Št. 16. V Gorioi, dne 26. februvarja 1901. Letnik III. _______________________________________________I l/.haja vsak torok in sohoto v lednii dI) II. mi pivdpoldne za incslo U»r ob ;\. uri popoliliu' /a dežclo. Staue pi) pošli projoiiiMii ali v Gorici na dom po^iljan celuli'lno S K.. pollHno \- K. in nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo «Gorico». Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicor ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-kral j>o 1U vin., 3-krat po 8 vin. Ako si; veekrat liskajo, rasiu- nijo se po pogodbi. lzdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušic). Zatlnjc ljudsko stetje z ozirom »a iiašc nnnxhiu in LOSj>o- (larskc rn/incrc. Ljudsko štelje jo blizu dokoncano. LJspebi isloga z ozirom naštevilo našega naroda nain nisi» si» natančno znaui, vendar smemo že danes reči, da je bilo lo ljudsko strtje /a nas jedno najkri- vičnejših. Ni troba, da iiam lo kažejo že konečne številke, povedo naiti jasno do- volj poročila, govoreča o nezasli.šanem postopanju ljudsko šlelje vodecib funk- cijonarjev nasproli naši narodnosli, me- rečim na to, da so kolikor mogoče ulaji število slovanskega prebivalstva v naši državi. In to nastopanje je uzrok, da se danes vnovič pečamo s tern vprašanjein. Ako tnolrirno zadnje ljudsko šteL.io s političnega in narodno-gospodarskega stališča, tedaj mOramo kar javno izpo vedati, da je bila lo pravcala uradna vojna zoper nas avslrijske Slovane, organ izovana od nekod, kjer mora bili zelo ležeče na tein, da se resniono žto- vilo v Avstriji živečih Slovanov uradno ulaji. — To, kar se je od pokliuane strani na Ijudskem ätetju počelo proti na.ši na- rodnosti, mora nani konečno odpreti oči, da vidiino, kaj pomeni nakana me- rodajnih saktorjev, v zvezi inorda z na- kano istili saktorjev glede upeljave neni- ščine kot drzavnega jrzika v Avstriji : jedno kot drugo pomeni nameti izvest- nih krogov, da se našo državo prej ko prej usposobi za priklopljenje k materi Gennaniji, a del iste, naše Primorje inorda, k maleri Italiji. Kako se jo postopalo od strani po- "klicanih organov o Ijudskem stetju na Primorskem, to je našim čitateljem že znano, dejstvo, da so dozdaj n. pr. v samern Trstu uradin» utajili nad p o- lovico ondi živečih Slovencev, govori dovolj jasno o torn. Povedali pa nioramo, da nic pra- vičneje, kakor se je postopalo pri nas na Primorskem od strani ltalijanov, se ni postopalo od strani Nemcev na se- vernih mejab nase dornovine. Poroeila o Ijudskem stetju na Štajerskem in Ko- roskern govore o enakih brezobzirnostih naših političnili sovruznikov, kakoi- na Priinoi'skem. V Gradcil, glavnem mestu Štajer- ske, dežole z jedno tretjino slovenskega prebivalslva, so kazali kornisarji Ijnd- skega .stotja kar odkrilo svojo ultrager- mansko mi-Iji'ii.jc. Ondi se je odklanjalo slovenske stranke s stereotipno izjavo, da Gradec je „čisto neinško" inesto, ondi da ni proslora za kak drug nego n e in s k i občovalni jezik. Vkljul» toinu je bilo nekaj tako pogumnih Slovencev, da so zahlevali, in s svojo zabtevo tudi prodrli, da si» oil njih popisane |)ole na uradii za ljudsko šletje ni svojevoljno unicilo in jili nadoniestilo z neniškinii, kakor se je lo zgodilo z večino ondi bivajocib Slovencev. Enako kakor v Gradcu se j« godilo n. pr. v Beljaku na Korošk(Mi), kjer pa gre niaščevalnost gernianorilov nail odločnejsiini Slovenci celo lako dalec, da jih bojkolirajo po krčrnah ter da noben Nemec ne sede na oni prostor, kjer je sedel lak odlouen Slovenec. Tolika je zagrizenosl in sovražnost na.šib političnili nasprolnikov povsodi, na jugu in na severu in to jedino iz u'/roka, ker zivinio in liočeino živeti kot narod. Ti naši sovražniki, ki hočejo za se vse pogoje narodnega obslanka in politične svobode. se no sramujejo v svojeni naslopanju proti uaži narodnosti stvari, ki bijejo v obraz najprimitivnejini pojnioin kullure. Tako n. pr. se ni.so sraniovali i-azni delodajalci na Stajerskein in Koroiakem, da so zablevali od svojib delavcev slo- veuske narodnosti, da zatajijo to svojo narodnost ter da se vpišejo za Nemce, ali pa izgubijo pri njih delo in zaslužek. Take zahteve so naravnost sramota za neinški narod, ki hoče nekako dajati vzgled kulture in samozatajevanja. S takimi zahtevaini bo Neuici razodoli svetu, na kako slabih nogah da stoji pravo nomštvo na slovenskem ozemlju. lia^ dogodki na zadnjem Ijudskem štetju pa hi iium morali biti migljaj, da če le hočenio, prodremo s svojimi na- rodnimi pravicami povsod na svojih rod- nib IIeh in to ne le o priliki ljudskega štetja, marveč vsikdar in povsod, kajt.i i i tako v Trstu in v lstri ter v (Jorici ka- kor i v Gradcu in Beljaku, povsodi *o se zagrizeni organi morali u k 1 o n i I i odločnosti nekaterih Slovencev zahteva- jočih svojo narodno pravico. In tako odlocnost moramo tudi kaxati, ako se bocemo ohranili kot narod. Kako po- trebna je la odlocnost in živeja narodua zavest, pokazalo se je uprav na tern Ijudskem štelju, na kalerem se nain je ugrabilo na tisoče malo zavednih roja- kov. Ako stevilo Slovencev po tern Ijud- skem štetju ne bode odgovarjalo resnici. jo v precejäneni delu naša Jastna krivda. Kajti ako bi bili vsi posnemali odlocnost nekaterih, ki se niso vstrašili pritiaka nasprotnikov, bilo bi t(ih prizadevanje nasproti nam pač brez uspeha. V pogledu gmotne odvisnosti od tujcev pa nam j<» to ljudsko štetje še poseben povod, da se skušamo s povsodi zasnovano kre[)ko gospodarsko organi- zacijo otresti tuje odvisnosti. Konec mora bili že enkrat sramotni igri, ki jo igramo nasproti tujcein sariiini, da jim prodajamo svoje narodno prepricanje za bore ž 1 i c o gorke jed i ter se tako ponižujemo na najnižjo stopinjo poli- tične zavesli ! Ako bod(>mo v olrplosti glede svo- jih narodnih pravic napredovali tako, privedemo svoj narod v nesrečo, česar pa sotovo ne želimo. A se nek drugi znak našega iia- rodnega nazadovanja je doneslo to ljud- sko stötje. Ta znak je resnicno, a ne saino uradno uprizorjeno skrcenje števila slovenskega prebivalstva v naši domovini. V koliko da ni res napredovalo število slovenskega prebivalstva zadnjih deset let po obrnejnih pokrajinah, o tern nam la hip .^e niso znani podalki, pač pa nam pruajo o slabein napredovanju prebivalstva v Kranskej, torej v središču slovenske domovine, kjer je žtevilo prebi- valstva n. pr. v metliškem in crnomeljskem okraju padlo za celih 2172 oseb, dočim je bilo prirastka v celej Kranjskej samo za 6706 dus", torej očividno nazadovanje. Uzrok temu so jedino žalostni gospo- darski odnosaji, propadanje kmetijstva in izseljenje v Ameriko in drugam. Da po obmejnih krajib to razmerje ni mnogo bolje. o tern ni dvoma, ako nam je znano, v koliki meri se vsled neznosnih gospotlarskih razmer na na- šern krnetijstvu vrše izseljevanja našega naroda v inozemstvo, kjer se narodno popolnoma izgubi in ]>a koliko nazaduje narod sploh zaradi propadanja kmetijstva in drugih proizvajajočih stanov kotglav- nih stebrov narodovemu obstanku. Te razmere, ki jih je razkrilo zadnje ljudsko štetje, pac gliisno opominjajo poklicane slovenske kroge, da se na niu- rodajnem mestu krepko zavzamejo za to, da se to očividno nazadovanje sloven- skega, državi in cesarju zvestega naroda prepreči ter da se vse stori, da ai ta narod opomore gospodarski vsaj v to- liko, da bode na svoji lastni grudi niogel posteno živeti, a da z izseljevanjem ne izpolnjuje želj nasprotnikovib, da bi la naš narod öim prej izginil in naredil prostor tujim narodnostim. Zavod sv. Nikolaja v Trstu. Zavod sv. Nikolaja, zavetišče za brezposelne služkinje v Trslu, delujö mirno brez hrupa in šuma, a deluje vspešno, kar priča dejslvo, da je sprejel v teku 2 let in 4 rnesecev nad 1300 deklet. To število jasno kaže, kako potre- ben je bil zavod. Tega se zavedajo de- kleta sama, ker kar trumorna vrejo pod njegovo zavetje tako, da so njegovi sicer obsirni prostori vendar pretesni. Dekleta torej vedo, da so varne pred vsako ne- varnostjo in vsako zlobno roko. Ako se pa vendar pripeti, da se kakemu dekletu godi 3e kaka mala krivica, zavod posre- duje, da se ta krivica odpravi öim preje. Dekleta so pa tudi hvaležne ter kažejo svojo hvaležnost s tern, da se zbirajo ob nedeljah in praznikih ter pritekajo vanj, kakor bi prihajale na svoj rodni dorn. Svojo hvaležnost kažejo pa tudi s tern, da so poštene, pridne in udane svojim gospodarjem. Gojenke zavoda ne vidijo v svo- jih gospodarjjh mučiteljev in zati- ralcev, pač pa dobrotnike in vzgojitelje. Družinarn pa, o katerih smo prepričani, L1STEK Oh, ti možje! Češki: V. K o sin a k. Gotoyo ste slišali že o samostanskem menibu, ki se je izprebajal po gaju in premišljeval: kako je to mogoce, da bi izvoljene v nebesih celo neskončno več- nost osrecevalo angelsko petje? Ko je najbolj premišljeval, zasliši nenavadno prelepo petje, ki mu je pretresalo sree in dušo. Vzdigne oči in zagleda na dre- vesu ])tička, kakoršnega prej nikdar ni videl. Lesketal se je v vseh uiavricnih barvah in gledal meniha s tako krasnimi ocuii, kakorsne irnajo angeli na slikah. Ves vznesen gro k drevesu, in hotel je bolje ogledati lepega prečudnega ptička; ali jedva se je bil približal ne- koliko korakov, že je zletel ptiček dalje, pa jel znova peti. Menih gre za njim; ali ko se je pribli/.al, zletel je ptič zopet dalje po gozdu. In pel je vedno lepse, in vedno bolj je rastla navdušenost me- nihova. Naposled zleti pliček v gosto gr- movje, izgine in ulilme. Menih se glo- boko oddahne in potoži: „Oh, niili pti- dek pevec, zapoj mi vsaj «e enkrat!'1 Ali o pticku ni bilo ne duha ne sluha, kakor bi bil padel v morje. Menih se vine tužen domov. Ali sainostana ni več; vse je bilo izpremenjeno. Stolpi so imeli nova jabolka in vsa stavba je bila drugače harvana; in ko je pozvonil ves začuden pri vratih, odpre mu docela neznan vratar, in ludi v samostanu so bili sami novi menihi od opata do ku- harja. Iz kratka: menih je poslušal raj- skega ptiča sto let, in teb sto lei mu je poteklo naglo kakor ura. S tern mu je dal liog razumeti: da je dosti močan, da napolni svelnikom vso večnosl z ve- seljem. To povest je slišal kdaj ludi vrag in takoj je side nil, da tudi on pošlje na svel plica, ki bo krajšal čas njegovirn ljubljencem. In ta ptiček je igra „bar- vicail (lerbel), ki jo ljuhijo nekaleri iz vsega srctV, saj v njeni družbi jim po- teka čas ko voda. To so dokazali tudi naši kvartalci. Te dve uri do poludue ste jim prelekli kol. cetrt ure. Ko je zazvonilo poldne, skoci kremar kakor bi bil prestrašen, dasi je rned igro dobro pazil, in reče: „Že dva- najsta ura. Odpustite gospodje, moram odpreti krc'mo". Na to pograbi novce v žep in pohiti ven. Ostali so igrali dalje. Za časek se vrnt^ kremar. „Gospod Primec, tu je vaša dekla se sleklenico. Kako vino naj dam?" „Dajte jej tega dobrega, črnega", ukaže mlinar. „Čemu varčnosti? Jutri prodarn dve kravi pa bo denar". „Se ve", pritrdi kremar ter odide. „Gospod Sova, delite" reče kupec nevoljno. „Vedno nas moli ta krčmar". Jedva pa so zaigrali na okoli, že pride spet kremar. „Kaj pa hoces" spetV" srdil se je mlinar. „Oprostite gospodje, da vas vedno motitn. Gospod Primec, prosim na eno besedo". „Kaj pa je? Le povej tu vprico vseh!" „Tereza ima nekaj sporočiti". „No, to bo pa kaj posebnega", za- mrmrä mlinar ter odide ven. „Kaj pa hočež?" se zadere nad deklo, ki je stala v gostilni sobi z jer- basoni na roki. „Oče!u šepetala je dekla boječe, „niati vas prosijo, da bi prisli brzo do- mov; Rudoll'u je nekaj slabo". „Rudolsu"? Kaj pa mu je? Saj je bil še davi lak kot ris !" „Glava ga žge in bljeval j©;'. „Že spet se je prenajedel" reče Primec ter odkima z glavo. „Tako je pač! Clovek no sme nikoli od doma. Samo da še plačam. Idi naprej: za vasjo te dotecem". — Dekle je odžlo, in mli- nar se vrne h kartarn. „No, kaj pa je, kaj se je zgodilo"? vprašajo ga igralci. „Deček Rudolf nam je baje nekam obolel. Moram pogledati domov. Kdo da zadnji?" ,,E, kaj vprašaš to?" preseče mu lovec besedo. „Ne, ne, moram zares domov", iz- govarja se mlinar. „VeS, če je bolan otrok in zlasti dedič — tedaj to ni sala". „E saj ti ne umrje ne. ne boj se! Tak paglavec zboli na mah, ali isto tako brzo zopet ozdravi. Delite'dalje. Zadnjič si me bil ogulil, danes pa bi jo hotel kaiTpopihati". Zemljan " (posestnikV'Karas je delil dalje, in skrat je, uprav takrat tako čudno mešal pri teh usodnih podobicah, da se Primec kar ni mogel odtrgati od da trpi cast in nravnost naših deklet, se ne da nikake služkinje. Prepričana sein bila že pred leti, da je v Trstu tako zavetišče potrebno, a da je lako potrebno, bi ne bila mislila. Človeku se niti sanjati ne more, koliko sramote in solz zakrivajo tržaake stene. Koliko uničenih inladih bitij, ki plakajo nied stenami sramotnih his"! Ne trdim, da so to ixkljucno slovenske dekline, ali velika večina toll nesrečnic pripada ven- der le nasemu narodu. Kdo si more misliti, koliko tuge in sramole zakriva zloglasno „staro mesto" V Pridile in poglejte v bolniSnice in pre- pričali sö bodete na lastne oei, kdo tukaj plaka in prosi pomoci. To so dekleta, katere bi delale cast nain in domovini na.^i, ako bi imele koga, ki bi jih branil pred gladoin in hijeno ženske sramožlji- vosti. Padle so — in so zgubljene za vsolej ! V tej stiski ustanovil se je zavod sv. Nikolaja, ki je preprečil srani(»to slo venskih deklet. Strl je hijeni glavo, ter jej potegnil iz žrela na3o nedolžno žen- sko mladino. Hijena sika sedaj na vse strani, ker je uvidela, da dokler imajo dekleta tako močnega varuba, ne pade jej v žrelo nobena žrtev. Ta liijena združila se je sedaj s svojo tovarsico hidro iredento, in sta napeli vse svoje moči, da unieita to krepko trdnjavo; delorna se jima je tudi posrecilo, kajti ta trdnjava ninia lastnega krova, marveč je prepusčena na milosi in nemilost tema dvema krvolokoma. Stanovanje, ki je last žida, odpove- dalo se nam je in seliti se bode treba. Ali kam? Slovenskih stanovanj nimarno na razpolago in ako gremo k nasim za- grizenirn nasprotnikom, pripravljeni nio- i-aino biti, da nas isti zopet vržejo na cesto. Sedaj smo torej na cesti brez strehe in premoženja. Kam se obrniti, kje iskati pornoči, ako ne pri onib, ki so nam dolžni pomagati ?! Slavna županstva so Lakorekoč moralno prisiljena pomagati nam. Saj ne zabtevamo bogvedi koliko, marveč zadovoljni snio, ako nam vsako županstvo prihiti na pomoč samo s svo- to 10 K na leto. S tein bi županstva koristila v prvi vrsti sama sebi, kajti za- vod je prihranil istiin že ogroinne svote bolniškib stroškov, ker je sprejenial ludi obolele dekleta v svojo oskrb. Zdravi jib lodoljubni g. dv. Martinis brezplačno in zdravila dobivajo tudi po znižnai ceni. Dobrote elovekoljubnega zdravnika pa zavod ne bode smel zlorabiti. pač pa bode njegova dolzuost, ko pride do ne- kega irnetja, da ga vsaj deloma odäko- duje. Kake stroäke bi toraj imele občine ako bi taka obolela dekleta pošiljali v javno bolnišnico, kjer ne le da nimajo za dragi denar iste postrežbe, pač pa jih še žalijo v najsvetejših čustvih. To bi bil toraj materijalni dobiček občinam, kaj pa naj rečemo t moralnem in narodnem oziru? To se ne da popi- njih. In pozabil je na otroka, ženo, ko- silo in na vse. — Kmalu je irneJ pred seboj kup bankovcev in štel jih je ve- selega obraza. Ali jedva jih je bil zložil ter si mislil: „Nu, teh mi ne vzarne nihče več;i, obrnila se je sreča in dragi denar je izginil kakor bi ga bil veter odnesel. lzgnba je razdražila rnlinarja. „Mo- ram dobiti to nazaj" — mislil je. vzel denarnico iz žepa, potegnil iz nje petak ter ga vrgel na mizo. 111. Mud tern je sedela mlinarica pri bolnem Rudoltiču in mu devala mrzle obkladke na glavo. — Zdaj pa zdaj je pogledala na uro. — „Moj Bog, že dve uri, in tega nesrečnega moža še vedno ni. — Nili do ubogega otroka nema ljubezni". Otrokova bolezen se jo vedno bolj hujšala. Deček je jel hropeti in je le težko dihal. Glava mu je kar žarela. üdbila je tretja ura, mlinarja ni bilo. Mati je bila kakor na trnju. Pot jej stopi na čelo — strahu. „Teresca!" reče dekli, ,.pokliči sein lvana". (Dalje pride.) sati in to vedo najboljše naži nasprot- niki, zalo pa taka gonja proti zavodu. Oni dobro vedo, da ako pridobe naže žene zase, da jim pojdo vse gladko izpod rok. Kdo li je pofujčil nebroj našega življa v Trstu, ako ne naia slovenska mati? Oni jasno vidijo, da ako se naša žena v Trstu vzbudi, da jim je odklen- kalo za vselej. Oni vidijo, da njih na- rodnost sloni v našib potujčenih ženah. Potujčena žena potujčila bode tudi svoje otroke, zavedna žena vzgojila bode pa krepk! naraščaj, kateremu njib gnjila kultura ne pride do živega. Vzdramite se toraj slavna župan- stva in drugi rodoljubi, ter prihitite nam na poinoč, da rešimo naJo žensko mla- dino, dokler je še čas ! Z in a g o s I a v a. D o p i s i. Iz liovcit. Preleklu je že 9 mese- cev, kar je bi! sklican shod za ustano- vitev vzajemno podpornoga drušlva za zavarovanje goveje živino. Ljiidstvo je bilo zadovoljno, češ, dobro. da se je enkrat ustauovilo to za kineta korislno drustvo. A zdaj pa se mora čuditi vsak človek, da se je to korislno delo v mirno spanje zazibalo in dašespi. Kar je raz- umnib Bovčanov in Ijudij iz drugih občin, vedo, da so s kriöanjoin nicesar ne doseže, pač pa s pridnim delom. Radi tega se je mod njiini začelo zopet pri- pravljati, da se to koristno druslvo iz spanju vzbudi. Srce mora pa boleti človeka, ko vidi, da.se vsako deln, katero so za „korist krnečkega slanua izvestni ,.napredniu krogi j)ričeli, zgubi v nič, ker je bilo osnovano brez prave volje in ljubezni do ljudstva. In za tako malo uzorno delovanje ho- čejo, da bi imeli pri Ijudstvu se zaupanje ler da bi jih Bovcani podpirali in slavili! N(i, tudi mi smo spregledali in spozna- vanio, komu gre hvala, komu ne. Opozarjam bovškega dopisnika botre ,.Soce" in „Priniorca", da ne vzame zo- pet na^ega g. kaplana za zajulrek, ampak mene podpisanega; jaz sem tista „pod- repna muha". Dopisnik me dobro pozna in me jc že poznal poprej, kot je bil g. Abram kaplan v Bovcu, da mi ni ostala iiobena krivična beseda na jeziku. Svetujem ,,naprednja.^kemu1' dopis- nikarju, da mene „okn»ga", a m>. oucga. ki je nedolžen. Uverj. marca ne rosila lega načrta, morale bi se vse političn«; in vojaske oblasli. ki imajo z naborom opraviti, brzojavno obvestiti, da se na- bor odloži. Vlada pa bi morala državno- zborsko zasedanje zaključiti, ter s po- moejo 4} 14 ta zakon uveljaviti. Vs(! to je povedal ministerski pred- sednik dr. Koorber. ki se je tudi tega posvetovanja udehižil. zbranim načelni- koni klubov. Vsled tega s ) nekat.(;ri predlagali, naj bi bile šlirikrat v lednu in sicer pred- in popoldanske seje. V jiredpoludanski seji naj bi se obravna vale vladne predloge. v popoludannki l>a riu.jni predlogi. Do kakega sklepa o teh predlogih ni prišlo, marvec sklicejo se k temu posvetovauju zopet naöeluiki vseh klubov, da določijo, kaj se ima v tej stvari ukreniti. Oyrsko nasilstvu. \' ogeiski zbornici jt1 bila jako vi- harna debata o narodnostih, katera je pokazala kako divja krivica sva livjile/nost in res- iiicoljuli.jc. — Špekulat.ivne zmo/.nosti tiskarju Andr. CJabrščeku ne odrekamo. Izdal je /a) mnogo knjig in si pri(.h>bil /. njimi marsikateri gros, česar mu pa ne zavidamo. EJen najmarljivejsih sode- lovalcev pri njegovem književnem pod- jelju je bil g. S. Gr., vikar v Sedlu, ki mu je preskrbel razne prevode iz raznih slovanskih jezikov. Naj tu omenjamo le knjigo ,.Matorino delo", ktero je rnarljivi pisatelj pi"(»vel iz hrvaščiue. Za ves svoj true! ni dobil g. S. Gr. nikake nagrade; njegova „nagrada" so bili ledopisi iz ko- baridskega kota, v katerih ga je Gabršče- kova „Soea>( opetovano napadala. Ta ,,lon tega sveta" je zgrel tudi tega dru- gaee mirnega gospoda, in v zadnjem ,.Pr. Lislu" zavraca ni'utemeljene napade na svojo osebo ti»r doslavlja, da ga je g. Gabršček „varal, slepil — pardon ! — dražestno božkal toiiko let z obljubo, da mu izplača lepe denarje kot nagrado za razne prevode v njegove velenarodne namene, pa muni dal niti enega vinarja; pač pa se mu je že ponovno povšeč-ilo, da je tako malo /. visokega poonegal ž njiin .. ." Na to odgovarja g. Gab. v zadnji „Soči" tako-le: „0 d g o v o r n a h r u 1 a c i j e v i- k a r j a g o s p. G. v Sedlu. — Že večkrat me je ta gospod nahrulil, da ni dobil od mene še nikakega honorarja, za razne prevode. — Na to odgovarjam: Res je, da som prejel od g. G. razne prevode, ali on ni nikdar zahteval ne racuual na honorar, ker ve, kakošna mizerija vlada v Slovencih v tern oziru. Ako bi bil gosp. G. zahteval kak hono- rar, bi najbrže od njega ne bil ničesa sprejel, ker je dovolj drugih, k i so o b e n e m podpore p o t r e b n i" Mi vprašamo g. Gabrščeka: Ali se niste izrazili, da ste velik dolžnik g. S. Gregorčiča tor du no hoste pozabili . *ia svojo dolžnosf? Ali niste govorili o gradi 100 gld.? Ali no mislite še vmili vsaj tistih še neporabljenih spisov. kalere zahteva od Vas kol svojo laslniiio gosp. S. Gr. V Yipavska zelezniea. Podjetnika vipavske železnice gg. Klemenriowicz & Demuth z drugimi inženerji se nalia.jala že več dni pri nas in hodita po črti ter si ogledujeta svet. delata priprave za od- kupila zemljišč, za nabavo lesa ltd. Z delom se zacne že le dni. Da se je stvar nekoliko zavlekla, krivo je lo, ker sLa podjetnika vec lednov inorala cakati na pooblaslilo od merodajne slrani. katero inorala imefi za odkupovanje zejnljišu. Pogodbe bode izdeloval g. notar Čibej a zemljemerska opravila oskrbel bode zemljemerec g. Gassei-, l'odjetnika imala svojo pisarno v ulid Corso Francesco Giuseppe stev. 5. Slovenska popoldauska slir/ba hozja v («oi'M'i. V nedeljo pop. je bila v cerkvi sv. Iguaci.ja na Travniku prva sloven- ska popoldanska shuba bozja. Vrsila se bode odslej vsako nedeljo in prazuik začensi ob 21 , popoludne. Začne se vedno s krščanskim liaiikoni. Temu sledijo pete slovenske lilanije in blagoslov. Hazmere na nasih srediijih solali. Lisl ..Süden", govorce o razinerah na nasili srednjib soiali, pi'avi: ,.Usp<;hi na obeb srednjih šolah v Goriei so na konci prvcga semestra tekoeega solskega leta zopel popoluoiua nepovoljni in osvetlju- jejo s svojini govororn številk skandalozne razmere, ki se vedno vladajo v goriškem solslvu in na kalerib odstranitev z dru- gimi deli proobložena viada menda prav nie ne niisli. Na gimnaziju je „padhr' č e z e no t r e t j i n o učencev, na realki pti č e z p o I ü v i c o. Takib uspeiiov ne naha;aini> pac na nobeni srednji šoli v Avstriji in vender se sme z mirno vestjo trditi, da je na jugu mladina na.Jarjena. da, z e 1 o nadatjena. Uzroka slabiin uspehom pa je iskati jedino le v n e m š k e m u č n e m jeziku. Ako je ueonec 10—13 let Se tako na- darjen, vender se ne more ničesar nau- čili, ako učitelj pi-edava v lujern jeziku. K leinu je še dostaviti, da se v Gorioi nastavlja za uöitelje trtle Neince, ki so narodu in deželi popolnoma tuji. Kdo naj se potem cudi ucnim uspehom V Ako gospod minister Hartel se ni pozabil vse pedagogike. raoi'a konečno obrniü svoj pogled v Gorico, — skrajni easje.'1 Iz Bovtra «am pi&ejo : 24. lehr. Po veliki niaii nas je obeinski obhodnik iznenadil. Kazglasil je namrec izid volitve tukajžnjega eestnega odbora, kiso se vršile 23. t. m. in na kalerih so bili izvoljeni sledeči možje: g. Matija Jonko, krčmar, g. Martin Cernuta. krčmnr. g. Andrej Ku- tin, krčmar, g. Andrej Alrakič. krčmar. g. Franc Ostan. krčmar, g. Alojzij Žagar, krčmar, g. Andrej Flajs, krernar. Namest- niki: g Jožel" Žagar. krčrnar, g. Jožef Berginc, krctnar. — . l'aj ni to fletno ?•' vzkliknil je nek stau mozak pod Lipo. Požar ob Lijaku. V soboto dne 23. lebr. popoludne ob 2. uri so zaeele goreti seno/eta pri Ukrogüei. Zanetili so menda otroci. ki so tarn nabirali drva. Ogenj se je širil proti gospodarskemu poslopju grol'a Coioninija na Okrogliei. Zakupmki so pa nevarnost tim lože od- vrnili, ker je pililjal nasprot^n veter. Ogenj be je v ^irokein plazu vlekel vi- soko gori proti državni cesti. Nepokošena otava in rastil je dajal ognju obilo hra- ne. Fožar je vpepelil senožela v velikem obsegu. Druge škode menda ni bilo. Zavarovaliiica za govedo v Šem- pasu je imda obcni zbor dne 24. lebr. Zanimiv dopis pribodnjič. „Flraiiilnica in posojilniea v Skriljalr1 imela je prvo upravno lelo od 1.. aprila do 81. gruiina 1900: krön 28.o7501 protneta. Udov iinelu je konec; leta 58. Frvi redni obcni zbor bod«; 10. niarca 1901 ob 3. uri pop. v družtvenih ]>rostoiib. Ako ne pride zadostno število udov, bode občni zbor dne 17. marca t. I. brez o/Jra na šlevilo priOujoeili udov. Dnevni red je: 1. Foročilo načelstva. 2. Volitev nacelslva in nadzorstva. ;3. Hazni prcdlogi. K obilni vdeležbi uljudno vabi 0 d b o r. 1/jiMiiiii odkuj) dt'/<'lnih srcbei- nih iiovccv po (Ivi ^oldinarJA in oetrt ^olilinai'ja. Kosi po dva goldinarja in četrt goldinarja av. velj. ki so bili zakonom od 24. marca 1893 drž. zak. št. 42 vzeti iz prometa, odkupujejo se vsled naredbe c. kr. linančnega miiii- sterstva do nadaljne odredbe na zabte- vanje strank od c. kr. glavno kovnice na Dunaju in od puncevnib uradov, delujo- čih kot blagarne odkupovalnice, ter od c. kr. lilagajnic, delujocib kot blagajnice zamenjalnice in sicer kosi po 2 gold, po sirovi uteži in enotni ceni po 120 K. — za vsaki kilogram, kosi po >/* gld. pa po enotni ceni od 70 K — za vsaki kilogram novčne uteže. Ako hi se novce teh vrst ponudilo v plačilo pri c. kr. blagajnah in uradih, vrnilo s(^ jih ho šele potem, ko se jih nareže v znak, da %ü vzeti iz zakonitega |)i'oiiieta. Ljudsko sit'tjc na I'rhnorskeiii. Zadnje Ijudsko štelje nam je doneslo sledcče uspehe z ozirom na stanje zad- nj(\ga grudna 1890 in pa v primeri z usp(;hi zadnjega grudna 1900 in sicer: I. 1890 1. 1900 Trsl z okolico.....I f>7.46ü 176.45Ü Mesto Gorica.....21.82s) 23.071 Okr. glavarsLvo Gori(ta . 63.876 68.606 „ Gradisüj 69.306 73.446 Sežana 28.298 29.096 Toi mi n 37.003 3;").943 McsLo Hovinj..... 9.6()2 10.205 Okr. glavarstvo Köper . 74.755 79.389 Lo.Šinj . 39.989 41.029 l'azin . 41.(99 44.482 Poreč . 49.087 54.432 ^ ,. Pulj . . 58.959 59.053 Volosko 43.459 47.944 Poteuitakcni torej je siel prod 10 leti Trsl z okolico J57.466 in zdaj 176.456 .Goriško-Gradiščanska dežela pred 10 h;ti 220.308 in zdaj 230.762 in Istra pred 10 Icti 317.610 in zdaj 336.484 prebi- valcev. l'ilirl je1 v Trslu nekdanji obč. svclnik prol". Avg. V i e r t h a I e r, clan bivse konservativne strank«. Projekt za predor gi'ica nied Trstorti i» Slit'unjciii. Tržaški župan dr. Sandiiiu'lii se je odpeljal na Dunaj, da izposluje koncesijo za pripravljalna dela za projektirani predor rn(id Trslorn in Škednjejn. Predor hi sö napravil od ,.zelenega hriba" do ulice S. Marco. Oba predora bi imela skupuo dolžino 675 in. in bi bila široka 12 in. Ta predor bi sln/Jl za eeslo in za električni tramway. Veliki L(>/.lni po/ai* je bil dne 18. t. in. na Tisteniku pri Trstu. Od vseb strani so pribiteli ljudje gasit, med njimi tudi nek 50-letni mož, ki pa je nenadoma one.svesčen, hodisi vsled diina ali iz druzega u/.roka, se zgrudil na tla in kmalu na to uinrl. Požar je bil po- seiino vsled silne burje jako' nevaren, in so ga le z velikim trudom mogli po- gariiti. Površje, ki je je opusto.šil požar, je bilo z^sajerio z borovei in obsega lö—20.000 kvadratnib metrov. Isterski deželni odbor noče pi- sati slovanska krajevna irnena sloranski in si izmišljuje nova italijanska. Tržaško namestništvo se je po nalogu z Dunaja postavilo proti temu, a dež. odbor je od- govoril z ostrim pismom na namestni- štvo. "Ali se bode tržaško namestništvo zopet u.strasilo isterskega dež. odbora? Proti izvolitvi poslancaßenati-ja. Proti izvolitvi poslanca Benatija so vložili kakor je znano, isterski Hervatje in Slovene! protest, v katerem so na- vedli in dokazali toliko nasilstev in ne- zakonitosti, ki so se dogajale pri tej vo- litvi V. kurije, da bi morala biti na vsak naein ovržena, ako bi prišla ta zadeva splob kedaj v razpravo v državnem zboru. Verilikacijski odsek državnega zbora je poveril to zadevo slovenskemu poslancu P 1 a n La n u, da jo prouči in o njej po- roca. To pa naše Ualijane hu do jezi. JSeveda ! ltalijanom bi bilo gotovo bolj všeče, da bi se dala ta zadeva ka- kemu — Hizzi ju, ali sploh Italijanu v pouk in poroeevanje, ker bi o njej z ita- lijanskega stalisca „osar tutto" podal tako poročilo, iz katerega bi se nujral vsakdo prepricati, da se je vr^ila in izvriila ta volitev v najlepšem redu. 111. easnikarski shod. — Dne 8., 9. in 10. aprila t. 1. vrsi se v Dubrov- niku tretji shod slovanskih časnikarjev. Pristop imajo vsi časnikarji slovanskih listov v Avstriji, a izjemorna tudi kot tfostje zanimajoci se nečasuikarski člani. UibMežbo je prijavili do dne 8. marca t. I. dr. Mazzuri, Zagreb. Prebivalstvo mesta Ljubljana. — Od 35.600 prebivalcev, ki imajo do- movin.sko pravico v Ljubljanije 29.737 Slovencev, 5418 Nemcev, 208 Čehov in Slovakov, 150 Jlalijanov, 63 Hrvatov in Srbov, 20 Poljakor, 2 Malorusa, 1 Ru- munee in 1 Oger. Po veri pa je : 36.159 rimo-katolikov, 236 protestanlov, 95 Zi- dov, 34 pravoslavnih, 12 gräkih unijatov, 8 oseb brez veroizpovedanja in po eden anglikanec, starokatolik inarrnenski unijal. PreiiK^- znsledili so v Kovtah nad Logatccm v hliziui župne cerkve. Družba, ki namerava izkopavati premog, se je žo osnovala. 4>iiiiiia/ij vSt. Pavlu na Koroškem je dobil za 5., 6., 7. in 8, razred pravico javno.sti in »me' izdajati tudi zrelostna spričevala. Neniška /a^rizeiiost. Na zadnjein balu mesta Dunaja, katerega je odlikoval s svojo navzocnostjo tudi cesar, ogovorilo je Nj. Velič. tudi dunajskega obč. sret- nika Ilawraneka, rodom Čeha ter se po- govarjal ž njirn v češkem jeziku. To pa je germanske prenajjeteže v državnem zboru tako razburilo, da so »tavili inler- pelacijo, zakaj da se ni opozorilo obein- skih svetnikov, da je vsakega dunajskega obeinskega svetnika in meščana dolžnosl, poslu/.evati se v javnosti samo nemskega občevalnega jezika itd. Ministerslvo naj da preiskati, ali ni bil povod temu do- godku hudohen nameu, žaliti duuajsko nemštvo ter da naj poskrbi, da se kaj l.akega vec ne pripeti. — To je res že skrajna neinska prenapetost in kaže, kakor da bi ti Nernci že samernu vladarju boteli ukazovati, ali sme s svojimi poda- niki govoriti v njibovem materinem jeziku, ali ne, in pa kakor da biDiinajne bilo prestolno mesto cele avsLrijske države tnarveč samo prestolnica Nemcev. KoiiHskacije 1. VM)i). — Lani je bilo :ia Avstrijskeni konlisciranih 3216 tiskovin. Od tega pripada na nemške 1368 števillc, čeake 1021, poljske 460, laške 221, »lovenske in hrvaške 117 in na razne 29. S tiskovinami se je zgo- dilo 1150 zlocinov zoper javni red, 974 hujskarij zoper vero in naroduost 486 inotenj javnega miru, 489 razžaljtuij Veličanstva, 405 razžaljenj cerkve in vere, 512 slučajev veleizdaje, 301- javnega ob- rekovanja, 201 blateuja zakona in odo- bravanja nenravnosti itd. linrl je v Uednji na llrvatskem dekan in župnik e.g. Lavoslav Vojska. Pokojnik je bil navdus(?n, delaven hr vatski domoljub. Oce njegov bil je doma v Idriji. Pomanjkanje dela. Dne 23. t. m. popoludne je; prislo pred državuozhorsko palačo v Hudimpešti 200 ljudij. ki nimajo dela in zaslužka ter so vprizorili demon- straeijo zahtevajoc dela. Policija je 10 od njib zaprla, druge pa je razgnala. Poiiarejalci denara. V Slavoniji so pi'isli le dni na sied raznim ponare- jalcem srebrnega denary. Zasačili so v krdeviku nekega Vendelina Pek-a, ko je ravno poiiarejal srebrne goldinarje in krone in desetice po 20 vinarjev. Ko so ga zaprli, je izdal še več drugih pona- rojalcev. V Kutinu in Bistrici so aretirali žtiri ponarejalce kosov po pet kion. ki so bili tako dobro ponarejeni, da jih ni bilo razločiti od pravih. Nova zvezda. Ravnatelj zvezdarne v Erlangenu, Grüner in njegov asistent sta našla na obzorju novo zvezdo prve velikosti, ki pripada k osolnčjii ,.Per- zeja". Zena treh vekov še živi v Raj- benburgu. Zagledala je luč sveta 1.1798, preziyela celo devetnajsto stoletje ter je srečno, še v precej krepkern zdravju na- »topila svoje tretjo, dvajseto stoletje. O Dewetu se širi ta-le prigodba: Deweta so pražali, ako je res. da užiga ujetnikom na čelo znamenja D. W. 0. (Dewetova žrtva). Dewet je odgovoril: Pojdite, pojdite, vsaj angležke vojake to- likokrat vidim pri sebi, da si jih lahko brez tega zapomnim. Verdi in lajne. — Nekoč je Verdi stanoval v poletnem času v Marteca- tinu. Obišče ga prijalelj, ki je ves izne- naden, da prebiva Verdi v jedini sobi, ki mu je bild spalnica, obednica in de- lavnica. Verdi mu pojasni: „Iinam še dve sobi, a tarn je nekaj, kar sein za letos Tzel v najem". In ko odpre vrata, vidi prijatelj dve veliki sobi, v njih pa lajno poleg lajne. Verdi nadaljuje: „Ko sem prišel sernkaj, prihajali so lajnarji drug za drugiin ter poskušali od jutra do večera arije iz inojih oper „Traviata", „Aida" in drugih. Meni je to bilo toliko zoperno, da sein vse lajne od njih naj ei — in st ane me le 1500 l'raukov. Tako imam mil1, nihee me več ne jezi". Neinsčina v Rusiji. Petrograjski dopisnik „Kreuzzeitungtr' poroča, da se •v baltiških pokrajinah čedalje bolj izklju- čuje neniAki jezik. V Jurjevem in v Rigi izšle so naredbe, vsled katerih se izob- čuje neinški jezik iz nekaterih šol. Nad- zornika osnovnih šol v Rigi in v Jurjevem sta izdala naredbo, da se otroci lotiskega, estonskega in ruskega pokoljenja, ki ho- dijo v tamošnje sole, ne smejo pod no- henim pogojem učiti nemškega jezika. Obrenovie- — Karagjorgjevie'. Po- vodom smrti razkralja Milana je objavil parižki list „Figaro" to-le zanimivo vest. V krasni ulici mesta Pariza „Bois de Boulogne" stojita dve palači, ki sta si v bližnji soseščini. V eni teh je stanorala srbska knežja družina Karagjorgjevičev, ki živi v pro- gnanstvu, v drugi pa je stanoval Milan Obrenovič, bivši kralj srbski. Ali kak raz- loček med obema! Ona, v kateri je sta- noval Milan Obrenovič, bila je shajališče najveCje aristokraeije, v njej je castü Milan svoje goste s šumečim šampanjcein; a v oni, kjer no stanovali Karagjorgjeviči, ]>a je vladala skromnost in — delo. Med tern, ko se je Milan vozil na konjske dirke, v gledališca, na veselice in zaprav- ljal z znanimi gledaliskimi lepoticami milijone izs 'saiu; iz mozga svojega naroda, j)a je v Karagjorgjericih vladala pridnost in zmernost. Družina Karagjorgjevičev stara kneginjain dvasinova sepečaz lepimi uinetnostnii, oni so slikarji, rezbarji, knji- ževniki. Božidar knez Karagjorgjevič je napisal r „Figaro"' in v „Retuedes Revues'' znamenito razpravo o indijaki kugi. Na svetorni razstavi pa sta dobila z bratom največje odlikovanje za svoje slike in rezbarije. Kolike razlike mej njimi in ObriMiovičem: tukaj zapravljivost, razkošje, lahkomiselnosl., a ondi umetnost, delo in javno priznanje. Listnica urcduistva. Gospod J. K. v K. Mi se nismo pecali z zadevo, o kateri nam pišete, se nismo utikali po- polnoma nič v prepir in nas tudi ni volja utikali s(i vanj. Zatorej oprostite, da ne moremo ustreči Vaši želji. — Zdravi! SI a vn. č i I a 1 n i sk e m u odboru v Bovcu. Vašega popravka, nanasajo- čega «e na dopis iz Bovca v zadnji si. našega lista ne moremo priobciti, ker v našem dopisu ni nobenega govora o bovški Čilalnici. Iz Vašega popravka jem- Ijemo na znanje le to, da se v boviki Čitalnici v postu in adventu ne pleše, kakor tudi to, da se je nekdo pri žu- panstvu potegoval za to „da bi se kaj ukreuilo zoper pohujsanje — (ki se ven- derle nekje daje) — a zaman". Listnica upravnistva. Prec. g. J. V. na G. pri K.: List Vam redno pošiljamo. Blagovolite povprašati na Vašej pošti. Narodno goposdarstvo. Moitna liruska ozimka. Velika važnost sadjevca kot jako zdrave in krepčilne pijače je dandanes sploh priznana. V nektorih deželah je sadjevec postal tolika polreba vdomačem gospodarstvu, da brez njega splob ni več izhajati. Kadar torej sadjedoma ne obrodi, ga za drag denar kupujejo drugodi ter ga potem podelajo v sadjevec. Tudi pri nas se vedno bolj spozuava velika vred- nost sadjevca, ki še posebno dandanes, ko vinstvo vsled raznih in hudih uim vidoma propada ter se vino vedno draži, in ko se vsled tega vedno bolj širi kuga nesrečnega, telo in dušo uničujočega žga- njepifja, pridohiva sadjevec v narodnern gospodarstvu vedno večji pornen. Zato je pa tudi kar najbolj želeti, da se umno pridelovanje sadjevca med nažim ljud- slvom kolikor mogoče uclomp.či. Za sadjevec se navadno jemlje slabše sadje, dočim se boljše proda. ako ima dobro ceno. V dobrih sadnih-letih se pa tudi boljše sadje lahko podela v dobro, okusno in zdravo pijačo, ako ga ni moči prodati. Samoobsebi je urnevno, da je do- brota sadjevca odvisna delorna od sadja, iz kterega se naredi. Čim bolj^e je sadje, tern boljši bode tudi sadjevec. Obče znano je, da se glede dobrote loči sadjevec raz- nih sadnih piemen iste vrste, še bolj pa se loči na pr.jabolčnik od hruševca. Zato nam bode v prihodnje, da dobimo dovolj dobrega in okusnega sadjevca, gledati izprva na to, da ga pravilno narejamo, drugič pa nam bode skrbeti tudi za to, da si odgojimo in zasadirno dovoljno šte- vilo takih sadnih vrst in piemen, od kterih iz sku^nje vemo, da imajo obilo okusnega soka v sebi. V tern oziru pa vlada še najveeja negotovost. Malokdo ve z vso sigurnostjo povedati, ktera so najboljša žlahtna sadna plemena, mnogo manj pa s"e, ktera so najboljša za napravo sadjevca. V raznih sadjeznanskih knjigah se nam jih sicer mnogo našleva in lahko- verni ljudje kaj radi segajo potem po ti ali oni vrsti, ki se posebno toplo pripo- roča. Veliko let se potem ukvarjajo s to vrsto in kaj težko že pričakujejo sadu, da bi utešili svojo radovednost ter se vsaj nekoliko odškodovali za veliki trud in za stroške, ktere so z njo imeli. Končno se jim želja izpolni; drevo nastavi prvo cvetne popke, le-ti se razeveto in jeseni dozori prvi sad na drevesu. Pa kolika prevara! Pričakoval si morda lep sad in sedaj imaš pred seboj neznaten, ničvre- den sadek. Žalostno in drago plačano resnico teh besed bode potrdil marsikak sadjar pri nas, ki je hruške moštnice, ktere so se po knjigah in časopisih pri- poročale kot izvrstne, ali sam gojil ali pa za drag denar kupoval. Vse te neprijetne in drage izkužnje bi pa bile izostale, ako bi bili takoj izpo- četka nastopili edino pravo pot, ako bi se bili držali pri nas že udomačenih do- brih vrst in bi se ne bili dali zvabiti na led po lepih besedah. Čas je lorej, da spoznamo svojo zmoto ter v prihodnje krenemo po drugi, popolnoma zanesljivi poti. Opazujmo namreč vsestransko do- limča, krajevna sadna plemena, klcrih so pač nikjer ne inanjka, in ako smo se o njihovih vrlinah dovolj prepričali, potom pa se jih poprimimo tor jih pomriožujino v največi mori. Zhisli kar so tičo moštnih hiu.sek, ,j(3 jiri nas izbin-i jako velika. Skoraj v vsakern lcraju iniajo Ijudje kako hruško, ki tamkaj izvrstno uspeva tcr da.je kaj dohor mošt. Po Slovenskem jo zelo razsirjena. dobro znana topka, hruška, ktero ni pie- kosila šo nobena vrsta, kar so nam jili po knjiujah priporoča. Ta hruška zraste zolo volika, uspova hnli v lnan.j dobri zemlji, jo zelo rodo- vitna in sad ima obilo prijeino dišečega soka v sebi. Topkovec jo dobro znana pijača, ki so v nrvinskili krajib, kakor na pr. na Koro^kem. toči ludi po ^ostilnab. In vender so ta hniška nahaja v nialo- ktoi-i drevesnici. Drovesnioarji jo no ina- rajo posobno, deloina morda zato, kor jo priprosta domučinka s priprostirn imonom, najbolj pa gotovo zaradi toga, kor no laslo ravno, ker se brfiz kola skoraj ne | da vzgojili. Zlasti v drevesnicab, v ktero i dostikrat zahajajo visoki dostojanstvoniUi. | bi ta bruska v svoji priprostosli lopi polled drevesnice kaj močno kazila. Poinnozuje se loroj ta hruška lo bolj mod kmoLi, ki dobro poznajo njono voliko voljavo in vrodnost. Copi so pa navadno visoko v žo doraslle divjako, na ktoiih potom kaj bujno in hitro raslo. Druga ravno lako izvr.stna inošlmca kakor topka, v noktorom oziru pa PSe boljša od njo je ozirnka ali (udi ozimica, kakor jo Ijudjo imonujojo. Zasledila so je ta ln-uška v Zavodnom, kjor jo jako raz- širjona. Skoraj jo ni hiše. kjer l»i pole.u; lepke no bilo tudi ozimke. Pa ludi v üo- sodnji župniji razborski, belovodski in javorski na Koroškom jo zolo udomaOona. Drovo raste krepko, je zdravo in pr-oli raznim vromonskiin nozgodam popolnonia iHJobüulljivo. Kaj lepi vrh jo po svoji obliki podoben piramldi. V rodovitnosli proso^a ozimka svojo sesl.ro topko. Vsako drugo loto kaj bogato rodi, večkrat pa ludi voc lot zaporodotna. Od ohoga sainoga drovesa srodnjo velikosti so jo žo dobilo po 220—280 i moäta. V drovesnici raste ta hruska broz vso podpore eisto ravno ter ima v toni oziru voliko prodnost pred topko. Tudi jo njona rast prav bujna in krepka. Oku- , lanti postanejo že prvo leto 1 — \xj., m ! visoki. Z njo so toroj ludi drevesničarji lahko popolnoma zadovoljni. Listi lo liruške so jajčaslo okio^ii, colorobi in dolgopocoljnati; zgoraj so svetlozeloni, spodaj blcdozcleni. Zelo krep- ka očosa na enolotnili mladikah navadno obdaja šopek listov. Sad je pravilno okroglo obliko, ima precej dolg peoelj in jo pri inubi malo vglobljen. Navadno je bledozolon, in lo tisto hruske, ki zorö zelo na solneu, so pri solneni strani nekoliko rdoco nadab- njene. Ves sad je posejan z drobnimi pikieami in jo za spoznanje manjsi od tepke. Meso te hruško je bolo, zolo krbko, nokako drobno-zrnasto; okusa jo trpko- zateglega, pa vender prav dižeeoga, tor je mnogo bolj soenato kakor meso tepko. Posčišeo je procej voliko ter ima v sebi kaj evr.ste posko, ki prav rado kale. Trd sad jo popolnoma neužiten, če pa omedi, lii ravno nopiijelnoga okusa in se lahko tudi suši kakor tepka. Vender pa najvee vrže, če se porabi za sadjovoc, ki jo tako dober, da ga je dostikrat tožko lociti od vina. Leta star sadjovoe iz ozimke je tako krasne barve kakor veclotna vin- ska starina. Ljudje tudi sploh trdijo, da je most iz ozimk boljši od tepkovca in se toroj zmiraj za nokaj krön dražo pla- čujo; zalo pa ludi kjersibodi sjjravljajo vsakoga posebej. Ozimka zori v drugi poloviei meseea oktobra. A ker se sad jako dolgo drži ter ne gnije tako bitro kakor na pr. tepka, zato se kjorsibodi, zlasti v Gorjancih, podeluje v most, ko so druga nujnejša dela že opravljena, ko že zima skozi okno „kuka". Mogoče, da je ta hruška ravno zaradi tega dobila ime „ozinika*'. Povprečno raste ozimka vscskozi na trdih, peščenih lieh. Mislimo pa, da bi ravno tako, ee ne morda še bolje, uspovala tudi v rodovitnojži zemlji in v manj liladnem podnebju. Težka in vlažna ilovica ji pa manj ugaja, kakor sploh v taki zemlji tudi drugo sadno drevjo ne uspeva posebno. Ker ta bruška dola lep, pirarnidi podoben vrh, ki je jako gost, kožal in nekoliko sklenjen, ker je drevo sploh krepko in cvrste rasti, ker jo sad na dre- vesu popolnoma noužiton. zato se smo ta hruäka priporocali ludi za drovorodo in nasade ob cestah. Ker imajo ozimke tudi krepko, ravno in zdravo deblo, zato se kaj labko pora- bijo za ]>odloge raznim drugim hruškam, ki ne dajo ravnega debla in se toroj morajo oopili v krono drugib visokode- bolnili droves. Broz dvoma je ozimka, dasi so malo znana, (;na najboljšib hrušek-moštnic, ki im«, v vrsti moštnega sad ja so voliko pri- hodnjosl, in je torej tudi v vsakom oziru vrodna, da se z njo daleč na okrog dr.- lajo poskusi. Fr. Praprolnik. Dai^B|E#g I ^l>«n)iiijajtc se o vsaki Ihmajska hor/A\. 2h. r»:bruvurj;i. 1901. Skupni državni dolg v notab . 98"4f) Skupni državni dolg v srebni . DS'S:") Avslnjska zlata ronta . . . . llS0.r> Avslrijska kronska ronta 4()() . 97-9f> Ogorska zlafa renta 4% . . . 18 0f> 0g(Tska kronska ronta 4°;„ . . 9H70 Avslro-ogorske baiične delnico J(r7i Kredilm; delnice...... 074 2;"» London vista........ 24077"A, Nem. drž. bankovci za 100 mark 11740 20 mark ¦......... 2:*\r)(> 20 frankov......... h)()S It. lianskeliro........ 91) 10 C. kr. cekini ....... 1 132 3 Zahvala. I i Na irHji dun olroško po- L i' sl(Mjc je napadhi mojo soprogo | i nevarna nirzlica du 4-1 stopinj S! ^ m a iiju vred raznc holoztii, t I) vse nevarne z;i njonu /ivljrnjc. ^ '1 IVilifiH je gospod dr. .losip ^ % Güllinajcr in jcj posvelil vse t t svoje zfianje, y U)likoski'l)]ioy|j(). f.. % da jo jo resil uolovo siurli. t ^ Brez njega hi jo dauos goluvo i t ne bilo več. — ČupIvo globokc f t livaložtiosti me sili, da ta sluctti ;5: i javjio naziiaiijam m l.oni po!o:ii & ^ iskreno zali va Ijuj om gospoda fc % zdravnika. f !¦) \ Killiülu, 20. rcl)ruv;irj;i liJOl. P ^ yanez Peter»el. | Knjin.t ,,ft:tsi mtrodni f»rchi" sc dobiva v „Narodui lisk.irni" v Gorici in pri kiijigotržcu g. j Lik.-irju. V nobeni slovonski hiSi ne bi smcla manj- kati ta knjiga, iz katcre se nioramo uciti, kako ži- • veii res slovenski in kako se ogibati narodnih grehov. Baš sedanje volitve po obmejnili slovenskili pokrajinah so zojiet |)okazale, kako polrebui smo še iiarodncga poukn. Zatorej Slovenci, nc izogibajtc so tej prekorisini knjigi in naroöajte si jo! Cena knjigi je 50 vinaijev po pošti 5 vin. več. Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zalogi MN ii r o d n ži t i s k a r 11 n'\ Anton Pečenko Vrlna ulica 8 (ÜOKUIA Via Giardino l |)|-i|J0!iK:a pristna nela in črna vina iz vipavskih, (urlansköhf briskih, da>- maHinskih in isterskth v i nuuradov. Doslavlja, na dorn in razposilja po zelez- liii na vse krajo avslro-cgcrsko monarliijo v iu.lili od r>(> lilrov nai>roj. Na zahlovo pošilj.i Imli ii/iucc. Cene zmerne. Postrežbn poštcna. Loterijske številke. i'-l. tVliiuvarja. Lino......3 60 35 27 37 Trsl ......40 20 12 35 27 ; „jMaudua J'iskarua" v Qoriei : ulica Vettuiini 9. ; Ilijada. : Povest slov. mladini. : Proslo po HomcrJLi pripoveduje ! AN ,RJJ KRAGELJ. " S tolinačeni važnejših osebnih \ imen ter obsega 273 stranij. ¦ CENA: \ 1 K 40 vin., po pošti 20vin. vec. J Vezana v platno 2 kroni, ozi- l roma 2 kroni 20 vin. ', Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v üorici, : pri knjigotržcih/. Paiücln: v üoiici na i Tiavniku, pri Scliwealuerjn v Ljnbljani j in Florijanu v Kianji. Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica št. 2. Priporoca se |>. u. ohe-iu- stvti v (Umd in z dožclo. .Pi'odaja kavino priuieso, sladkor. milo. slaniuo, riž. inaslo rfiirovo in kiiliauo, oljo, nioko iz Majdicovili iidinov in vso jostvino. Zalo^a žveplonk sv. Cirila iri JVtetoda. j Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna ulica št. 2. Pro da ja slmje tudi na teden- yko ali mesečue ubiüko. SIroj i ho iz prvib lovarn (er Tiajboljše kükovosli. l'riporoca se slav. (il)(':iii^lva. v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici 1 Preskrbljena jozpovsem novimi črkami, okraski m finim papirjern. 1 Izdeluje vsa dela v izajkFaJšem easu l>o tako ui/kili cenali, Aa se ne hoji iiikake koukurence. Tiska brošure, diplome, trgovske racune, pisma in zaviike s firmo, cenike, vabila na karton in na papir, posetnice razns veükosti in ob&eke z zaviiki, zaročnice In poi očnice v elegatnih ter osmrtnice v veSikih in manjših oblikah. MT „Narodna tiskarna" tiska "WE %-„GORICO" in „Primorski List" -^T" „GORICA" izhaja dvakrat n? ceden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone „Primorski List" izhaja vsak četrtek in stana celoletno 4 K po'letno 2 K, za manj premožne celo Jeto 3 K. \ „Narodna tiskarna" inia v zalogi vse tiskovine / Tiskovine za cüihoviije. županstva in dr. urade na rnočnem papirju. Pisinena naročila tiskovin se izvrSe i obratno pošto; m ürap v najkrajšein časn.