V železarnah Slovenije čedalje manj poškodb pri delu
Zackija leta so železarne Jesenice. Štore in Ravne dosegle jjomenvbne uspehe. pri zmanjš^vanju š:tevila <lelovnih nesreč. V U-tu 1956 so imeile te železarne nižji od--:i»iek delovnih cesreč v raz.merju do kuipne»a števiJa zaposlenih, kakor znaša povprečje v evropski železarski industri-ji. Naj  naTedemo  nekaj   podatikov.
Odstotek nezgod v razmerjn do števila zaposlenih delavcev
Železarna do 1954 1954 1955 1956 Jesenice okrog 50 »/o 21% 17.1% 16.7% Ravme          do 36 %>    24 %    19.2 %    10 %
More            do57%    22%    15»/»       15%
V šterilo zaposlenih so v tej tabeli všte-ti tudi usliižbeiici. Med naStete poškodbe Mjadajo tudi tiste, katcrih posledica je >Ia samo en dan izosfanka z dela, in ti-¦•.f, ki st> se zgodiile na jx>ti z dela ali na delo.
Ti podatki že Svami zase povedo, kako lomemben napredck so dose^.le železarn^ . Slovemijii. Zaradi primerjaTe pa kljuh kihu naTajamo, da je biilo po neki aaJieti o delovnih nezjrodah v jugoslovanskili " lezarnah leta 1^>6 največ uesreč v sme-urevski žflezarni, nato v zeniški žele-/arni, železarni v Sisku, valjarni plo-čeTine v Zemunu, /elezarni t Varešu in na konou na Jcsenicah, v štorah in Rav-
ih. ZnačiJno je, da se po ugotovrtvah .^ie ankete pri drugih železar.nah število ilf-lovnili nezpod v daljšem časovaiem raz-flobju n\ bjstveuo spremeniJo aJi pa je kazalo nostalno težnjo po zmanjševanju ln 'povečevanju.
Uspeh teh železara je še bolj očit, če ga primerjamo s podatki o številu nesreč v iBOzemskili železarnah. Tato je na pri-
m«r biJo leta 1953 v vseh žolezarnah Za-hiodne Nem6ije, kakor piž-e revija »Stahl imd Eisen«, 19.1 % delovnih nesrpč v raz-merju do števila zaposlenili. Nuslednje 1. 195+ se to število rii spremenilo in je znašaki 19 %. kar kaže, da je /elezarnam v Sloveniji uspelo znižati število delovnili nezgod celo p.od raven tako razvite in sta-re industrije, kakor so železarne Zahod-ne N^mčije.
Kot zg*led sredsiev, ki so jib v železar-nah v Sloveniji uporabljali. da bi zmanj-ša:K Stevilo d&lovnih nezgod, navajamo nekatere, ki so jih U![>oral>ljali v železar-ni v Ravnah. ki je dosegla največji uspeh. Razfin tehničnih zaščitnih naprav. ki jih ima železarna dovolj, iu uporabe vseh drugih ukropov hi^iensko tehnične zašči-te deila. so imele znaten vpliv nagrad«1. To podjetj« je sklenilo, da bo nagradilo vsakega člana kolektiva, ki dola na ogro-fenem mestu, pa nwd letom ui bil poško-dovan. z delovno obleko. Ta ukrep je vplival na ves kolekliv tako. da so si (k'lavci prizadevali biti pri delu bolj pazljivi.
Ptnlobno metodo so uporaibili pri priza-devanjih, da bi zmanjšali število izostan-kov z dela zaradi bolezni. Delavcem. ki niso v enem tromesečju niti enkrat izo-stali z dela zaradi bolezni aili neupravi-oeno, je podjetje uplačalo nagrado v viš.i.ni 10 % njihove enoraesečne plače. Uspeh takega sistema naprajevamja je očiten. Od 6.71 % bolezenskili izfl*tankov — v razmerju do štfviia zaposlcnili — v d.rugi polovici 1. 195-5 se je ta odstotek v 1. 1956 znižal na 4.44 %. ftagrade so iz-pkčali v breme presežka plačnega sklada.
M.S.