMATIČNE STRUŽNE GLAVE ZA REZANJE NAVOJEV NA ZAKLOP.
Zastopstvo: Drago Ceferin, Ljubljana, Gledališka 7.
Telefon 27-57
Prometni
Romunije
Pred vojno je šla velika večina romunskega izvoza čez Črno in Sredozemsko morje. Leta 1938. so prevzeli parniki v pristaniščih Konstanca, Braila in Galac 74% vsega romunskega izvoznega blaga. Velikemu čezmorskemu prometu pa nikakor ni bilo kos domače ladjevje. Iz poročila romunskega prometnega ministrstva je razvidno, da so leta 1938. domače ladje prevzele in prevozile samo 9.4%, tuje pa 90.6% prej označene količine izvoznega blaga. Največji delež (23.5%) pri teh transportih je imelo angleško brodovje, na drugem mestu (22.9%) je bilo italijansko, na tretjem pa grško brodovje z 11.2%. Francoske ladje so prevzele 5%, nemške pa 4% romunskega čezmorskega izvoza.
»Sudost-Echo« poroča, da je Romunija pred sedanjo vojno plačevala tujemu brodarstvu za prevoze svojega blaga letno po pet milijard lejev in da se prevozna služba nikakor ni ravnala po deležu, ki so ga imele posamezne tuje države pri romunski zunanji trgovini. Tako na primer je znašala izmenjava blaga med Anglijo in Romunijo leta 1938. okrog 830 tisoč ton, angleške ladje pa so prepeljale nad 1.07 milijona ton romunskega izvoznega blaga. Blagovna izmenjava med Romunijo in Norveško je istega leta dosegla komaj 9000 ton, norveške ladje pa so prepeljale 457.000 ton romunskega izvoza.
Še v večji meri kakor morsko je Romuniji potrebno zadostno donavsko brodovje, ker promet po Donavi ni zadeva bodočnosti, temveč sedanjosti. Do nedavnega časa je bilo razmerje med prometom po kopnem in po Donavi zgrešeno. V zadnjem letu pred vojno so bile po Donavi transportirane količine blaga samo za 67% večje kakor one količine, ki so jih iz Romunije odpremile železnice. Nakladanje blaga je sicer bolj prikladno na železniških postajah kakor pa v donavskih pristaniščih, treba pa je tudi upoštevati, da prenese en donavski vlačilec toliko blaga kakor dva tovorna vlaka in da je transport po reki cenejši kakor z železnico na isti razdalji.
Odbor za promet in prevozne
tarife je ugotovil:	Na	razdalji
2090 km (donavska proga Galac— Passau, železniška proga Bacau— Buchs—švicarska meja) so znašale prevoznine za žito, oljarice ali stavbeni les po donavski poti 1970 lejev od tone, po železnici pa za žito 4180 lejev, za oljarice in stavbeni les pa 4670 lejev. Tako je bil prevoz po železnici pri žitu za 112% dražji, pri oljaricah in pri lesu pa celo za 142%. Ta ugotovitev tarifnega odbora velja za sedaj, pred vojno, ko promet po Donavi ni bil tako živahen, pa je bil železniški prevoz dražji od donavskega za 283% in 433% pri enaki razdalji 2000 km.
Prevozni stroški so zelo važni pri vsaki kalkulaciji in ker je od začetka vojne promet po Donavi močno napredoval, je za Romunijo zelo važna in tudi nujna razširitev donavskega brodovja. Prav tako pa je potrebna tudi razširitev donavskih pristanišč. Država se vsega tega zaveda in naprave nekaterih pristanišč so se že zboljšale in razširile, državni odbor za promet in prevozne tarife pa apelira tudi na privatno iniciativo pri reševanju važnih prometnih vprašanj. V prvi vrsti se pričakuje, da bo privatno brodarstvo povečalo svoje brodovje. Povečanemu rečnemu in morskemu prometu ustrezajoči plovni park je zelo važen del narodnega premoženja in zato morajo zanj tudi vsi prispevati svoj delež.
Gospodarske vesti
Letos razstavi na Zagrebškem velesejmu prvič svoje izdelke in pridelke tudi Bolgarska.
Hrvatska ima po naj novejših po datkih 190 tekstilnih tvornic, od katerih je v Zagrebu 43, v Osijeku 43, v Zemunu 30, v Medjimurju in Zagorju 20, ostale pa v drugih krajih.
Površina tobačnih nasadov je
bila na Hrvatskem povečana od 7000 na 8722 ha. Sodijo, da bo zaradi tega narasla tobačna proizvodnja od lanskih 6.2 milijona kg na 9.5 milijona kg. Zato se bo povečala tudi predelava tobaka. Lani se je predelalo 4.5 milijona kg tobaka, letos pa se bo predelalo 6 milijonov kg tobaka.
Cigarete in tobak so se po poročilih zagrebških listov znova podražile na Hrvatskem.
Cena premogu se je zvišala v Srbiji za približno 50% in bo veljala odslej tona črnega premoga na vlačilcu ali na nakladalni postaji od 725 do 840 din, tona rjavega premoga od 400 do 525, tona lignita pa od 200 do 425 din.
Zaradi koncentracije proizvodnje je odredil gospodarski minister Nemčije, da smejo v bodoče tvor-nice pohištva izdelovati le serije pohištva za eno sobo po enotnem modelu. Tudi kovinski predmeti za
Z.	_ .	.	barva, plesira in
Ze v 24 urah “vrč1
obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telelon it. 22-73.
KNJIGOVEZNICA
Ljudske tiskarne
I	1	1
	1	1
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6
a) Knjigoveški oddelek:
Vezave vseh vrst od preprostih do razkošnih
Zaloga poslovnih knjig in ra-striranih papirjev za knjigovodstvo.
b) Torbarski oddelek:
Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnicin sličnih galanterijskih izdelkov.
Solidno in priznano delo.
£a*iifcci<> Jlosti - jA/totoUa VO-itrt
Societa Anonima — Capital'e versato Delniška družba — Vplačana glavnica
L. 120,000.000
Sede Sociale - Sedež družbe:
MILANO, Via Solferino, 21 A
Slabilimenli - Tovarne;
Direzione Generale - Glavno ravnateljstvo:
SCHIO (VICENZA)
O
Schio, ŽSccciieff e, GegcIIe del Gcngio, Maranc Vicculino, Diicville, Vicenza, foclvicin©, Icrrcbclvicinc.
cc
statev
12C.CCC hls\ vreten
9-COC delavcev
TESSUTI, PANNI MILITARI, FILATI, COPERTE, FELTRI Tkanine - Vojaško sukno - Preja - Odeje - Klobučevina
piatu.	ia,uu	at;	smeju	izutJiu-
vati le po predpisih stroge racionalizacije.
I. G. Farben je valoriziralo svojo delniško glavnico, ki se je s tem zvišala na 1165 milijonov mark. Občni zbor delničarjev pa je nato glavnico zvišal na 1400 milijonov mark.
V Nemčiji je bilo pred vojno zaposlenih pol milijona delavcev iz drugih držav. Kakor je izjavil drž. tajnik dr. Syrup se je sedaj njih število povečalo na 2 in pol milijona.
Nemške pivovarne bodo odslej zalagale s pivom le svoje najožje odjemalce, ker je prevoz piva na večje razdalje kakor 250 km prepovedan. Prepoved je bila izdana, da se ne ovirajo po nepotrebnem za vojno važni železniški prevozi.
Madžarska namerava ustanoviti svoj konzulat v šangaju.
Nova trgovinska pogodba je bila podpisana med Madžarsko in Dansko. Pogodba velja do konca tega leta.
Madžarska namerava ustanoviti
novo tovarno za umetna gnojila, ker_ je potreba teh gnojil že močno prekoračila kapaciteto dosedanjih tovarn.
Delniška družba za pridobivanje mazilnega olja in pogonskega kuriva iz bituminoznega škriljevca se je ustanovila v Švici. Delniška glavnica družbe znaša pol milijona šv. frankov.
Premogovna proizvodnja v Španiji je v marcu dosegla že 667.783 ton (lani 623.152 ton). V prvem četrtletju je dosegla premogovna proizvodnja Španije 1,95 milij. ton.
II.000 hektarjev vinogradov je bilo obdelano na Krimu ter se
obeta dobra trgatev. Tudi dela v sadovnjakih in zelenjadnih vrtovih dobro napredujejo.
Angleški trgovinski minister je napovedal nove omejitve v proizvodnji konsumnih predmetov.
Iz Finske poročajo, da kaže letošnja žetev zelo dobro in da bo celotna žetev večja ko v obeh prejšnjih letih.
Prometni davek na predmete, ki niso življenjske važnosti, namerava kanadska vlada zvišati na 25%.
Potrošnja plina v domači porabi je bila v Braziliji omejena. V najkrajšem času bo omejena tudi potrošnja mesa.
Denarstvo
Nemški vojaški poveljnik v Srbiji
je objavil naredbo, da bo v času od 1. do 15. julija Srbska banka umaknila iz prometa vse bankovce Nemške kreditne blagajne.
Francoska banka namerava spremeniti svoja pravila, da bi se olajšalo zvišanje rezervnih fondov.
frgovinski register
Spremembe in dodatki;
Fr. Stupica, Ljubljana. Vpiše se vstop dipl. com. Stupice Leona v tvrdko, ki je s tem postala javna trgovska družba. Javna družbenika sta sedaj: Irma Stupica, trgovka v Ljubljani, Gledališka ul. 11 in Stupica Leon, dipl. com. v Ljubljani, Karlovška 1.
JtalccesM
( Delniška družba - Societa Anonima Qavidc\'* 1.000-000
MILANO. Via Senato, 6
SOCIETA' PER LA VENDI-TA ESCLUSIV A Dl FILATI INCRESPATI Dl SETA ARTIFICIALE PRODOTTI DA
IZKLJUČNA PRODAJNA DRUŽBA ZA KREPASTO PREJO IZ UMETNE SVILE, KI JO IZDELUJEJO TVRDKE:
TORCITURA Dl PIANEILO LARI0 S. A.
ABEGG & C. - TORCITURA Dl B0RG0MANER0 S. A. PIETR0 GAVAZZI S. A. - GIUSEPPE DUBINI & C. S. A.
In tutto:
26 stabillimenU 280.000 fusi 4.000 opera!
5,000.000 kg dl produzione annua
Skupno:
26 tvornic 280.000 vreten 4.000 delavcev 5,000.000 kg letne proizvodnje
CRESPO
KREP
FRISOTIN
e simili filati dl seta artificiale «Vlscosa» e dl lana artlliciale Specialitet:
VELIT
Filati per le fabbrlche di calze
ORG\NZIN
in podobne preje iz umetne svile «Viscosa» in lesne umetne volne Specialiteta:
VEE.IT
Preja za tvornice nogavic
  .................
SOCIETA ANONIMA
FRATELLI FILAl
Stabilimento di Pettinatura
Piettinatura Biela in Gcnova-Fegino Lavatura e Pettinatura di fibre tessili
Stabilimento 1 di Filatura in Cossato (Vcrcclli)
= Filatura e tintoria di lana §	e	fibre	artificiali
| Stabilimento di Tessi-|	tura in Coggiola
=	(Vcrcelli)
§ Tessitura di stoffe per uomo ^	e donna, alta poviti
( Maglieticio Biellese - Biella
jf	Maglieria intima — confe-
1	zioni di gran pregio
| A. L. A. — Anonima
| Lane Affini — Cossato
(Vercelli)
Filati fantasia per lavori = a mano ed a macchina _	__
5I||iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiimiutllF
česalnica volne
Česalnica Biella v Genovi-
Fcgino	j§
Pranje in česanje tekstilnih I vlaken
Predilnica v Cossatu	1
(Vercelli)
Predilnica in barvarnica volne in umetnih vlaken
Tkalnica v Coggioli
(Vercelli)
Tkalnica za moško in žensko blago, zadnje novosti
Pletilnica Biellese-Biella
Pleteno perilo — prvovrstni izdelki
A. L. A. — Volnene preje — Cossato
(Vercelli)
Modne prejice za ročna
in n+ min n dola
Socielš flnonima Delniška družba C O M T E S
MILANO
Via V. Monti, 26 — Tel. 81-880 Capitale int. ver. L. 600.000.—
Popolnoma vplačana glavnica L. 600.000,—
Tessuti — raxon — misti seta — seta pura — uniti e stampatl
Tkanine — iaxon — svilnate — čista svila — gladke in tiskane Calze misto seta e seta pura Nogavice, svilnate in čisto svilene
Rappresentante: — Predstavnik: BERTOCCO CARLO, VICENZA Vlcolo Cieco S. Silvestro, 35
GUOSSčSGSčSlGSčSGSO&flSC.
i(3y©Q>R9S>K
REMO STROMA
81E L L A
Telefon pisarna: 23-00 stanovanje: 23-04
♦
Preje iz grebenane volne in vse vrste bombaževine
(5S(S(Si><3(SikSiGi><E>6S<SiGS<BGSčSGS<S	GSS)(SS4SGS(B(5S<3GS(SiGS<SiSi>(S(S>Š9
Cotonificio di Canegliano | Tovarna za bombaž i
MILANO VIA BAROZZI, 5
Filatura e ritorcitura ottone — Filatura iiocco dal N. 4 al N. 32. Filati mistl canape e Iiocco dal N. 4 al N. 16
Predilnica in česalnica za bombaž — Predilnica za »fiocco« od št. 4 do št. 32. Mešana preja iz konoplje in »fiocca« od št. 4
do št. 16	S
Giudici EvaristosCo.
Milano
VIA GRAN SAN BERNARDO, 7 Tel. 981-027 VIA OREFICI, 2 Tel. 152-137
MACCHINARIO ED ACCESSORI TESSILI
TEKSTILNI STROJI IN POTREBŠČINE
MACCHINE INDUSTRIALI
INDUSTRIJSKI STROJI
Oglasi
..Trgovskem listu" imajo vedno siguren
uspeb?
'Gt>©Gy©(5>£SS>RS(51iS6!>®
*
Egidio s Pio Gavazzi
s. a. - o. D.
MILANO
CORSO MAGENTA, 48 Telet.: 80-151 — 80-152 Telegr.: Pioggia - Milano Tessitura di seta, raion, cotone
— Tutti i tessuti per ombrelli
— Tessuti per paracadute —
Podere — Biancheria Tkalnica za svilo, rajon, bombaž — Vsakršne tkanine za dežnike —- Tkanine za padala Podloge — Perilo Rappresentante a Lubiana Zastopnik v Ljubljani Alojz Dular — Tel. 2880
S3gS8gSSS»SgS3gSSg»3g»Sg»3gS3gS3g®3
DSS9®š9®S®©ffi©2?0
DIHA
FEDERICO FILEPPO
Cossato- (BieUa)
Telegr.:
Filatura Fileppo Cossato
Tel. N. 90-32 C. P. C. Vercelli N. 26.195 -1
Filatura pettinata Predilnica in česalnica |
3®š9Gš96S9SS9®©0i9SŠ9SoQl^
Manifattura Superfibro (Tvornica umetnih vlaken)
CARMINATI
MILANO VIA PIETRO VERRI, 4 FILATI DI LANA DI CELLULOSA
PREJA IZ STANIČNE VOLNE SUPERFIBRO (Brevettati)
UMETNA VLAKNA nj (zak. zajamčena)
D6X96S<96X96XP6>&6^6Z&
S. A.
BouadetU Atdo
Bidla
| Via G. B. Serralunga §
Pre/e za pletenine, nogavice in tkama. - Posebne preje za ročna
dela.
Z a o b a I a
.	..L	AlIR	I«
Ditta Dr. Aldo Zecchini
MILANO — VIA C. ROMA, 36 TELEF. 51-767
Esportazione olli esenziali nazionali — Izvoz eteričnih domačih olj Aromi naturali per sciroppi farma-ceutici — Prirodne dišave za farma-cevtične sirupe Essenze per prodottj farmaceutici e cosmetici — Olja za lekarniške in kozmetične izdelke Speciali composizioni per Lapis Labbra e Creme di bellezza — Specialne spojine za ustne črtalnike in lepotila Essenze Composte per acqua di Co-lonia e di Lavanda — Sestavljena olja za kolonjsko vodo in sivko Profumi di fiori Sintetico naturali — Cvetlični parfumi, umetni in prirodni CHIEDERE LISTINO PREZZI! ZAHTEVAJTE CENIK!
5S93S96^96S£)6S96S90š9S!Š96!i©®š9GS9
HAHN & KOLB
in Acc. MILANO
Plazza Duca d’Aosta 12
Telef. 266-422 Teleg. ANKOLB TORNI AUT0MATICI »INDEX« Avtomatične stružnice »Index« Passaggio barra fino a 60 nun palična odprtina do 60 mm MACCHINE UTENSILI SPECIALI Stroji, specialno orodje STRUMENTI DI MISURA Merilne priprave UTENSILERIA SPECIALE Izdelava specialnega orodja
3®i©0i®G©GS9SS9®©©i9SS9©i90i9
9 FILATURA Dl COSSATO
COSSATO
Accomandita Semplice. Komanditna družba
Capitale L. 4,000.000.	Tel.	90-58
Glavnica L. 4,000.000.
Telegr.: Filatura — Cossato.
Filati per tessitura — maglieria e per confezioni a mano. Ritoroitura e tintorda.
Preje za tkanje — pletenine in za ročna dela. Izdelovalnica sukanca in barvar-nica.
zacane
COTONIFICIO
VALLETICINO
1V 0 R HIC A
BOMBAŽA
•
Milano
Via Principe llmberto, 34
p Industriali!
§	Adottate	nei	Vostrl Ufficl
sj Nastri per inacchina g Carta carbone
Matrici per (luplicatori
marca superlorc «ITALBA». Prezzl vantaggiosl. Preventivi a rlchlegta
Industrialci!
Uporabljajte v svojih pisarnah
trake za pisalne stroje karbon-papir
razmnoževalne matrice
najboljše znamke «ITALBA». Ugodne cene. — Cenik na zahtevo.
cITALBA* — TORINO
Plazza Risorgimento n. 12, tel. 76-152.
I0Š9SS96S96S96S96S96S90S91
DITTA DE ZUANI i SOZZI
DI V. & F. SOZZI
Mednarodni prevozi po morju in po suhem
Sedež centralo v Torinu Via S. Francesco da Paola 13/G
Telefon: 49-280, 48-463, 44-888 Podružnice:
Milano: Via Clerici 13 Genova: Piazza S. Sabina 2 Canelli: Via Roma 1
Zastopništva:
Venezia, Trieste, Domodos-sola, Luino, Chiasso, For-tezza, Postumia.
Zveze s tvrdkami in dopisniki po vsem svetu
CANTIERI	
MILANESI	
171 1 L rl O IV D DELAVNICE ZA OPREMO Delniška družba 2 j Capitale L. 9.000.000 mil: UFFICI - PISARNE Telef.: 81-1( STABILIMENTI - TOV? Telef.: 52~9( STABILIMEHTO PER LA FABBRICAZIOKE Dl: PAV I M E N T I DI	Societ& Anonima Industriale Legnami :a lesno industrijo Glavnica L. 9,000.000 \NO : Via' Monte di Pieta )4 — 86-436 JRNE: Viale Ortles N. 52 )9 - 51-085 TVORNICA ZA IZDELAVO: LESENIH PODOV,
LEGNO,. P ER SI ANE A V VO L G IB I El, SER-	ZGIBLJIVIH OKNIC ( N AV O J N I C) ,
! RAMENTI, SALI-SČENDI, COSTRU-	ROLOJEV, DVIGAL, KOLONIALNE
ZIONI COLONIALI.	GRADNJE.
Applicazioni edili in ,Masonite'	Stavbena dela z ,Masonitom'
FRATELLI FilTRINELLI
Societa Anonima per 1’industria ed il commercio dei legnami
Capitale interamenfe versafo L. 35,000.000
Delniška družba za lesno industrijo in trgovino
V celoti vplačana glavnica L. 35,000.000
SEDE LEGALE — PRAVNI SEDEŽ:
VENEZIA
DIREZIONE CENTRALE — GLAVNO RAVNATELJSTVO:
MILANO
Via Roma gr nosi, 3
Telef.: 86-852 — 86-853	12-404 — 12-405
Indirizzo telegrafico — Brzojavni naslov: SAFFEL - MILANO
Legnami d’opera e da falegnameria d’ogni genere Les za stavbarstvo in za mizarstvo vseh vrst
................................     i
Produzioni proprie — Lastna proizvodnja lesa:
CADORE — ALTO ADIGE — PUSTERIA — VENEZIA GIULIA — CARNIA CALABRIA — CARINZIA — STIRIA — TIROLO — RUMENIA
Magazzini e filiali di vendita in Italia — Skladišča in prodajne podružnice v Italiji:
MILANO — SAMPIERD ARENA — LIVORNO — ROMA — CIVITA-VECCHIA — NAPOLI — VIBO VALENTIA — BARI — BRINDISI — MANFREDONIA — VENEZIA MARGHERA — MANTOVA — DESENZANO BRESCIA — BOLOGNA
Filiali, agenzie e depositi in A. O. I. — Podružnice, zastopništva in zaloge v Italijanski vzhodni Afriki:
MASSAUA — ASMARA — DECAMERE' — DESSIE’ — GONDAR — ASSAB — ADDIS ABEBA — DIRE DAUA — LIARAR — GIMMA — MOGADISCIO — MERCA — CHISIMAIO
Produzione in A. O. I. — Proizvodnja v Ital. vzhodni Afriki:
SADECCIA’ (Galla Sidama)
Agenzie e depositi in Libia —	Agenzie e depositi in Albania —
Zastopništva in skladišča v Libiji:	Zastopništva in skladišča v Albaniji:
TRIPOLI — BENGASI	DURAZZO — TIRANA — CORITZA
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.