u {1473)	Leto XXVIII
VO MESTO, četrtek, 27. oktobra 1977
t3ruarja 1975 je bil list odlikovan z redom iUgjjZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
I
PREDSEDSTVO SUBUŠKE SKUPŠČINE vTrebnjem
V t
'bliskih Predsednik re-jan Rro. ^uPščine dr. Mari-fta « J s člani predsed-ptedspHn, om Nemcem, Ca^om zbora zdiu-dseHn- ’ Maro Žlebnik,
QCOm tora obfin,
»kom M311?56111, pred-
družbenopolitič-o°ra> Jožetom Pac-J^alnim sekretar-eSCme 111 šefom ka-sltai J^om Komariem I rebanjsko občino.
' pred!fanS!::em razgovoru SščinVrUki občinskih
Etičnih VOdstvi družbe‘; seaanii- or8anizacij so .z značilnostmi
^iein T!te občine. z de-v ^_ e§atskesa siste-
Posavje močno le skupaj
Ocena sodelovanja občin: dograjevati, kar združuje
ŠKODLJIVI LOKALIZEM — Tudi sosednje občine naj tesneje sodelujejo in se ne zapirajo v občinske meje, je menil predsednik CK ZKS Franc Popit na razgovoru v Kočevju. (Foto: Primc)
Vrsta razpravljalcev na seji medobčinskega sveta SZDL za Posavje — sestanek je bil 24. oktobra v Sevnici - je menila, da o glavni točki dnevnega reda (ocena medobčinskega sodelovanja) ni treba vedno govoriti s plati, ki sodelovanje otežujejo, ampak predvsem s stališč, ki posavske občine združujejo.
S tem seveda ni rečeno, da nestič-ne točke niso vredne upoštevanja, obveljati pa bi moralo, da je temelj vsakega dogovarjanja razumevanje
Delavec naj odloča o vsem
Predsednik CK ZKS Franc Popit v Kočevju — Uresničevanje zakona o združenem delu dobro zastavljeno — Opozorjeni na tehnokratska stranpota
^!lC«hlIaVT?ih interesne
Lv ^°tSedali proizvod-
?jo
elika
'S
^isk
Loka
in
tozd tesnila a> trebanjskem
?uPnosti u JUcili v krajevni Vročali a' Več bomc
Predvsem je treba razlagati delavcem, od česa so odvisni njihovi osebni dohodki in kako nagrajevanje po rezultatih dela vpliva na njihove osebne dohodke. Hkrati s tem je tesno povezano še ustvarjanje in delitev dohodka, se pravi gospodarjenje. Ko bo delavcem vse to razumljivo povedano, bodo gotovo hoteli o vsem tem tudi odločati, to pa pomeni, da bo v praksi narejen velik oziroma glavni korak k uresničevanju zakona o združenem delu.
To j e bila, po domače povedano,
J Razvitih ks
Crjj:. °ktobra, je OK
^JU sklicala posvet,
obravnavali gradivo
onrSf{° občinske skup-^deljuje manj razvjte
B“eda je tekla Krajevnih in rajon-*a vojne razmere.
službe dosedanjem
, .“»»Sr*
ikp,oM‘m,,ko
0 manJ raz-
Sk UkrePih za dluzbenega dogo-oja ^P®PeSevanje skla-
glavna misel iz razgovorov ob nedavnem obisku vodilnih slovenskih političnih delavcev v Kočevju. V razpravi o uresničevanju zakona v ZKGP so sodelovali še politični delavci z ljubljanskega območja in občine Kočevje, na popoldanski razširjeni seji občinskega komiteja ZK Kočevje pa še predsednik CK ZKS Franc Popit.
Razveseljiv je bil tudi občutek ob razpravah, da se v glavnem vsi — tudi strokovni in vodstveni kadri v delovnih in drugih organizacijah -zavzemajo, da bodo delavci res o vsem odločali. Manj pa je bilo razveseljivo dejstvo, daje pri uveljavljanju zakona narejenega še premalo in da ponekod še vedno čakajo na rešitve in navodila „od zunaj".
Predsednik Popit je na popoldanski seji komiteja pohvalil oceno uresničevanja zakona o združenem
^lem t '^OM MRTVIH - Majni smo, bili smo teptani in sy ^ikol °^rat	ce/o od rojakove roke pokonča-
p^°de j Zartlan- Na vseh koncih in krajih posejana kal faaloP°Snala mogočen sad. Nasmejano otroško lice je j r°h in bes, vpelo v spone vse, kar je lepo in naše. ^ovQf,-, Vani ‘n zdi se, da izžareva dolg, hvaležnost, '°k. pjf’.Komor sonce komaj najde pot, se napoti gruča ! -	1	aJe	se,	listje zašumi. Pokaže se - gomila. Se ena.
em
ihn~Se*e ^mnu so izpisana __________________ _______________________
j<roti Sr°bu. Za njo ostane cvet, hvaležnost, globok \^°neQn-U m<* Šentjoštom (na sliki) so padli, živalsko °^ko z 1 koliko jih je strohnelo znotraj čvrstih meja, vekomaj na tujem. (Foto: J. Pavlin)
imena. Neznana. Nerodna
delu v občini, kij oje podal sekretar Jože Novak, češ da je dobro prikazala stanj e in težave, hkrati pa tudi možne rešitve.
Nato je opozoril predvsem na nekatere tehnokratske težnje, ki se jih je treba varovati. Tako za nagrajevanje po rezultatih dela niso dovolj norme, akordi itd., ampak je
POSAVSKA SREČANJA NE LE PRVENEC
Predstavnika Kluba posavskih študentov in uredniškega odbora revije Posavska srečanja sta v ponedeljek v Sevnici na seji, sicer mimo dnevnega reda, seznanila delegate medobčinskega sveta SZDL za Posavje s težavami nadaljnjega izhajanja. Izid prve, doslej tudi edine številke tega glasila, naj ne bi zapečatil usode prizadevanj študentov. Vnaprej, tudi po želji študentov, ne bi radi izhajali kot mladinsko glasilo, temveč kot revija kulturnega značaja. Študentje poudarjajo, da bi radi tudi na ta način vračali rodnim krajem nekaj že v času študija. Prav bi bilo, če bi kot ob izidu prve številke našli primemo razumevanje vseh, predvsem pa kulturnih skupnosti.
Zdravica v tovarni
Trideset let razvoja Tovarne pohištva v Brežicah — Govoril bo Zvone Dragan
Trideset let je tega, odkar je 42-članski kolektiv brežiških mizarjev z velikimi napori in neštetimi urami prostovoljnega dela dogradil nekdanji graščinski kozolec ter s tem postavil temeljni kamen današnje Tovarne pohištva. Iz nekdanje obrtne delavnice, ki je zrasla takoj po vojni 1945. leta, se je na sedanjem mestu postopoma razvil industrijski obrat in prerasel v tovarno, ki danes zaposluje 400 delavcev in zavzema pomembno mesto v gospodarstvu brežiške občine.
Ta delovna organizacija se je specializirala za izdelovanje spalnic in je povezana v SOZD Slovenijales. Precejšen del svojih izdelkov izvaža, predvsem na Zahod, pa tudi na tržišča tretjega sveta. Razvojni program do leta 1980 vsebuje nadaljnjo modernizacijo, dopolnilni proizvodni program ter prizadevanja po sodelovanju in povezovanju med sorodnimi delovnimi organizacijami v Posavju, ki jih že uresničujejo. Na jutrišnji jubilejni slovesnosti bo govoril podpredsednik IS SRS Zvone Dragan.
J. T.
agrumentov prav vsakega udeleženca. Posavje je že dokazalo, da se da tudi na strpen način tvorno sodelovati.
Vrsta razpravljalcev — sestanka so se udeležili tudi predstavniki drugih regijskih medobčinskih družbenopolitičnih organizacij - je svoja izvajanja spet naslanjala na tako imenovano posavsko zeleno knjigo. Torej na načrt o dolgoročnem razvoju, ki da ga je treba ponovno vzeti v roke, predvsem glede na usklajevanje z republiškimi načrti.
Če zdaj odmislimo neuskladitev republiških in regijskih načrtov razvoja, če ostanemo v domači ,.regijski hiši“, si velja zapomniti pripombo predstavnika republiške konference SZDL Zorana Solna, ki je poudaril, da je treba pri neskladjih ocenjevati vzroke, in ne posledic. Posledice so prepogosto vzrok hude jeze.
Tema sevniškega sestanka so bile tudi priprave na volitve. Razveseljivo je, da je med evidentiranimi kandidati neprimerno več žensk in mladih delavcev. Glede štipendijske politike (sodelovali so tudi predstavniki Kluba posavskih študentov) pa je bilo rečeno, da osnutek sicer ni idealen, vendar pa je nov korak k skladnejši in učinkovitejši štipendijski politiki.
A.ŽELEZNIK
LUDVIK GOLOB V TRIMU
V petek je v Trimu vodil večumi razgovor o aktualnih vprašanjih uresničevanja zakona o združenem delu član IK P CK ZKS Ludvik Golob. Izmenjave mnenj so se udeležili tudi predstavniki drugih večjih kolektivov v trebanjski občini. Poleg obdelave dohodkovnih odnosov je bila zanimiva izmenjava mnenj o nagrajevanju po delu.
treba stvari zastaviti tako, da bo delavec sam videl, kako boljša organizacija dela, disciplina, sodobnejši stroji itd. vplivajo na njegov višji osebni dohodek. Treba je sprostiti ustvarjalnost delavcev.
Tud pristop k integracijam je slab, če temelji na tehnokratski ali birokratski osnovi, namesto da bi na interesih delavca, kar je spet povezano z dohodkom. Delavec mora vedeti, kaj mu bo združevanje, sodelovanje oziroma dohodkovno povezovanje prineslo.
Predsednik Popit je tudi kritiziral predloge, naj bi za delegate lahko volili tudi direktorje oz. vodilne ljudi. Menil je, da bi tako postopno izrinili delavce od odločanja. Opozoril je tudi, da ni prav, če bi se zaradi interesov občinskih, političnih in drugih vodstev zavzemali za združevanje krajevnih skupnosti.
Občani naj imajo tako KS, kot menijo, daje zanje najboljša. KS ni občina v malem.	J.	PRIMC
=lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllll=
| Brežice in Novo mesto | | slavita občinski praznik f
E Leto je okoli in spet je tu praznik 28. oktober, dan, ko slavi E E brežiška občina, dan, ko se ob uspehih spominjamo ustanovitve = E brežiške čete 1941. leta. Po njenih poteh je v nedeljo krenil dolg E § pohod iz Pečic do Železnega in naprej do Kunejevega hrama, kjer je E = četa doživela svoj tragični konec.
E Letošnje praznovanje se je začelo minuli petek s položitvijo E S temeljnega kamna za novi hotel v Čateških Toplicah. Jutri bo = E slavnostna seja zborov občinske skupščine v Dolmu JLA v Brežicah, E E na kateri bodo podelili oktobrske nagrade, v soboto pa bo slavil E 5 kolektiv brežiške Tovarne pohištva tridesetletnico razvoja. Slavja se = | vrstijo tudi po krajevnih skupnostih, kjer izročajo letos prometu nove = | kilometre asfalta.
5 Novomeški občinski praznik, ki ga slavimo vsako leto 29. oktobra | v spomin na ustanovitev Novomeške čete in napada na Bučko, bo § tudi letos minil ob vrsti večjih prireditev in otvoritev. Že pred E praznikom so se slovesnosti začele 22. oktobra, ko je bila v Novem E mestu proslava 85-letnice Počitniške zveze Slovenije, 24., 25. in 26.
E oktobra pa je bilo pri nas srečale španskih borcev iz vse Slovenije.
E Dan pred praznikom bodo tri prireditve; ena od teh bo slavnostna E akademija v Domu JLA, medtem ko bo na praznični dan osrednja §[ proslava v Brusnicah. Odprli bodo vodovod, novo osnovno šolo, ob S 10.30 pa bo slavnostna seja občinske skupščine s podelitvijo = priznanj.
E Cela vrsta prireditev bo še v novembru in decembru, kot prvo pa E bo 5. novembra tradicionalno srečanje pionirjev in borcev v osnovni E šoli Šmarjeta.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiii
Po 40 letih spet v Dobovi
Odkrili spominsko ploščo — Govor I. Krefta
Z nedeljskim zborovanjem v Dobovi se je zaključil niz pomembnejših prireditev, s katerimi smo v Sloveniji počastili partijske h Titove jubileje. Skoraj do dneva nataiko so se po 40 letih zbrali na dobovski železniški postaji nekdanji udeleženci zborovanja Ljudske fronte z obeh strani Sotle h skupaj z mlajšimi generacijami ponovno prisluhnili besedam predvojnega revolucionarja Ivana Krefta.
Taje odkril spominsko ploščo na postajnem poslopju in nato z zanosom obudil spomine na nekdanje dogodke, na pive žrtve iz vrst kmečkih revolucionarjev v Sloveniji in Posavju ter na revolucionarne vezi s Hrvati. Te so se manifestirale tudi na zborovanju Ljudske fronte, ki ga je Komunistična partija 24. oktobra 1937 priredila v Dobovi. Z njim je samo še utrdila široko razpredene korenine naprednega kmečko-delavskega gibanja, saj je kljub orožniški zasedi prišlo na zborovanje okoli 800 udeležencev iz Slovenije in Hrvaške in s tem manifestiralo enotnost napredno mislečih delavcev in kmetov z obeh strani Sotle.
J. T.
SEVNICA:
Z LASTNIMI SILAMI
Jutri popoldne bo v sindikalni dvorani že tretja skupščina Kluba samoupravljalcev. Tokratna pozornost je namenjena izmenjavi izkušenj o uresničevanju zakona o združenem delu. Za razliko od drugih dosedanjih srečanj bodo to razpravo vodih predstavniki domačih kol
E kolektivov.
Tudi v drugi polovici tedna se bo zadrževalo suho vreme. Ponoči in dopoldne bo po kotlinah in nižinah megla. .
SPOMINI NISO ZBLEDELI — V osrčju vedno prijazne in gostoljubne Bele krajine so se prejšnjo soboto po 33 letih prvič zbrale nekdanje borke — strojepiske, ki so obiskovale v letih 1944 in 1945 partizanske strojepisne tečaje v Črnomlju, Gradcu in Novem mestu. Skoraj 100 bivših partizank je preživelo lejp dan v Črnomlju, kjer so med drugim spremljale tudi republiško tekmovanje mladih
strojepisk. Na sliki: starešina tečaja v Gradcu sodelavkami in učenkami (Foto: S. DOKL)
Mitja Sila obuja spomine s svojimi nekdanjimi
iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiniimnmiHiiiiiimiiimiiiimii
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
„Z rezultati pogovorov, ki smo jih imeli med uradnimi prijateljskimi obiski v Franciji in Portugalski ter prijateljskem obisku v Alžiriji, smo zelo zadovoljni," je izjavil predsednik republike Josip Broz Tito po vrnitvi s svojega tokratnega državniškega potovanja.
Ko je ocenjeval pogovore, je predsednik Tito poudaril, da so sbili zelo koristni za poglobitev dvostranskega sodelovanja med Jugoslavijo in
Uspešni obiski
omenjenimi državami, pomenijo pa tudi prispevek k utrjevanju miru in sodelovanja v Evropi in v svetu.
Pogovori v Parizu so okrepili prepričanje, da Jugoslavija kot neuvrščena država in Francija kot močna neodvisna država moreta in morata v okviru zahodnega sveta prispevati kot enakopravna partnerja k razumevanju in sodelovanju držav različnih območij in opredelitev.
,Med obiskom na Portugalskem smo ugotovili, da so stališča o mnogih vprašanjih enaka ali podobna, pri čemer smo izrazili prepričanje, da je čedalje aktivnejša udeležba Portugalske v mednarodnem sodelovanju tudi v širšo korist", je dejal predsednik Tito.
Odgovornost neuvrščenih držav je danes še večja, ker se je izkazalo, da bloki niso zmožni reševati nakopičenih problemov, zaradi tega je gibanje neuvrščenih danes nenadomestljiv dejavnik v svetu, sta ugotovila predsednika Tito in Bumedien med pogovorom v Alžiru.
iz-
DJURANOVIČ NA POLJSKEM
Predsednik zveznega vršnega sveta Veselin Djura-novič se mudi na uradnem obisku v ljudski republiki Poljski, kjer se s svojim gostiteljem, poljskim premierjem Pjotrom Jaroszewiczem pogovarjata o poljsko-jugo-
slovanskih odnosih, razpravljata pa tudi o mednarodnem položaju.
Gospodarsko sodelovanje med dvema državama se razvija zelo zadovoljivo, kar še posebej velja za industrijsko sodelovanje. Vršavska avtomobilska tovarna je skupaj s tovarno avtomobilov v Bjel-sko-Bjalem na Sljonskem najpomembnejši partner jugoslovanskih podjetij proizvajalcev avtomobilskih delov.
Po dolgoročnem dogovoru med Zavodi Crvena zastava in poljsko avtomobilsko industrijo bo znašala vrednost menjave vozil in delov v okviru kooperacije in specializacije med leti 1976 in 1980 približno 231 milijonov dolarjev. Poljski proizvajalci pošiljajo dele za zastavo 101 in 1300, naši pa za poljska fiata 125 in 126.
Jugoslovanski premier si je s člani delegacije ogledal tudi nov tip osebnega avtomobila Polonez. Ko ga bodo začeli serijsko proizvajati, se bosta jugoslovanska in poljska avtomobilska industrija še bolj zbližali
To bo avto s popolnoma novo zasnovo, ki bo postopno, najbolj verjetno že do leta 1982 v celoti zamenjala sedanji fiat 125 p. Polonez bo imel 1500-kubični motor, pet vrat in bo po zunanjem videzu podoben renaultu 20.
Kot so sporočili, bodo prihodnje leto izdelali že 2000 polonezov, od katerih jih bo prišlo na jugoslovansko tržišče okrog 500. S tem bodo plačali vrednost jugoslovanskih delov. Sicer pa velja omeniti, da sodelovanje pri polonezu ne sodi v že sklenjeno dolgoročno sodelovanje, marveč ji daje povsem nove razsežnosti in prinaša v skupno bilanco še nadaljnjih 20 milijonov dolarjev vredno menjavo blaga in uslug ter tehnologije.
Med političnimi pogovori prevladujejo izmenjave mnenj o položaju v Evropi in beograjskem sestanku evropske konference o varnosti in sodelovanju, pri čemer so ugodno ocenili do-
sedanji potek zasedanja.
JANEZ ČUČEK
tedenski
mozaik
LUNARNI AVTO — Britanski prestolonaslednik princ Charles je obiskal Houston, Iger si je ogledal del
ameriškega vesoljskega središča in muzej, v katerem so spravljena vozila in oprema, ki sojih uporabljali ameriški vesoljci med svojimi vesoljskimi podvigi. Na sliki: princ Charles sedi v »lunarnem avtomobilu", s katerim (natančneje: s kakršnim, zakaj to je le kopija) so se ameriški vesoljci vozili po Luni med programom Apollo. (Telefoto: UPI)
Pridelovati le za znane kupce
Ne družba ne država sicer ne bo mogla narediti reda na kmetijskem trgu
Ne pojte nam le hvale za rekordne pridelke, temveč nam raje pomagajte, da jih bomo tudi prodali po dostojni ceni. Taka opozorila so med kmetovalci vse pogostejša. V Sloveniji zlasti pri krompirju, v žitorodnih krajih pri koruzi, marsikje pa tudi pri vrtninah, sadju in drugem. Dogaja se, da večji pridelki kmetovalcem ne zvišajo dohodkov, včasih jim jih celo znižajo.
Čas, ko se je pomanjkanje živil ponavljalo iz leta v leto, je minil. V zadnjih letih le še občasno primanjkuje nekaterih pridelkov. Tako pomanjkanje ni posledica nezmožnosti kmetovalcev, da bi pridelali dovolj, temveč slabe organizacije v kmetijstvu in trgovini ter pomanjkljivega sodelovanja med njima. Kmetje ne vedo drug za drugega, koliko bodo mnogi tudi ne, komu
:>odo pridelek prodali. Zato je eno leto pridelkov preveč, drugo leto premalo, temu ustrezno pa tudi cene previsoke ali prenizke.
Klicanje na pomoč tu ne pomaga veliko, če ga ne združijo z boljšim načrtovanjem setve in prodaje. Za tako načrtovanje pa je potrebna organizacija vseh kmetov, ki pridelujejo tudi za trg. Organizacija le enega dela kmetov ne more postaviti ograje med sebe in neorganizirane, kadar ti ponudijo veliko cenejših pridelkov,
TELEGRAMI
SARAJEVO - V Sarajevu se je
zjutraj začel tretji sestanek delovne skupine za pripravo prve konference
NOTRANJEPOLITIČNI
predstavnikov radiodifuznih organizacij neuvrščenih držav, ki bo od 27. do 30. oktobra. Jugoslovanski radioteleviziji so izkazali zaupanje z odločitvijo, da kot gostiteljica konference predseduje pripravljalnemu sestanku. Kot poudarjajo v krogih udeležencev sestanka, pomeni odločitev, da se tako važna konferenca priredi v naši državi, svojevrstno priznanje neuvrščeni Jugoslaviji in predsedniku Titu.
Otvoritvene besede na tradicionalnem Borštnikovem srečanju, ki se ga že dvajsetič po vrsti udeležujejo vsi slovenski poklicni dramski teatri, je imel tokrat predsednik Predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher. Med drugim je poudaril:
„V naši družbeni resničnosti, v našem socialističnem samoupravnem družbenem razvoju se začenjajo uresničevati tiste vizije največjih duhov človeštva, katerim so mnogi največji dramatiki in gledališčniki s svojimi stvaritvami utirali pota, ki so se še nedavno zdela nam in človeštvu skoraj nedosegljive sanje, čeprav je marksizem kot znanstveni
ZKS, ki jo je vodil sekretar Franc Šetinc. Obisk je sodil v okvir medsebojne izmenjave mnenj in izkušenj na področju delovanja Zveze komunistov.
SEMINAR DPM
Na seminarju za vodstvene kadre občin-
Pot delovnih ljudi
skih zvez Društev prijateljev mladine je o pripravah na kongrese ZK govoril tovariš Franc Šetinc, ki je med drugim poudaril, da je potrebno iskreno ter pošteno pregledati vse naše dosedanje delo in začrtati naloge za naprej. S tem v zvezi je poudaril, da imamo dovolj načelnih stališč, da pa nam marsikod akcija še zmerom šepa.
RIM - Italijanska krščansko demokratska stranka je na pravkar končanem zasedanju narodnega sveta, katerega, so se udeležili vsi ..zgodovinski vodje" stranke in ministri enobarvne vlade, sklenila, da se bo še dalje zavzemala za »soočenje" s komunistično partijo ter da bo po vsej sili ohranila svojo vlado še leto dni, vse do novih predsedniških volitev, ki bodo prihodnjo jesen.
socializem opredelil njihovo splošno realno družbeno-ekonomsko in politično osnovo in vsebino. Pot samoupravnega socialističnega družbenega razvoja in demokracije, to je pot delovnih ljudi in narodov in narodnosti Jugoslavije, dokazuje vsemu svetu, da je Jugoslavija na ta način sposobna reševati najtežja protislovja in nasprotja sodobne človeške družbe, kakor tudi stiske človeka ob velikanski tehniki in koncentraciji sredstev, ki jo zahteva družbeni in gospodarski napredek, da jih je sposobna reševati zato, ker se ta napredek uresničuje v korist delovnega človeka, ki je njegov nosilec in ki ustvarja družbeno bogastvo in ker vrši za to potrebno koncentracijo sredstev na demokratičen način in pod njegovo kontrolo."
SPREJEM OB 75-LETNICI NADŠKOFA DR. POGAČNIKA
Na sprejemu ob 75-letnici
OBISK V VOJVODINI
Na dvodnevnem obisku v Vojvodini je bila delegacija izvršnega komiteja Predsedstva CK
ljubljanskega nadškofa ter metropolita dr. Jožeta Pogačnika je v priložnostni zdravici predsednik slovenskega izvršnega sveta ing. Andrej Marinc med drugim poudaril: „Naša socialistična družba ne postavlja cericvi nikakršnih pogojev za njeno svobodo, edino ne dovoli, kot sicer nikomur, da bi se spreminjala v sredstvo protisocialističnih sil, se pravi, pričakuje od nje, da spoštuje ustavnost ter zakonitost socialističnega samoupravnega demoktratičnega sistema."
V odgovoru na zdravico pa je dr. Pogačnik tudi podčrtal, da katoliška duhovščina cerkve na Slovenskem ni le lojalna do naše samoupravne družbe, ampak je s srcem in voljo privržena naši družbi.
MILAN MEDEN
- -katerem je rečeno, da je v bo trov i opsk
medtem ko radio Adis Abeba po-
bojih,
potekajo 20 kilometrov zahodno od Harara, pi
, padlo 44 etiopskih vojakov,
roča, da je v teh bojih izgubilo življenje 9 somalskih vojakov.
NEW YORK - Generalna skupščina Združenih narodov je izvolila Bolivijo, Gabon, Kuvajt in Češkoslovaško za nove članice Varnostnega sveta. Te štiri dežele bodo zavzele za dve leti mesta v Varnostnem svetu namesto Paname, Libije, Pakistana in Romunije.
iiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
hotapiti vjzaPu'd0<e' nekatere druge P ^
so jih preiskovalci celicah?
našli v
ker jih hočejo prodati skorajda za vsako ceno.
Priporočila, naj bi se v organizirano pridelovanje vključili vsi kmetovalci, ki pridelujejo za trg, rti le suha propaganda, temveč gospodarska nuja. Kmetovalci, ki se zanimajo za zadružništvo v drugih državah, opozarjajo, da imajo tam pri odkupu kmetijskih pridelkov in živine večji red kot pri nas. Takega reda pa jim ne vzdržuje državna administracija, temveč njihova organizacija, ki pove-
niti dveh izjav_ ^
samomorilcev, ki
da se je Baader tilnik z revolverjem 18 centimetrov m
BEOGRAD - Zunanji minister socialistične republike burmanske unije Hla Fon je dopotoval na uradni prijateljski obisk v Jugoslavijo. Burmanskega ministra je povabil podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič.
zuje veliko večino vseh kmetov skupno z živilsko industrijo.
Pri nas ni nobenih zakonskih ovir, da organizacija kmetijske proizvodnje ne bi mogal biti še boljša. Tudi družbeni organi spodbujajo k temu. Če še ni tako, pa so krivi kmetijske organizacije in kmetje, ker ne uresničujejo dobrih pobud in celo sklepov.
Pri nenačrtnem pridelovanju ne more družba ne država jamčiti, da bi bilo vse odkupljeno po ustrezni ceni.
Podobno kot v industriji je treba tudi v kmetijstvu pridelovati le tisto, kar ljudje potrebujejo in trg sprejme. Nekateri pravijo o tem, da je treba pridelovati za znane kupce. S trgovino in živilsko industrijo se bo treba dogovoriti za dolgoročno sodelovanje, pred vsako setvijo pa sporazumno določiti, koliko posejati oziroma pridelati. Le tako se bo moč dogovarjati tudi za ustrezne cene, ki kmetovalcev ne bodo odvračale od pridelovanja.
Ne družba in ne država, temveč dobra oganizacija vseh kmetovalcev, živilske industrije in trgovine lahko naredijo red na trgu s kmetijskimi pridelki in živili. V organizirano pridelovanje bi se morali vključiti vsi kmetje, kajti neorganizirani, če jih je precej, lahko povzroče zlasti ob boljših letinah s svojo ponudbo veliko zmedo pri cenah.	JOŽE	PETEK
k zadnjega Pavlihe iimiiillllllllllllllllllllilinillllllllllllllllllllll'Ollll'1111
Zahodnonemška
izvaja skupaj s policij katerih dmgih za.
držav 'doslej	ji
teroriste, kisoosu
so sodelovali pnuS[^jZ
uboju
S5T-SSSS
fr
ugrabitev Lufthansa*^
tala ni P°^JZ -zdaj ta orjaški P # največji v zgodov ^	^
republike	*
prav nikakršnih otip P
jut
prav zultatov.
nove
drobnosti o nja v najstrožje
Zpcn,Vsm>^%
burijo javnost neto ^ stva, ki jih dosUl «1^ niso uspeli zadovM jasniti. Peedvteml da vprašanje, ^ FnsSjjn0 teroristi	^
in Raspe) sploh ***& življenje, ko sophj ff nenehno
Na 'danmrnreč^
tudi e«
da so razen
ziv, miniaturen jemnik in oddajni* -^
neko sn0V’P°^°se to in nož. ^dkojev ^ v ta tako skrbno v* zapor?
Cf TIK hi
odve
Javnost si ne zna^
tei?,
da se-,
la *'
ristka Moelerjeva, ,	p
minja, da bi se sp
šah ubiti. Njena
po enournem
svojo varov^ unko je ^
ji je ta dejala kako F ^
doma izgubila zav
zbudila ranjena.	^
nenavadne -	o	-
padu nemšidh korn ^
na ugrabljeno letalo^ p
lijskem glavnem m ^ jJ
delo se je
napad vodila str $
napaa vuu"»---	^
britanskih enot za r
naloge.
Vse to zago^ bomo o tem še Zapleten primer-
•.tavlj[h
NAIROBI - Radio Mogadis in radio Adis Abeba poročata, da že nekaj dni potekajo boji nedaleč od mesta Harai na vzhodnem delu Eti-osvobo-pod-»v ki
illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
PRETORIA - Uradni predstavnik policije je sporočil, da so se tudi danes nadaljevala posamezna zapiranja po spopadih v Južni Afriki, ko sta bila dva črnca ranjena, aretiranih pa jih je bilo večskot 50. Dejal je tudi, da jes policija sinoči s solzivcem, s streljanjem v zrak in palicami razgnala demonstrante, ki so začeli metati kamenje na policiste v King Williamsu na jugu Vzhodne dežele.
|	-	Le	irite,	pujski,	domačo	plenico,	*°i tB>°
| izredni iitnl letini ie 300.000 ton uvozili I
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"111111"
!
PkOStM BOMOC JA PLAČAM JE, Pologa ta
IIIIIIIIIIIIIIHMH|II,IIUI
kmetijski nasveti
odzvonilo?
'irnišča
M V ii
^n, u ^TLIKI — Vsak Drvi in tretji torek v
živalci
Metliki sejem, na katerega pridejo Ha 'K °^e °bčine. Še posebno veliko fedir 23 *?delke su^e robe, čebre in sode, iti,,- v Jesenskem času, ko bo treba *lvfflo. (Foto: Bartelj)
KZ KRKA: OBLOGE PO MERI. Tudi dolenjska metropola je dobila sodobno rezalnico itisona in drugih talnih oblog. Po želji jih tudi obrobijo. Poslej nam tako ne bo potrebno čakati ali naročati v Ljubljani, kajti rezalnica oblog po meri je na Grabnu. (Foto: Janez Pavlin)
O TOVARNIŠKEM TISKU - V petek so se zbrali v tovarni zdravil Krka novinarji, uredniki tovami&ih glasil. Po ogledu tovarne so poslušali Matjaža Vizjaka, Lenarta Šetinca in Mitja Grčarja, ki so jim spregovorili o načinu in temah pisanja ter o pravilni registraciji glasil. (Foto: M. Gošnik)
ŠENTJANŽ SKOZI ČAS - Pod tem nazivom so v petek v telovadnici ob pomoči Arhiva SRS odprli zanimivo razstavo bogate preteklosti teh krajev. Šola je izdala katalog z opisi vseh razstavljenih predmetov. Najstarejša listina izvira še iz leta 1.228. (Foto: Železnik)
OZIMNICO
ZvUKOM
r,B>ase fe l'Li?Q5podarstvo Lju-Hih ,I JUČlI° v akcijo slo , ^0Vcw za boljšo . -le d0°Tr'ico- Ker bodo H ob°° konca leta odprte > dov0b°tah popoldne, (j615 Potnik n železničarji ^ Pred nra7\VSalco s°t>oto in Popust pS fUkom 50-odstotni S vi^ Potovmju s potnjš-SuJ£ Sl0Veni)' * Istn. L kupijo J J° potniki tako, b*0 ** Pdrm 0dllodni postaji
>sevP0^0c™°, na povratki1 samo ° 2 1510 vozovnico, h. vOz0J, omeJ1tev, da je do H°on Pri ^hodu ^	^ S Trio •00 Ure, povratek
Pokažimo tudi na dobre primere
^/T?: Cene vztraJaj° >S ;Pri^ljahP4n3idelje" S° “ ti	prašičev,	od
' J 500d pno 28i r‘mcsecc> proda-
2 ^,7,3o^^jsWs°veijau 10	1 starejši prašiči pa
'nudbr
sejem je bil, "lanj živahen
je bilo 405 ^ starih nad tri skupno le 305.
din* ° ^ d*n> stargši auiaqev kilogram žive
Okrog 70 slušateljev šole za poslovodne kadre iz Škofje Loke je bilo 19. oktobra povabljenih na ogled tovarne IMV, nato pa je bu na Otočcu pogovor, ki ga je vodil Andrej Verbič. Sodelovali so še direk-toiji: mr. ph. Boris Andrijanič iz „Krke“, Jurij Levičnik iz IMV, Jože Knez iz Novo-lesa, Luka Dolenc iz Novoteksa in Zdravko Petan iz Laboda.
Zelo zanimivo je bilo poslušati direktoije največjih novomeških delovnih organizacij, ko so na kratko predstavljali tovarne in skušali povedati, v čem je skrivnost poslovnega uspeha. Kakor so posamezniki navajali različne poti in vzroke za nagel napredek, tako je bilo vendarle mogoče zaslediti skupno ugotovitev: tudi najnovejši stroji ne dajo rezultata, če za njimi ne stoji sposoben in delavoljen človek.
Slušatelji so postavili še nekaj dodatnih vprašanj, nakar je predsednik Gospodarske zbornice Andrej Verbič sklenil srečanje in med drugim dejal:
,,Nihče od direktorjev, ki so tu zbrani, ni tožil nad sistemom in nihče med njimi ni pesimist. Menim, da niso plačani po rezultatih svojega dela, pač pa
k 1,1
?adev
% sčas3 Sa^e za	si	upa100	napovedati,	da	bo
Kr °',na ob svojo tradicionalno vlogo. V sodobnih, stanovanjih ni mogoče hraniti večjih količin '•Jje nakuan^e’-lcvar slabšanje kakovosti, vse to sicer cenen i*8 % l? t(^iko podraži, da se enostavno ne izplača kupiti Ce_.ot^° j^iiarja, morda februarja, m ^Onjol ne8a ogrevanja stanovanjskih prostorov pa je V* hladil >e®a s^ranjevanja sadja še bolj zmanjšala graditev ^d 40	^	naši republiki lahko naenkrat shranimo v
\ i loven ton ^ja, kar ob sedanji porabi zadošča skoraj *Car Je P” tem najpomembnejše: ob sodob-rV|M(jeh ^J11 v hladilnicah je mogoče ohraniti sadje do no-V^strof. Cel° z manj kot 10-odstotnim kalom, kar zlahka **iii linicah t^Cega skladiščenja.
^ 51 vlaRj shranjujejo sadje v natančno določeni tempera-°e^° v kontrolirani atmosferi. Jabolka in hruške e v hi’ sJlranjene P" - 0.5 - 4° Celzija, odvisno od ^kolibi' a^n^c* umetno zmanjšajo količino kisika in po-Vr ° ogljikovega dvokisa, kar imenujemo kontrolirala a> se že tako odlični uspehi skladiščenja še izboljša-
jo u>^be in kleti pač ne morejo tekmovati s tehnolo-V^° sad	so^°bne hladilnice. Le za krajši čas lahko
t,(Siw J® v želeni kakovosti, zlasti še, ker so tudi sodobne
kvniobsto-ine-\^je,riUKbten.lu m.c
t r', je ' ~ lw,,u mogoče imeti doma zalogo vsaj za nekaj trdila ?ba s shrambo ali kletjo vsaj pravilno ravnati. Biti ‘U-t ‘najb°lje okoli 5 stopinj), temna, da sadje počasne-t I zračna in primemo vlažna. Dobra sadna klet nima ", marveč ilovnata (gumno), kar ustvarja primemo aznost zraka v kleti je mogoče povečati tudi z Škropljenjem betonskih tal ali pa z nastavljanjem z vodo.
Inž. M. L.
žive pod kritiko družbe in često potegnejo krajši konec. Dokler se bomo pri nas bali povedati, kdo dobro dela, in bomo ocenjevali na podlagi poprečij, bo težka pot k napredku in vse teže bomo dobivali sposobne ljudi na vodilna delovna mesta.
Za vse, kar so tovariši direktogi tu povedali, je bila potrebna precejšnja mera poguma. Kdor od njih dela, ta nenehno tvega. Vedeti moramo, da vsaka poteza ne da rezultata, vendar če ne bomo pokazali na dobre strani in se v javnosti ogibali imen, ki stoje za rezultati, bo vse manj ljudi, ki bi razmišljali o novem.“
Omeniti je treba, da je za slušatelje poslovodne šole novomeška industrija zanimiva zlasti zato, ker je zrasla brez tradicij in se je v kratkem času povzpela med največje in najuspešnejše proizvajalce v svoji stroki. Celo vrsto številk in podatkov pa je uvodoma povedal Jože Unetič, predsednik medobčinskega odbora Gospodarske zbornice za Dolenjsko.
R.B.
Po dva dinarčka
Priseči na vse številke, ki so nanizane v tem zapisu, seveda ni mogoče. Osnovane so na ocenah in na statističnih cenitvah rastlinske proizvodnje, v tem primeru pridelovanja krompirja. Povsem natančnih podatkov. tako in tako ni mogoče nikoli izračunati.
Po teh ocenah in statističnih cenitvah smo letos v Sloveniji pridelali 546.000 ton krompirja, kot sporoča republiški Zavod za statistiko, kar je za 5,5 odstotka več kot lani. Zaradi večjega pridelka doma in v drugih republikah letos krompirja ni mogoče prodajati tako dobro kot lansko jesen. Poslovna skupnost za krompir je odločila, da bodo tudi po 20. oktobru veljale že dogovorjene cene. Tako bodo krompir še
naprej odkupovali po 2 din kilogram, v trgovini na drobno pa prodajali po 3,65 din. Teh dveh dinarjev pridelovalci zagotovo ne bodo veseli, saj komaj dobro poplačajo stroške, pri slabih pridelkih pa še teh ne. V razmerah, kakršne trenutno vladajo na trgu s krompirjem, pa bodo lahko veseli, če bodo pridelek sploh lahko prodali.
Zakon ponudbe in povpraševanja torej deluje, in to v dokaj grobi obliki. Stihija še traja, čeprav jo želimo z dogovarjanjem, v katerem pa kmetje premalo sodelujejo, preprečiti. Dodati pa je treba, da je ob dobri letini, kakršna je letos (ki pa je v SRS še vedno za desetino manjša, kot je bilo dolgoletno povojno povprečje), kratkovidno pritisniti s ceno navzdol do borih dveh dinarjev. (Mimogrede: v Vojvodini je še dosti nižja!) Prihodnje leto bodo kmetje, ki imajo v rokah kar 99 odstotkov vsega krompirja, gotovo spet sadili manj. Ob slabi letini se utegne cena krompirja skokovito povečati, morda celo podvojiti. Vnovič bo mogoče slišati graje na račun kmetovega „špeku-lantstva“in spet bo vik in krik zaradi vrtoglavih skokov cen kmetijskih pridelkov (medtem ko visoke cene reprodukcijskega materiala, ki ga potrebuje kmetijstvo, običajno niso deležne take „pozomosti“I.
Kot zanimivost naj na koncu navedemo še letošnje pričakovane hektarske donose krompirja v naših občinah. Verjemite ali ne: na vrhu lestvice 60 slovenskih občin ie Metlika z 230 stoti krompirja na 1 ha, kar je skoraj dvakratni slovenski pov-preček ali toliko, kot krompirja pridelajo na 1 ha v Avstriji ali Franciji, ne pa seveda v Švici, Nemčiji ali na Nizozemskem.
Dobro se je spet odrezalo
Trebnje, ki je s 180 stoti na
šestem mestu, 20. je s 140 stoti Sevnica, 23. Novo mesto, 24. Krško, 25. Kočevje, 45. Brežice, 50. Ribnica in 51. s komaj 100 stoti občina Črnomelj! Zakaj tolikšna razlika med dvema sosednjima občinama, si ta hip ne znamo razložiti.
M. LEGAN
Gradnja se draži
Koliko izgublja tisti, ki z denarjem v žepu čaka na začetek gradnje, bodisi zasebne ali družbene, je mogoče videti iz uradnih izračunov o cenah za stanovanja. Medtem ko je bilo lani v novomeški občini zgrajenih 183 družbenih in 235 zasebnih stanovanj po poprečni ceni za en kvadratni meter površine 6.680 din, pa je 97 družbenih stanovanj, zgrajenih do konca avgusta letos, doseglo ceno 7.514 dinarjev. Pri tem niso upoštevane tržne obresti, ki so za 12.5 odst. višje, kakor so bile lani.
V novomeški stanovanjski skupnosti pričakujejo, da bodo cene stanovanj , v prihodnjem letu spet znatno višje: deloma zaradi dražjega materiala in storitev, deloma pa zaradi stroškov, ki pa na ceno stanovanj pravzaprav ne bi smeli vplivati. Med take stroške spadajo: slab sistem dogovarjala o cenah v okviru koordinacijskega odbora, obremenjevanje s stroški za individualno komunalno opremo. Gradimo tudi na kompleksih, ki zahtevajo za pripravljalna dela in komunalno opremljenost izredno velika sredstva. Res pa je, da so vedno večje tudi z zakoni predpisane zahteve glede opremljenosti stanovanj v soseskah. Tako so obvezna zaklonišča, katerih gradnja je zelo draga, veliko stane zazunanja ureditev itd.
Kljub temu daje poprečna cena za gradnjo stanovanj v naši občini od lani toliko poskočila, pa smo po oceni strokovnjakov še vedno nekje na sredi lestvice med slovenskimi občinami.
R. BAČER
£ V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W^	^
I
PŠENICA V ZEMLJI
Te dni so najbrž že povsod v krški občini posejali seme ozimne pšenice, žita, ki je še vedno dokaj pomembno, četudi ga pridelovalci prodajajo na trgu v manjših količinah. Kot so nam povedali v domačem Agrokombinatu, je bo tokrat največ na 280 hektarjih. Čeprav bi pšenica ob dobri letini lahko dala tudi do 10 vagonov tržnih presežkov, jo bodo porabili kmetovalci predvsem doma, tudi za živinsko krmo. Sicer pa ugotavljajo, da so pridelovalce dokaj dobro oskrbeli tako s semeni kot z gnojili in da se na splošno poraba semen povečuje.
~a pisat* •"
Ocene, analize in najrazličnejše inventure odnosov in stopenj samoupravne organiziranosti združenega dela na Dolenjskem kažejo, da se položaj in vpliv delavcev izboljšujeta, da samoupravne odločitve zvečine niso več izključna zadeva poklicanih krogov“ in da so delavci prenehali biti molčeč, poslušen zbor kimavcev.
Politične akcije, da bi zlomili nosilce starih odnosov, nezaupanja in zaviralnih ideologij", ki so se tu in tam še zadržali na okopih, se frontno nadaljujejo od obdobja do obdobja temeljitih ocen tega, do kod je združeno delo že prišlo z uresničevanjem zakona o združenem delu.
Delavci nočejo biti kimavci
Zveza komunistov se je skupaj s sindikatom in drugimi dejavniki odločila nadaljevati bitko za nove odnose vse dotlej, dokler duh in vsebina tega zakona ne bosta v resnici in do konca prepojila slehernega kota v vseh najrazličnejših samoupravnih sredinah in ne samo v združenem delu.
Kot lahko razberemo iz ocen, je precej tega duha in vsebine že pretočeno v življenje delovnih ljudi na Dolenjskem. Z drugimi besedami povedano: gre za to, da prihaja dejanski interes delavcev močno do izraza posebno v zadnjem času, ko si v tozdih in drugih organizacijah združenega dela odmerjajo svojo lastno prihodnost po meri zakona o združenem delu.
Za kaj je dolenjski delavec zainteresiran, povedo med drugim podatki o novo nastalih ali na novo snujočih se tozdih, sozdih in raznih drugih samoupravnih oblikah, tudi ko gre za povezovanje dela in sredstev. Več tozdov naj bi ustanovili (ali pa so jih že v zadnjem času) v trebanjskem Trimu, v novomeški IMV, zdravstvu, Labodu, tovarni zdravil Krke in šentjemejski Iskri, semiški Iskri, črnomaljski kmetijski zadrugi, Beltu, Via tor ju, če naštejemo le nekatere.
I. ZORAN
27. oktobra 1977
Dan varčevanja
Ob letošnjem 31. oktobru
Hranilniška misel sega daleč v preteklost, saj je že pred skoraj štirimi stoletji Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju. V Hamburgu so pred dvema stoletjema ustanovili prvo splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih zapisala, da je „ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi manjhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrstmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi... “
Ob koncu prejšnjega stoletja so začele hranilnice iz različnih dežel prvič navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 so v Milanu ustanovili mednarodni inštitut za varčevanje in sklenili, naj bo 31. oktober praznik varčevanja po vsem svetu ter da bodo z ustno in pisano besedo širili načela in ideje varčnosti.
Z delom se ustvarja vrednost, z varčevanjem pa se ta vrednost obvaruje in pomnoži. To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje. Zato ni naključje, da varčevanju posvečajo veliko pozornost Vi vseh deželah, posebno pa v državah s socialistično družbeno ureditvijo.
Varčevanje razvija v človeku občutek zmernosti ter ga usmerja k bolj urejenemu življenju. Varčevalec je nasprotnik razsipništva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v korist bodočih potreb. V človeku razvija občutek nesebičnosti, saj varčevalec ne hrani samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih. Vsak, kdor ima prihranek na hranilni knjižici, občuti več neodvisnosti, samostojnosti, samozavesti, varnosti v življenju.
Z vidika družbene skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, saj se prek bančnega sistema denar ponovno vrača v gospodarstvo in pomaga razvijati proizvodne sile ter ustvarjati možnosti za nadaljnji materialni in kulturni napredek družbe.
Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati izjemno pozornost vzgoji varčevalne zavesti posameznikov. Kdor se ne nauči varčevati s svojim premoženjem in s svojimi dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine. Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti
TEKMOVANJE DPM SE NADALJUJE
Društva prijateljev mladine v brežiški občini že nekaj let tekmujejo med seboj. Njihovo delo spremlja občinska zveza ter jih nato nagrajuje po doseženih uspehih. Vse dejavnosti so ovrednotene, da je ocenjevanje čimbolj nepristransko. Program tekmovanja vsebuje izredno razvejeno dejavnost
ORJAŠKA POSODA — Na gradbišče jedrske elektrarne v Krškem so delavci mariboi&e Hidro montaže v ponedeljek ponoči pripekali z Reke 190 ton težko reaktorsko posodo. To je doslej drugi največji tovor. Na sliki ga vidite med počitkom na Čatežu.
Izjeme ne bomo več dovolili
Tudi na področju zaposlovanja so predvidene organizacijske in druge spremembe v skladu z zakonom o združenem delu — Kje je solidarnost?
18. oktobra je bila v Novem mestu skupščina samoupravne skupnosti za zaposlovanje, ki združuje interese petih občin: Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Trebnje in Krško. Krčani, deloma Metličani, v prihodnjem letu glede prispevnih stopenj ne bodo mogli delati po svoje. Tak je bil sklep.
Medtem ko je bila v vseh občinah	0,36 odst. od kosmatih zaslužkov,
te skupnosti sprejeta prispevna stop-	pa so Krčani sprejeli le 0,18-odstot-
nja od avgusta do konca leta 1977	no stopijo; pridružila se jim je še
»Spoznavaj domovino in še bolj jo	boš ljubil”
Osrednja slovesnost, akademija (prej so si slovenski počit-ničarji ogledali Novo mesto z okolico, obiskali nekaj delovnih kolektivov in v avli Doma JLA odprli razstavo »Življenje in delo PZS“) ob 25-letnici Počitniške zveze Jugoslavije in 85-let-nice Počitnice zveze Slovenije je bila zadnjo soboto zvečer v veliki dvorani novomeškega Doma JLA.
Kulturni program so pripravili pevski zbor tovarne zdravil „Krka“, folklorna skupina OŠ Katje Rupena in solista na kitari iz glasbene šole Marjana Kozine. Po slavnostnem go-
f---------------------------------N,
LB: denar za nove obrate „Krke”
Zadnji petek sta imela v Ljubljani skupno sejo koordinacijski odbor za spremljanje ustavne preobrazbe bančništva in izvršilni odbor Ljubljanske banke.
KO je pripravil poročilo o javni razpravi o osnutkih samoupravnih sporazumov o združevanju v temeljne banke in o združevanju z združeno Ljubljansko banko.
Med razpravo o bodočih naložbah je 10 sprejel tudi predlog, da se začne postopek za združevanje investicijskih sredstev za gradnjo Doma slovenskega poli-tično-informativnega tiska v Ljubljani. Celotna investicija bo predvidoma 385,9 milijona dinarjev; prek banke naj bi se zbralo 308,77 milj ona dinarjev, razliko pa bo pokrilo ČGP Delo.
10 je soglašal tudi s predvideno naložbo v novomeški „Krki“, ki namerava v prihodnjih treh letih zgraditi nove obrate za proizvodnjo bazičnih farmacevtskih surovin in zdravil. O kreditu je podružnica LB Novo mesto že razpravljala in za naložbo naj bi zbrali iz združenih sredstev LB 285 milijonov dinarjev, kar je manj od polovice potrebnih sredstev.
voru Marjana Rožiča, sekretarja zvezne konference SZDU, je predsednik PZS Andrej Lesjak podelil priznanja dvajsetim delavcem v slovenski Počitniški zvezi, predsednik PZJ Budimir Lazovič pa je tov. Rožiču izročil diplomo P2J.
Marjan Rožič je v svojem govoru označil velik delež, ki ga ima Počitniška zveza pri negovanju revolucionarnih tradicij, in dejal, da so ..počitniška društva globoko vtkana v našo samoupravno stvarnost, so del našega ustvarjalnega napredka."
Pred akademijo je revija Mladina pripravila okroglo mizo, za katero so razpravljali o problematiki mladinskega turizma. Čeprav so med razpravo načeli vrsto žgočih vprašanj, s katerimi se dandanes srečuje mladinski purizem, ni bilo slišati tehtnih in prepričljivih odgovorov; en sam razlog je za to: skromna udeležba, odgovorni urednik Mladine jo je številčno označil le za malo boljšo, kot pa je mladini namenjenih domov v Jugoslaviji. Najbolj preseneča dejstvo, da je takih domov čedalje manj. V Sloveniji so zdajle samo trije (in tri letovišča), tako da pride na eno ležišče nad štiri tisoč mladih. Kaže, da se naša družba še vse premalo zaveda vzgoj-no-izobraževalnega pomena, ki ga ima mladinski turizem pri vzgoji mladih. Razprava se je dotaknila
Maijan Rožič
tudi vprašanja popustov in prevozništva v okviru mladinskega turizma. Že dalj časa je neustrezno to, da se mladinski turizem v glavnem odvija le v poletnem času, ni pa enakomerno usmerjen čez celo leto. O problematiki vključevanja v mednarodne mladinske turistične tokove pa bo tekla beseda za naslednjo okroglo mizo Mladine.
D.R.
„Beti“ v Metliki kot edina izjema v domači občini.
Delegati so menili, daje to raznolikost mogoče prenašati največ do izteka leta, v prihodnje pa izjem ne sme biti več, ker to izpodbija dogovorjeno solidarnost. Računajo, da bo letos zbranih do konca leta 7,267.000 din. Od tega bo šlo za osnovno dejavnost okrog 5,800.000 din, medtem ko je 1,416.000 din namenjenih za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb.
Potem ko so delegati sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja v obdobju 1976 — 1980 in polletno poročilo službe za zaposlovanje, so se v razpravi zadržali pri bodoči organiziranosti v skladu z zakonom o združenem delu.
V dosedanjih razpravah je obveljalo stališče, da morajo v vsaki občini ustanoviti temeljno skupnost za zaposlovanje, da bodo morali v skupščinah te samoupravne skupnosti sodelovati tudi delegati iz krajevnih skupnosti (tega zdaj ni) ter da naj bi štipendiranje in zaposlovanje urejali na enem mestu.
Poudarili pa so, da bi marali pri ustanavljanju temeljnih skupnosti po občinah izrecno paziti, da se ne bi razbohotila administracija, ki bi pojedla sredstva, namenjena dejavnosti na področju zaposlovanja.
R. B.
PODPORA
MEDREPUBLIŠKEMU
SODELOVANJU
Deset občin iz dveh republik:	Slovenije in
Hrvatske je zajetih v sodelovanje in prizadevanja, s katerim žele doseči hitrejši in skladnejši razvoj manj razvitih predelov na območju	Žumberak—
Gorjanci. To območje naj bi po družbenem dogovoru, ki so ga v predsedstvu občinske konference SZDL v Novem mestu ped kratkim pretresali, proglasili za spominsko območje iz NOB. Prav v teh krajih so namreč slovenski in hrvaški partizani dosegli prvo sodelovanje in se lotevali prvih skupnih akcij, zato je po mnenju predsedstva potrebno nadaljevati tradicijo prijateljstva in sodelovanja. Gre za več skupno zastavljenih akcij, da bi ljudje teh krajev dobili boljše življenjske možnosti z novimi cestami, vodovodi in gradnjami.
Samoupravno že v šoli
Prof. Veljko Troha, ki je predaval mentorjem OO ZSMS v šolah, je poudaril vlogo interesnih dejavnosti
DELEGACIJA SRBSKE GOSPODARSKE ZBORNICE V IMV -20. oktobra sta IMV v Novem mestu obiskala predsednik gospodarske zbornice Srbije Branko Mirkovič in predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič. V spremstvu generalnega direk-toria Jurija Levičnika sta si ogledala proizvodnjo avtomobilov in prikolic. (Foto: J. Simčič)
Mnogi učitelji so še dandanes mnenja, da jim pri vzgajanju in poučevanju mladine niso potrebni nikakršni ..napotki od zunaj“; samoupravljanje v šolah si zamišljajo in tudi izvajajo po svoje — zgolj z redovalnico pod pazduho!
Taka miselnost in delovanje kajpak ne sodita v zdajšnjost, prq ko' slej ju bo treba spremeniti. Za to so se zavzeli tudi mentorji OO ZSMS osnovnih in srednjih šol v novomeški občini, ki so se zavzeli tudi mentorji OO ZSMS osnovnih in srednjih šol v novomeški občini, ki so se zadnjo soboto zbrali na seminarju, ki ga je pripravila OK ZSMS Novo mesto.
Prisotnim je najprej predaval Boris Dular, ki jc orisal pomen samoupravnih odnosov v šolah, bodisi pri
pouku, v razredni skupnosti, izven-šolskih dejavnostih ali v učiteljskem kolektivu.
Franci Kržan je predavanje posvetil problematiki mladinskih ur, ki jih marsikje še sploh ne poznajo, čeprav so prav mladinske ure idealna priložnost za spodbujanje vsakršnih zanimanj in dejavnosti učencev.
Prof. Veljko Troha se ni omgil samo na prikaz razvoja interesnih dejavnosti, pač pa jc temeljito očrtal vlogo slednjih pri oblikovanju mlade socialistične osebnosti. Poudaril je, da prostovoljne dejavnosti morajo biti v šolah, toda drugačne od siceršnjega pouka. Njihov smoter jc oblikovanje mladega človeka za kulturno preživljanje prostega časa. Od tod do vsestransko razvite samo-upravljalskc osebnosti pa je samo korak.
D.R.
11
Pred vajo »Gorjanci V
Vojaška vaja v novomeški in krški občini
V prvi polovfci novembra bo na našem obro j > f novomeški in krški občini, vodstvenoštabna voja . kateri bodo preverili doseženo stopnjo obrambni# P ^ kot jih zahteva lani sprejeti zakon o ljudski obranild ime pove, to ne bodo manevri ~	”''men
marveč skupna vaja štabov in
ime pove, to ne bodo manevri v siceršnjem ?®mfn„mjsijeiie ;č skupna vam štabov in vodstev na podlagi n*lran. vojne nevarnosti. Splošni namen vaje je predvsem ,jstv8)
sko preveriti obrambne načrte, postopke m P * ^ oblastno politična vodstva, štabe teritoriaimoupra^ civilno zaščito, organizacije združenega dela, ?an’\.jgnoSti. interesne skupnosti itd. z vidika obrambne pnp1*
Na vaji bodo preučili tudi problematiko Pre"°”? f-t, nalog stva in družbenih služb v vojno stanje ter še več drug ^ in ukrepov, potrebnih za uspešno vseljudsko obram • ^ pa smo za oceno priprav za »Gorjance '7	J?.^
predsednika ObS Novo mesto in ObS Krško, M31!)3	-	fl
in Silva Gorenca, ki sta hkrati predsednika svetov J„.
obrambo, varnost in družbeno samozaščito v krški občini.
Marjan Simič, predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pri skupščini občine Novo mesto: „To, da terjajo ustava, zakon o ljudski obrambi ter zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah od delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, občin itd. obrambne načrte, ni nič novega.
občine
KMETIJSKI
REFERENDUM
Kmetijska zadruga Ribnica se namerava vključiti kot samostojna delovna organizacija v SOZD ,.Kmetijstvo, industrija, trgovina" (KIT), ki se oblikuje okoli
KiSko-
vseB
pri skupščini „Vedno večja družbenih dejavnik	0t>.
čju ljudske obram£\. stavil' čini je logična
opredelitve, daje S ^ ,jeisodba sestavni in nelocJM alističnega družbenega samoupravna PraV'f!„n0Vi da *
delovruh $udi W občan
samoupravno orgama^L rujejo pridobitve sociali volucije.“	poudai'
Te ugotovitve so M P^ein
jene tudi na lanskem
posvetovanju
in
zborov
ob-
skupnem zasedanju J	^
činske skupščine, izčrpno iazSrIj®n^neS le nek« ljudske obrambe. Dan	^
mesecev za tem, lah	vseh
mo znaten napredek ^ ^
Maijan Simič: pokalo sicer ne bo ...
Načrti torej so, v vaji, ki je pred nami, jih bomo preskusili. Seveda ti načrti niso pripravljeni samo za primer vojne, predvidevajo tudi ravnanje v primeru elementarnih nesreč, skratka: sestavljeni so tako, da bi lahko primemo ukrepali ob kakršnikoli nevarnosti.
Zato se nam je zdelo primerno - ne gre za kakšen izreden ukrep - rutinsko preveriti, kako bodo v umetno postavljenih pogojih vojne, naravne nesreče itd. ravnali ljudje, ki sta jih zakona postavila na vodilna mesta. ..Gorjanci ’77“ so vodstvenoštabna vaja občin Krško in Novo mesto. Ce rečem občin, je ra-zumj ivo, da bodo v vaji sodelovala tudi za izredne prilike zadolžena vodstva nekaterih krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, ustanov, družbenopolitičnih skupnosti itd.
Ob ..Gorjancih ’77“ bomo vsi branilci. Ob času X bomo dobili podatke o sovražnikovem namenu in dejavnosti. Sprožil se bo naš obrambni sistem, vendar samo v štabih. Vemo namreč, da je na papirjih vse lepo napisano, zdaj pa nas zanima, kako bi ravnali v konkretnem primeru te ali one nevarnosti ter nesreče. Vaja bo gotovo dragocena izkušnja, čeprav pokanja ne bo. Se enkrat je treba namreč povedati, da gre za vodstvenoštabno vajo. Jasno se bo pokazalo, kdo je sposoben ali nesposoben, preverjan bo sistem zvez, koordinacije, budnosti, preverili bomo nekaterih vrst opremo itd.
Zanimivo je morda, da bo vaja tekla v treh etapah. Prva faza bo pripravljenost, druga etapa bo sovražnikov napad, v tretji fazi pa bomo preverili našo pripravljenost v primeru sovražnikove okupacije.
Po končani vaji bo temeljita analiza. Vedelo sc bo, kako daleč smo prišli z uresničevanjem zakonov o ljudski obrambi, družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.“
Silvo Gorenc, predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito
področjih, tako v P^ j“avsebh
Liranosti, v kvahtetnej^,
ni obrambnih pnpra jgijaln« v ter v izboljšanju^^ osnove ljudske °b . ustv# za obrambo pa lzra"Jdi- čejffl nost širšega kroga ti še niso zaziveli	^
zacijah in skupno^ k polj aj o odločnejši P raint>e. družbljanju ljudske0 d0*-Znaten napredek je ^
žen tudi v vsebrnim^^
obrambnih načrK" kiaj«VI’?
lovnih organizacijah ojjtič-
deupnostih m
nih orgaruzaerjah. O	*
črti sami po sebi ac ^ lo celovite obram*f ujub‘e0’ nosti in sposobnosti ^
pa je doseženo	^
zadovoljivo. Z ukrep	j, v
ljenost je	postopal
občini zagotovljen ^tned^.
organiziran preho	org^
bene skupno^	Jdosežen^
zacijo. NaJye .^torialne obf^
na področju tento	^
|>
otamte priprave ^ ^
boljše
h^jši razvoj »go
dosedanjo „ih načrtov smo us^ v* voljive orgamza^J za uč>n
in materialne pog^f^odr.
vitost splošnega
ra. Ta štabna^
priložnost » P 0brambI^ „ri-
m usklajenosti^ i„ <V
«*• TEJ?;
alnih pred vi
vojnih razI1,e jjadro' ti
nost za preizkus; bo,lkrati
ran osti r- skupn organizacij m
pošast,
Ljubljanskih
žc c takU?1 besed ko:
niki so se zborih stnnjat vanjem
- >b0 m Zadnja Vl"w se b°!?°
vanjem. „„mbra> f -o padla l3. no fcrendu ^ju 1
zadrOnOJn*«,?
čali za ali P
KIT.
p lsnva
,	'	V
m
odmevi
MIMO JE PETDESET SKUPNIH LET - Zajčeva iz Klečet pri
‘"o, D, 'novo m zaru-%0	bolj ali manj pa-
80 bm v modi i^K,m,ra2ni načini ob-f%ci y ^.čenja, zdaj pa je v , sih že	^sicer v drugih
tali d»fno P°zaMieni) Tar-Tafltm.kiso l* <& «« v Ribnici, /*“» mladih, Sov^0^ oz- Solarjev.
Priiator Tarzanova juna->^»tvo z živalmi
Slov £ J-e,bil mladim všeč KVi 1.L- °OJIU klic ---
so sicer nikoli pre-bnico spremenili v
VT^ni,ni
, * Minovi
e razliva na plo-pitna voda! Taki najbrž izvira pa naftni mo-
•ZPOLNIU SMO DOLG
t»,CJ?den smo imeli športni ** da bi se za žogo 'M	igrice, smo se lotili
tiaju 1! ov padlih partizanov. Ilij v,,: °. We spomenike NOB v ^ovTnL,*cuPnost'- Učenci 5. 5*.*estnl«i • na Jamo m v Stavčo % >,	s.°.M povzpeli na Ple-
j»eh«Jj »'li spomenik Tomšiči* J** Frato in v Veliko ^iov n °jPravili učenci sedmih marljivih iz zad-^ proti ?a,®emletke pa je kre-?AU,fČam h v Lipje- Kar ^»em vrhu’ Sm° P °8 02 kovali na
■»»i “**« v prelepi jesenski ^mno izpolnili še naš
KRINKA HRQVAT, 8. a OŠ Žužemberk
Tarzani v Ribnici
* tudi ribniška, hitro je novo in zani-bolj ali manj pašo bili v modi razni načini ob-
bil mladim všeč .. Mic oziroma nje-Jih zdaj mladi po-
\ - Če bi vrati pred ulici v No-nafta, arab-bi pokali peska za se dan in noč
mo-nemar. (Fo-
Ekipa Radiokluba Jskra“ iz Semiča med postavljanjem novega pretvornika na Mimi gori.
Takemu življenju zapisana
Zlata poroka Janeza in Marije Zajc iz Klečeta
Janez in Marija Zajc iz Klečeta	še redno kosi in s konjičkom sprav-
pri Žužemberku sta v soboto, 22.	lja domov, mama pa gospodiči in
oktobra, po 50 letih skupnega življe-	opravlja lažja dela na polju. „Take-
nja zopet stopila pred matičarja v	mu življenju sva se zapisala. Dokler
Žužemberku.	bova	pri	moči, bova delala. Le da bo
„Veselih in lepih trenutkov je	zdravje!"	p* vi in
bilo malo. Niti enega se ne sporni-	PAVLIN
njam. Ko so ročice postale roke in hrbtenica dovolj močna, sem začel v kočevskih gozdovih. Podiral in sekal sem debela in dolga debla in kuhal oglje za trgovce. Za sol sem zaslužil, za moko pa je bilo že premalo.
Potem sem srečal Marijo in odločila sva se za skupno pot Nič nisva imela. In ta nič seje vlekel za nama, dokler ni odšel z doma peti najin otrok. Vsi so se izučili in postali svoji gospodarji. Moja sreča so tako le najini otroci, ki so kljub bedi in pomanjkanju zrasli in danes dostojno živijo,“ je ob jubileju v eni sapi, kot bi se pripravil, povedal 74-letni Zajčev ata, čeprav je bilo ženi Mariji ob njegovi iskreni pripovedi in navzočnosti otrok malo hudo.
Le malo pogovorov s starejšimi gre mimo vojne. Tudi Zajčevo družino, katerih poslopje je prvo v vasi Klečet, so partizani med vojno večkrat obiskali. ,.Kuhala sem zanje, celo za štab partizanske vojske. Čeprav sami nismo imeli, smo delili z njimi. Partizanka Meri, ki sem jo skrila pred Nemci, naju še danes obiskuje,** je hotela preusmeriti pogovor, ki ga je pričel oče, in dodala, da le ni bilo tako hudo. „Tudi zapela sva včasih. Res je bilo teh pevskih uric malo, toda takrat smo na vse hudo pozabili.** In mami so se zasvetile oči, kot da se je ob tem še nečesa spomnila.
Danes, ko jima tudi slovesna praznična obleka ni mogla zabrisati sledov preteklosti, sta v krogu domačih vesela. Sama sta na manjši kmetiji, sama sejeta in sama žanje ta. Oče
Člani Radiokluba „Iskra“ iz Semiča YU3 ACA so predali svojemu namenu ob krajevnem prazniku YU UKV FM repeti-
DOM MAJDE ŠILC: VELIKO KROŽKOV
Kljub prostorski stiski se gojenci novomeškega Dijaškega doma Majde Šilc ukvarjamo s številnimi izvenšolskimi dejavnostmi. Najprej moram omeniti zarn-manjc za šport, saj gojenci že vrsto let sodelujemo na domi-adah. V letošnjem šolskem letu bo tako srečanje v Novem mestu, zato pespeseno deluje tudi krožek ročnih deL Ustanovili smo krožek OZN, gojenci pa so vključeni tudi v marksistični, novinarski, pevski, dramsko-reci-tacijski in liteiami krožek. Slednji pripravlja izdajanje glasila „Mladi v domu“, v katerem so objavljeni tudi prispevki članov novinarskega krožka, ki se sestajamo vsak teden. Pogovarjamo se z obiskovalci doma, borci X. ljubljanske brigade, narodnimi heroji, družbenopolitičnimi delavci in književniki ter dopisujemo v časnike. Pri delu nam pomagajo novinarji, sodelujemo pa tudi s foto krožkom.
MILENA HROVAT novinarski krožek Dom Majde Šilc
tor (pretvornik) 4N3NM na Mimi gori QRA ldcator HF25C. Pretvornik je enolokal-ni FM in dela na kanalu R5. Vhodna frekvenca je 145, 125 MHz, njegova izhodna moč pa je 10 W.
S tem pretvornikom je omogočeno radioamaterjem.Dolenjske in Bele krajine, da vzpostavijo zvezo z radioamaterji po vsej Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem. Še posebno velik je njegov pomen za SLO.
Radioklub ,,Iskra“ iz Semiča se zahvaljuje za denarno pomoč vsem delavcem „Iskre“, posebno direktorju in članu radiokluba tov. Jožetu Kočevarju, ki sta pobudnika za postavitev tega pretvornika. Svoj prispevek je dala tudi uprava PTT Novo mesto, ki je omogočila postavitev pretvornika v njenih prostorih na Mimi gori. Prav tako se zahvaljujemo Radioklubu iz Novega mesta.
Vsem radioamaterjem želi radioklub „Iskra“ iz Semiča (YTJ3ACA) veliko lepih QSO (zvez) s pomočjo pretvornika na Mimi gori.
OSKAR ČAS Semič 9/a, 68333 Semič
Priprave za igre
Ljubljanska armijska oblast se je odločila, da bo imela športno prvenstvo za leto 1978 konec maja v Ribnici in Kočevju. Igre bodo trajale teden dni. Oba kraja imata že precej športnih površin in zaprtih objektov, telovadnic, bazen, hale itd., nekaj pa jih je potrebno preurediti in dograditi.
Ob armijskih igrah pa je potrebno poskrbeti še za marsikaj, da se bodo gostje in gledalci pri nas prijetno počutili. Oba kraja naj pokažeta, kaj zmoreta na polju društvenega dela in življenja.
V Kočevju se bo sestal v začetku novembra poseben odbor TTS, ki pripravlja organizacijo razstave o razvoju telesne kulture (804etnica) v Kočevju, telovadno akademijo in drugo. Odbor bo z ostalimi organizacijami v mestu uskladil program prireditev v Kočevju, nato pa ga bo potrebno uskladiti še s programom prireditev v Ribnici. Dokončno usklajevanje bo možno šele, ko bo znan razpored športnih tekmovanj in iger JLA.
Seveda lahko že zdaj opravimo precej drugega dela. Tako je treba čez zimo pripraviti material za razstavo in vaditi za akademijo. Če začenomo takoj, bo dovolj časa, da pripravimo ies kakovostne prireditve.
ANREJ ARKO
MUČNO ČAKANJE NA ASFALT
Čeprav je denar zagotovljen in pogodba podpisana, vaščani Bereče vasi, Lokvice in prebivalci metliškega Brega revolucije že dalj časa zaman čakajo, da bodo dobili tako želeni asfalt. Novomeško Cestno podjetje vedno najde tak ali drugačen „tehten“ izgovor, da stroji ne pridejo v te kraje. Ljudje so še toliko bdj jezni, ker so vsa dela do asfaltiranja opravili sami, s svojim denarjem in prostovoljnim delom. Skupaj gre za slabe 4 km asfalta na povprečno tri metre širokem cestišču. Če se taka delovna organizacija, kot je Cestno podjetje, toliko časa izmika podpisanim obveznostim, to zanjo prav gotovo ni lepo spričevalo. Ko bo ceste zametel aieg, bodo res imeli tehten vzrok ..
VABILO
Ob 35-letnici USAOJ vas vabimo, da se udeležite srečanja skojevcev v Krupi v Beli krajini. Srečanje bo 29. oktobra s pričetkom ob 10. uri.
Republiška konferenca ZSMS
Žužemberku Pavlin)
sta v soboto zopet stopila pred matičarja. (Foto: J.
POPRAVEK
Pri podpisu pod fotografijo, objavljeno v prejšnji številki na tej strani, „Srebro kozorogom*, je ti-skarski škrat zamešal, da je festival v Slovenj Gradcu organizirala tudi „FKK sekcije Diane za Kočevsko**, pravilno pa bi moralo pisati „za Koroško"
SREČANJE V CELJU — 22. oktobra je bilo v tehniškem centru v Celju srečanje kkibovcev OZN 'a vse
Slovenije. Organizirala sta ga RK klubov OZN in občinska konferenca klubov OZN Celje. Udeleženci shoda so počastili svoj praznik, dan združenih narodov s kulturnim programom na srednji tehniški šoli v Celju. Srečanja so se udeležili tudi člani klubov OZN in kočevske gimnazije, osnovne šole in centra poklicnih šol (na fotografiji). Klubovd so si ogledali tudi Celje in njegove zgodovinske ter dmge zanimivosti. (Foto: J. Podržaj)
ej NOB na Dolenjskem: da ali ne?
so prepričani, da bi to ne smelo biti vprašljivo, saj s tem izpolnjujemo dolg do žrtev fašističnega
nasilja
hiranje zgodovinskega gradiva in sredstev za oddelek muzeja. Prizadevni člani odbora aktivistov OF “li drugod po Sloveniji se trudijo zbrati čimveč, sredstev. Znano je namreč, da je prvotni načrt pomanjkanjf sredstev - zmanjšan kar za 300 m2, velika škoda.
na Dolenjskem revnih, na žalost še razvitih krajih v parti-in obveznost zarespotreb-akcijo, saj sc s svetlemu spominu soborccv, ki so žrtvo-ptepričani, da ne Tega njihovega za-izigrati. Res je, da lov« ■tUd' žrtve drugih,
•'•Ji in Jugoslaviji niso »m zgovorno pričajo tovarne, ceste "inoge od njih nosijo
njihova imena, vsa pa bi nujno morala biti vpisana v tem našem novem oddelku Dolenjskega muzeja NOB, saj je to najmanj, kar lahko za te naše tovarišice in tovariše storimo.
So med nami tovarišice in tovariši, ki so se z vso vnemo lotili tega dela, so pa tudi taki, ki na akcijo v celoti gledajo podcenjevalno, celo s posmehom. Neprestano poudarjajo, da bi morala Dolenjski muzej zgraditi država, družba, češ da je Dolenjska to zaslužila.
V delež Dolenjske nihče od nas ne dvomi, toda vprašanje je, kako naj v letu 1977 zgradi naš muzej
država, ko pa je vendar jasno, da smo ta država mi sami. Pozni smo s predlogi in akcijami, cene so v teh letih močno zrasle, slike iz NOB pa so, na žalost, marsikje strašno zbledele ...
In kako napreduje zbiranje sredstev, s kakšnimi infoimacijami razpolagamo, odkod ideja, da široko razpredemo mrežo zbiranja sredstev?
V	celotno akcijo se je zelo aktivno vključil okrožni odbor aktivistov 01; bivšega novomeškega okrožja s svojimi podokrožnimi fri rajonskimi odbori. Samo podokrožni odbor aktivistov OFpodokrožja Mina peč - Žužemberk je do sedaj zbral oglasov v vrednosti 37.000 dinarjev (5.000 Mercator, 5.000 Litostroj, 5.000 Ilirija Vedrog, 5.000 Avto-moto zveza, 2.000 Hektro Ljubljana okolica. Narodna banka 5.000,
Tosama Domžale 10.000), obveznic za ceste za nad 100.000 dinarjev (B. Osolnik 7.500, M. R. 5.000...), prodal blokov v vrednosti 24.000 dinarjev (samo na srečanju aktivistov podokrožij Trebelno in Trebnje letos na Mimi so jih kupili za več kot pol milijona starih dinarjev). Posamezniki so jih kupili po 8 pa tudi 10 po 100 dinarjev. V Celju je zbranih skoraj 30.000 dinarjev prostovoljnih prispevkov v gjavnem med dolenjskimi partizani in po zaslugi prizadevnosti Cveta Pelka iz Podturna.
Seveda od nas nihče ne misli, da se s takim zbiranjem lahko zagotovi celotna vsota za izgradnjo prepotrebnega regionalnega muzeja na Dolenjskem. Menimo pa, da s tem dajemo svojo podporo, svoj delež celotni akciji in želimo vključiti sle-
hernega, ne samo borca, partizana -aktivista, ampak vsakega državljana, ki mu je spomin na žrtve, na celotno NOB drag. Malo je držav na svetu, ki se lahko ponašajo s tako svetlo tradicijo, kot je naša, in zakaj ne bi zanamcem ohranili njene podobe tako svetle, kakor je bila?
Od delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti so sc do zdaj vključile v glavnem novomeške, za kar jim gre zahvala in priznanje, prav pa bi po našem mnenju bilo, če bi se tem prizadevanjem odzvale tudi druge. Zakaj? Zdi se nam, da bi težko našli kraj, odkoder ni bilo partizana, ki bi ne bil vsaj enkrat na Dolenjskem h v Beli Krajini. Prav tako menimo, da je redka delovna organizacija, la ne bi imela v svojih vrstah vsaj enega dolenjskega partizana. če bi vsaka taka organizacija prispevala samo (vzemimo minimalno vsoto 100 din), bi tako mimogrede zbrali 500.000 dinarjev. Tistih 100 dinarjev pa večkrat mimogrede porabimo za manj važne zadeve in bi verjetno lahko še povečali številko vsaj za dve ničli in tako povečali celotno vsoto. Tudi občine bi lahko prispevale prek svojih organizacij,
kajti borci, partizani - aktivisti so svojo zavest v glavnem pokazali med NOB in z današnjim deležem.
Čas teče, več ali manj vse pokrajine - regije imajo svoje muzeje NOB, Dolenjska ne. Zakaj? Ga morda ne potrebuje, ali pa - ga ne zasluži? Se kako ga potrebuje in zasluži!
Vsem posameznikom, družbenopolitičnim organizacijam h organizacijam združenega dela, ki so akcijo kakorkoli podprli, iskrena hvala v imenu vseh tistih, ki so padali po dolenjskih gričih in hostah, v imenu njihovih žena in otrok, še posebej partizanskih mater; vsem ostalim pa prisrčno vabilo, da po svojih močeh podpro izgradnjo muzeja - spomenik«. NOB celi Dolenjski, oziroma vsem, ki počivajo po dolenjskih grapaih in doleh - v večno zahvalo, trajen spomin in nenehen opomin bodočim rodovom.
PODOKROŽNI ODBOR AKTIVISTOV OF ZA POD-OKROŽJF. MIRNA PEČ ŽUŽEMBERK
Za praznik glas po etru
Darilo radioamaterjev za krajevni praznik Semičanov
MFfPffiS
L
i
Gradnja zdravstvenega doma v Semiču.
"s.’	‘••iv
Letos so v semiški krajevni skupnosti asfaltirali 9 km cest.
PRAZNIK SEMIČA IN ISKRE
Občani krajevne skupnosti Semiča bodo letošnji krajevni praznik proslavili z novimi delovnimi zmagami, ki so jih dosegli s skupnimi prizadevanji in kolektivnim delom. Med največje uspehe štejejo novih devet kilometrov asfaltiranih cestišč, ki so jih zgradili s prostovoljnim delom in s pomočjo občine Črnomelj. Po dogovoru z občino so občani pripravili teren in utrdili trase, krajevna skupnost je prispevala gramoz in razstrelivo, prevoze in težaška dela so opravili vaščani sami, medtem ko je stroške za asfaltno prevleko krila občina. Da so se vsi vaščani zavzeto vključili v prizadevanja za napredek pove tudi dejstvo, da ni redko gospodinjstvo, ki je prispevalo tudi po več kot milijon starih dinarjev in od 500 do 1000 delovnih ur, poleg vseh ostalih prispevkov in dajatev. Krajevna skupnost pa je dala za obnovo in zgraditev cest preko 10.000 kubičnih metrov materiala iz krajevnega peskokopa.
Krajevna skupnost Semič zajema 52 vasi s 3600 prebivalci. Letos so modernizirali ceste v Vinji vrh — Brstovec, Krupa — Movrna vas, Osojnik, Kal, Starihov vrh, trenutno pa so v gradnji oz. modernizaciji še ceste v Kot, Nestopljo vas in v Lipovec. Skupna dolžina moderniziranih cest bo tako skoraj 9 kilometrov, vsa dela pa naj bi bila zaključena do praznika. Poleg tega je krajevna skupnost Semič ob pomoči Gozdnega gospodarstva — obrata za kooperacijo TOK iz Črnomlja na novo zgradila makadamsko cesto Smočka - Luža — Pribišje z odcepom na Smuk v skupni dolžini 3 kilometre.
Pri tem so precej pomagali tudi občani in lastniki gozdov. Z izgradnjo cest so te vasi dobile boljšo povezavo s središčem krajevne skupnosti.
sredstva za gradnjo pa so za blok s 15 stanovanji zagotovili iz solidarnostnega sklada, blok s 14 stanovanji pa se gradi za trg — večino teh stanovanj bo odkupila Iskra za potrebe svojih delavcev. Kljub novogradnji pa stanovanjski problemi v Semiču ne bodo v celoti rešeni, saj so stanovanjske potrebe mnogo večje od možnosti. Obenem s stanovanjskimi bloki bo zgrajen tudi prizidek, v katerem bo poslovala ekspozitura Ljubljanske banke, kar bo za vse krajane pomembna pridobitev, saj imajo sedaj delavci večne probleme pri dviganju denarja s hranilnih knjižic na poštni blagajni, ki je odprta le do pol treh popoldne. Tako niso redki primeri, ko morajo delavci po svoj denar.v Črnomelj, če ne uspejo v pol ure priti od tovarne do poštne blagajne.
Posebno težko pa občani pričakujejo dograditev zdravstvene postaje, saj so sedanji prostori, v katerih „obratuje" ambulanta, za ta namen neprimerni. Vse te gradnje bodo predvidoma dokončali do konca letošnjega leta.
PARTIZANSKA
MAGISTRALA
GRADNJA STANOVANJ, BANKA, ZDRAVSTVENI DOM
Ko govorimo o semiški krajevni skupnosti, ne moremo mimo partizanske magistrale, to je ceste, ki bo povezovala Belo krajino vse od Kolpe do Črmoš-njic z asfaltno cesto Podturen — Soteska — Ljubljana. Gradnja te ceste dokaj hitro napreduje, zato lahko verjamemo napovedim, da bodo dela zaključili v avgustu prihodnjega leta. V tem času več ekip dela na terenu od Kota do Črmošnjic, nedvomno pa je graditeljem lepo jesensko vreme zelo naklonjeno, tako da ni zaostankov. Ko bo partizanska magistrala zgrajena do konca, bodo tudi večje možnosti za razvoj turizma tako zimskega v Črmošnjicah, kot letnega na kopališčih ob Kolpi.
V Semiču sta trenutno v gradnji dva stanovanjska bloka s skupno 29 stanovanji, denarna
GASILCI, AKTIVNOST MLADIH
Letos so v Semiču tudi obnovili gasilski dom. predvsem so
uredili notranjost, ki bo odslej lahko služila tudi drugim namenom, ne le sestankom gasilcev.
V praznovanje krajevnega praznika se bodo vključili tudi radioamaterji oziroma njihov klub ISKRA, ki bo za praznik izročil namenu amatersko relejno postajo „repetitor" za UKV na Mirni gori. Radioamaterji so s svojimi aparati povezani z vsem svetom, za svoja prizadevanja pa so dobili že več priznanj z različnih koncev sveta. Mladi se tako spoznavajo z osnovami elektro- in radiotehni-ke in se lažje odločajo za razne tehnične poklice, kar pa je seveda tudi v korist tovarni, saj ta tudi na tak način izobražuje svoje bodoče kadre. Prostore imajo v starem otroškem vrtcu, kar za njihovo dejavnost in tudi za druge dejavnosti tehnične kulture zadošča, in mladi so zadovoljni, da imajo svoje prostore. Mladinske organizacije v krajevni skupnosti Semič ni, saj je vsa mladina, ki je zaposlena, organizirana v dokaj močni mladinski organizaciji v ISKRI in v semiškem obratu IM V. Ti dve organizaciji zajemata večino delavske mladine in tudi organizirata razne aktivnosti mladih — od delovnih akcij do sodelovanja na kulturnih prireditvah v krajevnem in občinskem okviru.
Aktivno je tudi prosvetno društvo „Jože Mihelčič", predvsem s svojo folklorno skupino, ki neguje stare običaje, kot je semiška ohcet in nastopa vsako leto na Jurjevanju v Črnomlju. Potujejo pa tudi na nastope v druge kraje Slovenije in v druge republike na folklorne festivale (nastopali so tudi na Ohridskem festivalu).
Dramska sekcija vsako leto naštudira vsaj eno igro, s katero se predstavijo občinstvu v Semiču in po drugih krajih Bele krajine. Kino sekcija pa skrbi za predvajanje filmov na rednih filmskih predstavah dvakrat na teden.
Aktivna je tudi strelska družina, medtem ko je delo na drugih športnih področjih zaradi novega sistema in reorganizacije nekoliko zamrlo. Partizan
je že trikrat organiziral „semi-ške igre", na katerih se po vzoru televizijskih „iger brez meja" pomerijo med sabo tekmovalci sedmih ekip. Ta zanimiva turistična športna prireditev je popestrena tudi s šaljivimi točkami in je dobro obiskana.
Prosvetno društvo je letos organiziralo tekmovanje belokranjskih harmonikarjev, ki je lepo uspelo, tako glede kvalitete izvajanja kot tudi po številu obiskovalcev.
ISKRA VTEM LETU
Ko govorimo o krajevnem prazniku, ne moremo mimo Iskre, ki je največ pripomogla k razvoju kraja in širše okolice. V Iskri se je letos na novo zaposlilo preko 200 delavcev, tako da jih je sedaj skupno preko 1300, od tega večinoma ženske. Kljub izredno uspešnemu poslovanju v tem letu predvidevajo za naslednje leto še povečanje proizvodnje za 20 odstotkov, zaposlili pa bodo še več kot 100 novih delavcev. Letos so se predvsem organizacijsko prilagajali novemu zakonu o združenem delu, vsebinsko pa bo potrebno odnose razviti v prihodnjem obdobju. Tu bodo veliko breme nosile družbenopolitične organizacije v Iskri.
NOVE INVESTICIJE
Lani in letos so v Iskri veliko investirali v opremo in boljše stroje po investicijskih programih v skupni višini 60 milijonov dinarjev. V tem znesku je zajeta tudi izgradnja novega obrata družbene prehrane, ki bo zgrajen do konca leta. Stari objekt, v katerem je bila menza, pa so prestavili v Črmošnjice in ga bodo uporabljali za rekreacijo delavcev.
Osebni dohodki zaposlenih v semiški Iskri so se letos dvignili za 30 odstotkov, s tem pa se je seveda dvignil tudi osebni standard delavcev.
Ves čas obstoja je tovarna sama skrbela za svoje kadre. Tako imajo tudi letos na vseh šolah 70 štipendistov, ob delu pa se izobražuje 43 zaposlenih.
Slavje na Krupi
V soboto, 29. oktobra, bo v vasi Kropa ve slavje. Odkrili bodo spominsko obeležje v KI' kjer je med vojno deloval Pokrajinski komite o ter izročili prometu modernizirano cesto Krupo in Movrno vas. O prizadevanjih vaSjan0.noSt napredek svojega kraja in o pripravah na slove smo se pogovarjali z vaščanom Krupe Mila Jurejevčičem in Tonetom Mainaričem.
„ Vaščani Krupe in Movrne vasi smo se dogovorili za skupno akcijo pri asfaltiranju ceste, ki povezuje ti dve vasi. Takoj smo poprijeli za delo in že lani opravili zemeljska dela ter utrdili traso. Gramoz smo dobili od krajevne skupnosti, prevoze in strojna dela pa smo plačali iz zbranega denarja. Vsa ostala dela pa smo vaščani obeh vasi opravili z udarniškim delom. Vsi krajani so bili zelo prizadevni in vsi so tudi prispevali denar, mnogi pa so tudi brezplačno odstopili del svojega zemljišča za razširitev ceste. Vsi krajani so zavzeti za napredek kraja, zato ni čudno, da so vsi enoglasno sprejeli svoje naloge in prevzeli delo.
Za proslavo, ki bo v soboto, pa so se predvsem angažirale ženske.
Dogovorile so se o nat* nnhpna ni 00KIV
gah in nobena m ^ ^
n Ha pomoči, sat• zelo želimo, da bt nost ob tako pomef nem trenutku uspela. Dohodek odpj slave bo do zacfrJ/^5 .
narja namenjen za .
/Idija
električno napeljavo, ^
si vsi vaščani želimo, bi čimprej dobili pričakovani trifazni Sedanji enofazni ze go ni več Pfimere!1'hap ne zadostuje P°tr j jnj. sodobnega
stva, kaj šele da d'P L njal kakršne kol' ^ stroje. Prizadevam ^
dob«* razsvd'
VOUOVUU,	■	,	tu
Ijavo in telefon, v bi prispevalo k napr ^
tudi, da bi vasi -vodovod, javno ra
življenja na vasi, s tel1>
pa bi se tudi izbom ^ perspektive mladih,
več zofi
potem ne bi me. ščali rodne vasi m Kn
tij.M
CESTA SEMIČ - VRTAČA
Ob široki akciji modernizacije vaških cest in poti pa še vedno ostaja nerešeno vprašanje najbolj prometne ceste v krajevni skupnosti, to je ceste Semič — Vrtača v dolžini enega kilometra. Ta cesta je zaradi ozkega cestišča in ovinkov zelo nevarna in je terjala že več prometnih nesreč, za sedaj nassrečo brez žrtev. Obnova te ceste je zajeta v programu javnih del za 5-let-no obdobje v občini, načrti za cesto pa so že izdelani. Delavci Iskre in drugi občani želijo, da bi bila ta cesta gotova v prihodnjem letu, saj bi bilo s tem odpravljeno nevarno ozko grlo v tem delu občine.
KMETOM VEČJO
Občani, ki se bav?Jviti gradništvom, želijo 0 nograde na bolj s osnovah, zato je leto ^ skupnost organizirala P .^jh stavo in pokušnjo belokr3^
vin, ki je bila obogaten* jr davanji priznanih s j pila
stmknvnost naj M-
UdVdlIJI	— —	.	uj	v
kov. Strokovnost naj^ tudi v bodoče osnova .gyiit
tudi v bodoče o»nu -no in sodobno pridelovanj ^ na tem območju ter ^
na tem območju	^
nizacijo dotrajanih vi rfp ki jih predvsem mladi 9 m ji obnavljajo, pri tenl„ norn0^ kujejo večjo strokov „tjjsk8
ujejo večjo stroKuv-■ tjjske s strani črnomaljske
zadruge- MARKO KL|Ni
V Iskri gradijo nov obrat družbene prehrane.
Gradnja stanovanjskih blokov in ekspoziture Ljubljanske banke.
umittuu
Prodajalna v Metliki.
Avtomobilski servis v Novem mestu.
Prodajalna v Trebnjem.
30 LET TRGOVSKEGA PODJETJA „NOVOTEHNA" NOVO MESTO
Uprava podjetja in trgovina v Novem mestu.
Skladišče „Novotehne" v Bučni vasi.
težka je bila pot samorastnikov
* vefnSet *et v primerjavi %T?jo res ni dolga j ‘0da ob misli na tri-®tno delo in razvoj jL.J?0djetja se utrne >1 qrPri,i a grenka misel ^eve sPomin na težke
i bi|a n®ukoy Poti' ki ne °*' Premagana ..trine" • rave dolenjske ^avčpu-ri 2a9r'zenosti, ki v ’^kem ' 2avesti v vsakem -Mora’ trenutku kliče: Sil« uspeti!" Korak 11 sko2 6a iSmo se Prebija' l^lie i«S' bežno zaznali jih «; sre^° °b uspehih, ^ Čal^ ni ^ilo malo, Nogo a*e so nas nove ^ve ^.pred nami so bile
Hive e'v1f,Viduez nepre'
im Vk,Jub vsemu S&!i- usPeli smo S na5- kar danes smo.
Pot še ni konča-
T.'
?fe,°
„ii* li' mini1
r*
isK'11
f
bil* iift- ijnej
:HNA"Podjetje "N0‘ '^sta, l: , iz Novega
^letnicn °? s,avi tride-
H dela	^Piega obstoja
li° skrL2rasl° iz resnič-
^noviia začetkov.
H	je bilo 15.
i! Ie*nina" z imenom J Po S • toda že kma-
L°djetie ^ar,ovitvi je bilo
-<offn'
h.j-	,« so mu na-
zirano, in
fskrba'^T n?vo ime:
l'?o|g0 Judi to ime se *'h se : držalo, po dveh ;>lo Podjetje preime-!C; | > * -.Servis", in je i \	Preskrbovati
5 >2žJ.UStrij0' obrt in
# £ blagom ?nino'tehnič' ■p iSrial0t^ gradbenim U	2e	leta 1952
i ^ ka6ttrta reor9aniza'
Sl’0 spet ie P°dJetie
iSSrS Prvot"°
C N bo i ln razširien |S in 5"s!0Vania na de-& je ^Jbno. Do tega M trn. J.etie poslovalo So -ko podjetje za °la9a na malo.
Peta reorganizacija podjetja je sledila leta 1965, ko je. dobilo podjetje ime NOVOTEHNA, in pod tem imenom posluje še danes. Preimenovanje podjetja so narekovale okoliščine, kajti dotedanji naziv Železnina je bil neprimeren zaradi močnega razvoja po letu 1960, ki je obenem tudi prelomnica za začetek poslovanja v širšem dolenjskem in slovenskem prostoru.
Iz ustanovnega dokumenta je razvidno, da je sam začetek poslovanja podjetja v letu 1947 imel osnovo le v sami ustanovitvi, ne pa tudi v dodelitvi ali na kakršen koli drug način danih osnovnih ali obratnih sredstev. Ravno zaradi tega vse do leta 1960 podjetje ni moglo razviti svoje dejavnosti v tolikšni meri, kakor so takrat narekovale potrebe, nič manj pa niso ovirale razvoja stalne, takrat moderne reorganizacije. Po letu 1960 pa ni bilo več mogoče kljubovati raznim, že takrat močnim, delovnim organizacijam trgovske stroke. Zato je moralo priti do reorganizacije, ki je vsebovala vse elemente pospešenega razvoja, tako v prodaji na veliko, kakor tudi v prodaji na malo. Da bi dosegli želene cilje, so najprej odprli nekaj novih trgovin za prodajo na malo v Novem mestu in v drugih krajih zunaj novomeškega območja, obenem pa so ojačali tudi prodajo na veliko in sicer z uvedbo potniških služb na področju Slovenije in Hrvatske za prodajo vseh vrst blaga: železnine, elektrotehničnih aparatov, opreme in orodja, ter gradbenih materialov.
Ob tako zastavljenih ciljih se je podjetje znašlo tudi v težavah, ki so se porajale druga za drugo, tako glede nabave razne opreme, prevoznih sredstev, obratnega kapitala, sredstev za razširjeno reprodukcijo in ne nazadnje tudi kadrovski problemi. Vse naloge in težave so tekoče reševali, ker je bil kolektiv podjetja vedno enoten in je imel pred sabo vedno jasen cilj, ki ga je želel doseči. Stopnja podjetja, na kateri je danes No-votehna, je bila dosežena v celoti z lastnimi silami in prizadevanji ter z majhno, skoraj omembe nevredno finančno pomočjo za razširjeno reprodukcijo. Zato delavci Novotehne danes upravičeno trdijo, da so samorastniki v pravem pomenu besede.
Podjetje Novotehna je poleg osnovnega predmeta poslovanja organiziralo tudi dejavnosti avtomobilske stroke in v vsem tem času tudi na tem področju doseglo velike uspehe. Da je temu tako, pove tudi podatek, da je podjetje po višini celotnega prihodka v dolenjski regiji na šestem mestu.
Res pa je, da kolektiv podjetja z doseženo stopnjo razvoja še ni zadovoljen. Zastoj potrebne razširitve v zadnjih treh letih je posledica manjkajočih trajnih obratnih sredstev, ta problem pa ne tare le Novotehne, temveč vso slovensko trgovino in pa že od leta 1971 zamrznjene marže, izražene v absolutnih zneskih, ki so bili v tistem času izračunani, če ne bi izpad dohodka vsaj delno nadomeščali s stalnim po-
večevanjem celotnega prihodka, za kar pa so potrebni skrajni napori, bi se že ubadali s problemi perspektive.
Danes ima delovna organizacija poslovne zveze razpredene v večini naših republik in je zelo cenjena in poznana kot podjetje, ki svojih dobaviteljev ni še nikoli razočaralo. Poslovne zveze pa ne obstajajo samo glede nakupa in prodaje, temveč imajo z nekaterimi velikimi dobavitelji sklenjene dolgoročne samoupravne poslovne sporazume, ki so osnova za nadaljnji obstoj in razvoj. Podjetje ima danes razen maloprodajnih trgovin v Novem mestu, centralnega skladišča za prodajo na veliko v Bučni vasi ter prodaje avtomobilov v Novem mestu, še svoja maloprodajna mesta v Kr&em, Metliki in Trebnjem, avtomobilske servise v Metliki in Trebnjem ter v Mirni peči svoj mizarski obrat. V vseh teh krajih pa imajo za preskrbovanje tamkajšnjih delovnih organizacij z reprodukcijskim materialom organizirano tudi prodajo na veliko. Novotehna ima svoja zastopništva tudi v Zagrebu in Kragujevcu.
Ob nenehnem razvoju podjetja so skrbeli tudi za kadre, tako da je danes v Novotehni od vseh zaposlenih le 11,5% nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, vsi ostali pa so kvalificirani in visokokvalificirani delavci. Obenem pa štipendirajo nove ljudi na raznih srednjih in višjih šolah, več delavcev pa se še dodatno izobražuje ob delu. Osebni dohodki zapo-
slenih v Novotehni se gibljejo v višini povprečnih osebnih dohodkov na ravni regije.
Gradbeni materiali — vedno na zalogi!
Ko kolektiv Novotehne stopa v četrto desetletje obstoja, se zaveda, kakšne naloge stojijo pred njim. Zgraditi morajo nova maloprodajna mesta ter obenem posodobiti že obstoječa, zgraditi nova skladišča za železnino, zgraditi ali dograditi servisne zmogljivosti za avtomobilsko stroko in za prodajo avtomobilov, zgraditi nov objekt za mizarske usluge, ker dosedanji ni več primeren, razširiti pa bo potrebno tudi upravne prostore. Pri tem pa seveda stoji pred kolektivom tudi naloga, da se kadrovski problematiki po-
sveča z vso resnostjo in zavzetostjo.
Za reševanje omenjenih nalog pa se bodo morale vključiti tudi finančne institucije s svojim deležem ter pristojni družbenopolitični dejavniki glede soglasij za pridobitev novih lokacij, ki jih danes v Novem mestu ni. Prepričani smo, da je kolektiv trgovskega podjetja Novotehna na pravi poti in da bo ob podpori že omenjenih dejavnikov kos svojim bodočim nalogam.
EP-DL MARKO KLINC
ralskem
sanjarijo
FILMSKA ULICA
Prve dni oktobra je med lepo urejenimi zelenimi površinami okoli hiš Lebanove ulice v Novem mestu življenje živah-neje utripnilo. Soseska je sicer tonila v dopoldanskem miru, tako značilnem za sedanji čas, ko so naši domovi kot mrtvi (starši v službah, otroci v vrtcih), toda v mir so kanili
klici otrok, glasni nasveti režiserja, brnenje filmske kamere, pogovori med tehniki. Leba-nova ulica je zaživela nenavadno življenje vedno takrat, kadar je sonce jasno posijalo in razlilo za snemalce tako • dragocenoi zlato luč po ulici. Snemali so namreč novo barvno nadaljevanko, ki jo je lju-
bljanska televizija namenila svojim mlajšim gledalcem.
Filmsko ekipo je v Novo mesto in okolico Otočca, kjer so tudi posneli nekaj kadrov, pripeljalo naključje. Ko so namreč izbirali, kje bi lahko v miru delali, se je scenograf domislil Novega mesta. Tako bo Lebanova ulica predstavljala tipično slovensko predmestje, v katerem naj bi živela deklica Ana s svojimi risbami. Vsak pomembnejši dogodek v življenju je deklica narisala, njena mama pa je te risbe spravila; nekega dne ji potem otroško naivna risba prikliče v spomin vse bogastvo minulega dogodka.
Taka je osnovna zamisel barvne televizijske nadaljevanke .Anine risbe“, katere tretjino so prizadevni filmarji posneli v
njegovi
okolici. To zamisel je Mileni Ogorelec, redaktorici otroških oddaj pri ljubljanski televiziji, navdihnilo delo pisateljice Ele Peroci. Avtorica je namreč napisala prijetno zgodbico prav na osnovi risb svoje hčere.
„S pisateljico Elo Peroci smo se dogovorili, da je svojo zgodbo priredila za filmsko obdelavo,“ je povedala Milena Ogorelec. ..Nadaljevanka naj bi imela štiri nadaljevanja po 15 minut, vsako bi se začelo iz delne animacije izvirne otroške risbe.“
Zgodba se dogaja v vseh štirih letnih časih, in ker so snemanja začeli s to jesenjo, bo verjetno nadaljevanka končana prihodnje leto, na spored pa naj
bi prišla šele kasno jeseni ali pozimi.
Do takrat mora filmska ekipa posneti še veliko metrov filmskega traku. Vsi ti metri so zaupani režiserju Igorju Prahu, ki se že deset let ukvarja z režiranjem mladinskih in otroških filmov, mojstru filmske kamere Vikiju Pogačaiju, tonskemu mojstru Toniju Žirovniku, medtem ko skrbijo: za kostime Darja Vidic, za glasbo Ilija Šurev, za sceno pa Belica Luxa. Brez manj vidnega in opaznega dela Marka Poeschla v dokcnči podobi nadaljevanke bi seveda ne potekalo vse tako gladko, kot je do sedaj; Poeschl je namreč organizator — producent.
In kdo so tisti, ki bodo v novi nadaljevanki najbolj neposredno ogrevali srca mladih gledalcev? To sta znana slovenska igralca Alenka Vipotnik in Dare Valič, katerima je zaupana, vloga roditeljev male Ane, ter seveda glavna junakinja, ki jo igra sedemletna Ana Bemot iz Ljubljane. Tem trem so se pridružili še otroci iz različnih ljubljanskih šol ter drugi
obrobni igralci.
Ana Bemot, ki igran j
risbami, ni čisto ne^ano ®
slovenskem filmu. Otr verjetno spominjajo i “ ^ ,J>estma“, v katerem jeJF* i deklico, na katero ,. Jgjb. pestma paziti. Za	x V
„Pestma“ se ima zahvjM S naključju, saj so»g P ^ snemanje pripelji 9^, bratca. EMBj 0bf*> i zapazili izraziti otr«.	# ^
naredili nekaj poskusnih P® netkov in se odločili. > m
PRI DRUGI MAMI - Redaktorica Milena Ogorelec in prvošolarka Ana Bemot sta veliki prijateljici, saj je Ani Ogorelčeva druga mama, ko je filmska ekipa na terenu.
KAJ PRAVI „STRIC REŽISER"? - Otroci so napeto prisluhnili zadnjim nasvetom režiserja Igorja Praha.
ČAROBNO BRNENJE - Ko zasije sonce in barve za žare, se začne delo mojstrov pri filmski kameri.
seveda s toliko	%
zaupali tudi vlogo ^ l Snemanja z otroki težavna, saj otr^a zmore dolgotrajne »i »i cije. Zato pride vsaka P^J ^
izkušnja tako prav.
Iz istega razloga s0 '
pbS\ »ff*1
pr.pcliaBvNovo-^.k
„Njihovo učenje m ® ^ tem nič ne trpita, redaktorica	-
„saj so v večini odM«
Id z učenjem nuojj A Kakšen dan izostanka pozna.“
Kjer je veliko; otrok,| V f nesporazumov m vp»W* » mlada kri hitro,
Filmski „drobiz S1 vC |jli« malo skoči v lase, a * spet sprijatelji.
Lepo se razumem0’
povedala sedemletna dodala, da so ji v film« všeč risbe režiserja11, filmu, pa vidi v čemer
pravi, da bo zdravn^ velika Da se v nastopajo v filmu, jate nezažeiene lastjo’ pazijo vsi po visfl, ta* lovanje pri filmu za predvsem zanimiva
ter igra.
Iščejo pesmi izza žice
Za vojna leta na Slovenskem je značilno obilje pesniških poskusov preprostih ljudi po taboriščih in ječah, v vojski in zaledju, partizani sojih brali v četnih, bataljonskih in brigadnih listin, objavljali so jih v žepnih in stenskih časopisih, tiskali pa v ciklostilih štabov. Pesmi so bile recitirane na najrazličnejših nastopih, mitingih in drugih prireditvah v hosti, na tečajih in na osvobojenem ozemlju,“ je na začetku nedavnega vsejugoslovanskega posveta o kulturi in SLO v Novem mestu dejal sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Narodnoosvobodilni boj je potisnil svinčnik v roke premnogim, ki poprej niso poznali umetnije verza ne omame ritma in ne zaverovanega poslušalstva pred odrom. „Ta nenavadni dvig ustvarjalnosti v našem povprečnem človeku, njegov nenadni skok iz neustvarjalne teme v svetlobo pesniške besede je eno najplemenitejših potrdil za globoko etičnost vsega osvobodilnega gibanja,“ je pristavil Šetinc.
Klicu Otona Župančiča, kije že oktobra 1941 v ilegalnem Slovenskem poročevalcu objavil znamenito pesem „Pojte za menoj!“, kasneje znano pod naslovom ti „Veš, poet, svoj dolg? “, se torej niso odzvali samo Kajuhi, Bori, Bevki, Seliškarji, Klopčiči, Čufarji, Jarci, Robi in Vipotniki; sledili so mu tudi pisanja manj vešči ljudje, v miru vajeni kos, srpov, klešč in kladiv, v katerih pa sta nasilje in hrepeneča zazrtost v svobodo prebudile harfe, da so zapele. Slovenska literarna zgodovina je obdelala literarne stvaritve iz tega časa v debelih knjigah; mnogo imen, s katerimi so podpisana ta dela, je znanih, mnogo neznanih. Sergej Vošnjak je na že omenjenem novomeškem posvetu poudaril, da je ljubljanska filozofska fakulteta zbrala že 7.000 pesmi, nastalih med narodnoosvobodilnim bojem.
Narodnoosvobodilni čas je bil nenavadno pesniško ploden tudi na Dolenjskem in v Beli krajini. Kajpak ne zgolj zaradi tega, ker smo imeli Dolenjci Rog, v katerega gostih gozdovih so partizani lahko ustvarjali, oziroma ker je bila takoj onkraj Gorjancev že zgodaj osvobojena Bela krajina, kamor se je preselilo tako rekoč celotno duhovno snovanje Slovencev v tistem času.
Čeprav nekatere značilnosti pesništva, nasta- . lega v tem delu Slovenije med narodnoosvobodilnim bojem, že poznamo, pa bo le-to po svoji vsebini in količini znano in lahko ocenjeno šele po končani akciji ljubljanske filozofske fakultete na Dolenjskem. Kot je tudi znano, je filozofska fakulteta zadnji „sunek“ akcije namenila prav Dolenjski z Belo krajino in posavskimi občinami. V ta namen je na tem območju razpredena cela mreža zbiralcev še neznanega partizanskega pes-
ništva. In kakšni so sadovi po nekaj mesecih? .
„Do zdaj je zbranih oziroma evidentiranih več kot 250 daljših in krajših pesmi, ki doslej večinoma niso bile niti znane niti objavljene,“ je pred kratkim povedal prof. Jože Škufca, neposredni
izvajalec akcije filozofske fakultete in organizator zbiranja takih pesniških tekstov na Dolenjskem. Po količini je že zdaj zbranega več, kot je bilo
pričakovati, ker pa delo še ni končano, se bo število pesniških besedil prav gotovo znatno povečalo. „Tudi ljubljansko oziroma osrednje vodstvo akcije za zbiranje, urejanje in izdajo še neznanih partizanskih oziroma takoj po vojni nastalih pesmi s tematiko NOB je bilo presenečeno ob tako zajetni pošiljki z Dolenjskega,“ je dejal Škufca. Poslej naj bi se oglasili še drugi, ki jih akcija še ni dosegla ali pa so oklevali: tisti, ki imajo svoje pesmi, in drugi, ki hranijo take pesmi v spominu aU napisane, morda celo z napevi.
V dosedanji beri je zelo malo pesmi z vsebino neposrednega narodnoosvobodilnega boja; take so pretežno že znane, saj so jih borci - pesniki lahko takoj po nastanku objavili v glasilih partizanskih enot. Največ jih je nastalo v taboriščih in pregnanstvu. Nedvomno pa ie zelo hvalevredna pomoč, ki so jo dale pri zbiranju osnovni in druge šole ter posamezniki: osnovne šole Šentjernej, Črnomelj, Velika Dolina, Šentjanž, Šmihel pri' Novem mestu, Prevole, v Novem mestu pa Bišlin in ekonomska srednja šola; precej dragocenih podatkov in gradiva je zbrala tudi novomeška gimnazijka Meta Fabjan v nalogi za nagrado „Krke“. Glede na to, da se že leta 1978 pripravlja natis do zdaj zbranega gradiva, bo treba z akcijo nekoliko pohiteti. Pomeni, naj bi šole s svojimi učenci in učitelji — mentoiji, kakor so nekatere vestno in odgovorno delale že do zdaj, ponovno „prečesale“ vse kraje in zaselke na Dolenjskem, še posebno pa tam, kjer se ni še nihče ogjasil.
Dobrodošlo bo vsakršno gradivo, vsakršna pesem, nastala v viharnih časih in najtežjih trenutkih naše zgodovine. Čeprav bodo pesmi podobne že znanim in zbranim v tej akciji: izpovedujočim hrepenenje po domovini in svobodi, sovraštvo do okupatorjev in njegovih zločinov, porivajočim k upom za svobodo in odreSonje. (Njim, ki še hranijo tovrstno gradivo, svoje ali drugih (v prepisu), ki je v vseh pogledih dragoceno, naj velja prošnja: opogumite se in svojo pripravljenost za sodelovanje sporočite kar na naslov - Slavistično društvo Dolenjske, Kristanova 60, Novo mesto. Originale bo lahko vsak, kdor bo to želel, obdržal pri sebi kot dragocen spomin.)	L	ZORAN
Na Dolenjskem so se prve knjige pojavile pred več sto leti, napisali pa so jih stiški, kostanjeviški in	pleterski
menihi. Ko je Guttenberg izumil tiskarske	črke, je
postala priprava knjig lažje opravilo. Knjige,	ki so v
obdobjih rokopisnih prepisov lahko Jzšle" v nekaj izvodih, so se poslej porajale v neprimerno večjem številu. Tako so lahko prve tiskarne s knjigami oskrbovale tako rekoč vso takratno učeno Evropo. Samostani in gradovi na Dolenjskem v tem niso hoteli prav nič zaostajati in so kar najhitreje uvozili to ali ono knjižno novost. To obdobje lahko štejemo tudi za začetek dolenjskega knjižničarstva. Kajpak so bile prve knjižnice strogo interne, namenjene le ..posvečenim" in zbranim ljudem.
; Usoda je btta grajskim in samostanskim knjižnicam in njihovim fondom različno naklonjena. Knjižnice so doživljale vzpone in padce, najbolj so jih prizadeli razpusti in vojne. Precej grajskih knjižnic je doživelo pokončanje prav med drugo svetovno vojno. V tej vojni vihri so acer trpele vse druge knjižnice. V novomeški občini se ni obdržala ni S ena splošnoizobraževalna knjižnica in tudi večina šolskih je šla po zlu. Po osvoboditvi so vložili v obnovo knjižnic mnogo truda in denarji Zadovdjivo se je posrečilo postaviti na noge lc novo ustanovljeno Studijsko knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu. Dane; je stanje tako, da ima dolenjski delavec, ki izdeluje najsodobnejše avtomobile, na voljo mnogo manj čtiva, kot gaje imel pr?j, ko se jo kot kmetovalec ali osebsnjkir preživljal s primitivno obdelavo polja.
Za rojstno leto prve javne knjižnice na Dd::ijskem štejejo leto 1865, ko so tako knjižnico s čitalnico ustanovili pri Narodni čitalnici v Novem mestu. V drugi polovil 13. štolo tja je začel knjige posojati tudi novomeški knji-
garnar Friderik Tandler. Zanimivo je, da so svojo knjižnico ustanovili leta 1900 obrtniki v KandijL Tu je delovala in zelo dobro uspevala, dokler je niso prestavili v bližnji Šmihel. Po letu 1900 je bilo ustanovljeno več ljudskih (javnih) knjižne, ki so se obdržale do danes kot ljudske knjižnice v krajevnih skupnostih. Delovale so v okviru sokolskih ali prosvetnih društev ki ri bila redkost, da je imel ta ali oni kraj zaradi tega kar dve knjižnici. Ob koncu 19. stoletja so na območju današnje novomeške občine množično nastajale tudi društvene knjižnice, ustanovljene pri obrtniških, dijaških in cerkvenih društvih ter družbah. Tudi pretežni del teh
Mali sprehod skozi čas knjige in
• ten ji#11 Bohoričevo delo je * *
vzel narodni heroj VinKO^
-Bateja ta jo, kot Plaval kot svetinjo	«0
zanskih potih. Knj^cao>» Vrhovo je imela vs® Pj0 ie P1* knjige o Kranjski, a	.	j	.
vojno prodali v Grade. ^ ^ i Med zelo znane je5	v
tudi knjižnica na	^
tumu. V njej. je presedel pisatelj Jane	^
Knjižnica je hranila	^
korespondenco s so	p ^ je
turnimi delava. imel v svoji knjižma vs
periodiko ta jundična nice na Hmeljnih, -p i« Gracarjevem turnu m	vojr>
bile uničene med	s«
Del Breckerfeldove K > odpeljali na Koroško.	0
Od šolskih	K
najstarejša	do
1746, ki se je obdržal*	^
njega dne. Okraju	£
knjižnica jt
tiskane kataloge. NaJ	0dd
kveno knjižnico, M fcvea	sJ
knjižnic je dočakal svoj konec med drugo svetovno vojno. Ugotavljajo, da je ta čas samo od Novega mesta povzročil izgubo okoli 30.000 knjig, medtem ko jih je podeželje utrpelo okoli 15.000.
Prva strokovna knjižnica v Novem mestu je nastala pred 200 leti pri okrožnem uradu. Kasneje so knjige prešle v knjižnico okrajnega glavarstva. Svojo knjižnico je svojčas imelo tudi okrožno sodišče. To pa je bilo tudi vse.
Zelo bogate in včasih že kar razkošne so bile zasebne knjižnice po gradovih. Med znamenite bi lahko šteli Breckerfeldovo knjižnico na Starem gradu, Langerjevo v Bišljinu, moderno Langerjevo knjižnico v Pogancah (vsebovala jc izbrane knjige od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne). Knjižnica na Hmeljniku je d ovci a po zbirki knjig iz umetnostne zgodovine. V njenem fondu sta bili menda tudi Guttenbergova „Biblija“ in Bohoričeva slovnica.
je, ima novomeSK 0 jo *
1	•	•	v-	•	samostan,	^tan?.V\n^1kui'8t^tr
knjižnic	l47.2-	»*>«
)	se še razvija. Frea i £jetefj^
novljena knjižnea v kateri je malo zn^ jA pleterska knjižne J tega stoletja, ko so_
spet naselli pod
Ta mali sprehod s*
Ta mali sp: knjižničarstva ““ 0t,ju» . oziroma v popoln. Tudi n. tf
bi podrobneje	^etoe
vzponu in P3?	*jU. Oz^	.jd
nice na tem
se predvsem P kateiih 'ff ^ knjižnicah in nckafehf^ cenostih, ki so J vaJstvu> j pa so še v njihov^ V^V°hfse
da bi laže naredil. P^. d, stanjem nekdaj “*	»
dandanes, ko ne s^/^,
pišemo, am^kJ c » čali o usodi Knji	jjga se	$
bolj zavedali, dal«5 pW0 nenadomestljiva	P	^epo	$
knjižnica njeno ^jig ^
zavetišče; da bi knjižnico odločnej^
,btu"
MiJl^lUVU
vsaj zdaj, ko smo '	•	j	%
je posvečen kii/>7'
kultura
in
izobra-
ževanje
Ne, Tabor ni šola!”
[^preizkus samega sebe," pravi Rudi Stopar
Naivno slikaistvo Jugo-
v avli T Ločni,
Upravne stavbe '-raiu,«. ■ °^Prta 5e danes, US«' <jo, T* 24 ustvarjalcev, gradivo ne? Hiov-ju °Sodila trebanjska gale-
ak£!*ll%ani»Sa?0!'aStnikov' G3ede 3ffr ^ n d J ^‘Skovaicev, zapos-
n06-	•	801	ljubiteljev	likovne
Š k,® mesta je to ena uspeš-
' p2V,V tovanu zdravil, kar
^t^\£*tarno'umetni' lWbnn ” e > Prav gotovo P* nadaljnjem načr-^editev te vrste.
\ 'izstavi ^ko preberemo na W,.S0* že uveljavila v
:* bdi ČT' ,dela teh avt0Iiev
. **a skozi strožji pre-
Skes^T ? * umetniški SVet
VJ likovnih samo-»i č“ **»««« neiz-inn^i k°t iz notranjih >S^eV ustvarjene ‘ na teJ razstavi
^ tudi^iSam°raStniki *maj° W . nje- pridobljene Srp> udeležbah oziroma tega tabora.
ji je Tabn P°žteno priz-Vam ,ne *e pomagal iz ^eliavit!!	pomagal
• S ton 6 V.SVetu’ sevniški
Ce'o Drl'zjema' Se V(
CNta, Plačan, da bi še
StoPar m_ izjema. Se več, r«* • -<uu n *^an> da bi še P oievJ'r]eSramevžliivo skrival
ilotn*31 2 obveznim Wn'iočSkavicarni
m
J® žice zvarjene |^P<i£!Bb?to predpimi-
s^fiS0Vednežev’ko
C VSe	ne	zavzelo, da
1 Igranih *Pe stvaritve iz i - v Pokritih delavnic r fej.^ojo. ,fejem ** 111 di kri-
r ?Pa?lJ’ ^ jih ko omenja * >&£ dobl1 v Franciji ^ SandijCm
govon o
Trebnjem, češ da mu je le-to s svojim imenom odprlo vrata na mednarodno „borzo‘* umetnosti.
Rudi Stopar, ki je letos že petič sodeloval na Taboru in mu za desetletni jubilej posvetil simbolično skulpturo, deset med seboj zvarjenih krogel, ovitih z maskami in vzpenjajočih se proti vihu, odločno zanika, da bi lahko govorili o taboru kot o neke vrste šoli naive. „Ne, to ne more biti šda, kjer slediš nasvetom in si ves pod vplivom nekakšnega mentorja," razvneto odgovarja, „je samo trdo delovno srečanje, preizkus samega sebe, ali kaj veljaš ali nič. Je le nekakšno stičišče jugoslovanskega samorastništva, hkrati pa velika priložnost, da spoznaš, ali ustvarjaš iz enakih pobud kot kolega, ki je prišel iz kake druge republike. Kaj drugega tudi ne bi moglo biti, saj bi bilo vse ostalo v nasprotju s hotenjem Tabora, ki ga je Trebnje razvilo iz resnično človeških in umetniških pobud.**
Stopar vnaša v svoje kovinske skulpture like iz ljudskih pripovedk, pravljic, znanih literarnih del in zgodovine. Za celo galerijo jih je že, njegova ustvarjalna žilica z značilnim nemirom pa vrta še dalje v iskanju novih motivov in likovnih prijemov, često v želji, da bi se lshko izrazil smbolično. Prepričan je, da bi del tega lahko uresničil tudi na naslednjih taborih ali drugih podobnih delovnih srečanjih. „Tabor ni zame - pa najbrž še za koga, ki s slikanjem in kiparjenjem zapolnjuje svoj tako imenovani prosti čas - samo ustvarjalna, ampak tudi izrazito delovna pobuda. Kajti naposled je le res, da se šele tako lahko povsem predaš ustvarjanju in polno zaživiš v svetu, ki ga moraš v- skrbi za vsakdanji kos kruha hote ali nahote odrivati.**
L ZORAN
POGOVOR S SLIKARJEM
Danes ob 18. uri bo v Dolenjski galeriji v Novem mestu pogovor, na katerem bo akademski slikar Boris Jesih iz Škofje Loke ob razstavi svojih del odgovarjal na vprašanja obiskovalcev, hkrati pa prisluhnil tudi njihovemu mnenju o svojih delih ter smeri, ki jo zastopa. Pogovor, ki bi ga lahko naslovili tudi kot „izziv“ slikarju in galeriji, pomeni lepo novost v delovanju Dolenjske galerije. Da bi bil pogovor čimbolj ploden in zanimiv, vabita galerija in slikar, naj se ga udeleži čimveč ljubiteljev likovne umetnosti.
^	J
Ob večeru Jaroslava Stovička
Večer je pripravila Valvasorjeva knjižnica in čitalnica v Krškem
Med dogodke, s katerimi proslavljajo Krčani 500-letnico svojih mestnih pravic, je treba šteti tudi pisatelju Jaroslavu Štovičku, v Zagreb presajenemu rojaku iz Leskovca pri Krškem, posvečeni literarni večer, ki ga je Valvasorjeva knjižnica priredila 21. oktobra.
Za Jaroslava Štovička je značilno, da je pisal predvsem v jeziku ljudi, sredi katerih sije bil iz druž-beno-socialnih razlogov poiskal kruh in dom, snov za svoja dela pa razen za zbirko črtic ..Nenavadni doživljaji navadnega človaka1* črpal iz drugih okolij in tal, često iz sveta rodne slovenske zemlje. Tako so mu nastala v hrvaškem jeziku pisana dela, poleg že omenjenega še „Lupina pomaranče**, „Tudi slepi vidijo** in „Pankrt“. Slednje je tudi edino v slovenskem jeziku napisano delo, ob katerega je Štoviček, ki je sam sebe vse
dotlej imenoval Jaro Nemimež, tudi spoznal, da mu pisateljska moč usiha.
Univerzitetni profesor dr. Fran
Pisatelj Jaroslav Štoviček (1904 — 1975), kakor ga je upodobil njegov brat kipar iimir Štoviček.
Petre, ki je izbral značilne odlomke iz Štovičkovih del za ta literarni večer, je poskušal Štovička uvrstiti v dobo Miška Kranjca, Ivana Potrča, Antona Ingoliča in drugih, ki so brusili pero v stilu tako imenovanega socialnega realizma. Vendar je opozoril, da je Štoviček lahko le njihov sopotnik po letih starosti, nikakor pa ne po delu. Delo tega pisatelja je namreč tako samosvoje, da ga ni moč uvrstiti v noben „izem“ (tudi zaradi njegove stilne neenotnosti ne), marveč ga lahko označimo le s pojmom samorastništvo.
Odlomke iz del pred dvema letoma umrlega pisatelja Jaroslava Štovička so brali brežiški gimnazijci. Poslušalci, ki so ta večer napolnili čitalnico Valvasorjeve knjižnice, so pazljivo sledili branju in pripovedovanju dr. Frana Petre ta.
Parada” amaterizma 77
»
Danes se začenjajo v severovzhodni Sloveniji prireditve ob 30-letnici Zveze Svobod
Tridesetletnico Zveze Svobod bo Zveza kulturnih organizacij Slovenije kot sedanja povezovalka in usmerjevalka ljubiteljskega ustvatjalnega in poustvaijalnega snovanja na najrazličnejših področjih kulture in umetnosti proslavila s tridnevnimi prireditvami, ki se začenjajo danes v štirih mestih severovzhodne Slovenije.
„Tokrat je prvič,“ pravi Jože Humer, predsednik ZKOS, da bo slavljenka naša ljubiteljska kultura sama - z našo praznično pesmijo in našo besedo. Brez zadrege in sprenevedanja bo pokazala večino svojih obrazov in potrudili se bomo, da bodo ti obrazi čedni, jasni in pristni, brezlišpa.**
Bo parada najrazličnejših zvrsti in oblik kultumo-umetniških dejavnosti, v katerih nastopajo delovni ljudje kot soustvarjalci, in „odje-malci“, kar, povedano z drugimi besedami, pomeni tudi, da imamo opraviti s kulturo, porojeno v množicah in namenjeno množicam.
Da smo Slovenci res pevsko in glasbeno nadahnjeni, ni nikakršna skrivnost; saj deluje nič manj kot 500 zborov odraslih pevcev, poleg tega pa še več kot 500 mladinskih in 200 otroških pevskih zborov v osnovnih šolah. Tudi primanjkljaja godb ne poznamo, saj deluje v občinah dobrih 100 pihalnih orkestrov. Ta pregled bi bil nepopoln, če ne bi k temu prišteli še desetine ansamblov zabavne in narodnozabavne glasbe.
Posebno poglavje pomeni folklora, ki ji nekateri pravijo kar muzej naše ljudske ustvarjalnosti. Rese naših prednikov goji nad 40 folklornih skupin. Tradicija se prenaša in ohranja iz roda v rod, zato deluje v ta namen tudi kakih 40 folklornih skupin, sestavljenih iz šolarjev.
Gledališka dejavnost je globoko, dolgotrajno in trmasto zasidrana v slovenski kulturni tvornosti. Sodi med zahtevnejše zvrsti te tvornosti, zato jo spremlja značilen pojav vznikanja in usihanja gledaliških ama-teskih skupin. Toda oblike, kakršne so	tradicionalna regionalna	in
republiška srečanja teh skupin, ne le ohranjajo dobro tradicijo, ampak so za skupine tudi spodbuda za nadaljnji obstoj in kvalitetno rast
Med najbolj razvite dejavnosti šteje likovni amaterizem. To med drugim dokazujejo številne razstave del avtorjev, organiziranih v likovne skupine h klube, na republiški ravni pa povezanih v Združenje likovnih skupin Slovenije. Tudi za literarno dejavnost bi lahko dejali, da je v velikem razcvetu, kar izpričujejo
vseslovenska srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov ter literarne (mentonke) kolonije.
Plesna in baletna dejavnost sta manj množični, vendar daleč od začetnih razvojnih korakov. ZKOS odmerja velik pozor tudi filmski dejavnosti, pa naj gre za filmsko vzgojo odraslih h šolarjev ali kakšno drugo obliko dela.
Kot smo dejali, bodo vse te dejavnosti zajete na prireditvah, ki se bodo v severovzhodni Sloveniji zvrstile do sobote, ko bo v Murski Soboti osrednja proslava ob 30-letnici Zveze Svobod. Tedaj, je napovedano, bodo podelili tudi odličja Svobode.
Izgubljene listine
Z zborovanja arhivskih delavcev v Kočevju
2goja še vedno le pastorka
v*9oja v
senci — Odnos
do filmskega posamezniku
in televizijskega padiva prepuščen
•>
i. VcelolIZ8oja k vedno le n"1 Sternu ^.^Sojno-izobra-, Ve]javjjan ni -Ub vse močnej-kulture,
** filtri ’ vendar so člani
K?-
«9
:o na l^ojo pri ZKO
oktnK*’ ki je bila v sli , a,.to dejstvo še se	raztiČnih vidikov.
criK**3 ude'ežila tudi
SC .W o za filmsko
‘O “rednik e^je Tone 1 (L jar.	revlJe Ekran
01 delu odbora se je
pokazalo, da se zatika celo pri tako osnovnih metodah filmske vzgoje, kot so abonmaji obveznih filmov za osnovnošolsko mladino, medtem ko je v srednjih šolah filmska vzgoja le nekakšen privesek slavistike, z njo pa se ne ukvarjajo za to usposobljeni kadri, ampak redki filmski navdušenci. Se pravi, da šepa delo tudi na področju izobraževanje kadrov. Odbor je sicer kljub tem zavoram delal, saj mu je poleg organizacije filmskih predstav uspelo izpeljati teden slovenskega filma v Novem mestu, izdal je občasni Bilten, sode-
loval pri delu filmskih krožkov ter se vključil v delovanje Foto-kino zveze. Iz leta v leto pa se srečuje z nerešenim vprašanjem filmskega gledališča, brez katerega je še vedno osrednje kulturno središče Dolenjske.
Tone Frelih in Viktor Konjar sta člane odbora seznanila z nalogami, ki čakajo odbore za filmsko vzgojo, s stanjem publicistične dejavnosti, posvečene filmu in televiziji, ter z nekaterimi drugimi dejavnostmi, ki zadevajo filmsko vzgojo in njen položaj v naši družbi. M. MARKELJ
; Ž^dnjo.
” »premikanju ln »premikih“
t.alnim obljubam se
v kraju ni nič pre-pnim razumevanjem bi tudi tu kaj
g-
V*ni £rV ljudeh vzbudili voljo ob spoznanju, da ^ y6V‘ ° P°ma8aj° Pomakniti napredek
V>mavdkar navedene primere sem si izpisal v
v&e ,“^«1 še vi* če U ->ih kkal naPreJ’ bi j*11 ■ldru„n fc; vendar naj ti zadoščajo, saj nam
V>be »»m .or pokažemo, kako pogosto Slh.Ptemak^i61110 nekatere domače izraze z Citi, nit‘’ ker se ta nekaterim menda zdi aj d0 . 800 stavke bi namreč človek, ki mu je ^ oniačega jezika in do bralca, napisal i H
^ nap^ernu obljubljanju gradnja stanovanj ni ^kan,. 0Vala (ali kvečjemu: se gradnja stano-
ot Premaknila).
- Če bi vsi pokazali več razumevanja za stvar, bi tudi kaj dosegli (ali: bi dosegli napredek; ali: bi se tudi tu kaj spremenilo).
- Uspehi so navdali ljudi s spoznanjem, da lahko sami krepko pripomorejo k napredku svojih krajev.
Če kako stvar premaknem, spremenim njeno lego, lahko izboljšam položaj, dosežem spremembo, torej napredek. To se pravi, da v nekaterih zvezah besede premakniti-premik, spremeniti-sprememba, napre-dovati-napredek pomenijo malone eno in isto, torej so enakoznačnice ali sinonimi. Toda že ko smo prvič govorili o gnonimih, smo opozorili, da so sicer bogastvo jezika, da pa so prava past za tistega, kdor ne obvlada dovolj jezika. Včasih je istoznačnica v tej zvezi dobra, v drup pa lahko postane prav neokusna (prim. Koseskega metaforo: zavrti se „umih krač“, ki jo je sam vzel čisto zares!), neprimerna, ker ne more opravljati tiste naloge, kakor bi morda mi radi. In prav to napako delajo pogosto naši govorniki in novinarji z besedo premi ki: uporabljajo jo docela svojevoljno, nalagajo ji vse mogoče in nemogoče pomene, ker jim je jezikovni čut povsem otopel ali pa kar mislijo, da bodo sami bolj imenitni, če bodo, recimo, namestp sprememba rekli premik namesto v Jugoslaviji v jugoslovanskem proštom, namesto doseči napredek - premakniti napredek (!) in podobno.
Nekoliko več spoštovanja do materinščine in do -bralcev, pa malo manj površnosti, in spakovanja! Posnemanje slabih stvari, naj se zdi še tako jmenitno, ne kaže niti posebno izvirnega duha.
B-r.
,,Od uspešnosti in organiziranosti vašega dela je odvisen uspeh bodočih zgodovinskih raziskovanj," je bilo med drugim poudarjeno v pozdravnem
Sismu Zgodovinskega društva lovenije osmemu zborovanju arhivskih delavcev Slovenije, ki ga je prebral na otvoritvi zborovanja 20. oktobra v Kočevju univerzitetni profesor dr. Vasilij Melik.
Na otvoritvi je spregovoril v imenu pokrovitelja občinske skupščine Kočevje njen predsednik Savo Vovk, ki je predvsem opozoril na bogato zgodovino NOB na tem območju in prispevek Kočevske v vojni ter ustvarjanju ljudske oblasti. Pri tem je posebno poudaril pomen Kočevskega zbora, ki je zasedal od 1. do 3. oktobra v istih prostorih, kot je zdaj 8. zborovanje arhivskih delavcev.
Za naše območje je posebno za nimiv prvi referat, ki je bil podan na zboru. V njem je Vladimir Žumer spregovoril o arhivskem gradivu za kočevsko območje od leta 1492 do danes.
Tokrat se ne bomo spuščali v podrobnosti referata, ampak le nekatere njegove glavne ugotovitve. Ena najpomembnejših je gotovo, da je zelo veliko arhivskega gradiva o Kočevski za vedno uničenega oziroma izgubljenega. Arhiv mesta Kočevje je bil uničen kar dvakrat, in sicer ob požaru leta 1596 in še med vojno leta 1943, ko je spet zgorel v gradu. Tudi po zadnji vojni je bilo veliko zgodovinsko pomembnega gradiva uničenega, zgubljenega ali kot star papir predelanega. Arhivi nekdanjih manjših občin na Kočevskem so skoraj vsi izgubljeni. Malo gradiva je tudi o nastanku razvoja obrti in sploh gospodarstva, nekoliko bolje je pri šolstvu.
Pa vendar se je ohranilo nekaj gradiva tudi iz najstarejših časov. Marsikaj je raztreseno še po raznih drugih krajih in arhivih, celo zasebnih, največ pa ga je ohranjenega iz povojnega obdobja. Precej gradiva še ni pregledanega in ocenjenega. Upanje pa je, da se bo marsikaj še našlo; hkrati je seveda upravičena bojazen, da se ga lahko še kaj izgubi.
Zato je treba poostriti nadzor nad hranjenjem arhivskega gradiva. Ob enem izmed pregledov je bilo namreč ugotovljeno, da je le okoli 40 odstotkov gradiva primemo hranjenega. Varstvo se je sicer posebno v zadnjih petih letih izboljšalo, vendar ne toliko, da bi bili lahko povsem brez skrbi, da se ne bi ponovile stare napake, se pravi, da arhivov ne bi po nemarnosti ali zaradi neznanja izgubljali oziroma uničevali.
J. PRIMC
Novomeško posvetovanje o kulturi in splošni ljudski obrambi bo še dolgo odmevalo v javnosti, saj je prvič globlje zarezalo v to področje z vsejugoslovanskega zornega kota, nakazalo je možne poti razreševanja, hkrati pa pokazalo na zglede iz narodnoosvobodilnega boja, ki je lahko neizčrpen vir navdihov tudi današnjemu rodu ustvarjalcev kultumo-umetniških dobrin.
Poudarjeno je bilo, da štejeta kultura in splošna ljudska obramba med poglavitne temelje človekove svobode in družbe. Pomeni, da je kultura v službi osvobajanja človeka in družbe.
Kultura — na okopih
Taka je danes, ko je na okopih boja za ohranitev in varovanje pridobitev NOB ter boja za nadaljnji razcvet socialističnih samoupravnih odnosov. Taka je začenjala biti s prvim dnem vstaje in bila vtkana v sleherni korak revolucije.
Človek ustvarja kulturo, zato je njegova pravica in dolžnost, da jo brani in razvija. „Kulturo z vsemi njenimi dejavnostmi moramo pospeševati kot sestavino splošne ljudske obrambe in združenega dela," je bila ena zaključnih misli na posvetovanju v novomeškem Domu JLA. Kako bi branih to nacionalno kulturo, če bi bilo spet treba, so naši narodi dokazali že med narodnoosvobodilnim bojem
Še vedno pa ni črte, ki bi označila, da sta vloga in pomen kulture v NOB dovolj raziskana in proučena. Če hočemo zares vsestransko osvetliti in dognati veličino tega boja, bo treba marsikaj premotriti skozi enkraten pojav in razcvet kulturnega in umetniškega ustvarjanja v tem boju.
	K i IHvAm111 4t\T/A ^ J k\ i /-1 k J« i | ki |
	
	
VEUKO ZGUBLJENEGA — Vladimir Žumer (na fotografiji) je v svojem poročilu o arhivskem gradivu na kočevskem območju ugotovil, da je veliko arhivskega gradiva o Kočevski za vedno izgubljenega. (Foto: Primc)
GROHARJEVA SPOMINSKA ZBIRKA - V nedeljo, 23. oktobra, so v rojstni hiši slovenskega slikaija Ivana Groharja odprli Grohaijevo spominsko zbirko. Prireditev je bila združena s praznovanjem 40-letnice Muzejskega društva Škofja Loka, ki si je tudi naložilo skrb za to zbirko. Društvo je že leta 1960 prvič odprlo zbirko Groharjevih mladostnih del v Sorici. Ker je zbirka gostovala v župnišču, so jo po nekaj letih zaprli. Tokrat sta pri ureditvi zbirke pomagali občinska in republiška kulturna skupnost. Odprli so jo prav ob 110-letnici slikarjevega rojstva.
JUTRI O NOVOMEŠKEM MUZEJU NOB - Odbor za izgradnjo muzeja NOB in ljudske revolucije v Novem mestu si bo jutri popoldne ogledal gradbišče muzeja, nato pa nadaljeval sejo v Dolenjski galeriji.
. . Strmi uredil; IVAN ZORflNto
Na seji bodo razpravljali o poteku gradnje in drugih pripravah ter nalogah, ki jih je treba opraviti, da bi bil objekt lahko odprt že prihodnjo jesen.
NOVA RAZSTAVA V AVLI „KRKE‘* - Kultumo-umetniško društvo ,,Krka“ bo jutri v avli upravne stavbe tovarne zdravil v Ločni odprlo razstavo fotografij foto krožka osnovne šole Katja Rupena iz Novega mesta. Na razstavi, ki si jo bo moč ogledati do 19. novembra, bodo fotografije, za katere so avtorji dobili že številna priznanja. Samo letos je foto krožek OŠ Katja Rupena dobil naslednja priznanja: na Jesenicah zlato medaljo za pionirsko fotografijo, nato zlato medaljo Janeza Puharja kot najboljši krožek in srebrno medaljo Janeza Puhaija za najboljšo kolekcijo ter druge nagrade.
DOLENJSKI LIST
PAVLIHOVA
DOLENJSKI LIST
KOLEDAR* IMENA • VREME* PRIPOROČILA IN NASVETI DELOVNIH KOLEKTIVOV• KAJ PA ZDRAVJE ?m DOBRA VOLJA*IZUMI INODKRITJA •MARSIKAJ O SLOVENCIH
• UGANKE IN KRIŽANKE• ŽIVALI KAR TAKO IN V BASNIH
• ZANIMIVOSTI • HUMOR •
vesela »debela*
•brana • iskana
VULKANIZERSTVO - PROTEKTIRANJE
Florjančič Anton
BRŠLIN17 - " :	'
- PROTEKTIRANJE VSEHI LETNIHJN Zgfjj\
PROFILOV VSEH DIMENZIJ ZA AVTOMOBILE,
- VULKANIZERSKE STORITVE: krpanje,
ranje in montaža,
- ODKUP OBRABUENIH GUM,
- ČE IMATE OBRABLJENE GUME Z PLATNOM, JIH LAHKO DOBITE NW f[. NEKAJ DNEH Z NOVIM NALITIM rn
L0M-	raN’
VSEM POSLOVNIM PRIJATEUEM INI sT,nS£ KAM ČESTITAM ZA OBČINSKI PRAZNIK PRIPOROČAM!
VSEM
VARČEVALCEM
ČESTITAMO
OB
SVETOVNEM
DNEVU
VARČEVANJA
VARČUJMO, DA BOMO IMELI JUTRI, KAR Sl ŽELIMO DANES.
KAR Sl ŽELIMO ZASE IN ZA NAS VSE.
VARČEVANJE JE TEMELJ, NA KATEREM GRADIMO NAČRTE ZA SVOJO PRIHODNOST, IN NAŠ PRISPEVEK K HITREJŠEMU NAPREDKU.
poslovne banke sr Slovenije
sadovi blaginje zrastejo iz semena varčevanja
lep uspeh mnogobojcev
j^liški prvaki v mnogoboju so postali Cujnik ®V|I je državni rekord za starejše mladince), Zoran, n Kraljeva in Penca. ki je zbral 6656 točk
j^Kpubliškem prvenstvu v ^ bilo minulo i ujj, ® ^deljo v N ovi Gorici, pilo tudi pet Novome-
NOVO MESTO -FRUCTAL 99:83(47:40)
!*C<to^Jcc^fk1afji p«1
minulo soboto pa
ig TOenom,
irj;>fe^no tekmo, v kateri je ja na igrišču Slavko Seni-
W	Seničar9, B a j t4,
TOtef 1 p „	13, Ivančič 12,
iJ&č26- Bes *■
J* mladinkami r|Novomeščanke
telovadke borile
»)ij?boto so ^'e V Ljublja-SS? tekme, kjer so se
n'" kpumL Vadke borile za ti0 v ktatv reprezentanco, ki Se 2*«» ječala z vrsto Voj-železne Županije
Imladink so vse tri & ^»teika v°V- e Nataša Koče-Sia*lnaVŽek “ VanJa Požar & W m^e"l«Peh1 saj so osvojile kjer m konkurenci pio-3k ^ovadk^^j tako nas topile tri
?T0meŠČanke rts0
6 1,1 *i Dptn Vvt5tile so se med
!<-??Wtai! —?U111 mestom. iJic’ ^ Ka^ud?ke: !• Kočevar
75(VSe^3t50f’ 3‘ P0Ž3r
sfiSI?i^STO:
Ck udeležba
'‘bčinV^ zaP°slenih iz novo-
Clen? Udefeii« saj.so se 8a v Hi * tuj v v delavd- ki jim
feS na Drh^80®# žensk nad t^toovaik^ 1 nastopile samo
h^fcik® 5 ženslce do 25 let 1. 'il5 nad’ h ,Svažia (obe Krka); V^(Nov2ie ?t: l-Hren (Iskra), let'. -Iskra. o Xek|Pn°: 1. Novo-i(Ka V Doij-i. „ , ’ moški do 35 WS jSftKMV) 2. Ladišič
ekipno: 1.
L Lažetič
2lMvJ.SS);
ščanov: štirje so osvojili prvj mesta, eden četrto.
V soboto je Darko Cujnik v peteroboju zbral 3366 točk (677,62,40, 23,0, 38,54 in 4:59,8) in močno presegel stari državni rekord, čeprav je kopje vrgel manj, kot je pričakoval. Pri pionirjih je Zoran pretekel 100 m v 12,2 sekunde, vrgel kroglo 12,44 m in v višini dosegel 176 cm. Zbral je 1791 točk in drugouvrščenega presegel kar za 130 točk.
Prvo mesto je osvojila tudi Kraljeva. Njeni rezultati (150; 13,7; 8,20) so ji prinesli 1739 točk. Druga je bila Topoletova (Kladivar), zbrala pa je 1633 točk.
V članskem deseteroboju je zrnati Janez Penca. Po slabem startu (100 m: 11,4 in daljava: 638) je dosegel naslednje rezultate: 10,10; 183 cm; 49,9 m; 15,1; 29,74,48,27 ter 4:12,5 in skupaj zbral 6656 točk, kar je letošnji drugi najboljši rezultat v SFRJ. Drugi je bil Ptujčan Prstec. Zbral je 6371 točk.
J. P.
ZA POKALE DELA:
2. NOVO MESTO
Minulega dvanajstega krosa občinskih reprezentanc za pokale Dela so se udeležili tudi predstavniki no-vomeSce občine. Dosegli so naslednje uspehe:
Pionirke: 6. Blatnik; starejši mladinci; 3000 m: 4. Kapš 8:42,9, 5. Stepan, 6. Kraševec; ekipno: 2. Novo mesto; člani, ekipno: 5. Novo mesto.
NOTRANJSKA -KOČEVJE 0:4 (0:1)
Kočevska nogometna reprezentanca je v gosteh dosegla lepo zmago. Premagala je ekipo Notranjske, la jo trenira Hacler. Tri zadetke je dosegel Gyerek in enega Intihar. Kočevci, ki so bili lani prvaki dolenjske mladinske nogometne Hge, tudi v republiški niso razočarali, čeprav vadijo h igrajo tekme zaenkrat v Ribnici.	j.	GORŠE
MERCATORJEVO
PRVENSTVO
Na Novljanovem kegljišču poteka klubsko tekmovanje trebanjskih kegljačev. Po štirih nastopih vodi pri članih Lavrič (3309 podrtih kegljev), sledita pa Bartolj in Golei Pri mladincih odlično igra Novak, pri starejših članih Bukovec in Vovk-pri članicah pa Vebletova. n. g.
m
Sr
KRKA - ZAMET 10:20 (5:10)
Brez treh boljših igralk Nov-omeščanke v soboto zvečer niso mogle poskrbeti za zanimivo srečanje. Razen tega se je poškodovala tudi Jerinova, tako da Kregarjeva ob neizkušenih novinkah proti nekdanjim članicam 1. zvezne Uge ni mogla narediti čudeža. Zavoljo tega je bilo srečanje večfi del nezanimiva Dokaz: v it pdčasu domače celih 14 minut niso dosegle zadetka. Prijetno je presenetila novinka Švajgerjeva, Janez Štrukelj pa je na ignšče poslal domala vse igralke.
Krka: Golob, Kregar 6, Švajger, Hodnik 1, Brajer 1, Štalcer, Bon,
}>ANJE: NOVOTEKS
občinskega pr-c,*fo ek^!JU;,Se^e letos udeležb* Jakovi?’ čeravno je organi-v«*na osnovi lanskih 1« Prvo ^ moštev. Tako je jOki IMV Z .Potekal med ^li.ajbo)Krke in Novo-'*»t netilci Senačeno vrsto so
j >hki Al° zasluženo p*
4- Pini- N°v°teks, 2. IMV, 7-X’D^lr’ • železničar, 6. n>Wto. Pok°Jend in 8. Iskra-
Gladka zmaga Dolenjske
Namiznoteniška vrsta Dolenjske nastopa v 1. slovenski namiznoteniški ligi B — Uspeh mladih igralcev
Minulo soboto so se začeli tudi boji v 1. slovenski namiznoteniški ligi, in sicer v skupini B. Čeravno so Novomeščani (Dolenjska) v 1. kolu dosegli prepričljivo zmago, so že na začetku
sijaj.
zagrešili manjši spodr-
ŠPORTNI KOMENTAR
a uspelega krosa
j. £ot pravijo ok-ffaen re/^’ utesne biti ■atiHe?ec' Dnevi so So	zdi	se, da so
0 do °s,° tega ta^°
%jo „n .‘°Veka naravnost S C,!Zlet- z°‘o ni čud-l°pQttin : času’ ko te dni fonih n5 Več ali manj za-in zaprašenih So k t dvoran, ugotav-^ lepa je narava.
kako ime-^^^Pozrač-/o, tn se usedemo v h * na^2itno kilometer ali J? efcjL Se Po kosilu udob-
W ko'ermra* mSlaniač-^'PanJ? očen za spre-
fokon *Ugaša-
druL ^ zaradi tega S tva za telesno kul-
Soku^ ■ komisije pri >minltUrnih skupnostih St akci>e’ s kate-z J.Se zaposleni spo-L^ih ^eacii°' Pri Slo-
tiskih J?! °bičai' da v
A 2„ pripravljamo i^ojen Clc‘bane, pionirje, .°V° Ponekod so \o !!®cani’ drugje se organizatorji pošte-
no potruditi, da zvabijo v naravo nekaj deset ljudi.
Kros 77 so opravile domala vse dolenjske občine. Medtem ko v Posavju, če je verjeti številkam, z udeležbo ni bilo težav, se je v Trebnjem ponovila lanska slika. Minulo leto so se udeležiti zdravega teka čez dm in stm v glavnem učenci in dijaki. Nato so letele kritike na sindikate, delavce, zadolžene za rekreacijo. Vsi so obljubili, da bo kros 77 res -kros.
Navsezadnje:	trebanjski
tek v naravi je, če pogledamo številke, dobro uspel Vsega skupaj se ga je udeležilo več kot 650 tekmovalcev in tekmovalk, na glavnem teku pa je nastopilo 225 športnikov. Če te številke nekoliko podrobneje analiziramo, ugotovimo, da mnogi prizadevanje peščice' (četudi je to poklicno) prezirajo. Med nastopajočimi namreč le dva nista bila -člana šolskih športnih društev.
JANEZ PEZ EU
Vendar bodo lahko drobno napako brez težav popravili. Organizatorji srečanja med Dolenjsko in Notranjsko namreč prvenstvenega srečanja niso plakatirali. In škoda, ker ga niso, zakaj ljubitelji namiznega tenisa (teh je na žalost v Novem mestu vse manj) bi se lahko prepričali, da je v klubu zavel nov veter. Dolenjska namreč ni igrala v svoji standardni postavi (tudi ne bi mogla). Ob veteranu Kapšu sta za zeleno mizo proti neizkušenim Notranjcem nastopila mladinec Žigante in pionir Guštin.
Domačini so s pomlajeno postavo dokazali, da so se na nova prvenstvena srečanja dobro pripravili. Medtem ko sta bila mlajša dva polna moči, se je zdelo, da je Kapšu proti koncu pcsla sapa, kar pomeni, da bo moral do zahtevnejših bojev sicer zanesljivi veteran poskrbeti za telesno moč.
Rezultat: Dolenjska - Notranjska 5:0, Žigante - Ciglarič 2:1, Kapš -Gutnik 2:0, Guštin - Verdenik 2:0, Kapš - Ci^arič 2:0, Žigante - Verdenik 2:0.
DOLENJSKA
ČETRTA
Medtem ko je v Mariboru minulo soboto potekal košarkarski finalni turnir za kadetsko prvenstvo SRS, je bil v Novi Gorici zaključni turnir za uvistitev od 4. do 6. mesta. Pomerile so se vrste Dolenjske, Pomurja in Goriške. Daleč najboljši so bili mladi Novomeščani, la so se tako uvrstili za Mariborom, Slovanom in Radovljico. Rezultati: Dolenjska - Pomurje 86:74 (41:41), Dolenjska -Goriška 96:57 (55:27).
KOŠARKA:
51 SODNIKOV
Organizacija košarkarskih sodnikov Novo mesto je v zadnjem času močno delavna. Pred kratkim je pripravila seminar za kandidate za sodnike pripravnike in za kandidate za podzvezne sodnike. Sodniški izpit je po obeh seminarjih opravilo 16 Kandidatov, in sicer v vsaki skupini po 8. Razen tega je organizacija dobila še drugega republiškega sodnika (prvi Tomašič), in sicer Andreja Šventa, ki je že na članski A listi. Tako ima organizacija sedaj vse skupaj 51 košarkarskih sodnikov.
Frančič, Kostanjšek 2, Jerina, Štrukelj.
INLES - ROVINJ
28:18(13:9)
Od napovedanega zanimivega srečanja ni bilo nič, zakaj domači rokometaš so bili v minulem srečanju premočni za goste. Razen tega so odlično igrali v obrambi, zrelo v napadu, tako da so gjedalci lahko videli nekaj lepih akcij, ki so jih domači kronah z zadetki. Dobro sta igrala predvsem Ilc in Radič, razpoloženi pa so bili tudi ostali.
Inles: Gelze, Ponikvar 3, D. An-doljšek 1, Ilc 6, Radič 8, Žuk, Karpov 3, T. Andoljšek l.Pucer, Gabrijelčič 4, Putre 2, Kersnič.
M. G
SEVNICA - MINERVA 28:22(14:13)
Okoli 300 gledalcev je videlo kakovostno srečanje, v katerem so bili domači boljši predvsem v drugem polčasu, ko so majimo prednost iz prvega polčasa povečali. Za zmago so zaslužni vsi.
Sevnica: Škoberne, Mlakar 5, Gane 1, Barič, Jazbec 2, Kersnič 5, Svažič 10. Štojs, Novšak 3, Reberšek, Starina 2, Možic.
BREŽICE - POLET 24:22(10:11)
Bržkone so domači pripravili prijetno presenečenje svojim navijačem, saj so premagali eno od boljših vrst Zmaga je sad hitre in napadalne igre ter dobre Škofčeve obrambe.
Brežice: Škofca, Buzančič 7, Vervega 3, Verstovšek, Ostrelič, Za-
fode 6, Blatnik 1, Rožman 4, Longo , Doberšek 1, Jurkas.
RIBNICA - KRKA 27:24(14:14)
Reprezentanca Ribnice je osvojila prvi točki, dobila pa jih je po do-
lenjskem derbiju s Krka Srečanje je bilo kakovostno, domači pa so zmagali zaradi odličnih Mateja in Tanka.
Ribnica: Rus, Hc, Fajdiga, Lovšin 1, Janež 2, Mate 10, Hočevar 6, Tanko 8.
Krka: Košak, Grabrijan 2, Petan-čič 3, Svetič 3, Hudelja 4, Bojane, Piltauer, Adlešič 6, Ristič 3, Kopač 3.
POSAVJE - MARIBOR 21:12(11:4)
Brežičanke so tokrat požele zmago predvsem zaradi izredno hitrih protinapadov, ki so se domala vsi končali z zadetkom. Izkazali sta se zlasti Kostanjškova in Mlinaričeva.
Levačič, Balon 4, Ko-
lili!
PORAZ - V 8. kolu druge zvezne rokometne lige so oslabljene Novomeščanke proti vrsti, ki jo
je vodila odlična mladinska državna reprezentantka Maraseva, doživele poraz. Rečanke so bile precej boljše, in po tem porazu je Krka zdrsnila na enajsto mesto. Na sliki: domače igralke v napadu. (Foto: J. Pezelj)
Krki se je »zataknilo” v Ribnici
V II. zveznj ligi polovični uspeh — V slovenski ligi poskrbeli za presenečenje Ribničani, ki so premagali novomeško Krko — Nov poraz Dolenjske
Minula rokometna sobota ni prinesla večjih presenečenj. Inles je zmagal, novi točki so osvojili tudi Brežičani, Sevničani in Brežičanke. Ženska vrsta Dolenjske je ponovno izgubila, razočarali pa so tudi Novomeščani v Ribnici, saj so bili prvi, ki so moštvu z dna dovolili, da jim je vzelo točke. Člardce D. zvezne lige, igralke Krke, so doma izgubile z odličnimi Rečankami.
Boji v rokemetnih ligah postajajo vse bolj zanimivi. Inles ovi rokometaši v devetem kolu gostujejo pri Zametu, kjer imajo kaj malo možnosti za uspeh, igralke Krke pa z oslabljeno postavo najbrž ne bodo nevarne INI, čeravno bi lahko z najmočnejšo vrsto dosegle najmanj neodločen rezultat V slovenski moški vzhodni ligi so se Sevničani predramili in nizajo zmage kot za stavo. V soboto pride v goste Slovenj Gradec, močna ekipa, ki napoveduje trd boj. Tudi Brežičani igrajo doma z vrsto iz Ormoža, in Buzančič ter njegovi prijatelji imajo priložnost, da se uvrstijo za mesto više. Boji za vrh v zahodni Sgi so vse bolj zanimivi: kar štiri vrste se potegujejo za prvo mesto, novomeška Kncapa se bo pomerila z Zasavjem. Če hočejo Dolenjci ostati pod
stanjšek 4, Štauber 3, Bah 1, Cetin 2, Rožman 1, Mlinarič 6, Vogrinc, Arsov.
OBALA - DOLENJSKA 16:12 (7:6)
Pomerili sta se vrsti z dna in vrha, vendar v srečanju ni bilo videti kakovostne razlike. Če bi gostje igrale bolj zbrano v obrambi, bi lahko dosegle vsaj neodločen rezul-tat
Dolenjska: Judež, Škoda, Rešetič 1, Gorišek, Švalj 1, Foršek 6, Kovačič 2, Zagorc 2, Kos.
KRKIN PORAZ
Konec minulega tedna je bil na novem kegljišču „Krke“ zanimiv kegljaški dvoboj med Krko in vrsto Slovenija ceste. V disciplini 8 x 200 lučajev so si Ljubljančani zagotovili zmago tik pred koncem, ko je njihov zadnji par z odlično igro podri 29 kegljev več. Krka, 6495 podrtih kegljev.
USPEL RALLY
AMD Črnomelj je pred kratkim pripravilo III. belokranjski rally, in sicer vožnje po poteh borbe za svobodo Bele krajine. Prireditev je v celoti uspela, udeležilo pa seje je 34 tekmovalcev, med njimi ženska ekipa in ekipa Zveze borcev. Zmagovalci po posameznih kategorijah: do 1000 ccm: Weiss, nad 1000 ccm: Podgornik, ženske: 1. Gatt kategorija ZB: Gabrovec.
vrhom, morajo popraviti napako iz Ribnice. Vrsta slednjih pa igra doma z Obalo, enim od favoritov. Če so suhorobarji premagali Krko, zakaj ne bi tudi - Obale?
Brežičanke čaka doma lahko delo. Neizkušene igralke Radgone bodo bržkone lepa priložnost tudi za igralke, ki povečini sediio na klopi za rezervne igralce. Najbrž bodo imele podobno delo tudi igralke Kočevja, medtem ko čaka Dolenjke težka tekma z Eto.
Končno bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji košarice. Vrsta Novega mesta prvo tekmo gcetuje, in acer v Šibeniku, kjer pa imajo novinci v ligi lepo priložnost, da se spoznajo s prvenstveno ligaško košarko.
ŠAH ZA OBČINSKI PRAZNIK
Novomeški šahovski klub prireja ob občinskem prazniku nagradni hitropotezni turnir, in sicer v petek ob 18. uri. Dan kasneje pa se bodo novomeški šahisti ob 9. uri na 12 deskah pomerili s člani šahovskega kluba Sesvete iz Zagreba. Obe prireditvi bosta'v prostorih kluba.
PIONIR IN IMV
Na občinskem kegljaškem prvenstvu je nastopilo 34 ekip iz novomeške občine. Pri deldetih so nekoliko presenetljivo zmagale Pionirjeve kegljavke, pri moških pa tekmovalci IMV.
Vrstni red - moški: 1. IMV 2. Pionir (974), 3. Borac 4. Novoteks (922), 5. Gozdno gospodaistvo (916) itd; ženske: 1. Pionir (500), 2. IMV (492), 3. Novoteks (474), 4. Krka (430), 5. Bolnišnice (390) itd.
NA TEKMO IN IZLET
Igralci košarkarskega kluba Novo mesto (prej Dolenjska) bodo prvo tekmo v II. zvezni košarkaiski ligi -sever odigrali v Šibeniku proti istoimenskemu nasprotniku. V Dalmacijo bodo odšli s posebnim avtobusom, zaradi tega vabijo vse navijače, naj jih na prvo zvezno ligaško tekmo spremljajo. Zainteresirani dobijo več podatkov v četrtek in petek v športni dvorani, in sicer na treningu košarkarjev od 18. oziroma 19. ure dalje.
Premagal
razdvojenost
tekmovanjih. Ko Loko, kovačnico
je prišel najboljših
na
do-
Kdo ve, ali bi Novomeščan Peter Seničar, 22-letni študent gradbeništva, sploh kdaj oblekel dres domače košarkarske vrste, če si ne bi v osnovni šoli na smučanju zlomil noge. Bila je huda poškodba, tako daje zavajo nje šepal skoraj dve leti in domala pozabil na iort, ki mu je bil poprej tako
Po osemletki se je vpisal na gimnazijo. Kot visto let nazaj so bili tudi fantje njegove generacije navdušeni za košarko. Tako se je Peter z igro pod obroči bežno spoznal na gimnazijskih medrazrednih
lenjskih košarkariev, je ravno končeval drugi letnik. Marsikdo je o vitkem fantu v skoraj vedno prekratkih hlačnicah (kajti v gimnazijskih letih je rastel kot konoplja) dejal, da je za košarko izgubljen. Zakaj fantje njegovih let so imeli takrat za sabo že nekajletno košar-karsko šolo.
Pa je Pero menil drugače: „Res, začel sem precej kasno, toda hitro sem ugotovil, da mi pri tem športu moje dolge roke in noge dobro koristijo, trener Petrič pa je v meni videl nadaijenega igralca. Sprva sem svoje zmogljivosti malce precenil. Pri Petriču se je mlad igralec le stežka prebil v prvo postavo. Tako sem skoraj dve leti grel klop za rezervne igralce. Navzlic temu sem vestno obiskoval igrišče ob Krki, metal „parkete“ itd. Medtem časom sem opravil zrelostni izpit, se odpravljal v Ljubljano na gradbeništvo h kazalo je, da sem „dozorel“ tudi na igrišču. Petrič mi je namreč vse ‘ i zaupal in prvo slovensko 'oor
ligo sem dodobra spoznal."
Od takrat dalje je Peter povezan s košarko z nekakšno nevidno nitko. Tako pravi sam. Zavoljo študija je bil nekaj časa razdvojen, toda kadarkoli ga je pot pripeljala na loški asfalt, je vedel, daje brez
fa
žoge skoraj tako kot brez dobrih prijateljev Slavca, Bantuja, Sama, Misa, Žarca in kopicč drugih mlajših gjralcev. In je vadil. Njegovi domači mu kaj radi očitajo, da skoraj preveč.
„Sedaj, ko smo se uvrstili v II. zvezno hgo-sever, je res „hudo“. Od avgusta dalje smo sc pripravljali dvakrat na dan. Na težkih kvalifikacijah smo uspeli. Sledil je kratek zaslužen odmor, sedaj nas čaka Šibenik. Želimo izpolniti zaupanje naših navijačev, uprave. Vendar vemo, koliko znamo in koliko veljamo. Pa vseeno nismo 3 reti rano črnogledi. Menim, da bi ahko zbrali najmanj osem točk, zlasti, če bomo ponovili nekaj odličnih iger iz pripravljalnega ob-dobja.“
Čeravno je dopolnil nekaj več kot dvajset let in je bil v slovenski ligi pri nasprotnikih znan kot igralec, ki s svojimi natančnimi meti brez težav stresa mrežico, misli na sodniško prihodnost Minuli teden je namreč opravil izpit za pod-zveznega sodnika. Življenjska in športna pot bodočega inžeriija gradbeništva Petra Seničaija se ta čas skoraj lič ne loči od ostalih članov košarkarskega kluba. Vsi so igralci, obenem pa postiyajo sodniki in treneiji. S tem je košarki bodočnost zagotovljena.
J. PEZELJ
=llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllll|lll|||l|||llllllllllllllllllllllll=
tisti
= iiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii =
m
SVETU OKOLI
E VEČER V DVOJE — Ljudmila Crnkovič je že pred časom § | poslala fotografijo, ki jo danes objavljamo. V spremnem §j | pismu je napisala, da je navdušena fotoamaterka, kar ji radi § i verjamemo, saj je barvna fotografija (naslovili smo jo Večer v 1 | dvoje) dokaz premišljenega ravnanja s kamero. Crnkovičeva | = je fotografirala proti svetlobi, pri tem pa ustvarila močne § = kontraste, s katerimi je sliki vdihnila nekaj romantike. I | Poklicni fotograf bi seveda takoj opazil, da gre za amaterski | = način slikanj, proti svetlobi, saj so sence izgubile plastičnost, = = v njih ni nobenega detajla. Temu se da pomagati, ako § | zaslonko za eno stopnjo bolj odpremo, pri kamerah z § | avtomatsko ekspozicijo pa se uporabi „override“, kot rečejo | §f pripomočku za zmanjšanje ali povečanje občutljivosti vgraje- | i nega svetlo mera, ki odreja ekspozicijo. Prav s takim apara- | I tom je delala Crnkovičeva, uporabila pa je film Agfa CNS.
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiMiiiimmiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimmuiNimiiimiii
(poienM«! urt pred 20 leti ) Oblikovanje žive narave (
IZOBRAŽEVANJE ni obrtniško ali tovarniško delo, ampak f je delo, ki zahteva mnogo znanja, časa in potrpljenja, saj ne | oblikujemo mrtve prirode, ampak živo - ČLOVEKA! Vsak naj = pomisli na svojo pot izobraževanja, pa bo spoznal, da je to delo = res zapleteno in odvisno od mnogih činiteljev.	*	|
V NOVEM MESTU je nujno potrebna avtobusna čakalnica. | Potniki, ki potujejo z avtobusi — in teh je dnevno več sto — v = slabem vremenu nimajo kam pod streho. Upravni odbor TD | meni, da je treba čakalnico postaviti čimprej in to na najbolj | primernem kraju. Mora pa biti to primerna in dovolj velika s stavba, da bo v njej prostora za prodajo voznih listkov, trafiko = in po možnosti tudi za prtljažnico.
GODBENIKI metliške godbe na pihala, ki je znana kot ena I najboljših na Dolenjskem in sodeluje na skoraj vseh prireditvah, | so še vedno brez uniform. V tem . pogledu so izjema na 1 Dolenjskem, če ne v Sloveniji. Sama godba nima toliko § dohodkov, da bi lahko kupila obleke za godbenike. Zato se je | obrnila na razne naslove za pomoč. Žalostno pa je, da po nekaj | mesecih, odkar so pisali, doslej še niso dobili odgovora, kaj še | pomoči, do katere so povsem upravičeni.
V NEDELJO dopoldne se je pripetila na hitrostnih motornih | dirkah v Novem mestu obžalovanja vredna nesreča, pri kateri je 1 izgubil življenje 29-letni motorist Franc Zagorc, pomočnik = obratovodje podjetja Kremen. Na ovinku Ceste herojev je pri | gostilni Košir zaradi prevelike naglice, v kateri ni mogel več i obvladati motorja, zavil s ceste na pločnik in pri tem zadel z § ramo in glavo v drog električne cestne razsvetljave.
LOKAL novomeške pošte je sedaj okusno in moderno urejen. | Manjkajo pa še napisi pri posameznih okencih.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 1 30. oktobra 1957) I
HITLER NA STEKLENICI
— Da postaja nacistični voditelj in vojni zločinec največjega kalibra Adolf Hitler ponovno zelo popularen, dokazuje več dejstev. Mednje lahko uvrstimo tudi novo zaščitno znamko nekega nemškega vina, ki se odslej imenuje Hitler. Kdor bi menil, da gre za smešnico, lahko na nalepki prebere tudi nekaj gesel, znanih iz časov fuehreijeve vlade. In najbrž bo vino prav tako močno lezlo v bavarske glave (ti ga največ popijejo), kot je nekdaj možakar, čigar ime so si izbrali proizvajalci vina.
VOJAŠKO SPREMSTVO -
Neki švicarski kmet je dvakrat prosil, da bi ga oprostili sodelovanja na vojaških vajah, češ da ima doma ostarelega očeta in 16 glav živine, za katere mora skrbeti. Niso ga uslišali, zato je na vojaške vaje odpeljal vseh 16 krav. Pasle so se okoli taborišča, dokler niso vrlega kmetovalca le poslali domov — s kravami vred, seveda.
VRAŽEVERNOST - Ljudje
so še kako vraževerni, vsej znanosti in napredku navkljub. V avstralskem mestu Brisbane so morah zamenjati številko ulice samo zato, ker se nihče ni hotel vseliti v nova stanovanja zgradb ob vprašljivi ulici. Številka je bila po vsem svetu sloveča 13. Zdaj je mesto zadovoljna
KLUB OPOLZKIH GOVORNIKOV — Tisti, ki radi po telefonu zmeijajo sogovornike z najbolj vulgarnimi in opolzkimi izrazi, se lahko včlanijo v klub ..prijateljev konverzacije". Zdaj lahko člani kluba drug drugemu polnijo ušesa z nesramnostmi, zakon pa jim nič ne more. A pravica zmerjanja velja le za člane.
RES HUDA STRAST - Indijci so najbolj strastni ljubitelji fdmov. Na leto posnamejo okoli 507 filmov, kar jih uvršča na prvo mesto v svetu. Strast je v njih tako globoko zakoreninjena, da dobesedno dajejo kri za filme. Pred vsako predstavo posebno priljubljenega filma so transfuzijske postaje (Indijci plačujejo krvodajalcem) prepolne revežev, ki žele z lastno krvjo priti do denarja za filmske vstopnice.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Gospode v okrašenih zabojih nosijo
(Na Japonskem) nimajo in ne potrebujejo domačih Živah. Ker ne jedo mesa in tudi mleka ne pijejo, jim je krava nepotrebna. Vozijo vse sami na rokah, in bogati Japonci se tudi ne vozijo, ampak nosijo jih v nekakih okrašenih zabojih, torej jim je tudi konj nepotreben. Pse imajo podivjane, domači za stražo ali lov sojim odveč in se k večem pri tujcih nahajajo. Koze in ovce niti ne poznajo, ravno tako prešičev nimajo. Volno lahko pogrešajo, ker tam je bombaž (pavola) doma. Ker imajo silno mnogo murvinih dreves, tudi sviloprejke obširno gojijo in mnogo svile pridelajo. Mule in osli so jim nepotrebni. Kokoši, race, golobi se tudi k večem pri tujcih nahajajo.
(Malo ozkotirno) železnico za vožnjo z lokomotivo namerava napraviti knez Auersperg-ovo oskrbništvo. Ista bi imela voziti les od parne žage na Rogu. Ostati bi imela le tako dolgo, dokler je kaj vožnje, to se pravi,
Cepivo proti zobni gnilobi
Zobna gniloba se nikomur ne ogne in je stara prav toliko ko človeštvo. Ljudje so premagali že celo vrsto zahrbtnih bolezni, zoper karies pa medicina še zmeraj ni iznašla učinkovitega sredstva.
Dolga desetletja je trajalo, da so učenjaki odkrili povzročitelja zobne gnilobe — bakterijo streptokok mu-tans. Ko le-ta najde v ustni votlini ustrezne možnosti za življenje, se naseli na zobeh in razvaja posebno kislino, ki načenja zobno sklenino.
Šele prav pred kratkim so ameriški znanstveniki odkrili skupino protitelesc — imenovali so jih IgA — ki nastajajo v žlezi slinavki in se po izločanju v ustno vodino takoj lotijo zobem sovražnih bakterij. Toda tfeh protitelesc je veliko premalo, da bi se lahko uspešno zoperstavljali povzročiteljem zobne gnilobe.
Zato si učenjaki že celo desetletje prizadevajo, da bi na osnovi samih streptoko-kov mutansov izdelali sredstvo, ki bi naredilo ljudi odporne zoper zobno gnilobo. Prvi poizkusi s podganami, hrčki in opicami so že dah zadovoljive rezultate. Leta 1969 je William Bowen v neki londonski znanstveni ustanovi šestim opicam vcepil serum z mrtvimi strepto-koki mutansi. Pet let kasneje se je izkazalo, da nobena od teh opic ni imela niti ene luknje v zobeh, pri šestih necepljenih pa je v istem času nastalo kar 64 karies-nih žarišč.
Podobne rezultate so dali poizkusi tudi drugod po svetu. V Bostonu so znanstveniki izdelali cepivo, toda žal se je izkazalo, da škodljivo vpliva na srce in druge važne notranje organe. Znanstveniki zato pospešeno raziskujejo naprej in niti najmanj ne dvomijo,^da^bo v
rahljati cepivo, no preprečevalo zobno gni-' "
Kosa se z žepno knjigo dar le po velikosti.
ven-
Tu je žepni televizor!
Če si na čolnu zaželite videti priljubljeno nadaljevanko
O tem, da so v Sovjetski zvezi izdelali posebno majhen televizijski sprejemnik., smo že pisali, zdaj pa prihajajo vesti z Zahoda, da bodo v bližnjih novoletnih praznikih kupcem ponudili najmanjšo tovrstno napravo na svetu v vseh večjih trgovinah.
Gre za televizor „žepnega formata11, ki po velikosti ne presega žepne knjige. Ekran meri v diagonali blizu 7 cm, teža celega televizoija pa se vrti okoli enega kilograma. Uradno se mu pravi Sinclair Microvision, torej mu je ime posodil njegov glavni konstruktor, Clive Sinclair, sicer znan po nekaj izvrstnih napravah. Televizor lahko dela na različnih frekvencah, zato bo uporaben v večini evropskih in ameriških držav. Napajajo ga baterije, ki se iztrošijo po osmih urah neprekinjenega delovanja, vendar jih je mogoče hitro ponovno napolniti.
Clive Sinclair pošilja televi-zorček na tržišče v upanju, da bo osvojil predvsem bogato ameriško tržišče. Svojo napravo ponuja po sicer dokaj visoki ceni 395 dolaijev (7110 dinarjev), a hkrati obljublja, da bo naprava prišla prav vsem tistim, ki veliko potujejo, saj se bodo z njo hitro vključili v naj novejše dnevne novice že kar na letalu, ladji, v avtomobilu, skratka povsod, Iger bi običajni televizor ne deloval. Kot prednost novega televizoija navajajo tudi možnost njegove uporabe v morskem prometu in pri reševalnih akcijah.
Prihodnji mesec se bo proizvodnja s 4000 mikrovizorji na mesec že začela, tržno usodo pa mu bodo pokazali šele novoletni prazniki.
dokler je dovolj lesa v ondotni hosti. Prošnja za potrebno privolitev je že vložena.
(Cvetje) jabolk in češpelj smo dobili minoli teden na ogled, kar je vsekakor redka prikazen. Tudi kresnice smo videli pred desetimi dnevi.
(Izurjeno kuharico), katera mora biti pametna, trezna in poštena ter sploh na dobrem glasu, zmožna pisave in nekoliko računa, vsprejme se takoj. Ker bo voditeljica gostilne srednjega prometa, ji je mesečne plače 8 gld. določena Za mimo in zadovoljno življenje seji garantira.
(Kmetijska) podružnica v Novem mestu hoče oddati nekaj bekširskih mijaščkov v rejo in sicer s tem namenom, da se to pleme poskusi, ali bo pripravno za zboljšanje domačega plemena ali ne.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. oktobra 1897)
/// // /*//"/, •
cjzm
- Počakaj do zadnjega trenutka in skoči potem vstran!
----------------------
7 t '' fr l
lllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllliilillllilllllllillllllllllllllllllliilllllllllllllliilllllllllliiilllll
— PONOSNA SI LAHKO, DRAGA: VIRUSU, KI SEM GA ODKRIL, SEM DAL TVOJE IME!
Še biki niso> kakor nekdaj
Slavna španska pravijo bikoborb® dQljey, je v knzi. Ni vec i kot so bili Belmon .	^	yei
a)lJOSSt0,£1Snliopaz°v^
„pravih . KrUicn bikoborb pišejo, da 50 debeiM
biki leni, PocaS“’J0 živ# premalo divji ^ador1*
pa še tako dober more narediti vell ^manje 2
V Španiji zato zanun* y bikoborbe hitro P prizore borbe clov	^
no živaljo nad®m	lf
ljivi prizori z nog	^
prejšnje križanke
l.jpfie ■misli
kem, napeti filmj 'n... ^ tort) V srcu bikoborb Spamfl
Poln “Prazen.
G- REGISMANSET
samega sebe, je
0DOlu^“—.. občinstvo odvrača	Id,,	reje	utruja	kakor
ki se je tisočletja oru^[1io.	človeku, ki se
bistvu nespremenjeno,	oti,	kot tistemu w
da so tega krivi biki, aruV
da zanimanje paE.SEVAREID
ker in osi svQJ
DL
ZAGOZDA
DRI
r
GR.
OTOČJE
SREBRNIK
PAPIGA
RAKEV
TOT
mum
DL
S KAND. LETALSKA DRUŽBA
EUROP.
REC0VERY
PROGRAM
SL
>
>
ZAGREBŠKI
iCGOMEliS
SOVRASTVO’
TEZA
LOK
m
AM.
VOZARNA
UČITELJ
LETNI
CAS
IME VEČ PAPEŽEV
POUDAREK
adoiji, matadoiji
ki španskih kon “ gcef opravljajo brezdu > a ^ veliko dobre tehnik, umetniškega navdiha.
DL
CENT
GRČRKA
IRIDIJ
EG. BOG
Z. IME
NOČNA
POSODA
numerO"
ORIENT.
■fiUEL
LASTNINA
PIANIST
BERTON-
CELJ
HIMALAi
KOZA
ZBOR
HJMACE
SUKNO
1111111..............1........i
iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiii„iiii,iii
 "••••••iHiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiimiiiiiiiiiimmiimmiiimiimmiimiiiuiiimmumuiiiimiiiiiiimmiimiiiiimiiiiiMiiiiiiii
^vsega dobrega boli trebuh
^ penjeno hrano se je človeštvo srečalo s prebavnimi motnjami, ki so vse k^^POJJOstejše — Nazaj k hrani, bogati z naravnimi vlakni — Otrobi v modi , S,ar pj.
»v stari Hur|V^ Prav*’ ^ Je človek to, kar je. Izkazalo se je, da P*t talr« . , modrosti veliko zrno resnice, saj moderna zna-
Nhf’ yelja »h - “J3*0’ da pomeni beli kruh na mizi blaginj( v^anj inL,aJ’ da sta tako beli kruh kot blaginja v človek'
v
lahlT'” ua s*a iaKO De11 Krun K01 DlagmJa v človekovi , pre ® zdravju škodljiva. Kako je prišlo do takega nena-
Bikniveč »P1^1
pusti mirno
zaklati-
Nr ™; “toSnSf'
no, če ne cel° -
»fes?
meni se kaKO F jU. obrat v njihovem zi
Zaskrbljeni so »JJ**£
din#
bikoborbe so na
okoli 5,4 milijarde hodka, kar v sicer ^ deželah nikakor tu . nar. Seveda se je dohodka stekel
rok«
vrl'*1
ter’
koride skratka
skih mojstrov poslovnežem,
peščice ljudi.
„Pravzaprav
fieste sploh še , ZatA
kritik bikoborb v. ^
dodaja, da še ^ ker so korenine v D
je čuC. J “ ora'1,
ij0^’najPbn°tma stoletja se je ki	pri°r	v Az'j*> Evropi
l9lViJ0 je Drinr •?nj,ev“ s hrano,
ske ■ Se ie JU* ® doma. Po letu
Je 7aA ,	ro	leti
Poj^,Atrije ® 3 .eksPlozija živil
nekai’ n ^ Vred Pa se Je obi™0 bolezni, ki so rS z nwi^njtno človeštvo sk*mi. Najpo-
vaJi let Ptehtanerv f je- ^ v slcot^ v slabih v razvitih diza-n,;".osemdesetih letih vii °qa j, m ? Poraba maščob, katerih ° 0 predelanih 8-®l0čiH v.Predelovalnem
bolezni. Povečano potrošnjo teh živil je upravičeno krivil za nastanek dadkome bolezni, krčnih žil, vnetja danke ter celo za nastanek raka na debelem črevesu.
Britanski zdravnik Denis. P. Burkitt je kmalu po tem poročilu priporočil prebivalcem v razvitih deželah, naj vsak dan zaužijejo okoli četrt kilograma naravnih vla-
, X ri/like vsote 05	skoraj	vse manj
obračali veli letoP1^!	Ptav^	prirv,	s° npr. vlak-
50 113 l6t	HM	^ ^ >
Prebavljivih a .m je zcl°
snovi.
SUbgT
,,Večjem deležu
HT^Dli nenr^ue*^ov’ revnih z
Orni, 1969 je v poseb-sla ”
ken. Toliko zaužijejo naravnih vlaken pripadniki afriških plemen, katera je Burkitt raziskoval; pri njih ni odkril primerov omenjenih bolezni.
Oba klica k treznejšemu prehranjevanju sta sprva izzvenela v prazno. Niti industrija niti navade prebivalstva v razvitih državah se niso spremenile. Se več, na pot vključevanja močno predelanih živil v prehrano prebivalstva so stopile tudi razvijajoče se države.
POMEN
NARAVNIH
VLAKEN
Drugače gledajo na vsa ta vprašanja dandanašnji Na kongresu o
menu naravnih vlaken. Na osnovi najnovejših biokemičnih spoznanj o naravnih vlaknih ter njihovi uporabi pri zdravljenju nekaterih bolezni so na kongresu dovolj avtoritativno potrdili, da se mora v vsakdanjo prehrano vrniti delež naravnih primesi, katere je predelovalna živilska industrija izločila.
V prvi vis ti so to vlakna, se pravi tiste sestavine rastlin, ki niso prebavljiva (npr. otrobi). Ta vlakna so odporna proti prebavnim encimom, zato potujejo skozi prebavni trakt skoraj nespremenjena. Njihova naloga torej m dajati telesu potrebne Kalorije, ampak naj bi predvsem vpijala vodo ter tako omogočila, da vsebina prebavljanja lažje potuje skozi črevesje, pospešuje njegovo krčenje ter omogoči redno in lahko iztrebljanje.
Poznane so tri vrste naravnih vlaken: celuloza, polisaharidi in lignin. Celuloza je najpreprostejša; človek je acer ne more prebaviti, je pa prebavljiva pri govedu. Poli-saharide predstavljajo predvsem sladkorne verige, ligjiin pa sodi med najbolj odporne in najmanj prebavljive.
STARA MATI SO VEDELI
času. Po mnenju strokovnjakov je odločilno povezana s prehrano. Pri obolenju gre za zastoje hrane v iboklinah črevesa. Bakterije se v zastojku namnože in rado pride do vnetja - divertikulitisa, lci je zelo bdeč.
Pred petimi leti so poskušali bolezen zdraviti z dieto, v kateri je bolnik zaužil hrano z malo naravnimi vlakni. Šele pred kratkim torej so zdravniki odkrili, da je prav taka hrana povzročitelj bolezni. Temu spoznanju ustrezno zdaj v dieti ponujajo hrano, v kateri je veliko naravnih vlaken.
Stare mame so od svojih starih mam dotfro poznale zlato pravilo prebave. Ko so otrokom ob zaprtju nudile več sadja in zelenjave, so jim nudile več naravnih vlaken, pa je nadloga hitro minila.
V zadnjih dveh letih se je premaknilo tudi v živilski industriji. Na tržišču ponujajo prehrambne izdelke, na katerih je označeno, da vsebujejo veliko vlaken; skoraj v modo je prišla hrana, pripravljena z otrobi.
Morda se bo tudi na naSh mizah kdaj pa kdaj ponovno pojavil čmi kruh, vendar ne kot znak revščine, ampak zdrave prehrane.
Trgovine v razvitih državah nudijo vse večjo zalogo živil z otrobi in drugimi naravnimi vlakni.
industrijsko pripravljeni:
kup nevšečnosti
je pojavil prebavili.
prehraii, ki je lil prejšnji mesec v kanadskem mestu Quebec, je več strokovnjakov razpravljalo
Ko so vlakna skoraj izginila iz dh živil, :čnosti
prebavili. Najpogostejsa bolezen,
za katero boleha v ZDA skoraj polovica Američanov, starih nad 40 let, je divertikuloza. Pred letom 1920 je bila ta bolezen malo znana, razcvet je doživela v novejšem
adkor ter
^ -usj) - ogljikove hidrate knvce cele vrste
llll|||llllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllll,lllllllllll,lllll,llllll,llllll,l(llllllllllllll,lllllllllimillllllllllllllllll,lllimilllimill„l,ll,lllll„llll,lllll„imill,„ll,|,|,ll,llllllll|l|lllllHl|Mllim|ll|ll|llllll
»K
vodnih ra uStiI0 «>»•
y.7n,sta *<.*> j
cilo. sta	t, c»	Jjf
vidno P° 0 v in tako	jalje
nag!°
sijala r«£ pjeJ drevja ,n Pvo^j nadalieV
X
Hi!
v..V-	•	:•	v;
,Ss:vi no-
^ še6la Pre-> vsn' i2Šel ' glaH ° »noč
k;so „b_
Jutra
Do onemoglosti utrujena in lačna sta zjutraj zavlekla čoln pod zaveso ovijalk, ki so visele z obrežnega drevja v reko. Na breg sam si še vedno nista upala, čeprav bi si bila morala zanetiti ogenj, da bi si nacvrla vsaj jajc povodnih ptic. Da si potolažita lakoto, sta pričela srkati surova jajca. Za Kunija, ki je medtem že skoraj docela okreval, sta imela še kos starega mesa.
Tako sta vsako noč nadaljevala popotovanje, dokler nista prišla spet na tisto mesto, kjer sta se rečna rokava cepila. Tam sta zavila v levi rokav in dosegla dan nato izliv v Rio Purus. Ker sta se zadnje dni hranila izključno z jajci, sta sklenila, preden zavijeta v Rio Purus, oditi na lov po kopnini. Pognala sta čoln k bregu pritoka, ga privezala in se izkrcala.
TRIJE SINOVI
Jožeta Bregaija so daleč naokoli poznali kot odličnega vinogradnika. Vinograd je bil njegovo življenje, saj se je z njim ukvaijal od rane mladosti. Postal je pravi strokovnjak za vinsko trto in njegovi vinogradi so bili njemu v ponos, drugim pa za dober zgled. Čeprav je bil uspešen vinogradnik je včasih le občutil, da mu manjka izobrazbe; šol ni imel. Sklenil je, da bo pa svojim sinovom omogočil šolanje.
Tako je tudi naredil. Ko je njegov najstarejši sin končal osemletko, ga je poslal v kmetijsko šolo. Jože se je tam lepo izkazal, zato je nadaljeval študij na visoki šoli. Najstargšemu je sledil Vinko, temu pa najmlajši, Stanko. Dokončali so šole, se zaposlili in pričeli živeti samostojno. Tako je stari Bregar ponovno ostal sam v hribih. Sprva mu je bilo hudo, a navadil se je, saj so ga sinovi še obiskovali, p S tudi misel, da se jim godi dobro, gaje tolažila v samoti.
Nekega dne so se zbrali oče in njegovi trije sinovi. Sedli so pod brajdo. Ob kozarcu cvičkaje stekel pogovor.
„Ata, nekaj bi vas rad vprašal,“ je preokrenil lahkotne besede o tem in onem sin Vinko. „Veste, ata, jaz bi hotel... hočem reči, rad bi vas prosil... pri vinogradu na Vrhu bi si naredil zidanico, če mi boste dovolili.
Ni počakal, kaj bo oče dejal na njegovo mečkanje, ampak je že bolj gladko nadaljeval: „Nekaj posebnega bi naredil. Zidanico, da je take še niste videli in je v teh hribih še ni bilo. Spodaj bi naredil veliko klet, zgoraj prešnico in še veliko izbo zraven. Tudi izba bi bila nekaj izrednega: tlakovana tla, velika hrastova miza, težki stoli okoli, na zidovih slike, v kot pa bi postavil kip boga Bakhusa... Pomislite, kako lepo bo, ko se bomo vsi Bregaiji zbrali tam gori na Vrhu; na ražnju se bo vrtel prašiček, grla pa nam bo hladil cviček. Daleč naokoli se bo razlegala pesem ...“
V besede je takrat segel najstarejši sin Jože: „Tudi jaz sem že premišljal o tem. Lahko si mislite, ata, kako je v mestu in kako srečen je lahko vsak, kdor lahko v soboto in nedeljo skoči na svoje, na deželo. Zato sem se namenil, da vas poprosim za tisti košček zemlje v Bočju. Nekaj malega bi dal postaviti tamkaj. Spodaj klet, na vrhu pa majno sobo s kuhinjo in kopalnico. V kleti bi si naredil vinoteko. Imenitno bi bilo čez kakšnih dvajset let odpreti steklenico starega vina in se pred prijatelji pohvaliti, daje vino tega in tega leta pridelal moj oče “
Že je tudi najmlajši Stanko oprl usta, da bi prišel do besede, a gaje stari Bregar prehitel.
»In ti Stanko? “ je dejal, „Ti, sin moj, najbrž računaš na Gorico. Saj vem, nočeš biti slabši od obeh bratov. Vikend bi si rad postavil, lep, daje kaj... Ampak jaz moram zdajle iti. Galico imam že namočeno in ne smem zamuditi s škropljenjem, če hočem vse te vaše kleti in sode ter steklenice napolniti z vinom,“ je Bregar trdo zaključil besede in vstal.
Sinovi so ga obstopili in šilih vanj, naj jim dovoli uresničiti, kar so si zaželeli.
»Kdaj pa je Bregar svojim sinovom kaj odklonil? “ je mogočno dejal ter odšel v zidanico po galico.
V mislih pa se mu je utrnila žalostna misel, kako bo, ko sam ne bo več zmogel dela po vinogradih. Trnje bo poraslo njegove gorice in noben grški bog v vikendih njegovih sinov ne bo mogel tega preprečiti.
»No, tudi to je nekaj, da bodo moji sinovi, Bregaiji, vsaj enkrat na mesec stopili na to rdečo ilovico,” je zamrmral sam pri sebi in odrinil v breg k svojim ljubljenim trtam.
IVAN BARBIČ
SLADKO BO V SRCIH ZASIJALO IN SE V KOZARCIH ZAISKRILO
J
POTA
Še pol stoletja življenja
Sklep izvršnega sveta SO Novo mesto: obnova mostu se prične 1. marca
Da bomo laže razumeli sklep izvršnega sveta SO Novo mesto o prestavitvi roka obnove starega mostu na prihodnjo pomlad, natančneje na 1. marec 1978, moramo zapisati vso zgodbo. Začela pa tbn
Dežurni
poročajo
DVA VLOMA - V noči na minuli četrtek je nekdo vlomil v trgovino KZ v Mimi peči. Storilec je skoz okno prišel v oddelek železnine in odnesel tri motome žage v vrednosti nad 30.000 din, okoli 400 din drobiža in nekaj cigaret Tisto noč pa je bilo bilo vlomljeno tudi v nedograjeno hišo Marka Mak še ta iz Gornjega Globodola. Neznanec je lastniku odnesel dve odeji, čevlje in potovalko v skupni vrednosti okoB 2.500 din.
LOKAL ZAMENJAL ZA STRANIŠČE — Črnomaljski miličniki sov soboto zvečer pridržali do iztreznit-ve Milana Paviča, ki je popival po gostinskih lokalih, nato že močno vinjen prišel v slaščičarno, misleč, da je na stranišču. Moral bo pred sodnika za prekrške.
OB 2.500 DIN IN DOKUMENTE - V nedeljo popoldne sta pri Tereziji Matoh iz Novega mesta prosja-. čila dva Roma. Kaji ritro sta izrabila priložnost za krajo h Matohovi izmaknila denarnico z 2.500 din in dokumenti. Žal nas podobni primeri ne izuče.
se je februarja letos.
Beseda strokovnjakov je bila takrat trda in jasna: „Most je treba takoj zapreti za vsa vozila, težja od treh ton, hkrati pa opraviti raziskave, v kakšnem stanju je in ali se bo obnova izplačala!” Analize Inštituta za metalne konstrukcije v Ljubljani so bile za popravilo 80-Iet-nega staroste. Takrat pa so se pričeli zastoji. Najprej zamuda pri izdelavi projekta (namesto junija je bil narejen šele avgusta), nato pa težave pri iskanju izvajalcev del. Po daljšem prerekanju, pa tudi prosjačenju so bila vendar izbrana naslednja podjetja: Pionir za gradbena dela, za jekleno konstrukcijo bo poskrbela mariborska Metalna, medtem ko bodo pleskaiska dela v rokah ptujskega Pleskaija. Sklenjene so bile tudi že vse tri ločene pogodbe, v katerih je med drugim stal datum zaključka vseh del - 31. december letos. No, 10. oktobra je prišel dopis, v katerem se Pionir (upravičeno) odreka odgovornosti, da bodo vsa dela zaradi morebitnega slabega vremena končana v roku. To pa bi seveda zaporo mo6tu še podaljšalo.
Izvršnemu svetu SO Novo mesta ni torej preostalo nič drugega, kot da postavi nov, dokončen termin — 1. marec 1978, dela pa morajo biti zaključena konec maja. Temu ob rob še, da je republiška skupnost za ceste, ki je tudi investitor projekta, zbrala že ves potreben denar. Cena je menda ogromna.
In kakšen bo most po popravilu? Usposobljen bo za nosilnost 15 ton skupne teže posameznega vozila ob „normalni“ vožnji in 45 ton skupne teže ob posebnem režimu vožnje (da bodo druga vozila čakala). Pločniki bodo široki 1,5 metra in zgrajeni 20 cm nad voziščem, katerega širina ostane nespremenjena. Kot je povedal Rado Juhart, vodja oddelka za mostove pri republiški skupnosti za ceste, na tiskovni konferenci minuli teden, se bo življenjska doba starega (potem novega) mostu v Novem mestu podaljšala za 50 let
Se beseda, dve o ukrepih, ki jih bo most doživel pred pomladanskim popravilom. Za
KONČALI POD BUKVIJO
V soboto popoldne je Franc Bor-štnar iz Vidošičev vozil osebni avtomobil proti Drašičem. Med vožnjo po klancu navzgor pa je avtomobil pričelo zanašati; zapeljal je na bankino, trčil v dva obcestna kamna in ju izruval, nato pa po bregu zapeljal v bukev. Pri nesreči so se voznik Borštnar in trije sopotniki ranili; pomoč so jim nudili v metliškem zdravstvenem domu. Gmotne škode na avtomobilu je za 30.000 din.
V tujo garažo po kolo
Sodba: tri mesece zapora, pogojno na eno leto
S kaznijo 3 mesece zapora, pogojno za eno leto, je senat okrožnega sodišča v Novem mestu kaznoval Mirka Medveda, ki je 27. aprila lani vlomil v zaprto garažo Alojzije Struna in odnesel motorno kolo „Pony eks-press“, vredno 1.500 din.
Na obravnavi je Medved dejanje priznal, hkrati pa dodal, da je bilo kolo njegova last, da ga je prodal Jožetu Struni, vendar da mu ta ni izplačal. Jože je nato kolo prodal
\
I
O
SPOMENIK NEODGOVORNOSTI - Tudi s takšnim slikovnim gradivom razpolagajo v novomeški UJV. Gomja fotografija nam kaže razdrte, skorajda docela neuporabne zavore tovornjaka, ki je minuli ponedeljek do smrti povozil kolesarja. Vzrok: slabe zavore.
Ko denar kupuje življenja
Vse pogostejše smrtne žrtve zaradi okvar vozil
V dveh dneh dve hudi prometni nesreči, dve povsem nedolžni žrtvi. Spomnimo se smrti kolesarja minuli ponedeljek na cesti med Kotom in Sotesko, dan zatem smrti voznika osebnega avtomobila pri Pljuski Vajeni smo že takšnih vesti, toda omenjeni imata pomemben skupni vzrok: okvaro tovornjakov; pri prvem so odpovedale zavore, pri drugem mehanizem za dotok goriva.
Kaj reči drugega: delovne organizacije pa tudi posamezniki se vse premalo zavedajo dolžnosti (pa tudi posledic), ki jim jih nalaga zakon o varnostih cestnega prometa. Premalo je kontrol o brezhibnosti mehanizmov na (predvsem) tovornih vozilih. Kličemo zaradi tega tudi koga na odgovornost? Sila redko ali pa takrat, ko je vo-
zilo, ki ga je poslal na cesto, že obarvano s krvjo. Kje je poostrena kontrola nad vozili, ki so že presegla deseto leto življenja, ali tistimi, ki vozijo po gradbiščih? V obeh primerih so možnosti, da pride do okvar, podvojene.
Miličnikom nalagamo, da takšne grešnike pravočasno izločajo iz prometa. Je bilo to v uvodu omenjenih primerih možno? Razdirati zavorni mehanizem ali napravo za dotok goriva ni majhna stvar. Miličniki tudi niso avtomehcniki. Sicer pa so krivci znani Ob ugotovitvi, da okvari nista nastopili tre-numo, marveč sta trajali že dalj časa, tudi ni potrebno, da jih imenujemo. Preveč jih je, omenimo le njihovega posrednika - denar.
BOJAN BUDJA
Alojziji. Po izjavah prič senat ni verjel takšni trditvi in je Medveda spoznal za krivega. Pri izreku kazni je sodišče upoštevalo njegovo nekaznovanost, da mu mladost ni prinesla prave vzgoje, pa tudi to, da je bilo v času vloma v garaži še nekaj dragocenih predmetov, vendar se je Medved odločil le za motorno kolo. Izrečena sodba še ni pravnomočna.
Ne le gašenje
Sevniški gasilci se učijo
Nedeljski alarm boštanjskih gasilcev je spravil mnogo ljudi pred cerkev in šolo, ti častitljivi stavbi pa sta bili le prizorišče uspešne vaje domačih in sevni-Scih gasilcev.
S tem so dosegli tudi poglavitni namen — udeležbo čim več ljudi za prikaz sodobnega gašenja. Nova sev-niška gasilska lestev je segla skoraj do lin visokega zvonika, kljub napadu z osmimi cevmi pa je boštanjska brizgalna uspešno polnila tudi gasilsko cisterno, gladina požarnega zbiralnika pa se ni znižala za več kot 40 cm. Vode bi bilo torej tudi za še kaj hujšega.
Nasploh bodo gasilci sevni3ce občine v tednu požarne varnosti po besedah predsednika občinske gasilske zveze Martina Kovača pripravili vrsto množičnih akcij. Razen uspešnih vaj na območju KS Loka in Boštanju bodo vaje tudi drugod. Samo značke „Preprečujemo poža-re“ bo sredi tedna prejelo okrog 1.200 šolarjev. Občinska gasilska zveza ima napisana koristna navodila o požarnih nevarnostih v gospodinjstvih, ki so, kar zadeva ogroženost, najbolj izpostavljen^, nima pa denarja, da bi lahko to gradivo še razmnožila. Zaenkrat ga bodo posredovali hišnim svetom. Vse aktivnosti pa se bodo kampanjsko zvrstile samo v tednu požarne varnosti. Sredi novembra je v Sevnici predviden gasilski dan, kjer bodo slavnostno izročili namenu novi orodni voz in lestev.
A. ŽELEZNIK
PREHITRO JE VOZIL
Ivan Malnarič s Hriba pri Cerovcu je v petek zvečer vozil osebni avtomobil po lokalni cesti v Ručetni vasi. Pri zavijanju na prednostno cesto pa je avtomobil zaradi neprimerne hitroiti zaneslo na bankino, od tam pa je zdnel po nasipu. Malnarič se je pri nesreči poškodoval, tako da so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnica Gmotne škode je za 10.000 din.
zimsko „udobje“ pešcev bodo napravljeni posebni kanali (se-daiji so zamašeni in neustrezni) za odtok meteornih voda. Ko smo že pri pešcih: slednji bodo tudi med popravilom imeli prost prehod po mostu, seveda le po posebnem „hodniku“.
B. BUDJA
tflHEaiJh:			:
1 JE?			
W '-slS	K * P*	».	
ČAKA GA NAPORNA POMLAD - Dokončno je znana starega novome&ega mostu: popravilo se prične 1. dela pa morajo biti končana konec maja. Kot pravijo^1* ^ ^ pomenijo danes največjo nevarnost vzdolžni nosilci,
močno načeti. (Foto: Budja)
S polnimi žepi mimo vratarja
Brez posebnih težav odnašal izdelke iz „Krke" — Senat okrožnega sodišča v mestu je Janeza Hočevarja obsodil na 16 mesecev zapora
Se kajenja učimo
2e lani smo na kratko poročali o odkritju šentjernejskih miličnikov, ki so na podstrešju Janeza Hočevarja iz Dob ruške vasi pri Škocjanu našli nemajhno zbirko ,.Krkinih4 izdelkov. Piko na i je temu odkritju postavil senat okrožnega sodišča v Novem mestu, Id je Hočevarja obsodil na leto in štiri mesece zapora.
24-letni Hočevar je v času od decembra 1973 pa vse do 3. avgusta lani nakradel vrsto izdelkov v skupni vrednosti nad 29.000 din. Brez večjih težav je prišel do takšne zbirke. Bil je namreč tisti, ki je prevažal gotove izdelke iz proizvodnih prostorov v skladišče, zraven tega pa mu je delo olajšala dokaj slaba kontrola, saj je vse znosil kar mimo vratarja. Izdelke je najprej spravljal v garderobno omarico, nato pa jih v žepih in vrečkah nosil domov.
Na obravnavi je Hočevar dejanje priznal in med drugim povedal, da še danes ne ve, zakaj je to sploh storil. Res je namreč, da nakradenih izdelkov ni prodajal, saj so bili še vsi spravljeni na podstrešju, nekaj pa jih je bilo v garderobni omarici „Krke“.
Senat okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, je Ho-
čevarja obsodil p° novega kazenskega ■
janja navadne totvm ^ rekel leto m štin me*.^ ra. Sodba še m
ISKRA ZANETILA POŽAR
Minulo sredo je prišlo do požara pri razkladalni rampi na novomeški železniški postaji, kamor tovarna Iskra odvaža odpadke. Med slednjimi je bila tudi čistilna volna, prepojena z vnetljivimi tekočinami. Iskra iz popddaiskega tovornega vlaka je bila dovolj, da se je volna tudi vnela. Hitremu posredovanju železničarjev in novomeških gasilcev pa gre zasluga, da ogenj ni povzročil večje škode.
ZARADI KRATKEGA SUKA DO POŽARA
Minuli torek okoli 19.15 je pričelo goreti v gospodarskem poslopju Antona Ivačiča, Armeško 27 pri Krškem. Zgorelo je ostrešje, okoli 20.000 kilogramov slame in sena, 2.000 kg koruze, 6 kubikov hrastovega lesa, skupaj v vrednosti nad 100.000 din. Domnevajo, da je bil vzrok požara kratek stik na žarnici.
Pretepenemu vzel še denar
11 mesecev zapora za Zorana Djuroviča
V razlagi besede alkoholik ali kadilec si ne bomo nikoli enotni. Dr. Antun Kvasič, vodja dispanzerja za socialne bolezni v Novem mestu, označuje oba primera kot bolezni, id trajata vse življenje, in takšne ljudi pogojne bolnike. Nekje se pa vendarle začneta. Danes marsikje že v osnovni šoli.
Vsakič, ko spregovori o tem problemu, je v njegovih besedah nemalo grenkobe in hkrati krute resnice. Ankete, ki jih je pripravil o uživanju alc ohola v osnovnih šolah, kažejo, da pitje najstnikom ni tuje. Pa vendar je danes stanje na tem področju boljše kot pred leti. Ukrepi, kot prepoved točenja alkohola in kajenja na šolskih zabavah, so že obrodili nekaj uspeha, pa ne veliko. In o zadnji ugotovitvi je dr. Kvasič dejal:
„Ne bo se hitro obrnilo na boljše. Povem naj primer, ko so imeli na neki šoli ob roditeljskem sestanku pripravljeno tudi predavanje o alkoholizmu. Pa je ravnatelj rekel: ..Pustimo to, saj tudi sam včasih pijem." Vzemimo dalje starše. Njihov odnos do pijače in otroka nemalokrat deluje spodbujajoče na slednjega. Pijemo pred otrokom, hkrati mu govorimo, da alkohol ni zanj. Z ..antialkoholno propagando" bomo morali pričeti že v vrtcih pa nadaljevati v šolskih ustanovah in seveda delovnih organizacijah/1
Enako lahko zapišemo
dilce. Naš sogovornik c« ^ da učitelji, ki kade, deto , veliko družbeno škod ^ „Mai lahko učitelj ^ fcei prepove dijaku kajenje- > g mu je sam vzgled. »	^
poigramo s številkami- „ y tak učitelj lahko	nj-
enem šolskem letu kajenj
manj 20 dijakov. v35jj „ letih njegovega tem delovnem mestu, ^ številko 700 ali 800. ejJ. trditev s tem pridobila
vi?“ . ,r Kvasih0*' V isti sapi pa dr- »*,, f
ja, da tudi 5"ed ambulantah slika m vnjl:^,
Za primer je navedeU® ^
otroških ambulanti*. p pregledi dojenčkov vzttaJ* hajo zadušljiv sivkast du g j.
7
20-letni Zoran Djurovič iz Brodareva pri Prijepolju je bil letos drugič v Novem mestu (prvič je bil tukaj, ko je služil vojaški rok). Bilo je letos konec julija, ko je iskal zaposlitve. Večidel je popival, tako tudi usodnega dne.
Okoli polnoči je z družbo, v kateri je bil tudi neki vojak, stopil iz spodnje kavarne v Novem mestu. Ustavili so mimoidočega Franca Prašnikarja, ga pretepli, Djurovič pa je pretepenemu iz zadnjega žepa izmaknil denarnico in si zadržal 1.000 din. 2e drugi dan so razborito družbo prijeli miličniki.
Djurovič se je pri obravnavi zgo-varjal na vinjenost, da se redko napije in da ni vedel, kaj počne. Senat novomeškega okrožnega sodišča ga je obtožil velike tatvine in mu odredil kazen 8 mesecev zapora, ki pa jo je združil s pravnomočno kaznijo petih mesecev zapora (na to ga je obsodilo vojaško sodišče) na enotno - 11 mesecev. Sodba še ni pravnomočna.
NA PREHODU ZA PEŠCE GA JE PODRL - Novomeščan Slavko Jerman je v soboto zvečer peljal z osebnim avtomobilom po starem mostu čez Krko. V kandijskem križišču ie zavil na levo in na prehodu za pesee zadel Stanoja Mitiča, ki v Novem mestu služi vojaški rok. Slednji se je laže poškodoval, medtem ko je Jerman odpeljal naprej. Odkrili so ga šele kasneje.
SREČNO STA JO ODNESLA -Minulo sredo zjutraj je Jože Gazvoda iz Šentjošta vozil osebni avtomobil po Zagrebški cesti v Novem mestu. Pri vhodu v IMV je zavijal v levo, takrat pa mu je naproti pripeljal z osebnim avtomobilom Milan Ba-dovinec. Pri trčenju je Gazvoda dobil le nekaj prask in odrgnin, gmotne škode pa je za 50.000 din.
NEPREVIDNO NA CESTO -Istega dne popoldni je Malija Bajuk iz Drašičev šla peš ob robu ceste, za njo pa se je peljal 15-letni Jože Dra-govan na kolesu z motorjem. Bajukova ie iznenada stopila na cesto pred kolesarja, ki jo je zbil na lla, padel pa ie tudi Dragovan. Slednji je dobil nud udarec v v glavo, da so ga morali odpeljati na zdravljenje v no-
le cerkve PclAf0%c. j* tl lom skozi	totfj
Merkator je
kel7JetniSlfkor
ba ga je zadel n/“n0škod^ , “
TRČILA V j, jctfJVJ
petek je Anton d io tV, osebni avtom°W jdya>»e%# Podgradu. V konrJn3Pro#
kem ovinku nJ.“ staiu^ motorist Staik ^	p$r
Pri trčenju se Je^jne^ laže poškodoval, za 6.500 din.
v
j'
42-letni Jano*
”
J* r
tu enim ‘vodom ffiijl je Hotžena na it,e*
\
cevi
2ETRTK0V INTERVJU
čevljarji pred selitvijo
• letos mineva 30 let, kar Jl™*3 v Novem mestu usta-j ,Jena čevljarska zadruga, LRa. re je zrasla zdajšnja orpan a °^utve. delovna z dvema te«,!1”?' Obutev v Novem
ToPlicah B°r V .Dolenjskih
farski
Četudi
r kolektiv že nekaj-
nikdar
i
■£*-* ,.V novih
^ivtv.C .2 "00 parov
iitieij •
TO/n J^be, novomeški
pted selihUteV paJ'e tik v Rrm ‘J0 v novo tovarno
P°govornUa- ° tem Je tekel
Cei^ k°čnuljem °^em
selitev^. Je .predvidena vas	kakšni razlogi so
tako	da ste se lotili
p zahtevne investicije?
^iti' BraaK°®°d^‘ bi m°rala V^ Ser!adelaPn Proiz-n°Vembra i°?čana do 15. * bo 3 oojmio pa se, da &adbinri eLv zakasnila, ker
?Vestičijo ^nj°' m16 Za auiarjev k i milijonov vee r ’, a Pa je nujna iz tozd iT;°g°V: novomeški Prostori^6 že 250 ljudi, tovarn nekdanji Povhovi p°tteho r, ^ za današnje
“^slabše 6 ?Vezai°'Imamo
delovne pogoje ^»emi
v$e
sproti
<2i proizvajalci .to veni ji. Na srečo
Zalo^'“u Prodamo, da nam
- Kelai°skrbi “
delate • ne VKte obutve Pdrtier A kc^kšna je na v°dnja? a dnevna prdz-
Pt^v?c!ieRa0 °dSt naSega w 6a programa
zajema težko obutev, to je zaščitnih čevljev, predpisanih za varnost pri delu, ostali del proizvodnje pa izpolnjujemo z ulično obutvijo za moške. Nismo modni proizvajalci, delamo pa kvalitetno, standardno obutev.
Na dan naredimo 1450 parov čevljev in 1450 zgornjih delov obutve za koope-rante.“
- Pred leti ste bili znani kot proizvajalci usnjenih čevljev, delanih na roko in šivanih — ste to proizvodnjo opustili? Zakaj?
- Ročno delani in šivani čevlji so le še zgodovina. Tak izdelek zahteva preveč živega dela in bi bil neprimerno dražji od izdelka na proizvodnem traku. Mislim pa, da bi kljub vsemu taka obutev šla v promet, vendar nimamo delovne sile, ki bi se znala s tem baviti.“
- Kakšno je sodelovanje med vašima tozdoma in kakšno organiziranost predvidevate v bodoče?
,,Z Borom v Dol. Toplicah smo se združili lani, skupne službe za oba dela kolektiva pa imamo organizirane skupaj šele v letošnjem letu. Investicijo v novo tovarno v Bišljinu je prevzel nase samo novomeški tozd, ker je bila že prej zastavljena. Kaže, da bomo pri taki organiziranosti tudi ostali."
- Kaj lahko poveste o bodočnosti pod novo streho?
„Novi prostori nam bodo omogočili boljše delovne pogoje, pridobili bomo še enkrat več delovnih površin, povečala pa se bo tudi proizvodnja. Na dan bomo izdelali 2.000 parov obutve, zgornje dele, ki jih zdaj prodajamo, bomo obdržali sami. Tako bomo dajali na tig več končnih izdelkov. Računamo, da bomo na novo lahko zaposlili okrog 50 delavcev."
R. BAČER
SUH 0 KRAJI IM-SKI DROBIŽ
NARODNI HEROJ JOŽE BOL-DAN-SILNI bo predsednik skupščine krajevnih skupnosti Suha krajina. Izbrali so ga delegati skupščine skupnosti krajevnih skupnosti Suha krajina iz krajevnih skupnosti Ambrus, Krka, Muljava, Videm -Dobre polje in Zagradec iz občine Grosuplje, ki po statutu krajevnih skupnosti izberejo iz svojih vrst predsednika skupščine skupnosti krajevnih skupnosti Suha krajina. Narodni heroj Jože Boldan-Silni sicer stalno biva v Kočevju, je pa rojak iz ambruške krajevne skupnosti, kjer je znan zaslužni član zbora krajevne skupnosti in tudi zaradi svojih prizadevanj za razvoj in napredek teh krajev pri krajanih zelo cenjen.
KRAJEVNE SKUPNOSTI OBMOČJA SUHE KRAJINE imajo sedaj v razpravi osnutek družbenega dogovora o pospeševanju razvoja na tem, manj razvitem območju. Osnutek je pripravil medobčinski odbor za pospeševanje razvoja Suhe krajine. Bodoči podpisniki dogovora si bodo skupaj s krajevnimi slcupnost-mi tega manj razvitega območja kot celote zavzeli, da bi dosegli postopno izravnavanje gospodarskih, socialnih in prostorskih pogojev za delo in živhčenje občanov Suhe krajine.
V ŽUŽEMBERSKI KRAJEVNI SKUPNOSTI pripravljajo osnutek z ustavo usklajenega statuta krajevne skupnosti, ki bo v prihodnjih dneh dan v javno razpravo delovnim ljudem in občanom ter družbenopolitičnim organizacijam.
M. SENICA
KOMEMORACIJA NA RUPERČ VRHU
Krajevni odbor ZB NOV Birčna vas pripravlja v sodelovanju s krajani žalno slovesnost za dan mrtvih 1. novembra pri spomeniku na Ruperč vrhu ob 9.30. Vabljeni!
ZA DELEGATE BOLJ RAZUMLJIVO
Gradivo za zasedanje vseh zborov občinske skupščine, ki je bila 25. oktobra, se po načinu obdelave bistveno razlikuje od prejšnjih gradiv, pripravljenih za delegate. Tokrat je napisano bolj razumljivo, krajše, brez gore številk (ki si jih tako nihče ne zapomni!) pa še na način, ki delegata privlači. Vsekakor je v pripravljanju gradiva, ki nosi oznako strokovna služba, velik napredek. Če smo znali prej kritizirati, moramo zdaj tudi pohvaliti!
DANES ZASEDA TRIGLAV
V 12 točkah dnevnega reda bodo v glavnem pregledali dosedanje delo in organiziranost, obravnavali bodo samoupravni sporazum o politiki cen in obravnavali plan zaleto 1978 po rizičnih skupnostih.
ni več dobrih pobud?
so delegati vseh zborov novomeške občinske skupščine postavili delegatskih vprašanj, žal pa je bila večina s področja komunale
156
i N3 m° “spešnost delegatskega sistema.
| Sov S1**1 sejah posameznih bila najboljša
ih^ega HU,deležba v zboru > ujL e*a> 80-odstotna v t!?0 7(i;KVn‘b skupnosti in ^°*iiičn^Sto1na v diužbe-vedetj P1 .zbora. Zanimivo
11	'	Kaj	s0	deiegati	na
in koliko so se
!%
^aSt^ra37ZdlUŽTga 3Sčih	32 vPraJanJ-
tp« in ®e največ na komu-
tV0 nič „	stične zadeve,
bil.° vprašanj, la
J3e.Vai°: vprašanj s
vsebini moč sklepati naslednje: postavili so jih delegati, sami, brez posvetovanja z delegatsko bazo.
Zaključek iz vseh teh podatkov je možno zaznati v tem, da delegati pri vprašanjih ostajajo na površju problematike, ki bi morda sodila v obravnavo na sestankih organizacij ali v program dela zborov, ne dajejo pa predlogov in
pobud za reševanje širše problematike, ki zadeva vse ali vsaj večji krog občanov. Ogniti pa bi se morali vprašanjem, katerih odgovori so čmo na belem zapisani v družbenem planu, v resolucijah ali v programih TOZD. Delegati družbenopolitičnega zbora in organi družbenopolitičnih organizacij pa bi morali še posebej oceniti postavljanje vprašanj njihovih delegatov glede na to, da gredo razprave na vseh področjih dela h življenja v občini dostikrat mimo organizacij, predvsem pa mimo SZDL, ZK in sindikata.
DOLENJSKE
TOPLICE:
ZAPRTO
Od 17. oktobra dalje sta hotel in kopališče v Dolenjskih Toplicah zaprta zaradi rekonstrukcij. Računajo, da bo ob novem letu prenovljeni hotel z restavracijo že odprt, medtem pa bodo kopališki dom z bazeni vred obnavljali do maja 1978. Gostom je v Toplicah zaenkrat na voljo samo gostišče Rog in gostilna Lovec, s kopanjem pa ni nič.
Teorijo povezati s prakso
Predsedstvo SZDL sprejelo široko zasnovano akcijo družbenopolitičnega izobraževanja — Začetek takoj!
Študij Kardeljeve knjige „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja" organizirati tako, da bo razumljiva širšemu krogu občanov, je bil eden od sklepov torkove seje predsedstva Občinske konference SZDL v Novem mestu.
Dogovorili so se za osnovanje študijske skupine na občinski ravni, ki bo v pomoč krajevnim skupnostim in samoupravnim interesnim skupnostim. Za natančnejšo pre-
delavo Kardeljeve knjige pa bodo delovale še podskupine pri vseh družbenopolitičnih organizacijah. Do konca oktobra morajo vsi ti sprejeti programe dela, da jih bodo potem uskladili na občinski ravni in jih dolgoročno usmerili. Program študija v okviru SZDL pa je uskla-den tudi z zastavljenim načrtom Zveze komunistov. Zal imajo oboji težave, ker knjig trenutno na trgu ni dobiti v zadostnem številu.
Družbenopolitično izobraževanje je bilo nasploh na tej seji deležno posebne pozornosti. Obravnavali so tudi osnutek družbenega dogovora o družbenopolitičnem izobraževanju v občini in ga podprli s poudarkom, da je potrebno čimprej priti do podpisov in v letu 1978 začeti pospešeno delati, kajti Novomeščani na tem področju hudo zaostajamo.
VSE JE PREKOPANO — Med novo bolnišnico in kandijsko železniško postajo je cesta globoko prekopana, promet pa se odvija počasneje in le v eno smer. Cesta je tako globoko prekopana zaradi tega, ker bolnišnica gradi novo sodobno kuhinjo s pripadajočimi prostori, podzemni hodnik pa bo novo stavbo vezal z bolnišnico. (Foto: R. Bačer)
Kdor hoče, lahko dela
V novomeški občini je 2230 nezasedenih delovnih mest, obenem pa je prijavljenih 243 iskalcev
Polletna analiza strokovne službe za zaposlovanje v Novem mestu kaže, da v naši občini zaenkrat vsi dela voljni lahko dobe zaposlitev, čeravno ne vedno take, kakršno želijo.
Ob koncu septembra letos je zaposlovanje pa so dobile delo
u sepi
bilo prijavljenih 243 iskalcev zaposlitve, med tem 100 žensk. Po kvalifikacijski strukturi pa imamo naslednje prosilce: 145 oseb brez poklica, 52 priučenih delavcev, 30 s poklicno šolo, 13 s srednjo izobrazbo in 3 z visoko šolo. Zadnji trije sodijo med teže zaposljive osebe, ostali s poklicem pa so iz tistih vrst, ki so izbirali šolo brez upoštevanja potreb v združenem delu.
Če bi hoteli izravnati potrebe in ponudbe na področju zaposlovanja v prvem polletju 1977, potem bi imeli več prostih mest, kot je nezaposlenih. Na novo je bilo prijavljenih za delo 128 občanov, prek skupnosti za
POSTAVITE PRED VRATA
7., 8. in 9. novembra bo v novomeški občini potekala akcija zbiranja starega papirja za Rdeči križ. Aktivisti Rdečega križa in pionirji bodo obiskali vse hiše v večjih krajih, zato prosijo, naj bi pošiljke starega papirja postavili pred vhodna vrata. Ni mogoče reči, kateri dan boste dobili obisk, zato pripravite papir, v navedenih dneh ga bodo zagotovo odnesli. Rdeči križ prosi za star papir tudi delovne organizacije, in sicer predlaga, naj bi enkrat namesto na Dinos dali papir v humanitarne namene.
203 osebe.
Podatek, da je v novomeški občini evidentiranih 2230 nezasedenih delovnih mest, prav tako veliko pove. Letos je tudi močno naraslo iskanje ustreznih delavcev prek skupnosti, kar kaže na veliko boljše sodelovanje z delovnimi organizacijami.
V prvem polletju se je na območju naše občine zaposlilo tudi 382 delavcev iz drugih republik, predvsem iz Hrvatice in Bosne, v tem času pa niti en naš občan ni šel iskat kruha v tujino. Nasprotno: deset zdomcev se je vrnilo in so dobili delo.
Kljub vsemu so večkrat želje nezaposlenih eno, ponudbe pa drugo. Tako je dejstvo, da na primer nekatere šole po dve leti z razpisi zaman iščejo snažilke, nekatere iskalke zaposlitve brez poklica pa si žele v tovarno in se na taka mesta ne prijavljajo. Podobne primere najdemo tudi med moškimi, prijavljenimi za delo.
ZA NOVOMEŠKI PRAZNIK
Spored večjih prireditev v počastitev občinskega praznika:
28. oktobra: ob 17. uri seja odbora za izgradnjo muzeja revolucije v Novem mestu; ob 18. uri tek po ulicah Novega mesta; ob 19.30 slavnostna akademija v Domu JLA s sodelovanjem kultumo-umetniških skupin zamejskih Slovencev iz Sel na Koroškem;
29. oktobra: ob 9. uri otvoritev vodovoda v Brusnicah; ob 9.30 otvoritev nove osnovne šole v Brusnicah; ob 10.30 slavnostna seja občinske skupščine in izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij v novi šoli v Brusnicah; ob 14. uri spretnostna in ocenjevalna vožnja ter srečanje članov AMD Novo mesto.
Prireditve, ki bodo v sklopu praznovanja v novembru in decembra, bomo napovedali prihodnjič.
TRI VEČJE KOMEMO RACIJE
Občinski odbor ZZB NOV v Novem mestu pripravlja v sodelovanju s krajani žalne slovesnosti na dan mrtvih, 1. novembra. Komemoracije s sporedom bodo 1. novembra ob 8.30 na šmihelskem pokopališču, ob 9.20 na pokopališču v Ločni in ob 11. uri pri spomeniku na Cviblju pri Žužemberku.
Novomeška kronika
eVaJ0: V1 At J^P°daistva.
Pri n3je3h skupnosti je na k Janiu delegatskih v W Jbolj -~i-	-
_ ajbolj agilen, saj so raš; raš;
Zbdelegabki
- - — 112 vprašanj, etrtine vseh vprašanj. . _ 0 odst. delegatskih
Pa a krajevnih skup-i	?rav	tako	nanaša	na
n ®ko ^ “‘b^istično pro-
M 7»J ie bilo v
K„S"W in iSlrf
ps delegate hega skif !ti.čne8a zbora. 5 wPaj je bilo iz teh vrst S*. «4 ? pa so bila raz-
°d problematike ,IV na ?rganov in SIS do 'k s °zjjh območjih. Vpra-blla taka, da je po
1
Pgp!
J   ■
MLADINA NA DELOVNI AKCIJI — Prejšnji teden je 60 srednješolcev iz novomeških šol, mladih iz IMV in posameznikov iz drugih delovnih organizacij kopalo jarke za cestno razsvetljavo ob novi prometnici v Žabji vasi. Tridnevna prostovoljna akcija je dala lepe rezultate, udeležencem pa nekaj prijetnih uric. Ob delu tudi ni manjkalo brigadirskih šal.
ZAMISLITE SI PLOČNIK! - Ob cesti, ki vodi s Kidričevega trga proti tržnici, je ob strani zarisana na tleh rumena črta. Zal si prenekateri to novost tolmači narobe. Rumena črta ni zato, da bi onkraj nje parkirali avtomobili, marveč namenjena varnosti pešcev. Ta črta pomeni pločnik, in kdor jo z vozilom prekorači, napravi isto, kot bi peljal po pločniku.
ADIJO Z ALKOHOLOM - V petek so ves dan hodili po mestu fantje, ki gredo te dni k vojakom. Čeprav je veseljačenja in popivanja ob takih priložnostih veliko manj, kot je bilo tega pred leti, pa so tokrat spet udarili po stari navadi. Harmonika, majav korak, glasno petje - po vsem mestu je bilo tega dosti.
NOVI KOSTANJARJI - Že je kazalo, da za Zoretovo mamo nihče več ne bo prevzel peke kostanja v mestu, pa sta se pred železniško postajo in pred avtobusno postajo pojavili zasilni stojnici s kostanj ar-jem. Merice po 5 in 10 din res nista majhni, pač pa kostanj ni kaj prida.
VSI ŽE Z IMENI - V novomeški porodnišnici so pretekli teden prišli
na svet naslednji dojenčki Novo-meščank: Kristjan, ki ga je rodila Štefka Zemljič iz Le banove 4; Sarga - Nevenke Bogdanovič, Majde Sile 20; Aleksandra — Daniele Uhan, Majde Sile 18; Dejan - Irene Mervar iz Trdinove 50 in Nataša - Danice Muren z Mestnih njiv 5.
V OBDOBJU VSAKOVRSTNEGA CVETJA - Da se bliža 1. november, se krepko pozna na novomeški tržnici, saj je bilo v ponedeljek povsod dobiti cvetje, košarice umetnih rož so veljale 80 do 150 din, male krizanteme v šopkih pa 15 dinarjev. Tudi suho cvetje, venčki in domače ikebane so šli dobro v denar, cene pa so bile odvisne od velikosti.
Posebnost ponedeljkove tržnice je bil še značkar, ki je s panojem, na katerem je bilo več sto raznovrstnih značk, zbujal pozornost tovrstnih ljubiteljev. Sicer pa je solata veljala 12 do 15 din kilogram, korenček 16 din, čebula 7 do 8 din, zelje 6 din, grozdje 15 din, jabolka 8 din, banane 11,30 din, paradižnik 15 din. Za štiri večje jurčke je zahtevala prodajalka 35 din in za liter kostanja 6 din.
DOLENJSKI LIST
kmetijska zadruga n.sako. novo mesto
Mercator
TOZD STANDARD NOVO MESTO
VSEM OBČANOM NOVEGA MESTA ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE PRIPOROČAMO!
OZD
govno transportni CENTE*
M Javna skladišča
Q£)
TOZD SKLADIŠČA NOVO MESTO LJUBLJANSKA CESTA 27 telefon: (068) 21-956
OPRAVLJA
— vse posle javnih carinskih skladišč,
— skladiščenje in hrambo blaga v zaprtih in o skladiščnih prostorih;	.	tudi
— nakladanje, razkladanje in prekladanje blaga z najsodobnejšo mehanizacijo,
— prevoz blaga s tovornimi avtomobili.
hČ3'
Priporočamo se za sodelovanje in čestitamo1	^
nom in poslovnim partnerjem za občinski P
>dprt'h
KREMEN
INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN NOVO MESTO
OBČANOM BREŽIC IN NOVEGA MESTA ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU
   X
Vse vaše potrebe po tiskovinah in raznem informativnem ter propagandnem materialu od enostavnih do najzahtevnejših več barvnih tiskovin vam kvalitetno izdelamo v dogovorjenih rokih in po konkurenčnih cenah
DOMINVEST
NOVO MESTO
Nudimo kvalitetne pekarske in mlevske izdelke
OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
KMETOVALCI!
Rotacijski trosilnik gnoja. Na razpolago tudi trosilniki — cisterne tekočega gnoja, z monopumpo, lahko tudi z diferencialom.
Molzni stroj MINERVA
Traktorska freza Goseničar od 30 do 50 Traktorji PIERRE od 26 od 100 do 250 centimetrov konjskih moči do 45 konjskih moči.
KMETOVALCI!
ZELI DELOVNIM LJUDEM NASE OBČINE ^ OBČINSKEM PRAZNIKU SE MNOGO Dt»* NIH USPEHOV!
Prodajamo vse vrste strojev
PASOUALI najnovejše pro- Celotna oprema za kidanje izvodnje.	gnoja
INDUSTRIJA OBUTVE
NOVO MESTO n. sol. o.
TOZD ..OBUTEV", NOVO MESTO TOZD „BOR", DOLENJSKE TOPLICE PROIZVAJAMO ZENSKO IN MOŠKO v*
OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU BREŽIC IN NOVEGA HKRATI PRIPOROČAMO SVOJE IZDEL*
KNJIGOTISK
tiskarna knjigoveznica - kartonaža
NOVO MESTO Glavni trg 14
tel. (068) 21-134
KMETOVALCI!!
Nameravate kupiti TRAKTOR ali KATERIKOLI DRUG KMETIJSKI STROJ? Hočete malo, vendar dobro potrošiti svoj težko prisluženi denar? TOREJ: če želite prihraniti in pravilno potrošiti, je v vašem interesu, da tudi nas obiščete, preden kaj kupite, oziroma: preden nas obiščete, si oglejte cene v drugih trgovinah in šele potem pridite do nas. Izključni ZASTOPNIK za JUGOSLAVIJO	traktorjev
PIERRE. Prodajamo tudi traktorje drugih znamk ter rabljene traktorje. Po naročilu prodajamo tudi rezervne dele za traktorje ZETO R.
Import Ek šport
GORICA (ITALIJA), ul. Favetti 5 — tel 2741
16
TPHKOTAŽKA IHTO CE ITEPE MAHIHHGKM STROJE PRALNA PLETENINA
ČISTA RUNSKA VOLNA
r
le *
BVVASH? To je volna, ki je posebno obdelana za £e daE^	Pr'	stopinjah	Celzija.
°<i teh jeJt A3 s' Potrošniki želijo izdelke iz naravnih vlaken. Eno Srečeva|j v°lna. Prav pri volnenih izdelkih pa smo se do sedaj L9 s° se S.pro^emom čiščenja in vzdrževanja. Znano je namreč, ^iilii- - e)" volneni izdelki, še posebno pletenine, pri pranju nr’°cno spoistili (filcali).
glavnem so to puliji in puloverji v raznih variantah, v modnih barvnih odtenkih letošnje jeseni oziroma zime. Pletenine iz SUPERVVASH pa se lahko uporabljajo skozi vse letne čase.
Na pričujočih slikah vam predstavljamo del kolekcije pletenin iz SUPERVVASH.
Ko boste kupovali pletenine RAŠICA SUPERVVASH, zahtevajte ETIKETO!
'''''‘''''iiiiiiiiniiiiimmiMiiiuinimiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiim
beogradska banka
temeljna banka Ljubljana
poslovna enota
Novo mesto
telefon: (063) 21-532
— tekoči računi,
— žiro računi,
— krediti,
— posojila,
— hranilne vloge,
— namensko varčevanje,
— devize.
filNorS? odločite o poslovnem dogodku, OBIŠČITE poslov-kS^ANnS BEOGRAJSKE BANKE V NOVEM MESTU.
J|H0viu rPBClN N0V0 MESTO, BRE2ICE IN GROSUPLJE 2ELIMO OB ,ri OBČINSKIH PRAZNIKIH OBILO DELI
DELOVNIH USPEHOV.
Tlcvot&kg
OB PRAZNIKU občin
NOVO MESTO, BREŽICE IN GROSUPLJE ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN H KR A Tl PRIPOROČAMO NAŠE PROIZVODE.
POČUTJE V PLETENINAH SUPERVVASH
rašica
tovarna
pletenin
ljubljana
Mednarodni inštitut za volno, pri nas poznan pod imenom IWS, je v svojih laboratorijih razvil postopek obdelave proti krčenju.
Za to novost se je „Rašica" ogrela med prvimi v Jugoslaviji in že v letošnji jeseni nudi potrošnikom prve tovrstne izdelke. Kolekcija, ki so jo izdelali v „Rašici" obsega pletenine, ki lahko nadomeščajo srajco ali bluzo in so zato podvržene večkratnemu pranju. V
SREČNO VOŽNJO! Za letošnji praznik brežiške občine se mnogi veselijo novih cest. Na sliki motoristi na čelu praznične kolone vozil, ki je v soboto, 22. oktobra, krenila po svežem asfaltu v Pišece. (Foto: Jožica Teppey)
Letos zmagovita pesem cest
Dinar na dinar — asfalt — V petih letih 132 kilometrov cest iz samoprispevka občanov
Nič koliko občanov bo letos slavilo praznik brežiške občine z zavestjo, da je njihov dinar za ceste padel na plodna tla, da se jim
načrtno uresničujejo želje po boljši prometni povezavi, da asfalt že
in ljudun '
ga napredka in jih zbližuje z delovnim mestom.
skrajšuje razdalje med kraji in ljudmi, jim odpira pot do vsesplošne-
Zdaj mineva tretje leto, odkar delavci, kmetje in obrtniki plačujejo samoprispevek, ki so ga za modernizacijo občinskih cest sprejeli za petletno obdobje. Uresničevanje programa so zaupali občinski cestni službi. Ta hkrati pomaga tudi pri ureja-15 u krajevnih poti.
V petih letih se bo zbralo iz samoprispevka 52,9 milijona dinarjev, skupaj s prispevki delovnih organizacij in drugimi viri pa 65 milijonov dinaijev. S tem denaijem bodo modernizirali 132 kilometrov občinskih cest.
Delo teče po programu. Le-
f---------------------------N
Prireditve še do nedelje
V počastitev brežiškega občinskega praznika bo danes v Čateških Toplicah kegljaški turnir za moške. Začel se bo ob 17. uri. Jutri ob 9. uri bo slavnostna seja zborov občinske skupščine v Domu JLA, nato pa otvoritev meddruštvene filatelistične razstave pod naslovom „Naša pot revolucije". Ob 11.30 se bodo delegati in gostje zbrali na obvozni cesti, ki jo bodo slovesno izročili prometu.
Jutri bodo v Tovarni pohištva slavili tridesetletnico razvoja podjetja na sedanjem mestu. Govoril bo podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS Zvone Dragan. Začetek je napovedan ob 11. uri v tovarniških prostorih. Popoldne ob 15. uri bodo odprli cesto Obrežje-Bregansko selo, v nedeljo popoldne pa cesto Velika Dolina-Koritno.
tos so asfaltirali 14 km cest. Vrednost opravljenega dela je 8,657.000 dinagev. V ta sklop sodi dokončanje 1 km ceste od Dobove do Kapel, ceste Dolnja Pohanca—Arnovo selo, Velika Dolina—Koritno, Bregana-Bre-gansko selo, Globoko—Pišece in dva krajša odseka v Brežicah.
Gradijo trenutno še 8,600 metrov cest, na katerih dokončujejo zemeljskega dela. Vse te ceste bodo asfaltirane do konca novembra. To so povezave od Pirošice do Bušeče vasi, od Velike Doline do Ponikve, od Dolnje Pohance do Gornje Po-hance in od Dečnih sel do Sromelj.
Mimo tega so Brežice letos dobile 1600 metrov dolgo obvoznico, ki jo bodo izročili prometu na dan občinskega praznika 28. oktobra. Ta je veljala 15 milijonov dinarjev. Polovico zneska je prispevala zanjo občinska skupščina, polovico pa republiška skupnost za ceste. Obvoznica je široka 7 m. Za zdaj je dograjena do priključka k tovarni avtomobilskih prikolic IMV, pozneje pa jo bodo podaljšali do skladišča Petrola, Iger je predviden nad-
SLOVESNO V PIŠECAH
Prebivalci Globokega in Pišec so slavili v soboto, 22. oktobra, otvoritev nove asfaltne ceste, ki je oba kraja povezala med seboj. Najprej so se zbrali pri rudniku, kjer je prerezala trak na cesti pionirka globoške osnovne šole, nato pa je dolga kolona okrašenih vozil Krenila v Pišece. Tam so priredili proslavo v gasilskem domu in na njej podelili priznanja zaslužnim krajanom in občanom, ki so s svojim delom pripomogli k napredku krajevne skupnosti. Praznovanje v Globokem in v Pišecah so popestrili pevci in godba na pihala iz Kapel.
NOVO V BREŽICAH
POTEŠENA RADOVEDNOST -Prikolica z reaktorsko posodo za jedrsko elektrarno v Krškem, ki je konec tedna čakala na cesti proti Prilipam na dovoljenje za prevoz čez savski most v Brežicah, je privabila ničkdiko radovednežev. Vsakdo, ki je imel priložnost, je prišel pogledat ..atomsko čudo“.
OSVEŽENE ZEBRE - Bela barva je prinesla osvežitev na cestišča v Brežicah, pešcem pa spet zagotovila varno hojo. Razen tega je dala ulicam pečat prometne urejenosti, saj so stare oznake v letu dni že močno obledele.
RUŠENJE - Na križišču Ceste 21. maja s cesto proti Bizeljskemu so te dni začeli rušiti hiše, da bodo lahko uredili nov dostop na brežiško obvoznico, ki jo bodo jutri izročili prometu. Pravzaprav je to že zelo pozno, toda po številnih peripetijah
je izvršnemu svetu vendarle uspelo urediti spoma vprašanja z vsemi prizadetimi.
KO ZBLEDIJO CVETICE - Na avtobusni postaji v Brežicah ima Hortikulturno društvo svoj pano,, vendar slike v njem zelo poredko menja. Tako je tudi razstava cvetja (lanska, ne letošnja) izgubila na fotografijah ves svoj čar, saj so te vse zbledele in razpokane, zato že nekaj mesecev nazaj ni bilo več mogoče ugotoviti, kaj predstavljajo.
KOLIKO VABIL? - Posavski muzej obvešča o svojih razstavah in otvoritvenih slovesnostih vse sindikalne podružnice, kljub temu- pa z njihove strani skoraj ni odziva. Ali so te popolnoma pozabile na toliko poudarjano geslo „človek, delo, kultura"? Štiristo vabil končno tudi ni majhen strošek za prireditelja, ki vsakič znova ugotavlja, da jih več kot 300 roma v koš.
BREŽIŠKE VESTI
voz nad železniško progo.
Letos je bil napravljen tudi velik napredek pri asfaltiranju krajevnih poti, za katere prispevajo denar večinoma krajani sami, včasih še krajevna skupnost ali delovna organizacija. Krajevnih poti so letos modernizirali 8.350 m, za kar so morah zbrali 2 milijona dinaijev. Občani si torej nalagajo velike obveznosti mimo samoprispevka-	J.	TEPPEY
Trideset let zvestobe
Tudi ko je bilo najhuje, je ostal v tovarni
Med 400 delavci Tovarne pohištva v Brežicah je danes Franc Lah edini, ki je prebil v tej delovni organizaciji tri cela desetletja, zato zdaj, ob 304etnici njenega obstoja, slavi dvojni jubilej.
Ko se je po končani vojni vrnil iz izgnanstva, se je kot nekvalificiran delavec zaposlil v Mizaiski delavnici v gasilskem domu v Šentlenartu. Ne spominja se več natanko, koliko jih je bilo tedaj, morda deset, morda petnajst, več zagotovo ne. Raztreseni so bili v treh delavnicah. Od tam so se selili v mesto, v nekdanjo sodarsko delavnico pri kavami in v prostore, kjer je dannes hotel Turist
V letih 1945 in 1946 so delali po deset ur na dan. To je bil čas obnove. Seveda so morali tedaj vse izdelovati ročno, ker ni bilo na voljo strojnih pripomočkov. Takrat še ni bilo toplih obrokov; od doma si je vzel kos kruha, to je bila malica za ves dan. Prav
Franc Lah
zaradi tega Lah meni, da mladina danes ne ve, kaj se pravi delati.
Tudi pozneje, ko je obrtna delavnica prerasla v tovarno, so bili še hudi časi. Dohodki so bili majhni, naročil ni bilo dovolj in šele temeljita modernizacija je prinesla delavcem večjo socialno varnost, krepitev samoupravljanja pa korenite spremembe v medsebojnih odnosih.
Takrat, ko so prejemali 80-odstotne plače, so mnogi zapustili tovarno in si poiskali kruh drugod, nekateri v Nemčiji, nekateri v domačih perspektivnejših podjetjih.
„Pa se je le obrnilo na boljše," s ponosom ugotavlja tovariš Lah ob jubileju. „Teh zadnjih deset l^t je vse drugače: tovarna je danes trdna, ustvarila si je sloves doma in po svetu, zato nihče ni v skrbeh, da bi zmanjkalo dela."
J. TEPPEY
r 1	Leto mladi literatov	> h
Revija in dva biltena		
Tisti, ki že dalj časa spremljajo dejavnost organizirane mladine v krški občini, najbrž v zadnjem desetletju ne pomnijo tolikih „podvigov“ - tako bi namreč lahko imenovali nekatere akcije in dela - kot smo jim bili priče v tem letu. To velja v prvi vrsti za javne objave del, predvsem literarnih, doslej večinoma skritih ustvarjalcev, ki so s prozo in vezano besedo napolnili kar tri zajetnejše izdaje, od revialnih posavskih srečanj" do dveh ciklostiranih mladinskih biltenov.
Medtem ko so ,.Posavska srečanja", nastala v krogu ljubljanskega dela Kluba posavskih študentov, po svoji vsebinski zasnovi prava revija, pa sta ostali dve nov06ti izključno prikaz literarne dejavnosti mladih iz krške občine. Tako je občinska konferenca ZSMS v svojem „Zrcalu“ odstopila njihovim delom precejšen prostor, glasilo osnovne organizacije z Zdol z naslovom „Mladi Zdolani" pa ima skoraj izključno tako vsebino. Ne da bi strokovno ocenjevali vse objavljene prispevke, moramo pohvaliti tiste, ki so se odločili, da na ta način stopijo iz anonimnosti in da ponudijo v presojo svojo ustvarjalnost ter da ob kritiki napredujejo.
KAJ PA ODGOVORNOST?
Zaradi velikih investicij prihaja v Krškem zelo pogosto do motenj pri telefonskih pogovorih. Kolektiv PTT meni, da poškodbe na kablih niso upravičene in da bi morah imeti izvajalci investicijskih del več čuta za odgovornost. Jeza in očitki seveda ne letijo nanje, ampak na PTT.
Nemudoma zeleno luč!
Z ukrepi do gospodarskega ravnovesja v krški občini
Izvršni svet predlaga zborom občinske skupščine v Krškem, ki bodo jutri pretresati polletno poslovanje gospodarskih organizacij, da sprejmejo nekaj nujnih ukrepov za izboljšanje gospodarskega položaja do konca leta.
Tako meni, da je nujen prehod na večizmensko delo povsod tam, kjer so stroji premalo izkoriščeni in kjer bi s tem lahko bistveno zmanjšali proizvodne stroške. Pot do boljših poslovnih rezultatov je tudi pospešitev integracijskih procesov v občini in navzven ter ustreznejša samoupravna organiziranost, kakršno so dolžni kolektivi izpeljati po zakonu o združenem delu.
V občini je tokrat prvič očitnejše pomanjkanje moških delovnih moči, zato naj bi prek občinskega sveta Zveze sindikatov navezali stike z delavci na začasnem delu v tujini ter jih seznanili z možnostmi zaposlovanja v domači občini.
H gospodarskemu ravnovesju pa naj bi pripomogle tudi samoupravne interesne skupnosti s tem, da ne bi presegale planiranega povečanja razpoložljivih sredstev za leto 1977.
Posebno pozornost zaslužijo izostanki z dela, ki izredno hitro naraščajo in povečujejo izdatke. Zlasti velja to za bolniške dopuste do enega meseca, ko mora nadomestilo izplačati delovna organizacija. Gre za to, da bi omejili tovrstne izostanke, če niso nujno potrebni, in preprečevali zdravljenje zdravim, saj so bolniške za marsikoga postale razvada.
J. TEPPEY
Delo, podarjeno mestu
Njihov prispevek je kot kamen na kamen do jubileja
Med prireditvami in slavji, ki so se v minulih dnevih in se bodo še do konca leta vrstile v počastitev 500-letnice krških mestnih pravic, je bila pred dnevi tudi slavnostna seja krajevne skupnosti. Na njej so za požrtvovalno povojno delo pri urejanju mesta in okolice, za družbenopolitično, kulturno, gospodarsko in športno udejstvovanje ter uspehe podelili trinajst priznanj s plaketo grba mesta Krško.
Stane Nunčič ga je prejel za pomemben prispevek v povojnem družbenopolitičnem in gospodarskem življenju, Janez Rošker za zasluge pri gospo-
ŠE NOVA DELOVNA MESTA
Na Senovem začenja Lisca novo investicijo, ker so sedanji prostori že pretesni. Dograditev predvidevajo julija prihodnje leto. Vrednost investicije cenijo na 12 milijonov dinaijev, del sredstev bo posodil tozd iz Zagorja.
DESET DELOVNIH DNI ZA NOVO TOVARNO
Za novo proizvodno halo, ki bo dokonča novembra zgrajena v Imperialu v Krškem, so zaposleni prispevali zaslužek desetih sobot Tozd dobro posluje in je konec prvega polletja povečal obseg proizvodnje pri kruhu in pecivu za skoraj 75 odst, pri žvečilnih bonbonih pa za 16,4 odst. Pri tem je treba še omeniti, da se je število zaposlenih povečalo za 13,3 odst. Kolektiv ima veliko naročil in ni v zadregi za tržišče. Zmore jih le tako, da delavke delajo tudi ob sobotah.
v
daiskem raz*«]«
2S5 SSK!-**
”1aOVdo.g*®-> politično dejavn«!: W
pri uresničevanju ko .
programov so P^gJk
Jožetu Račiču padolgole®-^^
tajniku krajevne V 0 Lj. Martinu Tomazmu mJ^ nekdanjemu Prea*
družbenopolitičnemu	^
turnemu delavcu
Jože Kukovičič fePjJ priznanje za prisPeve. ^ nemu razvoju m ’uspe5in3; Zalokar za dolgoletna P# prizadevanja za strieP3 fcj kulturno ureditev, , Adfr .?e: za svoj delež v političnem in S P ^ življenju. Priznanja .Jg
še dolgoletnemu P p
delavcu Alfredu Iste^jfiBJi valnemu klubu tovarni „Djuro Salaj vodnemu odboru ^ ja Bučeča. Vsem tu4»	N
imenu iskrena čestitka.
Z AVTOM V Pf/' ZAKAJ PA NE-
Ko se Krško ^S°inoP^ pražnjo obleko,J?savske®^? valcev na desnem	Jd*
vaiwcv na  -------- stVaB'	^
močno moti nekaj MS
■“Imi
NPorSaa?živ^D»
samostanske^ kaj že nekajlet datuma pa je si ga na dostopu KTjr v0JU. vili lastniki	mora)0,	fi
tem jih ne moti, da ^ je
•jati	fc&Jh
najmanjša ovira, fetud1 "jS | dobijo prostor, pa
ju, kjer bi moralo 01“ e-	tv,
najprej prepovedano-
PRENAVLJANJE ŠE TRAJA - Medtem ko se n#
Save širi novo Krško s stanovanjskim delom, trgovinami, bo na desnem bregu še naprej u. fl Prostorsko stisko bodo omilile nekatere nove zgrad ^ ^0 prizidek pri poslopju občinske skupščine, v katere^ ^ prostor tudi družbenopolitične organizacije. (Foto.
KRŠKE NOVICE
_____________     ho	tako
k ta orga-in SZDL
DO SLEHERNEGA OBČANA -Delo Edvarda Kardelja „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja" mora s svojimi poglavitnimi mislimi priti do slehernega občana. Zato bosta o: nizati ja Zveze komunistov pričeli javno razpravo o tem pomembnem delu v slehernem kraju. Nanjo se bodo pripravili predavatelji, ki jih bo zagotovila delavska univerza; ta bo hkrati poskrbela za celotno organizacijo.
ZA ŠPORT - Minuli teden so na Senovem opravili tehnični prevzem novega sodobnega avtomatskega kegljišča in njegovih stranskih prostorov. Z njim bosta kraj in vsa občina dobila pomemben športnorekreacijski objekt pa tudi lepo urejen gostinski prostor. Novi objekt so postavili tako, da bo poleti odprt proti sosednjemu
bazenu in bo rekreacijsko celoto.
lin
1*23
PREDZADNJA
rami večer z deu vička, Bg«J* 0 petek zvečer V#
O pisate'^ dr. Petre, z izjjoro1^(Up*11
v lite ram eni ustanove. O
ErcžiSke gimnazije-
„Pf
nastopila
nje.	u
Da delovni čas tffi „ desnem	z
povsem sklade ^krat, ■ da nikov, slišimo zad°v lahko toliko b^jfoteh^odP1 prodajalna E* je„o * rff « poslovati nep« jo 7- . od 7. ure zjutral Morda bo temu
Dobra priprava, še boljši sklepi
Pred volilno konferenco komunistov sevniške občine
M: g P°poldne se bodo v dvorani sevniškega gasilskega doma ^ati občinske konference ZK v novi sestavi. S tem je prav-
ep?
oijena večmesečna temeljita priprava. ,rl?n8resno obdobje v ZK
, “'» minulega obdobji Za S]\m dobro izpelja-,30v°lilnih konferenc po 0rganizacijah. Ob tem
pHLADNA
Izkušnja
^ ,dnevi SO zakurili
$Wkih^.igZL.ogrevanja v * Hotni bl°kih Naselja he-tpe. a v Sevnici. Seveda
S't}Stare te Vseliena stan°-
. i;l toedflL mPTave so namreč pii»i ! ‘(k knt0 ?? so u8°tovili lit HV le, ° treba peči
Wn2kd0bisisice"p°-
p b » f	Pečjo v sili, a
Umnikov. Prenekate-bo slabe volje ne
A
Z(w,-	“	■»“'e	vui e ne
i LPr?zebanja, ampak 0 moral plačati ^adi električnih
je nesporen osvežilni veter v pomladitvi vodstev. Od 37 osnovnih organizacij, kolikor jih je na območju sevniške občine, so izvoljeni za sekretarje povsem novi ljudje v kar 21 organizacijah. Sprememba je izvedena v prid mladih in žensk.
V obsežni javni razpravi po osnovnih organizacijah je že lep čas tudi zgoščeno poročilo o delovanju občinske organizacije ZK v minulem obdobju. V prejšnjih časih bi brali kakšno poldrugo uro ddg referat, sprejeli nekaj načelnih sklepov, imeli nekaj razprave in šli domov. Marsikaj bi bilo seveda mogoče še bdj doreči tudi v tem gradivu, vseeno pa je lahko bdj kot kaj drugega spodbudilo bolj poglobljeno razpravo. Spopasti se bo treba še z vrsto vprašanj, na primer:	gospodarstvu je od
ustvarjenega ostalo kaj malo; delavci v tozd še marsikje niso občutili neposredne poveza-
V SPOMIN — V nedeljo so v šentjanški krajevni ijj ju^.^esno počastili svoj krajevni praznik v spomin , - cela vm ker°jev Majcna in Mevžlja. V kraju se je 4 ^ovansTl*®*ditev od zanimive razstave „Kraj skozičas“ siavili»	športnih	društev.	V	nedeljo so krajevni
:	k	f h® Studencu. Na sliki: med govorom predsedni-
Konference SZDL Franca Pipana pred spomenikom v to: Železnik)
nosti med svojim delom in dohodkom; delitev po delu.
A. ŽELEZNIK
PREDVSEM MNOGO DOBRE VOLJE
Šentjanžane bi resnično lahko po-giemali še v kakšnem večjem kraju. Krajevna skupnost je v sodelovanju s hortikulturnim krožkom osnovne šole Milana Majcna organizirala izvirno smetarsko službo v vasi. Krajevna skupnost je nabavila plastične koške za odpadke, prizadevni šolarji pa so jih razmestili po vasi in še posebno vidno označili, za kaj so. Sem in tja še pade kakšen papirček mimo, budne oči otrok pa z vso vnemo skrbijo za vzorno podobo kraja.
SEVIMIŠKI
PABERKI
KAKO JE TREBA - Medtem ko so nekateri možaki v Dolenjem Bo-štanju zagnali silno pravdo za ko-tanjasto in blatno pot, so ženske zbrale nad 8.000 dinarjev, da so lahko asfaltirali (!!) še eno povezavo vasi mimo Možica! Zbiralna akcija za preostanek poti od hiše do sicer asfaltirane ceste je bila izvedena v naglici, za kar ima nemalo zaslug Manca Vintarjeva. Asfalt je torej tudi tu, medtem ko marsikje v vasi niso stopili vkup in bodo raje še gazili blato.
TOMBOLA - Tako resna stvar, kot so avtomobilske registrske tablice, resnično ne bi smele biti prepuščene naključju. Pred nedavnim pa se je namreč v Sevnici nekemu vozniku prime nlo, da je imel v doku-mentin zapisano drugačno številko kot na vozilu. Na poti v Zahodno Nemčijo ga je to stalo 92 mark, sedaj pa čaka, da jih dobi od oddelka za notranje zadeve nazaj...
NA VRSTI MESTO - Minuli teden so prepeljali stroje za asfaltiranje na drugi breg Save. Najprej so asfaltirali novo ploščad pred Stil-lesom, težko pa so jih že čakali na Drožanjski cesti v Sevnici, Ob gozdu za Kopitarno h še kje.
SKVNI&KI Vi:STNII
:
r
V KORIST OTROK - Komisija za vzgojo, izobraževanje in kulturo pri komiteju terja, da se tam, Iger ni možnosti za celodnevno šolo, ustanovijo oddelki podaljšanega bivanja. Te naloge so naložili osnovnim organizacijam ZK na šolah in svetom ZK tudi v Trebnjem, na Mirni in Šentrupertu. Na sliki: mokronošld šolarji s svojimi učitelji pri urejevanju okolice šole. (Foto: Železnik)
Celodnevna šola ne trpi odloga
Prezrto mnenje novomeške enote Zavoda za šolstvo
Začelo se je, ko so bili še v stari šoli; okrog lepe nove stavbe pa so se mudili še zidarji in obrtniki. Kot ob marsičem novem je bilo sicer dišati tudi nekaj pomislekov, za tem ali onim vogalom tudi nekaj pikrih. Pred obetavnim rojstvom pa je prišlo do vihaija v kozarcu vode.
Ravnatelju Franetu Videčniku je potekel mandat Komisija za volitve in imenovanja pri občinski skupščini ga je potrdila kot edinega kandidata, pri vodstvih občinske
V SPOMIN MRTVIH
Borčevske organizacije v trebanjski občini bodo tudi ob letošnjem dnevu mrtvih, 1. novembru, priredile vrsto spominskih svečanosti v večjih krajevnih skupnostih. V torek ob 8.30 bo takšna svečanost v Šentrupertu pred spomenikom padlih borcev, ob 9.30 v Mokronogu na pokopališču pred grobnico, ob 10.30 na Mimi pred spomenikom padlih borcev na Rojah, ob 14. uri pa tudi v Trebnjem v spominskem parku in pri grobnici na pokopališču.
V-	->
na »sramotilnem stebru” tudi dobri?
glede OD ne bo kršila samoupravnega sporazuma — Leta samoodpovedovanj v prid modernizacije
Je dnevno časopisje objavilo zajeten spisek slovenskih
--ni jg ki so hkrati na listi izgubarjev in so vrhu vsega tudi m-^ ose^)ne dohodke kot ostali. Na tem seznamu se mffenska „Dana“. V kolektivu menijo, da neupravi-
ŠssBHrS
iho. Kristi x.
nihanjem. Pri * taka konica tudi
%
0Sebnih H ^m nizka iz' Zaradi d^odkov v pre-S°	investicij.
preusmeri-
iJoc* nekdanje
Kfepjjačnabrei
tn. nJe naložbe je o ^ .meritev
na lastno matičnih
s°kJvStilatov> ____________
in’ ^nih koncentra-esenc. Tako so v
8em letu vložili
m0RJI L LOMIRaii
'O teea H
V^Vlia.v 8°spodarstve-Vl ysaki 1ZP'4 domala ob
HL°lekti£aif^e8a proble'
VjSev n-.- |zven, je vrsta s° V Sski J**** kolektivov
fi&!tolčini pred nedav-
To j nčala še študij ^k^rac-i; pravzaprav tudi WV ^art cu toyrstnih diplo-S*?* vis°ke šole za or^ *a- Diplomirani
It
tet .111 Gn/ZaC^e de^a so P0-Ne m-e’ Slavni direktor
rlTrebrtie ^nih obJektov Nktor ’ ^Vsust Gregor-K h; r!Urenske Dane, /eiika ,rektor tozda Tes-(Donit) in _?la> direktor raz-
v osnovna sredstva 49.956.000 dinarjev, od tega 36.185.000 dinarjev iz posojil.
Seveda ne gradijo le na tuj račun. Posojila so sprejeli z izredno trdimi vračilnimi pogoji. Konec tega leta bodo velik del teh posojil že odplačali, saj bo ostalo za ta in še starejša posojila le še 18 milijonov odplačil. Lani je „Dana“ plačala nad 10,9 milijonov dinarjev pogodbenih obveznosti, samo obresti od posojil so pobrale 9,4 milijona dinarjev; to pa je vsota, ki znaša kar polovico bruto OD v kolektivu!
Posebno breme za „Dano“ predstavljajo obresti od posojil za trajna obratna sredstva (obrestna mera je kar 12,5 odst.). Ključne surovine (sadje) je treba pač kupiti, ko dozorijo, temu sezonskemu pritisku ne morejo uiti.
Osebni dohodki so bili vsa leta smodernizacije tovarne izredno nizki. Samoupravni organi so se za to zavestno odločili, če so hoteli napredovati. Vsa leta, razen lani, so izplačevali OD daleč pod ravnijo sprejetih samoupravnih sporazumov v republiki. Šele lanskega septembra so sprejeli 30-odst. povišanje. Da so bile dotedanje kuverte delavcev res tanke, zgovorno potrjuje podatek, da je ta „skok‘ predstavljal na koncu minulega leta le 10 odst. dviga letnega poprečja. Do realne vrednosti tega povečanja so prišli tako šele v letošnjem septembru. Po sedanjih izračunih pa bo do konca leta realno pomenilo samo 20-odst. povečanje, kar seveda ne pomeni dosti
glede na draginjo in tudi porast dohodka tovarne. Zato se v „Dani“ niti malo ne bejijo, da bi ob koncu leta kršili samoupravni sporazum.
Cene svojih izdelkov so imeli zamrznjene vse do 2. septembra letos. Že pravočasen malenkosten popravek bi popolnoma spremenil sliko. Možnosti za poslovanje do konca leta so vseeno ugodne. Čeprav so že lani močno povečali količinsko proizvodnjo, jo bodo letos povečali še za 10 odst. Letos nameravajo doseči že 190 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Vse to so dosegli v glavnem z enakim številom zaposlenih. Ker se bližajo izplačilu investicijskih posojil, končno pa so vendarle dosegli prosto oblikovanje cen svojih proizvodov,
TREBANJSKE IVERI
KO IMA VRAG MLADE - V Industriji gradbene keramike v Račjem selu nimajo sreče z opozorilnimi tablami, ki bi v Trebnjem povedale kupcem, kje je ta odmaknjena tovarna ali vsaj Račje selo. Prvo tablo, ki je stala ob križišču v Trebnjem še v času gradnje tovarne, so podili ob gradnji blagovnice. Ko so postavili novo, so prišli prometniki in postavili predenj dva prometna znaka, tako da je znak spet zakrit Kaže, da se bodo morali znajti tako kot ostala velika podjetja, ki so postavila svoje znake na stavbo Krojaškega podjetja.
PROSTOR ZA MRTVE - Svet mirenske krajevne skupnosti je po večletnih prizadevanjih končno le dobil gradbeno dovoljenje za razširitev pokopališča. Dela naj bi nemudoma pričela gradbena skupina KPD
TREBANJSKE NOVICE
konference SZDL in ZK pa trdijo, da je bilo ob tem prezrto strokovno mnenje novomeške enote Zavoda za šolstvo. V njem je govor o obveznosti celodnevne šole. Za to mnenje tudi niso slišali delegati vseh treh zborov, ko je bil umaknjen predlog za imenovanje ravnatelja.
Na zadnji seji koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski koferenci SZDL tov. Videčnik spet ni dobil podpore, rečeno pa je bilo, dajo bo dobil, če bo prišel na dan s konceptom te celodnevne šole! Komisija za vzgojo, izobraževale in kulturo pri komiteju ZK je sprejela vrsto rokov, ki teijajo izvršitev. Nekaj se jih je izteklo minuli teden. Občinska izobraževalna skupnost je morala do 15. oktobra izdelati oceno obremenjenosti učitegev in osebja na mo-
kronoški šoli ob uvedbi celodnevne šole. Tudi svet ZK v Mokronogu je moral do minulega četrtka oceniti razloge za premajhno prizadevnost v krajevni skupnosti za pomoč pri izvedbi te akcije.
Res je mokronoška šola izvedla v zadnjem času kar dvoje razpisov za nove prosvetne delavce — brez kakršnegakoli uspeha. Kritikov mo-kronoškega vodstva šole to seveda ne zadovoljuje, ker menijo, da bi se dalo marsikaj narediti s sodelovanjem sosednjih šol in ustanov, dosti pa tudi z osebnim stikom pri iskanju novih kadrov, kot so npr. uspešno prišli do učiteljev v Velikem Gabru. Celo stanovanjsko vprašanje naj ne bi bilo nerešljivo: odkupiti je mogoče Ziherlovo hišo, Iger sta dve stanovanji, v teku so dogovori za druga stanovanja. Skratka: težav sicer ne marjka, po mnenju mnogih pa bi jih bilo mogoče le reševati. Na potezi so sedaj v Mokronogu.
A. Z.
gledajo z optimizmom v prihodnost.
ALFRED ŽELEZNIK
LE KAM BI Z NJO?
Znano je, v kakšni stiski in na kakšnem neprimernem kraju je trgovina z reprodukcijskim materialom trebanjske Kmetijske zadruge na Mimi. Kljub temu ima velik promet Pristojni dejavniki v zadrugi si seveda že lep čas prizadevajo, da bi postavili novo trgovino na primernejšem kraju. Tu pa se je pričelo zapletati. Kmetijci bi trgovino radi postavili na trikotnik v bližino ceste za Kolinsko, javno tehtnico in lesno skladišče. Zaenkrat jim tam še ni uspelo dobiti lokacijskega dovoljenja. Morda bo zadevo pomagal razčistiti bližnji sestanek sveta mirenske krajevne skupnosti. Brž ko bi bile stvari glede lokacije jasne, bi zadruga lahko pričela pripravljati načrte in denar za gradnjo.
Dob. Vse skupaj naj bi stalo kar 450.000 dinarjev. To pa lahko zamaje proračun tudi tako trdne KS, kot je mirenska. Zato bo le-ta pripravila nabiralno akcijo v prepričanju, da bodo ljudje podprti pidi to dccijo, kot so že mnoge doslej.
ŠE TE JAME BODO IZONI1E — Spomladi naj bi predvidoma pričeti modernizirati del tako imenovane mirenske obvoznice od javne tehtnice do priključka h Kolinski in ostalemu naselju, ki je že asfaltiran.
ZAKAJ NE VOZIJO VODE -Ob zadnjem pomanjkanju vode v Trebnjem se je mnogo ljudi jezilo, zakaj tokrat ni urejen prevoz vode s cisterno. Tako jim ne bi bilo treba moledovati pri sosedih. Sicer pa je sedaj zlata vreden sosed, ki vodo premore!
Udarniško prebiranje zalog
Odkar je inž. Janez Brezovec lani decembra prevzel nehvaležno nalogo direktorja Industrie gradbene keramike v Račjem selu v poskusni proizvodnji, ni dvomil, da sodobne tovarne ne bi bilo mogoče usposobiti za redno proizvodnjo. Seveda to ni lahko.
Doslej je prihajalo iz tovarne več dobrih kot slabih vesti, predvsem o naraščajoči izgubi. Direktor Brezovec si seveda prizadeva urediti tehnologijo in vse stroje, da bi dah od sebe pričakovane uspehe. „Sprejeli smo natančen red tehničnih prevzemov nemudoma decembra lani in ga predočili dobavitelju tuje opreme, nemškemu Kerabedarfu. Medtem je ta firma prišla celo v stečaj, se na novo organizirala in njeno vodstvo jamči, da bodo v naši tovarni štorih vse, kar je treba,“ pripoveduje. Medtem je bilo predstavnikom te firme pri Metalki v Ljubljani jasno rečeno, da z njimi ne bodo sklepali nikakršnih poslov, dokler ne uredijo tovarne v Rečjem selu.
Da nemška družba sedaj misli resno, potrjuje tudi to, da so prišli v Jugoslavijo že naslednji dan po 16. septembru, ko so strani povsem uredili doma. Februarja je bil sprejet rokovnik potrebnih tehničnih prevzemov. Rok za tehnični prevzem velike peči je bil 31. marca, za trakove in naprave ob njih pa 1. maja; slednje dejansko uspelo šele sedaj. Povezovalni stroj za pakiranje npr. sploh ni delal; z zamenjavo so začeli aprila, zavlekla pa se je do julija. Tudi avtomatika ni šla. »Tehnični prevzem je bil nato prestavljen na 1. avgust, a se je spet zavlekel za štiri mesece. Novi rok je konec oktobra.*1 To pove trdno prepričan, da mora tokrat resnično uspeti.
Proizvodnja stoji od 10. septembra; takrat so pripravili tudi normalni remont. Za marsikoga je to preura-njeno, po mnenju inž. Brezovca pa ni nič nenavadne-
ga, saj so delali neprenehoma v štirih izmenah poldrugo leto. Ravno tako nima več posebne bojazni pred izmetom: že od aprila dalje je bil pod kontrolo. V bodoče, če bi zgradili še eno linijo, za katero so ob grad-nji pustih temelje, takšnih ustavitev ne bo. Seveda je ob gradnji marsikaj izpadlo. Tako so se odpovedali strojem za mletje, niso postavili skladišča izdelkov in še marsikaj.
Z glaziranjem ploščic so pričeli v maju, ker bi bilo negospodarno začeti z najzahtevnejšo proizvodnj o. Kar se zalog tiče, je res to, da lani niso prodali skoraj nič, letos pa po trditvah direktorj a Brezovca 55 odst. proizvedenih količin. Reklamacij je prav malo. Ob velikih zalogah neprebranih ploščic je hvalevreden sklep zbora delavcev za udarniško prebiranje zaloge. V tej akciji — izvzet ni nihče od direktorja do vratarja - naj bi vsak žrtvoval 21 ur, bodisi med prostim časom, ob prostih sobotah, nedeljah ali med izmenami. Doslej so na ta način že prebrali 500 palet; vse skupaj pa predstavlja 20 odst. celotne zaloge.
Vse, kar je pomembnejše, obravnavajo na zborih delavcev ali v sindikatu. Ob tem se seveda samo po sebi zastavlja vprašanje o združitvi s kakšnim močnejšim nosilcem v stroki. Direktor Brezovec je odgovoril z besedami enega od delavcev s številnih sestankov:	„Če
nam delavci tozdov Tehnike stojijo ob strani v tako težkih trenutkih, če tehnologijo uredimo, kot je treba, zakaj bi hodili drugam? “ Volje, kot kaže, ne manjka.
A. ŽELEZNIK
PRIPRAVE NA PROSLAVO ŽUPANČIČEVE 100-LETNICE
Zadnje seje predsedstva OK SZDL Črnomelj - bila je v petek, 21. oktobra - so se udeležili tudi predsedniki koordinacijskih odborov in svetov pri predsedstvu OK. Sprejeli so akcijsko in programsko usmeritev političnega delovanja organov SZDL v prihodnjem obdobju, imenovali odbor za pripravo proslave 100-letnice Zupančičevega rojstva ter zadolžili razsrjeni koordinadski odbor za spremljanje uresničevanja ustave za naloge pred valitvami prihodnje leto. Predsedstvo je sprejelo tudi družbeni dogovor o ustanovitvi spominskega območja Žumbe-rak-GorjancL
k
SEM1ŠKI ZDRAVSTVENI DOM — Nova stavba, v kateri bo dobila prostore semiška zdravstvena postaja, naj bi bila nared do konca leta. Prejšnji teden so delavci že pokrivali streho tega za Semič in okolico prepotrebnega objekta.
Bo »Kričač” dobil naslednika?
Bela krajina se poteguje za lokalno radijsko postajo — Slab sprejem radijskih in televizijskih programov iz Ljubljane je kriv za slabšo obveščenost
V črnomaljski občini že dalj časa ugotavljajo, da obveščanje ni tako, kot bi želeli. Precej pripomb je na račun radijskega in televizijskega programa oziroma na račun slabega sprejema teh programov v vsej Beli krajini. Tako v Beli krajini ni moč dobiti drugega radijskega in televizijskega programa, so pa celo predeli, Iger ne dobijo niti prvega televizijskega programa.
Da bi izboljšali sprejemanje radijskih in televizijskih programov, so pred leti na Mimi gori
Zato obe belokranjski občini razmišljata o ustanovitvi lokalne radijske postaje za Belo krajino. O tem je bilo že več pogovorov in posvetovanj s predstavniki ljubljanske RTV. Določili so že najprimernejši prostor za studio, ki naj bi bil po načrtih v stavbi, kjer je sedaj knjigovodski center. O ustanovitvi lokalne radijske postaje je tekla beseda tudi na zadnji seji predsedstva OK SZDL Ci melj.
,mo-
postavili oddajnik za drugi program, vendar so ga kasneje prestavili, tako da je Bela krajina sedaj brez oddajnika. Predsedstvo se zato zavzema, naj se RTV Ljubljana v svojem srednjeročnem načrtu jasno opredeli do radijske in TV mreže v črnomaljski občini. Postavitev oddajnika na Mimi gori bi bila sorazmerno poceni,
Lepi uspehi KS Semič
Vrsta prireditev za praznik KS Semič — 9 km asfalta
V spomin na ustanovitev 1. belokranjske čete na Smuku in njeno uničenje 28. oktobra 1941 na Gornjih Lazah praznuje krajevna skupnost Semič na ta dan svoj praznik.
Prireditve za letošnji praznik se bodo začele v petek, 28. oktobra, ko bo ob 14. uri na Smuku razgovor preživelih borcev Prve belokranjske čete z učenci višjih razredov OŠ Semič. Ob tej priložnosti bodo izročilu namenu 3,5 km dolgo novo makadamsko cesto Smočka luža -Pribišje z odcepom na Smuk, ki bo prebivalce teh krajev po najkrajši poti povezala s Semičem, kamor so do sedaj morali hoditi čez Rožni dcJ.
V soboto, 29. oktobra, bodo ob 10. uri na Krupi pri Semiču odkriE spominsko obeležje na kraju, kjer je med vojno deloval pokrajinski komite SKOJ za Belo krajino. Slavnostni govornik bo predsednik RK ZSMS Ljubo Jasnič. Da bo slavje še večje, bodo odprli asfaltirano cesto skozi vas; po proslavi bodo vaščani poskrbeli za belokranjske specialitete in domačo kapljico.
V nedeljo, 30. oktobra, bo ob 8. uri v domu Jožeta Mihelčiča v Semiču slavnostna seja sveta KS, na kateri bodo petim zaslužnim krajanom podelili krajevna priznanja OF. Ob 9. uri bo pred hotelom Smuk zbor borcev Belokranjskega odreda, ob 10. uri pa bo na Mihelčičevi zidanici (Petričev hram), kjer je bila januarja 1937 prva partijska konferenca za Belo krajino, otvoritev spominskega obeležja. Popoldne bodo izročili namenu asfaltirano cesto od ovinka do Kota.
Nasploh so se krajani letos zelo izkazali pri posodabljanju vaških poti, saj bodo Krupa, Vinji vrh, Brstovec, Kal, Osojnik, Lipovec in Starihov vrh letos skupaj dobili okoli 9 km asfalta, za kar so veliko denarja in dela prispevali vaščani sami, pomagala pa je tudi KS.
V praznovanje se bodo vključili tudi semiški radioamaterji, ki bodo te dni na Mimi gori postavili relejno UKV postajo.
V prazničnih dneh, v soboto in nedeljo, bo v semiškem kinu na sporedu jugoslovanski partizanski film Vrhovi Zdengore.
ČRNOMALJSKI DROBIR
NEJEVOLJNI POLHARJI - Zaradi obilnega žira bi bila letos polharska sezona v Beli krajini lahko bolj uspešna, kot je. Tako zatrjujejo stari polharji, ki se pritožujejo, da jim novi zakon ne dovoljuje loviti polhov takrat, ko jih je največ, marveč šele takrat, ko se najdebelejši že odpravijo na zimsko spanje. Sicer pa ni vse v lovu in polharji so veseli že, če lahko eno noč preživijo skupaj v gozdu, pa čeprav morajo hrano prinesti s seboj.
NI PROSTOROV - V prosvetnem društvu Miran Jarc delujeta folklorna skupina in ženski pevski zbor. V društvo je včlanjenih okoli 100 članov, od tega lakih 70 mladincev. V zadnjih letih je društvo za svoje delovanje prejelo več priznanj, republiških in občinskih. Največja težava pri njihovem delu je ta, da nimajo svojih prostorov. To bo treba čim prej urediti, saj bi s tem v
saj je prostor že komunalno opremljen.
Zaradi velikih stroškov, ki bodo nastali pri ustanavljanju lokalne radijske postaje — tu gre predvsem za opremo - je nujno, da RTV Ljubljana pomaga tako po strokovni plati in da seveda zagotovi opremo. Nerazvita občina si res ne more privoščiti nakupa drage opreme. Za lokalno radijsko postajo v Črnomlju poleg slabega sprejema radijskega in televizijskega programa, kar povzroča slabo informiranje občanov, govori tudi dejstvo, da je v tem mestu na osvobojenem ozemlju med vojno delovala prva partizanska postaja „Kričač“.
Če bo šlo vse po načrtih, bo lokalna radijska postaja začela oddajati prihodnje leto. Vsak drugi dan naj bi oddajala dve uri programa.
VRTEC NA VINI Q
V začetku meseca je vzgojno-varstveni zavod iz Črnomlja na Vinici odprl oddelek, v katerem je dobilo dopoldansko varstvo 15 otrok. Vtrtec gostuje v osnovni šoK, ki mu je odstopila en prostor. Za malčke skrbi ena vzgojiteljica.
Totter razrešen
svoje vrste privabili še več mladih, ki se sicer brezsmotmo potikajo po raznih lokalih.
UREJENI GROBOVI - Zadnje dni je na pokopališčih polno ljudi, ki prizadevno urejajo grobove svojcev in prijateljev. Tisti, ki za to skrbe skozi celo leto, se vnemi nekaterih, ki jih je na pokopališču videti samo pred dnevom mrtvih, ne morejo načuditi. Spomeniki so zglajeni, ob grobovih nasut lep bel pesek, sveče gorijo podnevi in ponoči. Kaj pa po 1. novembru?
OZN V VRTCU - Sedaj, ko je v črnomaljskem vrtcu zaposlena Vera Stipanovič, predsednica OK klubov OZN, lahko pričakujemo, da bodo tam ustanovili generalno skupščino, v kateri bodo potekale ostre razprave, ko se bodo malčki iz nerazvite črnomaljske občine borili za pravičnejše stanje.
Zakaj so razrešili člana IS in načelnika
Na zadnji seji vseh treh zborov skupščine so na predlog predsednika črnomaljskega izvršnega sveta razrešili Janeza Totra članstva v izvršnem svetu in obenem kot načelnika geodetske uprave.
Janez Totter je bil, kot piše v obrazložitvi predloga za razreS-tev, izvoljen za člana izvršnega sveta in imenovan za načelnika geodetske uprave aprila 1974. Pri svojem delu pa je, navaja obrazložitev, v določeni meri zanemarjal aršc družbene interese pri delovanju geodetske službe. To se kaže tudi v premajhni skrbi za izvrševanje sklepov skupščine za kadrovsko krepitev geodetske uprave, v nezadovoljivem obsegu del ter možnostih za opravila, ki jih je ta služba dolžna zagotavljati delovnim ljudem in občanom ter organizacijam in skupnostim neposredno na sedežu uprave.
Ugotovili so tudi, daje Totter v času, ko je bil član izvršnega sveta in načelnik, opravljal nekatera dela zunaj delovnega, časa ali v podaljšanem delovnem času, za kar je prejemal posebno plačilo. Taka zasebna dela pa za vodilnega delavca in voljenega funkcionarja niso sprejemljiva in niso v skladu z moralno-politič-nimi kriteriji, i jih mora izpolnjevati tak funkcionar. To še posebej velja takrat, ko s takim ravnanjem povzroča nezadovoljstvo, razna ugibanja, ki jemljejo ugled in vzbujajo nezaupanje v izvršni svet in njegove člane.
O predlogu za razrešitev sta prej razpravljala tudi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL ter komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pri skupščini občine Črnomelj, z njim soglašala in ga podprla.
Na vrsti je podzemeljskašola
Ena večjih negospodarskih investicij v prihodnjem letu bo gradnja nove šole v
Podzenf
Vse negospodarske investicije v letošnjem letu bodo v metliški občini znašale 23 milijonov dinarjev. Največ denarja je šlo za asfaltiranje cest na Božakovem, do Slamne vasi in od Podzemlja do občinske meje, kar bo skupaj zneslo okoli 11 milijonov ali skoraj polovico vseh investicij v negospodarstvu. Tu je še gradnja čistilne naprave v Metliki, ki naj bi bila končana do konca leta, ostalo je šlo za izboljšanje elektrifikacije in urejanje cest v krajevnih skupnostih.
Za prihodnje leto bo ena večjih negospodaiskih investicij prepotrebna gradnja nove šole s telovadnico v Podzemlju. Računajo, da bo Marlesova montažna šola stala kakih 11 milijonov dinaijev. Z gradnjo te šole res ni več moč odlašati. Sedaj imajo učenci pouk v dveh dotrajanih stavbah v Podzemlju ter v starem gradu v Gradcu, telovadijo pa v gasilskem domu. V kratkem bo narejen predračun in idejni načrt, verjetno pa bi do tega prišlo že prej, če bi se krajevne skupnosti Podzemelj, Gradac in Dobravice ne zapletale okdi vprašanja, kjer naj gradijo novo šolo. Najprej je bilo več inačic, končno pa so se le dogovorili, naj jo postavijo na Kovačičevi zemlji pod vasjo Podzemelj.
Seveda a tako velikega bremena ne more oprtati sama občina. Da bo do gradnje sploh prišlo, bodo morali uvesti dodatni samoprispevek v teh treh KS, od kjer otroci hodijo v podzemeljsko šolo; prav tako
bo šel denar za šolo od sedanjega samoprispevka, prispevati bosta morali republiška in občinska izobraževalna skupnost, največ pa bodo morali vzeti posojila. Prizadevajo si, da bi zagotovili čimbolj ugodne kreditne pogoje; ti, ki jih nudi Marles, skorajda niso spreje-
DRUŠTVO INVALIDOV V NOVIH PROSTORIH
Metliško Društvo invalidov se je preselilo v nove prostore. Pisarna je sedaj na Trgu svobode 8, v prostorih Rdečega križa. Uradne ure so dvakrat na mesec, prvi in tretji torek v mesecu (v času sejma) od 9. do 11. ure.
ŽALNA SVEČANOST
Žalna komemoracija za dan mrtvih bo v Metliki v ponedeljek, 31. oktobra, ob 16. uri na Trgu svobode. Za svečanost pripravljajo- lep kulturni program. Vse družbenopolitične organizacije vabijo, naj se komemoracije udeleži čim več občanov.
toliko, kot_ bi šolo P klasičen način.	^
Kljub vsem te» P, občini upajo, da	^
zemlju šolsko le	« s te
začeli v novi sodobni vadnico.	A
naporna
DISCIPLINA
Na letošnjih ^ športnih igra*l v jjest občini tekm^lateii f. disciplinah. Ne ^ lagajo, naj W
Obeti za dobro letino
Prihodnje leto bo trta po napovedih dobro obrodila
Metliška vinska klet je tako kot leta nazaj tudi letos odkupila vse grozdje, ki so ji ga belokranjski vinogradniki ponudili. Odkupna cena je bila odvisna od sorte in sladkorne stopnje. Rdeče sorte so kupovali od 9,20 do 11 dinarjev za kilogram, cene za bele sorte pa so znašale 7,30 do 9 dinarjev za kg. Seveda vinogradniki lahko računajo še na doplačilo, saj je vinska klet za lani odkupljeni pridelek izplačala kar dve doplačili.
Letos je bil odkup grozdja precej manjši kot prejšnja leta, „krivec“ za to pa je huda spomladanskapozeba, ki je uničila kar 70 odst rdečih sort in kakih 20 odst belih. Skoda je velika, še zlasti zato, ker je imelo od 400 kooperantov pridelek zavarovan proti pozebi samo 120. Je pa vsaj kvaliteta letošnjega skromnega pridelka zaradi lepe sončne jeseni odlična.
Strokovnjaki vinske kleti za prihodnje leto napovedujejo obilno letino. „Ker je trta spočita, lahko v naslednji sezoni pričakujemo bogat nastavek grozdja," pravi vodja vinske kleti inž. Julij Nemanič. ,,Spočita trta nastavi zelo veliko rodnih očes. Zato je treba ob začetku globokega oranja veliko gnojiti z mineralnimi gnojili, da bo trta lahko večji nastavek normalno prehranila in dozorela."
Po zaslugi vinske kleti, ki je v zadnjih letih postala res pravo središče belokranjskega vinogradništva in veliko naredila za napredek te
pomembne kmetijske panoge ter za uveljavitev belokranjskih vin na slovenskem in jugoslovanskem trgu, so v metliški občini tako rekoč vse večje površine, primerne za gojitev trte, že zrigolane. Vedno večje zanimanje za sodelovanje z vinsko kletjo pa je čutili tudi pri vinogradnikih v črnomaljskem vinogradniškem p od okolišu. Gotovo bo to koristno in plodno sodelovanje še boljše, ko bodo ustanovili Društvo belokranjskih	vinogradnikov.
Pobuda je prišla od semiških vinogradnikov; računajo, da bodo društvo ustanovili še letos.
A. B.
So, ko • bi pomerili, kdo ^ fonu prej d ju (Q Ljubljano. Zal P „ pride v	zavle'
tekmovanje PreV^i*s
in za občinski P
mogli najbog® diplom in prizna0!'
Dobre ptni
Priprave na v^.\k zK osnovnih otSaa^z	^
liški občini dobro P oVni!i komunistov v 28	i
nizacijah so za *e	od®
evidentirali 139 ,čl®7 moških, 47 žensk.	pifi ^ |
neposrednih prazv J V v ^ ldjivcsti, ki
danjih pripravah, J	.
sija sproti odprav«	f
postopek eviden	p
demokratičen,	^
da se kot možni kan* ^ do & Uj ZK pojavljajo tu*	“• V
niso imeli funkcij komiteju.
Do 15. novembra1^* čene volilne konffLjte ® organizacijah, za
rencopa do srede de«*
osnovna organizacija^ svojega ddegata bodo ■ renči; verjetno se odločili, naj bo na delegat v občinski
POSTAJA NA PROSTEM - Ena večjih nalog, ki občino, je gradnja avtobusne postaje. Seveda obvoznico, da ne bo šel ves tranzitni promet sko ^ Jjo potrebna je postaja, se vidi še posebej ob semanjui jj, pločniku pred Mercatorjevim bifejem nabere množi
PRVI KILOMETRI
Metliško TGP, ki je že asfaltiralo 1.200 metrov ceste od Podzemlja proti Krasincu, bo položilo asfalt še na 1.400 m te ceste, tako da bo asfaltni trak potegnjen skoraj do občinske meje s črnomaljsko občino. Po načrtu naj bi bila asfaltirana vsa tako imenovana „obkol-pska magistrala", od Podzemlja preko Adlešičev in Preloke do Vinice. Asfalt bo v te odmaknjene kraje prinesel veBk napredek in h Kolj« gotovo privabil še več turistov.
KMALU PRVA ŠTEVILKA „KOLOVRATA“
Gradivo za prvo številko „Kolovrata“, glasila OK ZSMS Metlika, je že pripravljeno. V načrtu je, da bo glasilo poslej izhajalo vsak mesec in poročalo o uspehih in težavah osnovnih organizacij in drugih stvareh, ki zanimajo mlade v občini. V vsaki OO ZSMS so določili člana, ki bo sproti poročal o dogajanjih v njegovi OO.
SPREHOD P0
METLIŠKO POKOPALIŠČE JE ZA DAN MRTVIH kot iz škatlice: grobovi so urejeni in polni cvetja ter sveč. Če pa pogledate čez kamnito ograjo, boste dobili pravo sliko tistih, ki so urejevali grobove in rgih okolico. Vse, kar ne sodi na pokopališče, so ljudje zmetali za ograjo, misleč, da so se tako rešili navlake in da so svoje delo odlično opravili. Nesnaga pa je nesnaga, četudi nam ne visi na konici naših malomeščanskih nosov.
REPUBLIŠKEGA PRVENSTVA
V KROSU se je udeležilo tudi dvanajst učencev metliške osnovne šole.
V Žalec je odpotoval z njimi učitelj telesne vzgoje Gojko Klipa, „Beti pa je poklonila tekmovalcem športne majice, da bi jih vsaj malce spodbudila h gojitvi atletike, ki sicer v naši občini spi najtrdnejše spanje, mladi pa tarnajo, da je v mestu hudičevo dolgočasno.
IVICJC; gfB
BRANKO lovni organizacij*	m-ju
samostojno ^en11^^
proge. Vsak d^Prezdil<« kilometrov, kar . „e / zamaščencem v ht zato ga radi zba^ v pripravlja na Olijn^ J#**
Če bi bilo več^jef^j,; šport lahko dob‘1 pt S kot jih ima. Sev ^	|
posmehovati, * metnega.
ŠTIRIDESET 0bisK Loj
„BETI“ je yad° ZavlV2 Yulon iz Ljubija ’ines*?’ . se odpeljali v be 5al> pomerili v nogon ^ s ^ ^ nju popoldne P k0n^ dofj>| srečanje, kije ^	n,.
petjem m ^	J
Čanja so lepa P. zat°
bojno spoznava«! • pp
metliški in ljubljen liko več dela.
metliški te
ALOJZ ZABUKOVEC:,faradi
ZAMUJAJO — Urejanje Trga Veljka Vlahoviča v Ribnici sicer lepo napreduje, vendar so nekatera dela kljub temu v precejšnji zamudi.
'""tza	-	Novi	hlev za krave v Koblarjih je pravi „hotel“, saj imajo krave ločene
spanje, za hrano in sanitarije. (Foto: J. Primc)
Kmetijstvo lepšim časom naproti
J*°ljše delovne možnosti za zaposlene in boljše za nastanitev živine
h v d LZa ^0 glav živine v Koblarjih pri Kočevju je bil ji Vasi. Ohu *etU C*n*’ *cot tU(^ ^arma 22 15.000 prašičev v P K°jevp	va sta zgrajena v okviru sanacijskih prizadevanj
11’	sanacijskega bodo do leta 1980 povečali
»1 ^enih « j ^Pvedoreja je	mlečnost pri kravi od sedanjih
*	naH ^ ~:'”m	4.5001 na 5.5001. Tudi sto-
rilnost na zaposlenega bodo še naprej povečevali, saj bo število
**v rvan“..45 milijonov 1 r,,a naj , stlcij- Razen 3 bl s tem
tega
,	-	wu denarjem
0	mehan- mens*ce telice, fiU)fcZac>’ Preuredili
Pakaže H°Jkč zakraveitd-!e en soh u 0 raje zgra-
K kot X Wev za 240
bl DrftliroJoli c+__
zaposlenih v istem obdobju upadlo od sedanjih 188 delavcev na 101. Posebno očitno je povečana storilnost v novem hlevu v Koblaijih, kjer skrbi en živinorejec za 60 krav, medtem ko znaša sicer povprečje za živinorejca 24 krav.
J. P.
Kam gre samoprispevek?
*a. OroH • Preurejali stara
ll4,4oo0nl1aHtak®8a hleva 4^^- krave oz. G^Sia f 0.000 din.
“ ! J farme svinj v Klinji
Ž? velpda ^ S ki im i bodo sedanjo ^t00 iff letnozm°gljivost ,1 S8 *etno
sli ^ Tako ^ogljivost 30.000
Občinska skupščina o zbiranju in porabi denarja
6V°dnia ^ ^1° ^danja letna lv)karnnt k.?nov (10.000
V občini Kočevje plačujejo občani dva samoprispevka, in sicer „za financiranje in sofinanciranje gradnje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda v občini“ ter „za gradnjo prostorov za usmerjeno izobraževanje".
Iz prvega samoprispevka je bilo od leta 1975 do 31. avgusta letcs porabljenega največ denaija za gradnjo bazena in telovadnice v Kočevju, in sicer okoli 10 milijonov, preostali denar (okoli 4,5 milijona) pa je bil porabljen za gradnjo vodovodov na območjih KS Struge, Vimolj, Kočevska reka, Osilnica in Draga ter za asfaltiranje lokalnih cest v KS Stara cerkev.
V zneskih dohodkov tega samoprispevka je vštetih tudi 3 milijone dinarjev iz posojila iz samoprispevka za usmeijeno izobraževanje. S tem posojilom je bilo nato odplačano zelo neugodno posojilo za gradnjo bazena, pri katerem bi samo obresti
znesle letno okoli 900.000 din. Ta denar, ki bi ga sicer dobili dajalci posojila, je zdaj ostal pri sredstvih samoprispevkov.
Drugi samoprispevek (za gradnjo prostorov za usmeijeno izobraževanje), v katerem se je do konca avgusta letos nabralo skoraj 4,4 milijona, pa je dal razen že omenjenega posojila (3 milijone dinarjev) te dni še posojilo 1,8 milijona dinarjev za ureditev stadiona. Posojilo bo vrnjeno do marca prihodnje leta
Razgovori o gradnji centra za usmeijeno izobraževanje še trajajo. Kaže, da bo veljal okoli 37 milijonov, ki jih je treba zagotoviti še pred začetkom gradnje. Po dosedanjih izračunih in dogovorih naj bi iz samoprispevka zagotovili za center 20 milijonov, 17 milijonov pa iz sredstev RIS. Podrobneje bomo v gradnji centra za usmeijeno izobraževanje poročali, ko bodo znani še ostali podatki.
J. P.
Nespoštovanj dogovori
Preveč napak pri podatkih o gospodarjenju — Umetno prikazovanje izgube s pospešeno amortizacijo
'^iEVA-N-.
svečano
1 ^S°a7HSre*njega
Popit.
Skupno sprejeta izhodišča, resolucijo in dogovore je treba tudi dosledno spoštovati, je bila na zadnji seji občinske skupščine Kočevje glavna ugotovitev razprave o gospodarjenju v prvem polletju letos. Splošna, skupna in osebna poraba bi namreč morala naraščati za 10 odstotkov počasneje kot družbeni proizvod. V kočevski občini pa se kar precej delovnih
|glK|	UUtUU pd se Kdf piCV/Cj UCJ
; ^obne iz Kočevja
& s...
_ Učenci
Pani> ^pndno
U *>r. o»° nabirajo J' pJ^ali že n j®, a šolskega
I	*?° int1"ad ,4 tone te za H ftlA ^trijo _ koristne
f ^ pe ’ £
lakoJ odpeljali.
Dan mrtvih so urejene
Primerno
>t>l*J2r>p"glcKl “ g°'
tudi cvetličarne in izložbe nekaterih trgovin pa tudi kioski Zdaj še ni čutiti navijanja cen cvetlicam. Pri svečah pa so cene za enake sveče precej različne. Trgovine so dobro založene s tem blagom. Izredno drage so sveče raznih oblik, velikosti in pretiranih debelin. To so ..bahave sveče, kakor jim pravijo, in so v mnogih primerih tiha želja po tekmovanju. Iskrenost do pokojnika se lahko izkaže tudi s plamenčkom skromnejše svečke.
•	•
MUČENJE KONJ - Teden varstva živali so v Sloveniji različno izvedli. Tudi iz Kočevja smo brali lep članek v Nedeljskem. Žal pa je bilo te dni prav mučno gledati, kako se pasejo trije konji, ki jim je lastnik z vrvjo povezal prednje noge, da so se komaj skokoma gibali po pašniku in njivah za bivšo rudniško ambulanto. Na prostem so bili več dni in noči. Če je kateri konj zaradi izmučenosti padel, se je dolgo naprezal, da je zopet vstal, saj so ga ovirale prednje noge.
organizacij ni držalo tega dogovora.
Pri razmerju med družbenim proizvodom na zaposlenega in osebnimi dohodki na zaposlenega je najbolj očitno nesorazmerje pri tozdu Elektro in tozdu Gozdarstvo Pugled, kjer so dosegli manjši družbeni proizvod kot v istem obdobju lani, hkrati pa kar za približno četrtino večje osebne dohodke. Zaskrbljujoče je tudi, da so osebne	dohodke	občutno
zvečali tam, kjer imajo izgubo (Elektro, Termoplastika).
Na seji zbora krajevnih skupnosti so delegati kritizirali tudi nekatere netočne podatke Službe	družbenega	knjigo-
vodstva. Do njih je, kot kaže, prišlo pri avtomatski obdelavi podatkov. Posebno pa so kritizirali tak postopek delovnih organizacij, da po eni strani obračunavajo pospešeno amortizacijo, po drugi pa zato prikazujejo izgubo (Elektro, Nama). Menili so, da tako izkazovanje ni v skladu z zakonom o združenem delu in da bi morala SDK zato take periodične obračune zavrniti. Pri tem so spet posebno opozorili na Elektro, pri katerem lahko tako obračunavanje osebnih dohodkov, tako obračunavanje pospešene amortizacije in hkratno prikazovanje izgube pomeni pritisk za zvišanje cen električni energiji. Zato so se strinjali, naj občinska skupščina o izgubi in obračunih Elektra obvesti republiški izvršni svet, ki naj tudi ustrezno ukrepa, saj je podoben položaj kot v kočevskem tozdu tudi v ostalih tozdih Elektra.
J. PRIMC
Preveč papirja, ki premalo pove
V	njem se delavec ne znajde, posebno še če je polno tujk
„Čeprav je bil samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov v javni razpravi in sprejet na zboru delavcev, je zdaj deležen precej kritike,“ je povedal delovodja vzdrževanja v tozdu Donit Sodražica Alojz Zabukovec, ki je tudi K sporazumu o nagrajevanju po K sporazumu o nagrajevanju po sprejeti samoupravni sporazum
delu je imel več pripomb. Tako so v opisu del za posamezna delovna mesta „luknje“. Predvsem včasih ni zapisano, kdo je dolžan skrbeti za prenos nekega predmeta iz enega delovnega mesta na drugo. Vsak se diži natančno opisa del, ker je le za tisto, kar je zapisano ocenjen, toč-kovan in nagrajevan.
Težave so tudi tam, kjer kdo nima predpisane izobrazbe za delovno mesto, ki ga zaseda. Dani so tudi roki za pridobitev izobrazbe. Tega pa so oproščeni tisti, ki „so stari nad 40 let in imajo 10 let prakse na področju dela“. To določilo v pravilniku je precej nejasno. Razen tega pri tem ne bi smelo biti posebnih razlik med delavci v proizvodnji in skupnimi strokovnimi službami.
Tudi osebna ocena učinkovitosti (ki velja za vse delavce, ki ne delajo po noimi) je ddežna precejšne kritike. Po normi bi radi delali vsi, tudi vzdrževalci in drugi, saj je med normo in oceno velika razlika, predvsem v možnosti za večji osebni dohodek. Razen tega je zaradi osetane ocene veliko hude krvi in prepirov med delavci iin ocenjevalci. Osebna ocena učinkovitosti, je namreč lahko nehote ali hote pristranska.
„Zaradi teh in drugih pripomb delavcev menim, da bi spomladi
skupnih osnovah h merilih za delitev osebnih dohodkov morali kmalu spet dati v javno razpravo in ga dopolnili s pripombami delavcev," je menil Alojz Zabukovec h dodal, da trenutno delavci še nimajo pripomb k tudi že spomladi sprejetemu sporazumu o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov.
O informiranosti pa je dejal:
„Papirja je veliko, delavci pa kljub temu premalo vemo o vvsem. Vse bi moralo biti zapisano bolj na kratko in z domačimi besedami.
Premalo žive so tudi samoupravne delavske skupine, ki bi se morale pogovoriti o vsem in svoja mnenja ter zahteve posredovati delavskemu svetu in sindikalni organizaciji. Njihovi vodje bi morali članom svoje skupine po domače razložili
NAD PETSTO KANDIDATOV
V	dosedanjih pripravah za volitve v prihodnjem letu so v ribniški občini evidentirali tudi možne kandidate za razne dolžnosti. Tako so evidentirali 148 možnih kandidatov (od tega 23 žensk) za delegate za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščme, 86 kandidatov (33 žensk) za delegate za zbor združenega dela in kar 322 kandidatov (78 žensk) za osnovne delegacije vseh SIS.
vse podatke in samoupravne akte. Zal gre pri nas delegat skupine na sestanek delavskega sveta ali sindikalnega vodstva najpogosteje brez mnenja skupine. Včasih pred sestankom niti sam ni pregledal materialov, ki jih je dobil za sestanek.
V	zadnjem času so te skupine ob razpravi o gradnji čistilnih naprav za azbestni prah spet malo zaživele, a še ne dovolj.“
JOŽE PRIMC
osebne ocene učinkovitosti je veliko hude krvi.“ (Foto: Primc)
Cenejši prevoz kot nov obret
Delegati še brez korenin
Premalo so povezani s tistimi, ki jih predstavljajo — Delegacija naj ne bo le debatni klub
V	prvih treh letih delovanji je delegatski sistem v ribniši občini pokazal veliko prednosti pa tudi pomanjkljivosti. Tako so ugotovili na skupni seji vseh vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Ribnica minuli petek. Razumljivo je, da v tako kratkem času delegatski sistem ni mogel polno zaživeti. Kljub temu sta poročili in razprava pokazali predvsem pomanjkljivosti, ki jih je treba odstraniti.
Tako je bilo poudarjeno, da temeljne delegacije še niso dovolj povezane z bazo, se pravi svojimi vdilci. Ne zavzemajo se še za stališča delovnih ljudi in občanov, ampak pogosto za svoja. Svoje delegatske baze oz. volilce tudi ne obveščajo dovolj o delu organov, kjer so delegati. Za vse to je gotovo kriva tudi premajhna razgledanost delegatov. Za njihovo izobraževanje je bilo premalo stoijenega, pa tudi politične organizacije (predvsem v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih) jim pri tem niso dovolj pomagale. Delegatom bi lahko pomagali oziro-
OCENA DELOVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA
O oceni delegatskega sistema v občini Ribnica so razpravljali na petkovi skupni sen občinske konference SZDL in ZK Ribnica ter predsedstev občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske konference ZSM Ribnica. Razen tega so razpravljali o oceni aktivnosti pri uresničevanju zakona o združenem delu, o dosedanjem poteku predvolilnih priprav, o dosežkih pri razvoju kmetijstva in preobrazbi vasi ter drugih zadevah.
ma bi jim celo morali tudi člani izvršnega sveta občine in drugi.
Na seji so nakazali še mnoge druge pomanjkljivosti. O njih bomo še spregovorili, saj bo o delovanju delegatskega in skupščinskega sistema razpravljala še občinska skupščina, nato pa se bo začela splošna javna razprava.	J.	PRIMC
Kaže, da obrata Pletenine na Gregoriji ne bo
Obratovodjo obrata Pletenine v Sodražici Janeza DrgEna smo vprašali, kako je z načrti za odprtje obrata Pletenine pri Svetem Gregorju. Občani te krajevne skupnosti namreč resno računajo na ta obrat, za katerega so pripravljeni odstopiti prostore sedanjega gasilskega doma. Povedau je, da ni prave možnosti niti potrebe, da bi odprli še en obrat pri Sv. Gregoriu, ki je komaj 4 km oddaljen od Sodražice. Pletenina bi namreč morala urediti pri Sv. Gregorju prostore za obrat, nakupiti stroje, urediti varnostno službo, ogrevanje itd. Hkrati pa ima Pletenina v Sodražici vse to že urejeno. V Sodražici delajo seda le v eni izmeni. Torej je bolje delavke od Sv. Gregorja voziti na delo v Sodražico in tu organizirati še drugo izmeno.
Seveda bo treba z ure-jem druge izmene poskr-ti še za priučevanje delavk in urediti prevoz. Pri vsem tem računajo na pomoč SIS za zaposlovanje, občinske skupščine Ribnica in drugih.
J. P.
Ribniški zobotrebci
POVSOD PREKOPANO - V Ribnici so ceste prekopane, nato-pa razmeroma dobro zasute, da ni prevelikih lukenj, ki bi ogrožale avtomobiliste. Vendar bi morali te luknje čimprej dokončno zakrpati z asfaltom ali kockami, da ne bodo postale večje in nevarne. Posebno nevarna je taka „luknja“ na davni cesti Škofljica-Kočevje na Bregu pri Ribnici, in sicer samo na desni strani, če voziš v smeri proti Ribnici. Avto tu nenadoma pade v precej globoko luknjo, nikjer pa ni nobenega opozorila, da je treba voziti previdno.
POŠKODOVANI MOST - Most v Sodražici je bil med septembisko poplavo hudo poškodovan. Zdaj je čezenj prepovedan promet s tovornjaki, pa tudi za osebne avtomobile je dovoljen le prevoz po ozkem delu mosta. Sodražica potrebuje hitro nov most ne le zaradi same Sodražice h njenega gospodaistva, ampak tudi zaradi zveze z Loškim potokom
in drugimi kraji. Seveda ta morali novi most postaviti drugače, se pravi tako, da. se nanj ne bi priključila cesta pod pravim kotom, kot se zdaj. Zaradi takega priključka je bilo namreč že mnogo hudih nesreč.
občan
vprašuje
medved odgovarja
— Zakaj praviš, da samoupravni akti našega tozda niso dobri, saj smo jih vendar prepi-tozda, ki je bil pohva-
Si od
n?
— Saj prav zato, ker ste preveč natančno prepisovali in ste med drugim prepisali celo ime tistega tozda.
REŠETB
- 27. oktobru 1977
Stran uredil: J02E PRIMC
DOLENJSKI LIST
1
<F
°V
*°o°
<!?<F
oV
v	+*	I
I	I
<č&*
°y	i
|	\
« >>^>x>>xv>>xxxxxxxvv>xxxxx\xxxx>>>x>x\>xxxxxxxxxxxxxx\xx\xxxvs>xvvxxvv>xv>xvxv*xxvvxx'/
^ V^^X>X^^^^^^^^^^^X^^*^XV^^XXX^^^^^XXXX^^XXXXXXXX^^XXXXXXXXVC«^^N^^^^^^X^XXXXX^XV^^XV^^: 7
1—	I
OPEKARNA ZALOG <• NOVO MESTO p. o. g
TEL. 21403. 22291 • P.P. 10 • 2EL. POSTAJA NOVO MESTO
KUPCEM PRIPOROČAMO IZDELKE IZ LASTNEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA IN IZDELKE DRUGIH PROIZVAJALCEV V TRGOVINI NA DROBNO -
ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITAMO OBČANOM
BREŽIC IN NOVEGA MESTA
aVS»>^X^»S«^XXV^XXVS>XXXVVXXXXV^XVCVV^V«^XXXXXV^XX>X
A
ZKGP KOČEVJE GOZDNO GOSPODARSTVO
Na podlagi 8. člena samoupravnega sporazuma o enotni ureditvi vprašanj skupnega pomena iz medsebojnih razmerij v združenem delu in sklepa odbora za medsebojna razmerja TOZD Gozdarstvo „PUGLED" z dne 21. 10. 1977
razpisuje
splošna in kadrovska služba Gozdnega gospodarstva Kočevje prosto delovno mesto
VODJA PROGRAMIRANJA
v TOZD Gozdarstvo „PUGLED". Delovno mesto je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. da imajo visoko izobrazbo gozdarske smeri,
2. da imajo 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih.
Prijavljeni kandidati lahko dobijo podrobne informacije o nalogah in smotrih razpisanega delovnega mesta v splošni in kadrovski službi Gozdnega gospodarstva Kočevje, ki tudi sprejema prijave.
Prijave sprejemamo 15 dni po razpisu. Kandidata bomo g izbrali v 15 dneh po izteku razpisnega roka, kandidate pa 'J pismeno obvestili o sklepu.
^ XXXXXXXXXXXXXXXVvXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXX>XXXXXV^XXXXXXXXXXXXXXX>>>X>XXX\XXXXXXXXXXXXXXXV /
VX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV\XXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX,.JI
PETROL!
Trgovsko in proizvodno podjetje PETROL Ljubija- | na TOZD Blagovni promet poslovna enota Brežice
razglaša prosto delovno mesto
ČUVAJA - DELAVCA
v skladišču Brežice, Gor. Lenart št. 1
Pogoji:
— PK delavec
— odslužen vojaški rok
Delovno mesto je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusna doba traja tri mesece.
Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je
^\XX\XXXXXX\XXXVXNXXXXXXVVXXXX\XXXXVXXXXXVvXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVSX\.XVSXXXXXXXXXV 7
PROSTA DELOVNA MESTA
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA GREDBE-NlSTVO, OBRT IN KOMUNALO - GOK Črnomelj
razpisuje naslednja delovna mesta:
I.	DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje
pogoje:
— visoka, višja ali srednja izobrazba gradbene, lesne, strojne ali ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj v stroki
— sposobnost za organizacijo dela ter uresničevanje dobrih poslovnih in medčloveških odnosov
II.	VODJA TOZD BEGRAD
Pogoji: visoka, višja ali srednja izobrazba gradbene ali tej sorodne smeri
—	5 let delovnih izkušenj v stroki
III. VODJA TOZD OBRT
Pogoji: — visoka, višja ali srednja izobrazba strojne, lesne, gradbene ali tem sorodne smeri
—	5 let delovnih izkušenj
IV. VODJA TOZD KOMUNALA
Pogoji: — visoka, višja ali srednja izobrazba strojne, gradbene g
ali tem sorodne smeri — 5 let delovnih izkušenj
V. V DELOVNI SKUPNOST! SKUPNIH SLUŽB
a) vodja računovodske službe
Pogoji: visoka, višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri 5 let ustreznih delovnih izkušenj
b) vodja splošno-kadrovske službe
Pogoji: visoka, višja ali srednja izobrazba pravne, upravne, organizacijske, politološke, kadrovske ali sociološke smeri 5 let ustreznih delovnih izkušenj
c) vodja komercialne službe
Pogoji: visoka, višja ali srednja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri 5 let ustreznih delovnih izkušenj
d) vodja plansko-analitske službe
Pogoji: visoka, višja ali srednja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri
e) vodja tehnične službe
Pogoji: visoka, višja ali srednja izobrazba gradbene, strojne ali organizacijske smeri 5 let delovnih izkušenj
kandidat mora poleg tega:
— biti državljan SFRJ
— imeti pozitiven odnos do samoupravljanja in socialistične družbene ureditve, biti moralno neoporečen in izpolnjevati pogoje glede na 511. čl. zakona o združenem delu
— ob imenovanju ali v naknadnem roku podati program dela za uresničitev plana delovne organizacije, TOZD oziroma službe.
Vsi delavci na razpisana delovna mesta se imenujejo za dobo 4 let
Prijave na razpis s potrebnimi dokazili pošljite delovni organizaciji — razpisna komisija v roku 15 dni po objavi razpisa.
PROSTO DELOVNO MESTO
,NOVOTEHNA", trg. podjetje na debelo in drob-
g no, p.o. Novo mesto. Glavni trg 11
v '/
'/	$	Odbor	za	medsebojna	razmerja	delavcev	v	združenem	delu
Z *
^ objavlja
prosto delovno mesto
ADMINISTRATORJA
v en gros skladišču v Bučni vasi
Pogoji: administrator ali prodajalec s 3 leti delovnih izkušenj v skladiščnem poslovanju; poskusno delo 1 mesec.
Kandidati naj pošljejo prijave v 10 dneh po objavi.
£ SXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXVXXXVXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>
PROSTA DELOVNA MESTA
Dolenjka — TOZD En gro-detajl Novo mesto
objavlja prosta delovna mesta:
1)	DVEH PRODAJALCEV
živilske ali mešane stroke Pogoj: končana šola za prodajalce.
2)	NATAKARICE
Pogoj: končana gostinska šola.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi.
^ XXXXXX>X>XVVXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXXXXXX>XVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX /.
^NXXXXX>XXXXXXXXXXXX>XXXVXXXXXXXXXVSXVXXXXVSXXXXXXXXVwXX>X^»S#SNiWl^
{ DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA
g
4 XXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV\4
»UNIVERZUM
v
Dopisna delavska univerza „UNIVERZUM , j Ijana, Parmova 39, izobražuje na sodoben, se ski način v šolah in tečajih
Vpisujemo v:
— šolo za osnovno splošno izobraževanje ob delu (5 > in 8. razred),
— poklicno administrativno šolo (2-letno),	^ |etnj|<
— upravno-administrctivno šolo (4-letno) — vpis v za absolvente PAŠ,
— ekonomsko srednjo šolo (4-letno),
— poklicno kovinarsko šolo (3-letno),	Molvent®
— delovodsko šolo za strojništvo (3-letno) za a poklicnih kovinarskih šol,	hcolvents
— tehniško elektro šolo (4-letno) in 3-letno za a poklicne elektro šole.
—	poklicno šolo za kemijske laborante (2-letnoL^ ^jcn«
— tehniško šolo za lesarstvo (3-letno) za šole lesne stroke,	.
— dopisno filmsko in TV šolo za mentorje AV vzg0J“'a(jllljni-
— za diferencialne izpite za vpis v 3. razred upravn strativne šole.
Organiziramo naslednje tečaje:
— strojepisni tečaj,
— tečaj za stavce na IBM stavnih strojih,
— tečaj tehniškega risenja,
— za skladiščnike,	.	(H
— za kontrolorje in preddelavce	v	kovinarski
skupine v OZD),
— za varstvo pri delu (skupine v OZD),
— začetni tečaj nemškega jezika.
?	o	ni	3 ^
^	Organiziramo tudi pripravo	za	preizkus zna
|	naslednje visoke in višje šole:
|	Višja pravna šola — Maribor,
|	— Višja upravna šola — Ljubljana,
— Višja šola za socialno delo — Ljubljana,
— Visoka šola za organizacijo dela - Kranj.
popo|n*
Tečaji so namenjeni kandidatom, ki nimajo i srednje šole
iik Vi^
\ Z novim študijskim letom organiziramo 1. in 2. Ib**11 pravne šole — Maribor za študij ob delu. ^ torek od ^
Vpisujemo vsak dan od 7. do 13. ure in vsaK 18. ure.
Znanje zagotavlja zadovoljstvo in uspeh!
Izobraževalni center pri Dopisni Univerzum, Ljubljana, Parmova 39, p.p- 1U0'
W	1
J978 eM
IpavI/hovaI pratikaJ
KOLEDAR* IMENA •VRčtfbll
PRIPOROČILA IN DELOVNIH KOLEKTIVVgA
KAJ	PA	ZDRAVJE
VOLJA*IZUMI INoD,%}icrf •MARSIKAJ SLOVITI
• UGANKE	IN ŽIVALI KAR TAKO INV Profit
• ZANIMIVOSTI • H Ul*
veseleče bel«’., •brana • \ibNt
\
'-xvx^>.vx\.vvx\xv\.vvxxxxvxxvvxxxxxxvxvxvxvvvvxxN.vv\.v\.\.xxv\.x\.xxxxxxv
*8
ZA GOSTINSTVO
MESTU
f fo/ci-	razpisuje
bobni™ letu 1977/78 vpis v naslednje enote za evanje ob delu (izobraževanje odraslih):
°SiCN0 gost,nsko sol° — enoto za
*a Poklic KUHAR IN NATAKAR
90sMnc.Za J/p's: končana osnovna šola, zaposlenost v y u 2 leti pri kuhanju oz. strežbi.
^^osehp3 /?dras^e Poklicne gostinske šole se lahko vpišejo k sploh L *° zapos,ene v gostinstvu manj kot dve leti, ali ^sobrie n'S° de*a*e v gostinstvu, če so zdravstveno ^Ptičnpm3 v. Sostinstvu in da vzporedno ali po m Pouku pridobijo ustrezno strokovno prakso.
Poslovodsko šolo -
prav	enota	za	organizirano	pri-
N0Vpmna razredne izpite Poslovodske šole Ljubljana v tosiir»7Kistu' za poklic POSLOVODJA KUHANJA IN f“oqq JA STREŽBE- -
. I' za vpis so: končana gostinska ali njej sorodna šola, v gostinstvu, najmanj 3 leta prakse v isti ali
DELOVNA
‘0r°dni stroki'
2A ZAHTEVNEJŠA »odlAJv 9ostinstvu:
**cov: šet kuhinje (kuharski mojster), šef 4De 'natakarski mojster).
p** POKLIC pomožnega kuharja in f ne9a natakarja, točaja, servirke.
5.
“OflA**	—	----- ------
veselip^a Vp's So: končanih vsaj 6. razredov osnovne šole, 0 gostinskega poklica.
Van^L 2A strokovno izpopolnje-
'tečai G°STINSKIH DELAVCEV:
"teča 23 pr!pravo domačih jedi,
"tečaj23 pr‘pravo hladnih jedi — predjedi,
"teča 23 pr'pravo perutnine,
"tečaiZa Pdprav° gostinskih sladic, za dietično prehrano.
2A GOSPODINJSTVO IN KUHANJE:
aeetni,
'kodali8Valni'
"	sadia in zelenjave,
Je Pijač v domačem krogu.
>0 n
t 'fko organiziramo tudi druge tečaje iz la9ostin« strežbe, slaščičarstva in drugih znanj s področij va m gospodinjstva.
bri!li'te ^'mPrej na Šolski center za gostinstvo Novo Vk Xen' tr9 1. .
aogovoru, čim bo dovolj prijav.
NSo DELOVNO MESTO
jSSStt.
Krško
I
plovno mesto
SiAKARJA
^'ticirana natakarica ^nd'dati de'-°traja 30 dni-
rl8S|°v vjt J' Pož|iejo prijave s potrebnimi dokazili na gornji U.izbiri b eh Po obiavi-
n®9a role0 *cand'date obvest'(' v B dneh po poteku
JEctv
i
icenter
zniki!
Vo
$LoliSVOJE
ANjl PREMAZ Z
^VOllNE TECTVLOM”
y°p*AVl
S
K-,~
hzfjKO GORO 90,
PERDEC
% •Mehanik o oe
SStC/JA
'it:
068^22^372
°^°Q ^4 VLJENO
letvi
SLOVENIJALES
TOVARNA POHIŠTVA RREŽICE
spalnica E HO MONETA VARIANT
	i/		Čl*?]
	<		
		#	j
: 1 <a	•	. <	» 1 j
DELOVNA SKUPNOST TOVARNE POHIŠTVA BREŽICE OB SVOJEM JUBILEJU - 30-LETNICI DELOVANJA IN RAZVOJA ČESTITA OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZDELKI!
»Dolenjski list« v vsako družino
Vožnja, prometni kviz, glasba...
Praznik novomeške občine bodo počastili tudi člani Avto-moto društva. Njihova organizacija bo
Pločniki niso parkirišča
Parkiranje avtomobilov na pločnikih je postalo za Ribnico nekaj običajnega Največ jih parkira na ploč-nikih v najprometnejši Šeškovi ulici, kjer so v glavnem tudi vse najpomembnejše ribniške trgovine.
Pred kratkim je tovornjak s prikolico LJ 140-384 ustavil pred pekarno in skoraj pol ure iztovarjal moko. Seveda je zaprl pot pešcem, katerim so namenjeni pločniki, da so morali čez cesto. Razen tega je tovornjak zaprl del ceste tudi za ostala vozila, da je prihajalo do nepotrebnega zastoja.
Vendar ni samo ta kamion vzrok za naš komentar, podobno iztovarja blago še večina drugih trgovin. Zdaj pa so se navadili še kupci, da zapeljejo z avtom v celoti ali samo delno na pločnik pred trgovino in gredo nakupovat. Včasih vključijo vse štiri utripajoče luči in mislijo, da so s tem pravilno parkirali. Podobno parkiranje opažamo še na pločnikih okoli doma JLA.
Tako parkiranje seveda ni dovoljeno. Pločniki so za pešce in ne za parkiranje avtomobilov! Tovornjaki bi morali iztovarjati blago pri zadnjih vratih, in ne z ulice. Tako bi bila glavna ribniška ulica, ki je hkrati tudi del zelo prometne ceste Škofljica-Kočevje-Brod	na
Kolpi, varnejša Miličniki naj bi že zdaj ukrepali in navadili občane na pravilno parkiranje, saj bo sc er z otvoritvijo ceste Brod na Kolpi-Delnice tu še več prometa in več možnosti za zastoje in nesreče.
MILAN GL A VONJI C
namreč pripravila 29. oktobra oce-vožnjc a akc vožnji olenjsl rjeteii
Iz vseh krajev bodo 9i na pot ob
njevalno vožnjo in srečanje članov. Da bi bila akcija kar najbolj množična, bo vožnja potekala iz Žužemberka. Dolenjskih Toplic, Šentjerneja, Šmarje te in Novega mesta.
:h kraje
14. uri, cilj pa bo v Novem mestu tri ure kasneje v Kettejevem drevoredu. Po prihodu se bodo vsi nastopajoči zbrali v športni dvoran, kjer si bodo lahko ogledali zanimivo prireditev, na kateri bodo nastopih Šentjer-
nejski oktet, ansambla Rudolfovo in Matiček, prisostvovali bodo pro- . metnemu kvizu. Prireditev bo povezoval Marjan Kralj.
Zainteresirani naj se oglasijo v pisarni AMD Novo mesto (Novi trg 6) ali pri vodstvih sekcij v Žužemberku, Dolenjskih Toplicah, Straži, Šmaijeti, Škocjanu, Šentjerneju in v novomeškem Novoteksu, kjer bodo dobili podrobne informacije, najbrž pa tudi lične štartne številke, ki jih bodo kasneje spominjale na ocenjevalno vožnjo. Vstopnice za prire-
ditev bodo v predprodaji v kiosku pri ^ortni dvorani
PONOVNO ŽRTEV TUJE NEODGOVORNOSTI
Tragično se je končala nesreča pri Pljuski minili torek. Voznik turškega tovornjaka Rus ten Isik je vozil iz zagrebške smeri proti Ljubljani, na klancu pri Pljuski pa je obstal zaradi okvare na dovodu goriva. Isik se je odločil, da bo tovornjak vzvratno zapeljal na parkirni prostor na levi strani ceste, takrat pa je iz ljubljanske smeri pripeljal z osebnim avtomobilom Novomeščan Alojz Vičič. Zadel je v kdo prikolice, nakar je avtomobil odbilo čez banlano, da se je prevrnil na streho. 64-letne-ga Vičiča so morali odpeljati v novomeško bolnišnico, kjer pa je poškodbam dan za tem podlegel. Njegova žena Ivana je bila lažje poškodovana.
IZBRtŽIŠK^f*
PORODNIŠNICt
l
V času od 15. 10. do 22. 10. 1977 so v brežiški porodnišnici rodile: Dubravka Fumič iz Malega Lipovca - Danijela, Frančiška Vegel iz Skopic - Martino, Albina Zvar iz Leskovca	-	Andrejko,	Milena
Hrestak iz Plaviča — Jožico, Nada Lajkovič iz Krškega — Janeza, Ana Knez iz Zdol - Aleksandra, Šteiica Skomina iz Pušče - Sandro, Dragica Jurišič iz Kraja Gornjega - dečka, Olga Glogovšek iz Dovškega -Valerijo, Marija Gerjevič iz Zg. Obreža - Andreja, Jasna Žagar iz Brežic — dečka, Irena Kozole iz Orehovca	—	Tomaža,	Mirjana
Radonjič iz Brežic — Marka, Azema Midan iz Krškega — deklico, Cvetka Pezdirc iz	Sp.	Starega	Grada -
Matjaža, Štefica Lukšič iz Okrugljače — Milana, Ivka Ermešak iz Cemehovca - Ana Marijo, Dušanka Vučajnk iz Mihalovca -Petra, Ijubinka Sušak iz Trebeža -deklico m Ljubica Balja iz Radakova - Štefanijo. ČESTITAMO!
V tem	času so v	brežiški
bolnišnici umrli: Ivan Škaler -kmetovalec iz Velikega Obreža, star 77 let; Urša Petan - voj. invalid iz Sel, stara 79 let in Justina Filipič — upokojenka iz Brežic, stara 54 let.
*
N
N
<n
s
1
S
S
N
Hvala	z
W ki rešuje življ
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji:
13. oktobra: Fani Kukman, Ema Novak, Tončka Bašelj, Martin Sime, Cvetka Pakar, Ana Kamur in Metod Jakše, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Mihaela Kužnik, članica Novoteksa, Novo mesto; Herman Binkovski, član IMV Novo mesto; Dušan Kmet in Jože Lavrič, člana Novolesa, Straža; Jože Vovk, član Hmeljnika, Novo mesto; Bojan Ceh, član Novoteksa, novo mesto.
18. oktobra: Alojz Pavlin, Martin Sašek, Janez Hočevar, Albin Sašek, Alojz Turk, Bogomir Sivec, Martin Može, Franc Kastelic, Srečko Ambrožič, Franc Nose in Ivan Bradač, člani IMV Novo mesto; Ivan Petan, Marjan Kocjan in Ljuba Holjo, člani Novolesa, Straža; Marija Tomažin in Branko Fink, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Mirko Pašič, član Obrtnega komunalnega podjetja, Črnomelj; Ivan Nose, član Novomontaže, Novo mesto; Slavka Blažič, članica Laboda, Novo mesto; Alojz Krašovec in Jože Avguštin, člana Gorjancev, Straža; Terezija Beltram, Jure Murn, Jože Gnidovec, Anica Murgelj, Silva Malnarič, Stane Fink in Janez Slivnik, člani SDK Novo mesto; Pepca Jennan, članica Pekarne, Novo mesto; Milena Kumer, Danijel Badovinac, Jože Primožič, Dominik Duh, Nada Golovšek, Marija Može, Nikola Padevski, Mfle Tučič, Anton Lešnjak in Alojz Pucelj, člani občinske skupščine Novo mesto; Martin Mahle, članica vzgojnovarstvenega zavoda Novo mesto; Jože Mam, član Novoteksa, Novo mesto; Dragica Vidmar, članica splošne bolnice Novo mesto; Stane Ajdišek, član Keramike, Novo mesto; Anica Belko, članica Iskre, Semič; Alojz Pavček in Pavla Jakše, člana Novolesa, Straža.
V času od 13. do 19. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Marjeta Strugar iz Črnomlja - Jerneja, Miroslava Petkovič iz Metlike
- Milana, Vera Kostelec iz Metlike
- Dunjo, Jožefa Švalj iz Kočarije -Marijo, Bernarda Lunar iz Tribuč -Klavdijo, Mira Duga iz Dolenjskih Toplic — Renija, Ružiča Petrina iz Orljakovega — Dražena, Danica Romšek iz Dolenje vasi - Mihaelo, Marjana Fink iz Dolnje Straže -Marka, Marija Brunskde iz Doblič
- Simono, Mojca Stramič iz Cegelnice - Bernarda, Drarica Težak iz Stranske vasi - Martina, Antonija Crrič iz Bednja -Tomaža, Berta Božič iz Otočca -Tanjo, Kristina Tršelič iz Viher -
Tanjo, Milena Pire iz Dolnje Straže - Judito, Zdenka Mirt iz Gmajne — deklico, Nežka Kastelic s Pristave -
deklico, Stanislava Anderlič iz Stare vasi — dečka, Francka Šutla iz Gornjih Lakovnic — deklico in Zuhra Kudič iz Metlike - dečka. — ČESTITAMO!
»Dolenjski list« v vsako družino 21
f»1dly 1*
tedensK6l
Četrtek, 27. oktobra - Sabina Petek, 28. oktobra - Simon Sobota, 29. oktobra - Linda Nedelja, 30. oktobra - Alfonz Ponedeljek, 31. oktobra - Smiljan Torek, 1. novembra - Dan mrtvih Sreda, 2. novembra - Duška Četrtek, 3. novembra - Hubert
LUNINE MENE
27. oktobra ob 00.35 uri - ščip
BRESTANICA: 29. in 30. 10. ameriški barvni film Žrelo.
BREŽICE: 28. in 29. 10. ameriški barvni film Orskc luči. 30 in 31.	10.	francoski	barvni film
Nevaren poklic.
KRŠKO: 29. in 30. 10. slovenski film Vdovstvo Karoline Žašler. 2. 10. ameriški film Odrešitev.
NOVO MESTO - KINO KRKA: 28. in 29. 10. domači barvni film Hajka. 30. jn 31. 10. amerišiki barvni film Štirinožni detektiv. Od 1. do 3. 11. sovjetski barvni film Orkus v cirkusu.
RIBNICA: 29. in 30. 10. italijanski barvni film Nezvesta zaročenka.
SEVNICA: 29. in 30. 10. ameriški	film	Chamango.
TREBNJE:	29.	in	30. 10. ame-
riški'barvni kriminalni film Mafija v Tibysu.
SLUŽBO DOBI
TAKOJ zaposlim frizersko pomočnico s prakso. Frizerski salon Aleksič, Brežice.
ZAPOSLIM mlajše dekle za pomoč v kuhinji in bifeju. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Javite se osebno ali pismeno na naslov: Danilo Bukovec, Bife, Polje 346, Ljubljana.
MLADA družina išče starejšo žensko ali upokojenko za občasno vaistvo otroka na domu. Ogjasite se prosim v Jerebovi 20 pri Vuid.
STANOVANJA
NA OTOČCU oddam opremljeno dvosobno najemniško stanovanje s centralnim ogrevanjem. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Branko Šeruga, Otočec 71.
IŠČEM sobo in kuhinjo ali večjo sobo v Metliki ali Črnomlju. Slavo Težak, Slamna vas 11, 68330 Metlika.
IŠČEM opremljeno ogrevan o sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3432/77).
MOŽ IN ŽENA nujno iščeta sobo v Novem mestu. Viktor Pincolič, Žabja vas 3, Novo mesto.
DRUŽINA nujno išče dvosobno neopremljeno stanovanje. Cena po dogovoru. Telefon: 23-336.
NA RELACIJI Novo mesto -Straža išče sobo in kuhinjo ali večjo sobo intelektualka, mamica s 4-letno hčerko in še nerojenim otrokom. Ponudbe pod šifro: „V stiski1*.
IŠČEM sobo v Novem mestu r možnostjo kuhanja. Ponudbe pod šifro: „Elza“.
V NOVEM MESTU iščem ogrevano sobo, opremljeno ali neopremljeno, po možnosti z uporabo kopalnice. Naslov v upravi Bsta (3457/77).
Motorna vozila
PRODAM simco 1000 GLS, za določeno vsoto vzamem ček za gradbeni material. Kostrevc, Slepšek 16, Mokronog.
PRODAM Trabanta, 1968, 7.800,00 din. Bogo Strmec, Majde Šilc 14, telefon 23-555.
PRODAM opel rekord 1900, letnik 1974, po zelo ugodni ceni. Ogled popoldne. Naslov v upravi lista. (3405/77).
PRODAM fiat 1300 de lux, letnik 1972, dobro ohranjen. Janez Rolih, Vel. Brusnice 65.
PRODAM kombi Zastava 430 F. Janez Pavlin, Veliki Slatnik 18, Novo mesto.
PRODAM traktor Ursus (35 KM) s 100 delovnimi urami in kosilnico, oboje dobro ohranjeno, po zelo ugodni ceni. O^ed možen vsak dan. Jože Šuštarič, Prilozje 2, 68332 Gradac v Beli krajini.
PRODAM opel kadett Standard (1196 cm), prevoženih 6.000 km, ali zamenjam za Volkswagen, novejši letnik, z doplačilom. Naslov v upravi lista (3411/77).
FORD Taunus 12 M, letnik 1967, lepo ohranjen, prodam za 38.000 Ndin ali menjam za dobro ohranjen NSU 1200 ali zastavo 750. Po delih prodam tudi Puch (250 ccm) v nevoznem stanju. Naslov v upravi Bsta (3423/77).
PRODAM traktor Zetor 25 KS s koso, zelo dobro ohranjen, in samonakladalno prikolico za seno Pionir 17, skoraj nova Anton Radovan, Praproče 7 pri Šentjerneju.
PRODAM fiat 750, letnik 1971. Regerča vas 17 a, Novo mesto.
PRODAM lado, letnik 1972, zamrzovalno skrinjo, električni štedilnik, pomivalno mizo in mali
štedilnik na drva. Ogled po 16. uri. Pajk, Mestne njive 6, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750, letnik 1970, registrirano do septembra 1978. Vinko Saj tl, Uršnasela 108.
ZASTAVO 750 De Lux, letnik januar 1977, prodam. Naslov v upravi lista.
PRODAM zastavo 101, letnik 1973.
A c Qfr97!l 119
PRODAM princa 1200 C, letnik 1972. Zvone Kovačič, Koroška vas, n. h. Stopiče. Ogled možen vsak dan popoldne.
PRODAM lado special, letnik 1975, v zelo dobrem stanju. Informacije na telefon: 22-554.
PRODAM wartburg, letnik 1976, prevoženih 16.000 km, v zelo dobrem stanju, in motorno črpalko za gnojnico. Anton Vidmar, Škrjance 7, Novo mesto.
POCENI prodam karamboliran NS 1200 (lahko po delih). Vrabac, Gor. Straža 69, telefon: 84-578, dopoldne 22-131.
PRODAM zastavo 750, letnik 1972. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Alojz Hančič, Nad mlini 19, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750, letnik 1973. Ogled vsak dan od 11. ure do 16.30. Marija Lekan, Jedinščica 8, Novo mesto. >
PRODAM fiat 750 Lux in enoosno prikolico. Ogled v soboto popoldne. Irča vas 13, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750, letnik 1974. Ogled v nedeljo dopoldne. Franc Šlajkovec, Žihovo selo 1, Otočec.
NUJNO prodam ami 8, letnik 1972. Janko Vovk, Potov vrh 37.
PRODAM
PRODAM plinsko in trajno gorečo peč. Naslov v upravi lista (3428/77).
PRODAM traktorsko prikolico in kompletno os za traktocko prikolico. Alojz Potočar, Dol. Kamence 27.
UGODNO prodam nerabljen pralni stroj Gorenje (14 programov) in televizor Gorenje zaradi selitve. Milan Radivojevič, Kristanova 22, Novo mesto.
PRODAM malo rabljeno mizarsko kombinirko (pet operacij, širina 510 mm). Slavo Težak, Slamna vas 11, 68330 Metlika.
POCENI prodam peč za etažno centralno ogrevanje Emo Celje in trajno žareči štedilnik Kueperbusch. Naslov v upravi lista (3409/77) ali telefon (068) 72-155, tov. Kristina.
PRODAM nov električni bojler nemške znamke. Toči ekspres toplo vodo. Zglasite se lahko vsak dan na naslov: Janez Jerič, Dol Straža 94, 68351 Straža pri Novem mestu.
PRODAM 1.500 kg bukovega oglja. Rudi Nahtigal, Trebelno 32 pri Mokronogu.
PRODAM ali vam napravim novo ležečo tračno žago za razrez hlodovine. Milan Bitenc, Cankarjeva 27, Kamnik.
V NEDELJO, 30. oktobra, od 9. do 12. ure razprodajam staro pohištvo (tudi starinsko). Alojz Bukovec, Vetika Loka 12.
PO ZELO ugodni ceni prodam pletilni stroj. Ogled vsak dan popoldne. Marjana Kozine 27, Novo mesto 'aB po telefonu 22-828.
PO UGODNI ceni prodam železno ogrodje s ploščami za zidani štedilnik in premični štedilnik na drva, malo rabljen. Vprašajte v Cmomljil, Semiska cesta 2.
PRODAM trajno žarečo peč na trdo gorivo Emo plamen, novo, za 25 % ceneje. Pezdir, Železni-čaiska cesta 19, Črnomelj.
PRODAM kompletno pevsko ozvočenje v odličnem stanju, znamke Meazi. Telefon: 23-770.
PRODAM malo rabljeno trajno-žarečo peč Kucpersbusch. Kocjan, Dobfiče 49, Črnomelj.
PRODAM nove orgle Tiger Duo R z vgrajenim ojačevalcem 25 W in ritmom. Vprašati v soboto popoldan in nedeljo popoldan pri
K
dr. Mance, Ragovska 10 Novo mesto.
PRODAM rabljen kavč, 2 fotelja in 2 kompletni kolesi za osebni avtomobil zastavo 750 z zimskimi gumami. Miha Marš, Slovenska vas 13, Šentrupert
PEČ na olje Emo-8 in električni štedilnik prodam zaradi selitve. Drago Vuica, Jerebova 20, Novo mesto
PRODAM komplet fotoaparat in pribor Exakta za 8.500,00 din. Exakta VX 1000, Exakta VX 500, objektivi 35, 100, 200 mm, 4 kom filtrov, prizma, meh za makrofotografijo. Janez Pavlin, telefon: 23-606 ali 23-611.
KUPIM
KUPIM diatonično (navadno) harmoniko lesene izvedbe. Lahko v slabem stanju. Pišite mi z opisom in cena Peter Butala, Leninova 1, 66310 Izola.
KUPIM manjšo parcelo v Krškem ali okolici ob .glavnih cestah. Ponudbe pod šifro: „Manjša parcela".
KUPIM starejšo hišo v Novem mestu ali okoUci. Naslov v upravi Bsta (3442/77).
PRODAM sadovnjak in gozd v Vina-rebri pri Dolžu. Jože Turk, Gotna vas 6, Novo mesto.
PRODAM bukov gozd nad Banom (13.905	m2) in kolosek v
Skrivnem 1.846 m2. Vida Božič, Groblje 22, 68310 Šentjernej.
PRODAM parcelo, primemo za vikend, v Hrušici. Johan Jeralič, Mačkovec 11, Novo mesto.
PRODAM visokopritlično hišo z gospodarskim poslopjem med Šentjernejem in Pleterjami (poleg asfaltna cesta), nov kozolec-dvojnik, krit z opeko, lahko posebej. Karolina Frančič, Šmarje 4, Šentjernej.
PRODAM stavbno parcelo v Kra-sincu ob Kolpi. Ostalo po dogovoru. Anton Mušič, Jurka vas 35, Straža.
PRODAM vinograd v Brezovici pri Zajčjem vrhu. Franc Kožar, Stopiče 19 (mlin).
PO UGODNI ceni prodam vinograd (parcelo); parcela je primerna tudi za vikend. Je zelo razgledna. Parcela je nad silosom v Straškem hribu. Jožefa Bukovec, Loška vas 12 a, Dol. Toplice.
PRODAM domačijo z 22 ari vrta pri železniški postaji Brežice. Ogled v nedeljo od 9. ure dalje, Brezma 9, Brežice.
OLGA STARIČ preklicujem in obžalujem besede, ki sem jih dne 30. 4. 1977 izrekla v Bitni vasi Vinku Grlici, in izjavljam, da za takšne obdolžitve nisem imela osnove, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne tožbe.
JOŽEFA OGULI N, Osojnik 24, preklicujem neresnične trditve o Frančiški Kukar iz Osojnika 31 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od zasebne tožbe.
ZDENKA LUZAR, Gabrje 67, Brusnice, opozarjam Frančiško Luzar iz Gabija 67, naj preneha z govoricami o meni, ker jo bom v nasprotnem primeru sodno preganjala.
im
DRAGI mami MARIJI MARKOVIČ iz Gor. Polja za njen 79. rojstni
dan še veliko zdravih in srečnih let želijo: svakinji Anica in Rezka ter vsi njeni.
DRAGEMU in zlatemu očku RIHARDU GRIČARJU iz Ločne 27 za 49. rojstni dan veliko zdravja, sreče ter še mnogo zdravih let. Hčerka Tončka z možem Tonetom.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! Vsa zlatarska dela vam po vaši želji najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič v Gosposki 5, Ljubljana, kjer dobite tudi poročne pistane vseh oblik. Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst popusta!
UGODNA PRILOŽNOST! Zainteresirani lahko naročijo večjo koBčino tisnih cepljenk vrste rizling, frankinja in burgundec. Dobava to jesen. Ponudbe pod šifro: „Takoj“.
IZGUBILA seje lovska psica „sprin-ger španjel", sliši na ime „Biba“, je belo rjave barve. Poštenega najditelja prosim, naj se zglasi na naslov. Bevc, Ul. Talcev 11, Novo mesto.
^OBVESTILA!
DOM Frata vabi v soboto, 29. 10. 1977, na ples. Za zabavo preskrbljeno.
&
Tovariš Rihard Gričar, Ločna 27, Novo mesto, zaposlen v Krki -farmacija, kemija, kozmetika, zdravilišča Novo mesto je odstopil Medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih Novo mesto obveznico cestnega posojila za 1.000,00 din. Za poklonjeno obveznico imenovanemu iskrena hvala! Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto.
V 37. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mamica, hčerka in sestra
ROZALIJA JEREB iz Koprivnice
Ob tej nenadomestljivi in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno pa sosedom za pomoč, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala učiteljem in učencem iz osnovne šole in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Tone, sin Franci, hčerka Zvonka in drugo sorodstvo
ISKRENA zahvala celotnemu kolektivu ginekološkega oddelka bolnišnice Novo mesto za uspešno zdravljenje. Posebno se zahvaljujem za uspešno operacijo dr. Kretiču, dr. Šribarju in dr. Pavlinu, dr. Špringeiju in dr. Preskarju pa za veliko pozornost. Še posebna zahvala sestram Ivanki, Nadici, Martini, Albinci, Jani, Slavici, Minki, Anici in Dragici za nego in veliko požrtvovalnost Vsem skupaj želim šc veBko uspeha pri njihovem humanem delu. Hvaležna pacientka Rezka Barle, Šentlov-rcnc 5, 68212 Velika Loka.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in svaka
FRANCETA PONIKVARJA
iz Stare vasi pri Kočevju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako vefikem številu spremili k zadnjemu počitku, podarili številne vence in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se kolektivoma ZKGP Kočevjc-TOZD Pugled in obratu Restavracija Center, Kočevje. Hvala tudi sosedom, posebno tovarišu Menartu in Potočarjevim, govornikoma tovarišu Potočarju in ing. Bercetu za poslovilne besede, kočevski godbi, pevcem in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Milka in Breda z možem, brat Jože in sestra Mara z družinama ter drugo sorodstvo
Stara cerkev, Dvor, Ljubljana, Cerknica, Veliki Osolnik
m
a
Z A H, V A L A
Ob težki izgubi dragega moža, oče-ta, starega očeta in brata
& .«
IGNACIJA k TOMAŽIČA
MM	šalka vas 78, Kočevje,
;e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, jem ii vsem, ki so v tistih težkih dneh kakorkoli p°mag^ . _
se
lje
nam izraziti sožalje, poklonili vence in cvetje ter P0 ^,. pospremili na zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo ^ katu Rudnika Kočevje, PGD Rudnik in Šalka_vas, 1*1 godbi, pevcem, govornikoma tov. Francu Kužniku in . Stanetu Letonji za poslovilne besede in župniku za opra obred.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Mimi in Ivanka združi nama in sestra Cilka
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ( babica in prababica
IVANA SLAK
z Malega vrha 6 pri Mirni peči.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in podaijene vence in cvetje. Posebna hvala s9*®ro°^JoV0 mest°’ no pomoč. Zahvaljujemo se kolektivom VGP no t0j SGP Pionir TOZD SPO Novo mesto, Elektro Novo Tekstilindus Kranj, ŽTP Ljubljana za podarjene e rečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo spremili na nj poti, ter župniku za opravljeni obred.	^
Žalujoči: sinovi in hčere z družinami ter drug0 rodstvo
ZA HVA LA
Po nekajletnem trpljenju je umrl
JOŽE VARDJAN
iz Mahovnika 16 pri Kočevju
Zahvaljujemo se dobrim vaščanom za pomoč in p j^e P1^ ki so ga rajnemu izkazovali, govorniku za lepe 1 -upnjku ** slovilne besede, pevcem za ganljive žalostihKe, ^yseni* opravljeni obred, dr. Tomiču za trud pri zdravlje j enkrat iskrena hvala.	„»ukem	5te
Prav tako iskrena hvala vsem, ki so ga v tako ve spremljali na zadnji poti.	^	pfj
Žalujoča družina Logar iz Mahovnika &■ Kočevju
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJS^ nCg SZ mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske kon ju* Brežice, Črnomelj, Kočevje', Krško, Metlika, Novo Sevnica in Trebnje.	..^lianja-	^
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ uPrav,J	,
nik: Slavko Lubšina.	. ov0fni fL
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovorne« j)ojaI'.*,0pey Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Pruog j0žica ‘ Lp 1 Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago RusvJ3.’. £kon°n lfred Žileznik. Oblikovalec Priloge: Peter i>*n> •	^
Bačer,
Milan
in Alfred Žileznik. Oblikovalec Priloge: Peter o»«*—	^
propaganda: Janko Saje, Marko Klinc.	c	din
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka <jin, P*?« pM naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,3.^jey o?* joj: vnaprej — Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških oo (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -	,
52100-620-107-32000-009-8-9.	. ..	, cm	na	pr«
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din,* .	j cm
strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 20" ^gka na jjjca strani 256 din. - Vsak mali oglas do 10 bysed 45 “‘V’cijadoP. ^ z* beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi wetaP is|3
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v . mest0,,goO' 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 N uPrave:. (jll-talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov rg) v yeK, Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon- £aSopiSI?Y,un‘ ^ Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - jjarvM filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto -tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
V SPOMIN
Minevajo tri leta, odkar so nam krute gore vzele našega ljubljenega sina in brata
STANETA
METELKA
dipl. stroj. ing. iz Kota pri Semiču 17,
n
n®adomIaiJ^e sta^0 prisoten in boleč, njegova izguba pa je B1ancem w va' ^sem prijateljem, sorodnikom, sošolcem in nje»ov u'.se 6* spominjate, posebno pa tistim, ki obiskujete grob m prinašate cvetje, najlepša hvala.
Njegovi domači V Semiču, dne 20. okrobra 1977
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 28. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.40 Pihalne godbe vam igrajo. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš gost 16. Vrtiljak. 19.?" ’ ^--------5
L35 Lahko noč, otroci! Blejskim kv ; 20 21.151
V70.
letu
ZAHVALA
starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra h teta
Nežka kranjec
Htei
®*iceni za nrjV^U^emo vsem sor°dnikom, prijateljem in vence in cvetje ter spremstvo na zadnji
Poti.
o& ?Plošm
« in S CK P H   w *,v,w “*vaw, tupmivu m \jyiar
euom za nesebično pomoč v najtežjih trenu
zahvala zdravstvenemu osebju pljučnega o<£
e bolnice Novo mesto, župniku za opravljeni
tkih.
Vsi njeni!
19.45 Minute z Blejskim kvintetom. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddija o o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoKi iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz ored ndnočio.
SOBOTA, 29.' OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Seden dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Anten Trček: Potrebe in možnosti usmerjanja govedoreje na območju zadruge. 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije. 14.25 S pesmijo in plesom v novi teden. 15.45 S knjižnega trga. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Gremo v kina 19.35
Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Collegium Singidunum. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.15 Za prijetno razvedrila 21.30 Oddaja za naše izseljence.
23.05 Popularnih dvajset...
NEDELJA 30. OKTOBRA: 8.07 VeseE tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši...	10.05 Nedeljska
panorama lahke glasbe.' 11.00 Pogovor s poslušalcu 11.15 Naši poslušalci čestitajo h pozdravljajo.
13.45 Obisk pri orkestru in zboru Bert Kaempfert 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra. 19.35 Lahko noč, otroci!
19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT - studio Beograd.
PONEDELJEK, 31. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakoga nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Jdka Hočevar: Proti plevelu se lahko borimo tudi jeseni. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru.
14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 16.00 Vrtiljak. 18.05
Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci!
19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači. 20.00 Kulturni globus.
20.10 Opemi koncert 22.20
23.05 Literarni nokturno. 23.15
Plesna glasba za vas._______
"Popevke iz jugoslovaskih studiev.
23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 1. NOVEMBRA: 8.07 Simfonični pastorale. 9.05 Skrb za partizanske grobove. 9.35 Postoj, kdor mimo greš. 10.05 Izzvenevanja v tišini. 11.05 Vstali so v življenje.
11.45 Partizanska zborovska lirika.
12.10 Spevi za godala 13.20 Vtisi in razpoloženja. 14.05 V korak z mladimi. 15.40 Vse listje je padlo. 17.25 Z ansambli RTV Ljubljana. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45
Minute z ansamblom JožetaPrivška.
20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 22.20 Skupni program JRT - Jugoslovanska glasba. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrtijo.
SREDA, 2. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - Vrt v novembru. 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušala čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma.
16.00 Loto vrtiljak. 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske literature. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
TELEVIZIJSKI
SPORED
ZAHVALA
Ob bdeči izgubi ljubega moža in atka
ALOJZA VIČIČA
iz Bršljina 54,
zahvali.
t>!?0valcem Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in :, et*ia zahv^ P0**31.)6110 cvetje ter spremstvo na zadnji poti. to ^ dr /f? tovarni Novoteks, se prav posebej krvoda-ahV elJKu Ostojiču in osebju bolnice ter govornikoma « Odboru ZB NOV. Vsem še enkrat hvala. uJ0Či- i
■ zena Ivanka, Hčerki Slavka in Katja z družinama ter vse sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica
JOŽETA POGLAJNA -JERINA
iz Podturna
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala govornikom za iskrene poslovilne besede: predsedniku ZB NOV Dol. Toplice tov. Antonu Strniši, predstavniku zavoda SRS za rezerve in vaščanu Ludviku Markoviču. Enaka zahvala pevcem z Dol. Toplic in godbi Novolesa Straža. Zahvaljujemo se tudi družbenopolitičnim organizadjam ZB, SZDL, DU, PGD Podturen, ddovnim kdektivom Labod Novo mesto, Bor Dd. Toplice, Novdes Straža in Sava Kranj, ter vsem, ki so pokojniku podarili cvetje in vence. Posebna hvala častnemu spremstvu gasilcev iz Podturna. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako veEkem številu spremili na zadnji poti in ga boste ohraniti v spominu.
Žalujoči: žena Justina, sin Jože, hčerki Justi in Dunja z družinama, hčerka Tatjana, sestre Lojzka, Marija in Zalka z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše mame oziroma stare mame
MARIJE JANC
iz Štatenberga S
se ekreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter sočustvovali z nami in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, duhovniku za pogrebni obred, pevcem, zdravniškemu osebju Trebnje, GO Mokronog, Onkdoskemu kištitutu ii trg. podjetju Galeb Ljubljana in vsem, ki ste pospremili pokojno na zadnji poti ter ji darovali vence.
Žalujoči: mož Anton, sinova Tone in Martin, hčerke Marija, Julka, Tončka, Anica in Karolina z družinami ter drugo sorodstvo
Četrtek, 27. oktobra:
15.00 Šolska TV: Kras in Slovensko Primorje. 17.25 Čudoviti svet Muca Filemona. 17.35 Obzornik. 17.50 Skrivnosti moija. 18.45 Kdo je najbolj pomemben, serija Igrajmo se gledališče. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Prijatelji in sosedje, nanizanka. 20.30 Mednarodna obzorja. 21.25 Miniature: Let nad Študentskim festivalom. 21.40 Kitarist Pedro Soler. 21.55 TV dnevnik.
PETEK, 28. OKTOBRA: 15.00 TV v šoli - ponovitev (Zg). 17.15 Križem kražem. 17.30 Morda vas zanima: 60 let oktobrske revoludje. 18.05 Obzornik. 18.20 Srečanje oktetov. 18.45 Narodni parki. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.05 Družinske vezi, nadaljevanka. 21.00 Razgledi. 21.35 Policijske zgodbe. 22.25 TV dnevnik. 22.40 Kronika s prve konference radiodifuznih organizacij neuvrščenih - oddaja TV Sarajevo.
SOBOTA, 29. OKTOBRA: 8.00 Čudoviti svet Muca Filemona. 8.10 Veselo snidenje. 8.25 Kdo je najbolj pomemben (ponovitev). 8.50 Morda vas zanima:	60	let oktobrske
revolucije. 9.20 Dogodivščine morskega konjička. 9.35 Človek in duševna stiska. 9.55 Čas, ki živi -gledališče sredi pušk. 10.30 Ključi napredka, barvna oddaja iz cikla Vse listje gozda. 11.15 Družinske vezi. 13.55 Nogomet 17.40 Obzornik.
18.00 Benijevo dozorevanje. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski	zunanjepolitični
komentar. 20.00 TV žehtnik. 20.35 Moda za vas. 20.45 Morilci v imenu zakona — film. 22.35 TV dnevnik. 22.50 Kronika s prve konference radiodifuznih	organizacij
neuvrščenih - oddaja TV Sarajevo. 23.10 625, pogovor s poslušalci.
NEDELJA, 30. OKTOBRA: 8.20 Poročila. 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Festival MPZ Celje 77, barvna odd. 8.55 625. 9.35 S. Karanovič: Na vrat na nos, barvna nadaljevanka TV Bgd. 10.30 Poletje na otoku Mirabelle. 1.00 Karino, barvna serija. 11.25 Mozaik. 11.30 Kmetijska oddaja. 12.30 Poročila (do 12.35), Nedeljsko popoldne, Križem kražem, Zakoni divjine, barvna serija, Okrogli svet, Moda za vas, Emigrant, barvni film, Poročila.
17.45 Košarka: Crveza zvezda — Cibona - prenos. V odmoru Propagandna oddaja. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski gospodarski komentar. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 I. Konferenca	radiodifuznih
organizarij neuvrščenih, Sarajevo.
20.15 I. Ivanac: Nikola Tesla, barvna nadaljevanka TV Zagreb.
21.20 Propagandna oddaja. 21.25 Jadar in Radževina — barvna dokumentarna oddaja. 22.00 TV dnevnik. 22.15 Športni pregled.
PONEDELJEK, 31. OKTOBRA:
15.05 TV v šoli — ponovitev. 16.00 TV v šoli - ponovitev (do 16.15).
17.15 Pajek Jakec - glasbena pravljica. 17.25 Zakoni divjine, barvna serija. 17.50 Obzornik.
18.05 Človek in duševna stiska. 18.25 Mozaik. 18.30 Dogovorili smo se. 18.45 Mladi za mlade. 19.15 Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Propagandna oddaja.	20.00	M. Failevic:
Anamarija - barvna drama. 21.10 Propagandna oddaja. 21.15 Kulturne diagonale. 21.55 Mozaik kratkega filma. 22.10 TV dnevnik.
TOREK, 1. NOVEMBRA: 17.05 H. Ch. Anderson: MATI, barvna oddaja. 17.20 Črna puščica, barvna serija.	17.45 Obzornik. 18.00
Festival Kurirček:	Postoj,	barvna
oddaja. 18.20 Ljudske žalostinke, barvna oddaja. 18.45 Mozaik. 18.50 Orgle,	glasbena oddaja. 19.15
Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 Oči kritike. 20.40 Propagandna oddaja. 20.45 G. E. Clanden	Črni	kruh,	barvna
nadaljevanka. 21.35 Propagandna oddaja.	21.37 V.	Lovec:
Dramatična uvertura, barvna oddaja.	D. Zebre: Žalna glasba,
barvna oddaja. 22.00 TV dnevnik.
SREDA, 2. NOVEMBRA: 17.05 Svilena obleka, barvna oddaja.
17.20 Zakladi britanskega muzeja, barvna	serija. 17.45 Obzornik.
18.00 Na sedmi stezi. 18.30 Mozaik. 18.35	Jugoslovanska	trimska
televizija, barvna	oddaja.	19.15
Barvna risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Kronika vročih	let 23.00 Propagandna
oddaja. 23.05 TV dnevnik.
11111 muh im   milimi   m 1 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nun    ...............................................................................................................................................................................................................1111111.....1.............................................................  im..........
to «* •,	Drugi	okraii
m Jeyica ii še deloma presegajo. Ko-
]> SQQJU\ima več nego 1820.1. 242, Novo
/brije 17» d ^onog 576, Žužemberk 164,
vee v'' Vdeluje se tedaj na Dolenjskem
10 ^anj ‘na kakor 1820.1., prodaja pa veli-iii k tee ' Prej^nj'm> brezželezniškjm ča-ih.Njaniwa se lahko vidi, da napreduje pitje
da kajti mi ni znan noben pri-j.8ani b' bil gospodar vino na cesto izlil,
11 ^ ljudu	mo8el- Moglo bi se ugovaijati, r,Potrebu.Vo vedno pomnožuje in da več lju-jg.PrecejJC tU(*‘ve^ v‘na’ P*ie se 8a morda
4	sti D Ve.č ,ne8° prejšnja leta radi nemoči ^ogu aie> a*i ne toliko, da bi se naro-C^°sti ‘ °^'tat* splošno pijančevanje. Te j>jcj Jaz.tudi ne trdim, marveč jo tajim.
m0gloe niso zabredli tako daleč, da bi se Rožnih	Pijanci. Jaz sem poznal dosti
ki ga ne pijejo nikdar čez
11,1 H...................
mero. Kadar ni vina, trpi to pomanjkanje velika večina gospodaijev brez velike žalosti, ne dela na hišo dolgov, da si ga more kupiti, je zadovoljna, če ima vsakdanjo hrano. Dolenjsko vino slovi po pravici, da od njega ne boli glava, da je zdravo. Pravi vzrok te zdravosti pa je dostikrat njegova slabost. V mnogih vinogradih raste sama borna lipina, tak cviček, da je komaj vreden imena „vino“. Če je lepo dozorela, daje prav prijetno pijačo vsaj pozimi, ali močnega moža ne more upijaniti, če jo požlevi tri bokale. Mene je ugrela vselej dosti bolj ena merica dobrega vina nego cel bokal te „zdrave“ zelnice. Če ima Dolenjec vino, ne mara nič za žganje in sploh se more reči, da mu žgane pijače ne ljubijo. To je za zdravje prevažna okolnost. Vinski tres in bes se nahajata prav poredkoma. Veliko ljudi umira v sivi starosti, dasi so ga pili vsak dan in dostikrat po več bokalov. Našel sem starce, ki niso bili nikoli bolni in so pripisovali svoje zdravje in svojih sedemdeset in več let dobremu vinu, ki so ga uživali neprenehoma od otročjih let. Star korenjak, ki je imel blizu devetdeset let, mi je pravil, da ga je popil vsak dan najmanj tri poliče in se čuti še zdaj tako močnega, da more po cel dan drva sekati in popotovati venomer po šest ur brez truda.
Veliki pivci so dostikrat tudi veliki jedci. Obilna pijača se ne vrši skoraj nikoli brez obilnega zalaganja, poleg bokala stoji krožček prekajenega, debel kos potice ali kaj drugega takega, kar ublažuje prehudo silo vina. Tudi je treba pomisliti, da veliko gospodarjev nima nič vinogradov, veliko pa tako majhne, da ne dobe iz njih tudi o dobrih letinah več ko kakih dvajset do trideset veder. Več vina si morejo privoščiti trdni kmetje, ki ga pridelajo po osemdeset, sto in še več veder. Ali skoraj vsi
ga morajo mnogo odprodati zaradi davkov in drugih potreb. Tisti, kateremu ga dosti še ostane, pa ni navajen, da bi ga popil sam z družino, gostoljubno ga deli s sosedi, znanci, prijatelji, pa tudi z neznanimi popotniki in prihodniki. Kdor prezre to slavjansko gostoljubnost, ne more soditi nikdar našega kmeta pravično, ker bo imenoval veselega pivca pre-rad razuzdanega pijanca. Pravil mi je kmet, ki je ohranil za dom petdeset veder, da ga je po natančnem računu porabil zase in za družino komaj dvajset veder, trideset so mu ga popili najemniki in drugi ljudje in vendar slovi za hudega pijanca. Ko bi se dobro štelo, bi se našla ista razmera skoraj povsod. Dva veseljaka sta prinesla s sabo v večjo tovarišijo pet bokalov vina. V pol ure se je sodček izpraznil; vsi so kričali na silna pijanca. Jaz sem opazoval to pijačo in videl, da sta dala drugim družabnikom dvaindvajset kupic, popila sta ga tedaj sama komaj polovico, kar je sicer tudi veliko, ali ne toliko, da bi se bila s tem osramotila, zlasti ker je bila lipina. Malokateri hlapec bo godrnjal, če ga dobi o težkem delu en bokal na dan, dekle in ženske sploh so zadovoljne s poličem. Tudi to je že veliko, ali ne toliko, da bi se moglo trditi, da so dolenjski delavci pijanci in dolenjske delavke pijanke. Trta pa tudi ne rodi tako pogostoma kakor n. pr. krompir ali žito. Vinščaki so mi dokazovali večkrat iz skušnje, da v sedmih letih sme pričakovati dolenjski gospodar samo dve dobri letini, tri so srednje, dve pa tako slabi, da se ne plača trud. O bornih letinah ga pije kmet grozno malo, posli skoraj nič. Zadnja leta so jeli pridno delati jabolčnik in hruškovec, da ga uživajo samega ali pa namešanega z vinom. Po laškem zgledu so začeli nekateri napravljati tudi „malo vino“ (vin piccolo), ki daje žejne-
mu kaj izvrstno pijačo. Gotovo je, da Dolenjci zvečine ne pijo toliko, da bi škodilo njihovemu zdravju in življenju in da bi zaslužili sramotni priimek „pijanci“, ali ne da se tajiti, da bi jim zaleglo vino veliko več, ko bi ga prodali, ne pa sami popili, tudi je res, da ga mnogo, gotovo tretjina Dolenjcev loka čez mero in potrebo in da ga srkajo željno še taki, ki ga ne bi smeli pokusiti, n. pr. otroci in bolniki. To se ne zdi ljudem nič čudno, če ga podela otro-čnica v desetih dneh celo vedro. O velikih go-diščih, o trgatvi, po dokončani mlačvi itd. se pije poleg stare navade toliko, kolikor se hoče in more; če ga ni doma, ga je treba kupiti ali ga dobiti naposodo.
To dajanje vina olajšuje nekoliko nelišpa-vost; pivci gledajo na mnoštvo, ne na dobroto; s slastjo pqo najstrašnejšo kislico, katere količkaj razvajena usta ne bi pokusila. Gospodar, ki obeta za možaka tri poliče, za ženske tri merice na dan, dobi najemnih, kadar in kolikor hoče. Hiše, kjer se deli malo vina, se ogibljejo delavci, dobra hrana brez pijače ne mika dolenjskega človeka. Primorski Hrvatje, ki hodijo v te kraje zidat in tesat, se ne morejo načuditi tej potrati. Tudi oni pridelujejo veliko vina, ali ga prodajajo, dosti se jim zdi za dom eno ali dve vedri, sicer si tolažijo žejo z vodo ali z malim vinom. Zato pa se tudi malokdaj pripeti, da bi kdo hišo zapravil. Dolenjskih kmetij je prišlo radi pijančevanja že brez števila na boben. Če se obvaruje gospodar te nesreče, mu pomaga živinoreja ali kupčija, vino prav malokdaj. Kdor ga dobi dvajset veder, bi ga lahko prodal po štiri, tudi po pet goldinarjev in še draže, kar bi mu bila izdatna podpora v gospodarstvu. Ali samo najhujše stiske ga morejo na to prisiliti, sicer si ohrani vseh dvajset veder za dom in to se mu zdi še malo.
iiiiiiiiimmimimiiiMmiiimiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiihiiiiiii.iiHiH-iiiiiiiiiim^^
i								
L			r' W m W V W		*# ^ 'J £ V **	^ ^ V V V n? ’5r	# V V r.i- V V" *£# j? ■jffr it	
Na medaljah ne piše vse
Trgovcu Francetu Možetu z Dvora sta se rodila dva sinova. Obema so dali ime Franc in oba so prezgodaj pokopali. Ko je Franc po dvanajstih letih zakona pričakal tretjega naslednika, ga je dal malce iz vraževerja, malo pa zato, ker je bil naprednega duha, krstiti za Dušana. V časih stare Avstro-Ogrske je bilo to hudo bogokletno dejanje. „Ime ima po tistem roparskem Srbu Dušanu, “ se je šepetalo.
No, dvorski Dušan je slabim obetom ob rojstvu navkljub zrasel v dobrega trgovca. Danes ima 67 let.
„Čeprav pri nas nikoli nismo živeli revno, “ se spominja Dušan Može, „je bil oče večji Jugoslovan kot prenekateri kajžar. Zaradi take vzgoje sem se tudi vpisal med Sokole. Sicer pa je predvojno življenje na Dvoru teklo brez posebnih pretresov. Še danes pa sem ponosen, da je za trgovino, v kateri sem pomagal očetu, veljalo: ,Ce nimajo v Novem mestu, poglej še na Dvor. ‘
Da so v hosti „nekakšni partizani", so pri Možetovih vedeli precej prej kot prenekateri poznejši aktivisti. „Hostniki“ so se pri njih oglašali ponoči. Stvari iz bogate trgovine so romale v gozd, včasih s potrdilom o prevzemu, drugič zaradi naglice tudi ne. Junija 1942 so prišli partizani po avto. Z njim sta se med drugimi vozila tudi Kocbek in Leskošek. Na potrdilu, ki ga Dušan Može še danes hrani, piše, da je bila to luksuzna škoda, vredna 40.000 lir. Izplačana ni bila nikoli, pač pa se je mož, ki jo je prevzel, še po vojni zanimal za svoj podpis. Pa ne iz zlih namenov, umo doda Može, samo za spomin.
Možetova trgovina je v celoti oblekla Joštovo četo, prav tako Gašperjevo. Pogost gost je bil tudi Daki; nekoč je iz Možetove domačije celo napadel belogardistično postojanko. Prej mu je Dušan pametno
svetoval, naj malo poškoduje tudi njihovo hišo. In res so partizani razbili vrata. Še danes so taka.
Ko so se zbirali poslanci za Kočevski zbor, so vodiči natanko vedeli, da sta hrana in zveza „pri Dušanu". V Kočevje bi moral tudi Može kot eden od ljudi v gospodarskih komisijah OF. Zaradi spleta naključij ni dobil zveze. On, Id je bil zanje zadolžen.
„Včasih mislim, da sem naredil napako svojega življenja leta 1944,“ pravi Može. „Zaradi nekega družinskega opravka sem moral v Ljubljano. Tam sem tudi ostal vse do osvoboditve. Najbrž so me . izdali živci. Veste, težko je skoraj štiri leta delati „naj ne ve desnica, kaj dela levicaZdelo se mi je, da imam že predolgo srečo. Poglejte, pri nas smo partizanom izdali tudi na stotine litrov bencina in petroleja. Samo ena izdajal-čeva beseda, en namig in vse bi šlo . k vragu. Pa kaj premoženje, življenje!“
Tanka vest Dušana Možeta si tistega leta v Ljubljani ni odpustila, po vojni ni dal vnovčiti niti enega papirja o prevzemu blaga, tudi za tisto znamenito luskuzno „škodo“ ne; klub temu da so mu precej visoko vodilni tovariši prigovarjali, naj da vlogo za sodelovanje v NOB, je ni rukoli napisal.
Dušan Može je tudi mož, ki je po vojni cela tri desetletja stal za pultom nekdanje njihove trgovine. V vseh teh letih ni niti enkrat izkoristil dopusta. Žena se, kot vse dobre žene, mimogrede med ,,prisluškovanjem" oglasi, naj ne pozabi tudi elektrifikacije, vodovoda in črpalke. „Tiho bodi, to bi narediti tudi brez mene," jo zavrne Dušan Može, možak brez kesanja in s srcem pravičnika.
Sicer pa so na tem svetu še ljudje, ki vedo, da na medaljah in odličjih ne piše prav vse.
MARJAN BAUER
Izkop trupla v Šentrupertu ovrgel govorice, da je bila F. S. živa pokopana
Če bi lahko dogodke, ki so minuli teden dajali ton življenju v Šentrupertu in okolici prestavili za nekaj časa v preteklost, potem obisk legendarnega detektiva Doylovih zgodb Sherlocka Holmesa na Dolenjskem ne bi bil nikakršna posebnost. Na kratko: šlo je za glasove iz še ne popolnoma zasutega groba pokojnice F. S., ki jih je slišal grobar in kasneje še pogrebci
Bilo je 6. oktobra ob 4.30, ko je na domu svojih staršev na Ravniku pri Šentrupertu umrla F. S., prej s stalnim bivališčem v Ljubljani. Pokop pokojniceje bil predviden dva dni kasneje ob 14.30, do takrat pa je ležala na parah doma. Omenjenega dne so krsto z vprežnim vozom odpeljali v 4 kilometre oddaljeni Šentrupert, kjer je bil opravljen cerkveni obred, nato pa so pokojnico položili vjamo. Nista potekli dve uri, ko je grobar iz še ne popolnoma zasutega groba zaslišal glasove. Trdil je, da so bili podobni trkanju. Ustrašil se je in umo poklical pogrebce. Glasovi tudi takrat niso pojenjali in, razumljivo, strah je naredil svoje: očividci so jo pobrisali.
Dovolj velik razlog za govorice, da je bila S. F. živa pokopana. In če k temu dodamo še ugotovitev, da je mirenski zdravnik Vilibald Budhberger napisal mrliški list kar v zdravstvenem domu, kamor je oče F. S. prišel povedat, da je pacientka umrla, potem so bili dvomi krajanov po svoje upravičeni. Pritisk je bil vse večji, govorice vse bolj neverjetne in na zahtevo okrožnega javnega tožilstva Novo mesto je preiskovalni sodnik odredil izkop trupla.
Minuli četrtek so organi UJV najprej zbrali podatke o položaju trupla pred pokopom, nadaljnja preiskava, v kateri so poleg preiskovalnega sodnika sodelovali tudi strokovnjaki Inštituta za sodno medicino iz Ljubljane, pa je z gotovostjo pokazala, da je bila F. S. pokopana mrtva. Še
UMRL ZA POŠKODBAMI
V novomeški bolnišnici je v petek umrl Jože .Gričar iz Smlednika pri Raki. 77-letni Gričarje teden poprej vozil s kravjo vprego stare tramove. Pri razkladanju pa se je ena od krav ustrašila in začela teči. Pri tem je voz podrl Gričarja, kije padel tako nesrečno, da so čezenj zapeljala tudi kolesa.
SMRT V JAŠKU
Bilo je v soboto okoli 16.30, ko seje pri popravilu sesalne cevi hidro-fora smrtno ponesrečil komaj 17-letni Dušan Kerk iz Vrbine 9 pri Krškem. Omenjenega dne se je prebivalcem pokvaril hidrofor, in ker stanovalci pač niso dobivali vode, je Kerk sklenil pogledati, kaj je narobe. Moral je v jašek, ki pa, to se je ugotovilo kasneje, ni bil že nekaj let prezračen. Ko se je Kerk do polovice spustil v notranjost, je zaradi izredno močne koncentracije plinov omahnil in se tudi zadušil.
vzrok omenjenim glasovom iz groba: pod težo ilovice se je zlomila vezana plošča, iz katere je bil narejen pokrov krste.
Ker pa, o tem smo prepričani, mnogim nejevemežem tudi uradni zaključek ni dovolj, še nekaj pojasnil, najprej mirenskega zdravnika:
,,Potem, ko so F. S. pripeljali iz Ljubljane, sem jo zadnja dva dni zdravil jaz. Bila je kronični bolnik, ure življenja so ji bile štete, zato me prav nič ni presenetila novica, ki mi jo je prinesel njen oče, da je bolnica umrla. Verjel sem mu in mrliški list pač napisal kar v zdravstvenem domu, kjer sem bil dežurni. Trupla si pa, priznam, nisem ogledal.14
In kakšno je o tem primeru mnenje dr. Jožeta Lovšina iz
Inštituta za sodno medicino v Ljubljani, ki je sodeloval pri izkopu trupla?
„Najprej je treba omeniti to, da gre velik del krivde za takšne govorice pripisati zdravniku, ki je brez pregleda trupla napisal mrliški list. Menda ni potrebno posebej omenjati, da je takšno dejanje kaznivo. No, za vse pa bo verjetno najbolj zanimiva trditev, da navidezne smrti pri F. S. ni bilo. Pokopana je bila torej mrtva. Vedeti namreč moramo, da je dneve pred smrtjo resda dobivala pomirjevalne injekcije, toda te ne morejo, kot se je govorilo, izzvati nikakršne omame ali navidezne smrti. Možna je le zastrupitev, te pa v našem primeru ni bilo.“
B. BUDJA
MEDALJA ZA IZVAJALCA? — Del toplovoda ob stanovanjskih blokih na Ragovski ulici v Novem mestu. (Foto: J. Pavlin)
Norčevanje iz 2000 ljudi
Kotlarni v novomešken naselju Ragovska in Majde Šilc pretila nevarnost eksplozije — Denar je odtekal v zemljo
Stanovalci novih blokov v Ragovski ulici in Ulici Majde Šilc v Novem mestu so se v zadnjih dveh letih več kot enkrat pritožili, da se jim zde računi za toplo vodo in centralno ogrevanje nenavadno veliki. Menjavali so tesnila na pipah, radiatorje so opremili s termostati, vendar se računi niso bistveno zmanjšali. Pred dnevi pa je izbruhnila na dan resnica. Grenka resnica za 2000 ljudi, toliko jih namreč živi v tem naselju.
Dipl. ing. strojništva Tone Blatnik, ki je novomeški izvedenec za centralno ogrevanje, je ugotovil, da kotlarna, ki daje temu naselju ogrevanje in toplo vodo, sploh nima uporabnega dovoljenja in da ga v kratkem tudi ne more dobiti. Cevi, ki peljejo do 12 blokov, so totalno korodirane. Blatnik je ugotovil, da je šlo vsak dan v zemljo do 20 kubičnih metrov tople vode. Dan za dnem, mesec za mescem! To je poškodovalo tudi kotlarno samo, kotli so začeli pokati, izgubljeno vodo je bilo treba nadomestiti. V mnenju dipl. ing. Blatnika piše med drugim tudi to, da preti nevarnost
eksplozije kotlarne. Poleg človeških žrtev bi v tem primeru imeli tudi desetmilijonsko škodo.
Blatnik na koncu poročila z največjo resnostjo priporoča SGP Pionir in Novomontaži, naj stanje čimprej dokončno sanirata, hkrati pa apelira, naj v novomeški občini nihče več ne uporabi tako imenovanih „Ke-lit“ cevi, ki jih je tako zlahka prežrla voda. Te cevi je dobavil mariborski Gradles.
2000 stanovalcev tega naselja pozimi ne bo brez ogrevala, v teku je začasna sanacija, kiji bo prihodnje leto sledila dokončna ureditev. Kako se bodo med seboj zmenili tisti, ki so za ta gradbeno-instalacijski škandal (druga beseda niti ni primerna) odgovorni, prebivalcev ne briga. Neuradno se govori, da bo samo začasna sanacija stala nekaj milijonov. Nekaj dela bo potemtakem tudi za sodišče (tovariši graditelji valijo krivdo drug na drugega), zagotovo pa bi moral nekdo reči nekaj besed tudi o moralni in politični odgovornosti.
M. BAUER
NENADOMA JE ZAZIJALA
Tovariš prodajnik je bil v Hitrotkalu celih trideset let komercialni direktor in vsi, ki so ga poznali, teh pa niti ni bilo tako malo, so bili mnenja, da je strokovnjak in pol. Tudi tisti, ki mu niso bili preveč prijateljsko naklonjeni, so mu to priznavali.
Toda čas je enako neusmiljen do sposobnih kot do nesposobnih in mnogoletna popotovanja ter poslovna kosila so zarezala Prodajniku v čelo ostre brazde, pričela pa ga je zvijati tudi revma. Njegovo mišljenje ni bilo več tako iskrivo kot, recimo, pred desetimi leti, dovtipi, ki jih je pogosto trosil naokoli, pa so dobivali zadnji čas zavdah po trohnobi. Da, zgodilo se je celo, da so morale poslovne
stranke poslušati petkrat na dan vic o treh papigah, od katerih je bila ena šef drugiriia dvema in jo je samo zato cenil prodajalec papig najviše, četudi ni obvladala niti ene besede materinega jezika, drugi dve pa sta govorili slovensko pa še madžarsko in turško za nameček.
Direktor vseh direktorjev se je zato pogovoril s tovarišem Prodajnikom: „Misliti bo treba na upokojitev. Dali ti bomo mladega, sposobnega ekonomista, da ga vpelješ.11
„Tudi prav,“ ni ugovarjal komercialni direktor Prodajnik.
Diplomirani ekonomist Tržišnik, star šestindvajset let, je prvega septembra sedel na
stol nasproti tovariša Prodaj-nika. Dva meseca j e listal knjižice s samoupravnimi sporazumi, slabega pol leta je prepisoval naslove kupcev, ki plačujejo svoje obveznosti v zakonsko predpisanem roku, potem pa se je skoraj leto dni ukvarjal s sestavljanjem barvnih kart za nogavice, priznani izdelek Hitrotkala, medtem pa je tovariš Prodajnik še naprej obiskoval stranke: petkrat je bil v Parizu, dvakrat v Trstu in dvakrat v Oslu, da križarjenja po tuzemstvu sploh ne štejemo.
V gostilni Pri treh kegljih je bila zbrana vsa komerciala. Referentka za zelene nogavice se je zvijala od smeha, ko ji je povedal referent za rdeče no-
gavice vic na račun gorenjske škrtosti, direktor vseh direk-toijev pa je imel poslovnilni govor, ki ga je zaokrožil z besedami: „Da, tovariš Prodajnik, s tvojim odhodom v zasluženi pokoj bo zazijala v komercialnem oddelku praznina, ki jo bo težko zapolni-ti.“
Sladki šeri v ustih tovariša Tržišnika je dobil grenak priokus, četudi je nekje zamegljeno čutil, kako tudi drugi vedo, da te praznine ne bi bilo, ako bi namesto čemenja v pisarni s tovarišem Prodajnikom družno letala od stranke do stranke, obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa sekundantov.
TONI GAŠPERIČ
ZA KOUKO STEKLENIC? Pri Mavsarjevih na krški Trški gori je pesa spomladi tako slabo kazala, da so nameravali njivo že preorati. Vseeno ie dobro, da tega niso utegnili, kajti do jeseni se je narava odkupila. Osemkilogramske niso bile nobena redkost, tale na sliki pa je imela le nekaj manj kot deset kilogramov. Steklenica Radenske je v primerjavi z njo pravi pritlikavec. (Foto: Železnik)
GLAVOf,v
Ni spomini«"
v ribniški P^^ovocf minkov smo vprašali V t
Franja Matoha o P«. Tttl
specializirani HB ^
stičnega društva. P ^vef*
,,Prodaja je uspe^ pe,,
so, ker nimamo dovaj .
blaga. Strugaq.^avni^ll
izvodnjo, oni pa P.
_
I "S&f
lončarstva. Kaze	pra
izpolnili svoj letni	,<tf-
v odnje. Več P^ofe vesli, ker se	po bodo potem obdava
St°! strugarji sm° pogodbo, koliko letu dni narečja stvo. Vendar take P°S hoteli podpisati.	lalča^
Tudi na ni bolje. Izbira lB je res, da imamo P
zalogi neke poseta	^
Kljub vsemtem
izletniki m tunslB na ribniško suho	I
hajajo ponjo od P ^j\ iz Kanade je tu skupina isflJ®"0 ’ dal tovariš Matoh.
M. rJ
NA
z Ukradenim nih vrat je v no*« neznani storilec . moteno prišel v c ste)do
vi in odnesel 12 n pota nih podob Križevega P“ nabožnih kipcev. ^ »
Muljavska cer*e ^
zgrajena najbrž w pomemben slovenj zgodovinski SI^žilno5l arhitekturnih zna ^ sldh fresk in baročno ga oltarja.
Ukradene	,
39,5 x 29,5 centim** stale v 19. sto1..	.	z	u
jih je odnesel sk«P hip okvirji- Kipce (1^«*), angele z glasbili	jjof,
od 30 do40cent^ vane in P°^? koV odnesel s podsMJ*
Tako je slovenj, dediščina spet orop j ritve, katerih vredni izraziti v denarju-vala neprevidnost- ^ i
bil pri izdedi^ki uzej, vlomili v Dolen)^ «
vse odločUen nobiaDl
memben Poda^čnildP
kriminalisti w m“? Q s«t
vse, ki wd° tf0» gibanju ljudi, m J ^ ali v okolici, naj najbližji PMabUJ^
JURČKA tošnjem, letu sta Može in daijena: v domom tu
(Foto:
Pojasnjeni glasovi iz grobnice
GOLD
INTERNA]
Stran uredil: JANKO SAJE
DOLENJSKI LIST
Nova osnovna šola v Brusnicah
Posebna šola v Šmihelu pri Novem mestu
V mnogih krajevnih skupnostih novomeške občine imamo letos pomembne zaključke del, ki sovpadajo s praznovanjem občinskega praznika 29. oktobra. Položeni so mnogi kilometri asfalta in vodovoda. Dobili smo dve novi šoli, kažejo se obrisi novega dijaškega doma v Šmihelu in otroškega vrtca na Drski. Marsikaj je bilo zgrajeno s samoprispevki, s„ posojitom za ceste, s prostovoljnim delom in drugimi oblikami solidarnosti.
KAJ POMENITA NOVI ŠOLI?
Za krajane Brusnic je pričetek pouka v sodobni šoli s trinajstimi učilnicami za razredni pouk in sodobni kabinetni pouk za 282 učencev velika pridobitev.
Predvideno je, da bo šola poimenovana po narodnem heroju Vinku Pader-šiču-Batreji, kar naj bi sprejeli na svečani seji ob praznovanju občinskega
praznika vsi trije zbori skupščine občine Novo mesto, ki bo v brusniški šoli.
Šola nudi poleg pouka možnost športnega udejstvovanja in rekreacije ne samo učencem, ampak tudi drugi mladini in krajanom Brusnic v šolski pokriti telovadnici in odprtem športnem igrišču ob šoli.
Prosvetni delavci in učenci POSEBNE ŠOLE v Šmihelu že težko pričakujejo preselitev v novo
šolo, ki bo predvidoma ob pričetku drugega polletja letošnjega šolskega leta. V novi šoli je 16 učilnic za razredni pouk in tri posebne delavnice za delovno usposabljanje učencev, ki niso sposobni za redno šolanje. Poleg učilnic ima nova šola učno stanovanje, kjer se učijo učenke kuhanja in gospodinjenja. V šolskem poslopju bo tudi sodobno urejena telovadnica in ob šoli športno igrišče.
Sedanje šolske prostore v dijaškem domu v Šmihelu pa bodo spremenili v dijaški dom za 65 učencev Posebne šole od 120, kolikor jih obiskuje to šolo. To število predstavlja 1,5 odstotka šolske populacije. Na posebno šolanje usmerjajo učence komisije za . razvrščanje otrok pri osnovnih šolah.
Po končanem osemletnem šolanju v Posebni šoli lahko takšni učenci nadaljujejo šolanje v poklicni šoli v Kočevju, ki je edina te vrste v Sloveniji.
IZ MNOGI H NOVIH PIP JE PRITEKLA VODA
V	krajevni skupnosti Bučna vas je po več letih dela prvič pritekla pitna voda iz krajevnega vodovoda. Krajani so s samoprispevkom in s prostovoljnim delom, ki znaša kar 50 odstotkov vrednosti investicije, dokazali enotnost in vsestransko solidarnost. Tudi tu je prišel do veljave rek: „Vsi za enega — eden za vse."
Med svečanosti ob praznovanju občinskega praznika sodi tudi otvoritev BRUSNI ŠKEGA VODOVODA.
Krajani so napeljali 12 kilometrov cevovodov. Sredstva so zbrali s samoprispevkom po približno
10.000	dinarjev in 100 delovnimi urami na vsako gospodinjstvo. Za gradnjo primarnih	objektov
(zajetja, črpališča in dveh rezervoarjev) je prispevala sredstva širša družbena skupnost.
Z NOVIMI ASFALTNIMI CESTAMI SE ODPIRAJO
NOVE PERSPEKTIVE
Krajanom krajevne skupnosti Orehovica so se odprle z rekonstruirano in asfaltirano 8,5 kilometra dolgo asfaltno cesto med
Mokrim poljem in Šmarjem nove možnosti. Ne samo da se bodo udobneje vozili v službo, nova cesta odpira tudi široke možnosti turističnega razvoja v tem prelepem podgorjanskem svetu, ki ga je za vedno ovekovečil slovenski pisatelj Janez Trdina v svojih Bajkah in pripovedkah o Gorjancih. Iz gradu Gra^ carjev turn, kjer je prebival, je odhajal na svoja skrivna pota po gorjanskih košeni cah in gozdovih.
Orehovčani so cesto zgradili ne v treh letih, kot je bilo planirano, ampak v dveh letih ob tesnem organizacijskem sodelovanju z odborom Gorjanskega bataljona ter krajani krajevne skupnosti Šentjernej. Otvoritev ceste je bila ob
usta*
proslavi obletnice vitve Gorjanskeg ^ii v avgustu letos P Prežek.
Denarna prispevali šnrša	. ^jji
skupnost in kraj3 proitf denarju, bodisi voljnim delom-
Malce odmaMena '"I obronkih raz tre*. | Drganja sela se povsem novim a ^ cesti skozi tihe fl° I Vavte vasi,
zadovoljstvo	^
Lahko bi
novo cesto
S	cesto so
o	-	*,■»
avtobus, otroci P ki jih vozi v solo * 4 vas. Ne b? .! ur6., potrebno pesa * ure _ posebnoP^iiJ
do službe ali šole- J
pripovedovat, ..
 u uas t
%
avtomobil" 'f1	N
bolnike voziti z njemu.
Gradnja vodovoda v Brusnicah 26
Spomenik graditeljem — pripadnikom JLA na Drganjih selih
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: JANKO SAJE
Asfaltiranje obvoznice v Žabji vasi
čistilnih naprav. Ta cesta pomeni za Novo mesto veliko razbremenitev, saj bo ves tranzitni promet obšel ozka mestna prometna grla.
Ze sedaj, ko poteka obvoz po sedanji cesti, opažamo, da se obvoza v osebnem prometu poslužujejo predvsem tujci, ki bolj upoštevajo cestno signalizacijo kot domačini. Novomeščani pa se nikakor ne moremo odvaditi, da se z avtomobilom ne bi pripeljali pred vrata trgovin ali uradov in zato čezmerno obremenjujemo že tako ozke ulice in stari most.
Stroji pa brnijo še na drugih pomembnih gradbenih objektih, kot so oddelek NOB pri Muzeju, otroški vrtec na Drski, dijaški dom v Šmihelu in drugod.
Občinski praznik zatorej ni samo praznik doseženega, ampak tudi praznik, ko ugotavljamo, kaj še moramo zgraditi.
šče pa 6 metrov. Približno
6	kilometrov Partizanke bo teklo po novomeški občini.
Francu Tavčarju-Roku. Spomenik hvaležnosti naši armadi za pomoč, postavljen ob cesti, je svetel primer sodelovanja ljudstva in njegove armade ne samo med narodnoosvobodilno borbo, ampak tudi v povojni izgradnji.
Za ožjo Dolenjsko in okolico Ljubljane bo Partizanka pomenila najkrajšo pot do Kvarnerja in srednjega Jadrana. Poleg tranzita za ta območja bo cesta pomembna tudi za razvoj dolenjskega in belokranjskega turizma.
PARTIZANKA" ZE KAZE OBRISE
Partizanska magistrala, za katero se je udomačilo ime »Partizanka", je cesta ki bo povezovala, ko bo končana, Dolenjsko z Belo krajino in morjem. Domačinom in tujcem se bo odprla prelepa dolina od Podturna mimo Kočevskih poljan, Občic, Črmošnjic, Semiča, Črnomlja do Vinice in Bosancev, kjer se bo priključila na cesto Zagreb - Rijeka. Drugi krak ali „Obkolpska cesta" imenovan pa bo zavil od Črnomlja proti Adlešičem ob dolini Kolpe. Cestišče bo široko 8 metrov, vozi-
GRADBENI STROJI BRNIJO TUDI
V	NOVEM MESTU
*•**• v Orehovici z Gracarjevim turnom
Dolgo pričakovani priključki na novi most v Ločni dobivajo končno podobo. Tako se bližajo koncu dela na magistralni cesti 1/4 od novega mostu v Ločni do križišča v Žabji vasi. Od Žabje do Gotne vasi pa bodo dela predvidoma končali do konca tega leta. Kot dodatna dela poteka rekonstrukcija ceste od novega mostu mimo tovarne zdravil Krka do
Jugoslovanske ljudske armade, ki so s svojimi stroji opravili vsa potrebna dela pri gradnji ceste. Zasluga za to gre brez dvoma generaloma Andreju Cetinskemu-Levu	in
delovne organizacije iz Straže, Dolenjskih Toplic in Novega mesta ter občina Novo mesto.
Krajani so še posebno hvaležni pripadnikom
ri1°st. Ve^ave velika soli-
> 5KQrinnL so PrisPe' Stvo	*n pa gos-
'	Manjkajoča
pa so prispevale
Gradnja otroškega vrtca na Drski
'*anke'
Kamenju uresničevanja žeua in solidarnosti
za večjo storilnost delovnega človeka
jih je zdravstvena služba do danes dosegla, in ugled, ki si ga je pridobila s svojim strokovnim delom, sega daleč preko meja lokalnega območja. Z uvedbo bolniškega oddelka so težki bolniki ločeni od ostalih pacientov in gostov zdravilišča. Podaljšanje fizioterapije v celodnevno službo je pripomoglo k negi bolnikov in hitrejšemu ozdravljenju.
Delovanje zdravstvene službe najizraziteje označuje vzpostavitev stika z bolnikom in obravnava vsakega posameznika, ki potrebuje zdravstveno pomoč. Osnovna skrb za bolnika je usmerjena v njegovo aktivno vključevanje v procese funkcionalnega usposabljanja.
V letošnjem letu, ko je končana prva faza izgradnje, zdravilišče razpolaga z 280 ležišči, 350 pokritimi in 300 odkritimi restavracijskimi sedeži, s priključitvijo obnovljenih prostorov Hotela Grad Mokrice pa je pridobilo še 56 ležišč ter 185 pokritih in 200 odkritih restavracijskih sedežev. Številne obiskovalce privablja kopališko rekreativni del zdravilišča — 6 bazenov na prostem (eden med nji-
l
mi je olimpijskih dimenzij in omogoča kopanje v zimskem času), zaprta bazena, 7-stezno avtomatsko kegljišče, mini golf, restavracija z vrtom ...
Letos se je začela v zdravilišču druga faza razvoja, v kateri bodo zgrajene nove zmogljivosti: hotel visoke B kategorije s 300 ležišči v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah ter apartmajih, z restavracijami, seminarskimi prostori, bazenom, savno...
Temeljni kamen za hotel „Terme" smo položili v letošnjem jubilejnem letu 21. oktobra, izgradnjo le-tega pa predvidevamo spomladi 1979.
Zdravilišče Čateške Top-lice kot samostojna TOZD se povezuje v DO Emona, hoteli in SOZD Emona Ljubljana, z ostalimi zdravilišči v naši republiki pa v Poslovno skupnost naravnih zdravilišč SRS.
Tako si Zdravilišče čateške Toplice kot celota pridobiva vse večje zaupanje tistih, ki so zdravilišče že obiskali. Za tiste, ki nas boste obiskali prvič, pa upamo, da boste odnesli vtise, ki bodo spodbudili vašo željo po ponovnem obisku.
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE
IN VSE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA V OBČINI
ČESTITAJO OBČANOM
ZA PRAZNIK
v  ______________________
ZDRAVILIŠČE
ČATEŠKE TOPLICE
Zdravilišče Čateške Top-lice z zdravilnim vrelcem temperature 57,2° C spada med najmodernejše rehabilitacijske centre v Jugoslaviji.
Raziskave vrelčnega območja so odkrile nove vrelce termalne vode, kar omogoča izgradnjo novih zdravstvenih in kopaliških objektov.
Topli vrelci so bili odkriti leta 1797, vendar lahko štejemo za začetek delovanja zdravilišča leto 1924.
Na termalno vodo so vezane tri dejavnosti zdravilišča: zdravstveno delovanje, zdraviliški turizem in športno-rekreativna dejavnost. Na dan priteka v sekundi 120 litrov vode, ki ugodno vpliva na zdravljenje revmatičnih obolenj, kakor tudi za rehabilitacijo kroničnih bolezni lokomotornega aparata in po poškodbah kosti in sklepov. 21-dnevna kopalna kura je izpopolnjena z najsodobnejšimi aparati za izvajanje fizio-, termo- in elektro-terapije, razgibalnimi vajami, ročno, elektro in podvodno masažo.
Odkar je bila oblikovana zdravstvena služba in odkar je začela delovati terapija, je minilo 12 let. Uspehe, ki
KAMEN ZA NOV HOTEL — Dr. Anton Franovič, vodja zdravstvene službe v Toplice, je v petek, 21. oktobra položil temeljni kamen za novi hotel „TERME".
DOLENJSKI LIST
KRAJEVNA SAMOUPRAVA V NOVEM MESTU PRIRLgANA OBČANOM
(U
Snošti |el_oprecleli,a krajevne 0t temeljne samo-1 kateri Upnost' naše družbe, *iani Se delovni ljudje in iraj0 in SarT|oupravno organi-Snp n UreSn'čujej° določene
C0 trebe'
Sa m6 bil° na območju Nevnih ?ta Ustanovljeno 11 *n^man--	' 011 katerih
Snost d3 Po številu krajevna
®00	vas s P1''*3''"
'Ojevna .kraiani in največja Clu,Upnost Kandija -Vsai-g / hžno 3200 krajani. Ssčino r?*eVna skupnost ima
!etkraievn«LeVne skuPnosti> I komisije J ukpr!osti' odbore
Snesti ■ krajevnih ^Drau^6 ^ s podpisom
rfTS* sporazum,
Snosti K, uPn°st krajevnih Sovi nNovo mesto, ki je Sa meLZa š|rše obm°čje
Hližno	katerem živi
■^00 prebivalcev.
^ftN0^GANI-
^skUDn^atov iz vsake kra-^nih °?t1, Svet Skupnosti skupnosti tvorijo
predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Za uspešnejše izvajanje nalog na posameznih področjih je Skupščina skupnosti krajevnih skupnosti ustanovila koordinacijske in mestne odbore.
KOORDINACIJSKI ODBORI
Za tista področja, za katera so v krajevni skupnosti ustanovljeni odbori, je skupnost krajevnih skupnosti ustanovila naslednje	koordinacijske
odbore:
— za otroško varstvo,
— za socialno in zdravstveno varstvo,
— za komunalne zadeve, urbanizem in varstvo okolja,
— za varstvo spomenikov in urejanje pogrebov,
— za samoupravne akte Koordinacijski odbor potrošnikov pa se še formira.
MESTNI ODBORI
Za tista delovna področja, ki so skupnega pomena za vse krajevne skupnosti z območja Skupnosti in se opravljajo na nivoju mesta, je Skupnost ustanovila naslednje mestne odbore:
— za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu,
— za kulturo in telesno kulturo.
SODELOVANJE IN SOLIDARNOST
Skupnost krajevnih skupnosti vodi za vse krajevne skupnosti računovodske in administrativne posle. Za uresničevanje skupnih nalog določajo krajevne skupnosti višino sredstev, ki jih združujejo na načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Pri podpisu samoupravnega sporazuma o vključitvi krajevnih skupnosti v Skupnost krajevnih skupnosti je bilo vsem jasno, da se bodo na območjih posameznih krajevnih skupnosti uresničevale zastavljene naloge z razpoložljivimi sredstvi le s tesnim sodelovanjem in solidarnostjo prizadetih.
VSAK ŠESTNAJSTI KRAJAN SODELUJE V KRAJEVNI SAMOUPRAVI
Pred reorganizacijo krajevne skupnosti je v krajevni samoupravi sodelovalo 185 krajanov.
V	sedanji Skupnosti krajevnih skupnosti pa sodeluje 1077 delegatov, od tega 323 dele-
gatov tozdov. To pomeni, da vsak 16. krajan sodeluje v krajevni samoupravi in s tem pomaga pri reševanju vseh problemov krajevne skupnosti in krajanov, ki se pojavijo v posameznih krajevnih skupnostih.
S	tem je uspelo približati krajevno samoupravo občanom in doseči široko informiranost.
PROGRAM DEJAVNOSTI IZ SKUPNIH SREDSTEV
Svet Skupnosti krajevnih skupnosti je sprejel plan del, ki so se pravzaprav začela že leta 1976, prenesla v leto 1977 in ki se bodo predvidoma končala v letu 1978, po posameznih krajevnih skupnostih:
-	KRAJEVNA SKUPNOST BRŠUIN
1. Popravilo in asfaltiranje ul. Cegelnica (stari del),
2. Gradnja otroškega vrtca
-	KRAJEVNA SKUPNOST CENTER
1.	Popravilo in asfaltiranje Šolske ulice ter asfaltna prevleka Germove, Dilančeve in Jenkove ulice
-	KRAJEVNA SKUPNOST DRSKA
1. Gradnja kanalizacije v Ulici Mirana Jarca
2. Gradnja otroškega vrtca
-	KRAJEVNA SKUPNOST GOT NA VAS
1. Ureditev pločnikov ob novi magistralni cesti in dostopov • na to cesto
-	KRAJEVNA SKUPNOST KANDIJA - GRM 1. Gradnja kanalizacije Valan-tičevo
-	KRAJEVNA SKUPNOST LOČNA - MAČKOVEC
1.	Popravilo in asfaltiranje ulice v Mačkovcu
- KRAJEVNA SKUPNOST MAJDE ŠILC
1. Napeljava vodovoda in druge dejavnosti
- KRAJEVNA SKUPNOST MESTNE NJIVE
1. Gradnja otroškega igrišča
2. Gradnja kanalizacije v Cankarjevi ulici
-	KRAJEVNA SKUPNOST REGERČA VAS 1. Popravilo in asfaltiranje dela ceste Regerča vas
-	KRAJEVNA SKUPNOST ŠMIHEL
1. Popravilo in asfaltiranje ulice K Roku.
-	KRAJEVNA SKUPNOST ŽABJA VAS
1. Popravilo in asfaltiranje priključkov Lobetove ulice in Na Trate.
Pri navedenih delih bo del sredstev skupnih, del sredstev pa bodo prispevale posamezne krajevne skupnosti in krajani.
29. OKTOBER PRAZNIK VSEH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Svet Skupnosti krajevnih skupnosti bo predlagal skupščini krajevnih skupnosti, da 29. oktober ostane praznik vseh krajevnih skupnost? tako, kot je bil do sedaj ta datum krajevni praznik Novega mesta.
EP DL
dolenjske železnice v korak s sodobnostjo
31. maja letos je minilo 83 let, odkar je prisopihal prvi vlak v Novo mesto. Za mestece ob Krki je bil to velik dogodek: odprla so se še ena velika vrata v svet
Mesto je raslo, z njim vred pa je rasel pomen železnice. Potrebe gospodarstva stalno naraščajo, s potrebami pa nuja po vse hitrejši posodobitvi, ki trenutno še malo zaostaja.
400-članski kolektiv dolenjskih železničarjev se trudi, da bi zadovoljil vse potrebe dolenj-
skega gospodarstva. Do letošnjega novomeškega občinskega praznika se bo parna vleka predvidoma umaknila sodobni vleki. V potniškem prometu bodo vozili samo motorni vlaki, medtem ko bodo tovorne vlake vlekle Dieslove lokomotive.
Vse več so v uporabi sodobni vagoni, kakršne zahteva prevoz različnih vrst tovorov, kot je prevoz avtomobilov, avtomobilskih prikolic, razsutega tovora in podobno. Sodobni zaprti vagoni omogočajo strojno nakla-
danje, kamor sodi paletno nakladanje kosovnega blaga in va-gonskih pošiljk. Cene storitev so konkurenčne, varnost prevoza tovorov in potnikov pa neprimerno večja kot na cesti. Dolenjski železničarji se lahko pohvalijo, da so vse tovore in potnike prepeljali varno na cilj.
Železničarji si prizadevajo, da bi uvedli avtobusno progo iz mesta k odhodom in prihodom potniških vlakov, kar je v velikem interesu vseh občanov.
S samoupravnim sporazumom in z zakonom o delnem
pokrivanju stroškov infrastrukture železnic bo omogočeno normalnejše gospodarjenje. S tem pa bo omogočen tudi eden nadaljnjih posegov v posodobitev proge, kateri je potrebno povečati osni pritisk na 18 ton zaradi vse zahtevnejših tovorov.
Prepričani smo, da bo gospodarstvo z roko v roki z dolenjskimi železničarji skrbelo, da se bo železnica kot vrata v svet razvijala v skladu z vse večjimi potrebami sodobnega časa.
EP DL
v;
Vsako leto povečujemo delavci Krke obseg proizvodnje in s tem hkrati izboljšujemo materialno osnovo za razvoj samoupravljanja v Krki ter dajemo svoj delež k napredku naše socialistične samoupravne družbe.
Ob letošnjem občinskem prazniku z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu spet dosegli za 20 odst. večje uspehe. S	tem smo	si zagotovili pogoje, da
bodo	rezultati,	začrtani za leto 1977,
tudi uresničeni.
Razen povečanja obsega poslovanja delavcev vseh temeljnih organizacij Krke smo letos izvedli tudi pripravljalna dela za pričetek izgradnje novih proizvodnih zmogljivosti bazične proizvodnje, najpomembnejše investicije, sprejete s samoupravnim sporazumom delavcev temeljnih organizacij Krke za obdobje 1976—1980. Nadaljnji razmah	naše	delovne	organizacije	bo nudil	novomeškemu območju
nove	možnosti	za	zaposlovanje	občanov,	delavcem Krke pa bo
omogočil še večji prodor predvsem na inozemska tržišča. Obsežna investicijska izgradnja, ki se bo začela v prihodnjem obdobju, je kot prioriteta zajeta tudi v republiškem planu.
Letos smo izoblikovali tudi koncept razvoja zdraviliškega turizma in gostinstva; na tej osnovi že teče izgradnja ustreznih kapacitet v Dolenjskih Toplicah in na drugih lokacijah, ki so blizu sedanjim objektom.
Delavci Krke čestitamo vsem delovnim ljudem za občinski praznik in jim želimo nadaljnjih uspehov v gospodarjenju ter v uresničevanju novih, še boljših medsebojnih odnosov v skladu z nalogami, ki smo jih sprejeli z novo ustavo in še posebej z zakonom o združenem delu.
DOLENJSKI LIST
»»tHltMMiM I '""HinMinn I
; <**inrnsMnmd
if
j
pniitiiimtmi«.!
"tmnnmi"!
! fIINl«l'MWN »*
j.,,n3
DOLENJSKI LIST
raiarsjm
KAKO JE PIONIR
PREHITEL
POGODBO
Splošno gradbeno podjetje PIONIR iz Novega mesta je največji graditelj turističnih objektov v Jugoslaviji. Stavek zveni suhoparno kot vsako neizpodbitno dejstvo. Zato je morebiti primerneje, bolj razumljivo, če opišemo način in metode dela, ki so SGP PIONIR pripeljale v vrh jugoslovanskega gradbeništva. Tipičen primer Pionirjevega kovanja uspehov in zaupanja je tako imenovana „Sunčana uvala" v Malem Lošinju.
POGOJ: KLJUČI
V	155 DNEH
SGP PIONIR je preko svoje SOZD „Adriagrad-nje" z Reke oktobra lani na javni licitaciji prevzelo graditev hotelskih objektov „Sunčana uvala" v Malem Lošinju. Dograditi in na novo zgraditi je bilo treba kompletne hotelske objekte z 2300 ležišči in vso infrastrukturo. Postaviti je bilo treba tudi rekreacijske objekte in urediti obalo. Vse to na otoku, ki je pozimi zaradi slabega vremena prej nedostopen kot dostopen.
Pogodbena vrednost del je bila 220 milijonov dinarjev, pogodba je terjala, da morajo biti ključi izročeni v 155 delovnih dneh. Vesoljno jugoslovansko grad-binstvo je zmajevalo z glavo. „2e, že, dela se vsekakor velja lotiti, toda rok! Samo 154 delovnih dni." Čeprav pri nas velja, da se srečujemo samo z lojalno konkurenco, se je Novo-meščanom in njihovim partnerjem ter kooperantom marsikdo na tihem smejal. V pogodbi je med drugim pisalo tudi to, da stane vsak zamujeni dan SGP PIONIR kar 200.000 dinarjev.
KOLIKO JE ..TEHTAL ČUDEŽ"
Zgodil se je ..čudež". Pionirjevi gradbinci so opravili prav vsa dela en dan pred dogovorjenim 154. dnevom. To seje zdelo vsem tako neverjetno, da so v pogodbi celo pozabili dodati, kaj se zgodi, če opravi SGP PIONIR dela prej, kot je uradno določeno. Vsesplošno zadovoljstvo pa je bilo tolikšno, da se je na tistih nekaj dinarjev gor ali dol pozabilo. Važna sta ugled in dana beseda.
Morda nekaj več o tem velikem podvigu SGP PIONIR. Pri gradnji hotelov ..Sunčana uvala" je sodelovalo 19 glavnih kooperantov, malih kooperantov (obrtniško-instalacijska dela) pa je bilo blizu 500. Delo 500 do 800 delavcev ja nadzorovalo 35 inženirjev, tehnikov in delovodij. Gradbena operativa je zabeležila v notese okoli
700.000	delovnih ur, mali kooperanti še dodatnih 400.000.
Statistika trdi, da je v hotelski kompleks „Sunča-na uvala" vgrajenih 4.500 ton cementa, 28.000 kubičnih metrov gramoza in peska, za dobrih 1.000 ton pa je betonskega železa. Električnih kablov je za 92 kilometrov, vodovodov in toplovodov pa 19 kilometrov.
Celotna površina hotelskih objektov visoke B kategorije, ki jih je v Malem Lošinju postavilo SGP PIONIR s svojimi kooperanti, je skoraj 39.000 kvadratnih metrov, z zelenicami, športnimi objekti in urejeno plažo pa je vsega skupaj zg več kot 100.000 kvadratnih metrov.
TUDI URADNO PRIZNANJE
„Sunčana uvala" je, to priznavajo tudi zavistneži, letos v Jugoslaviji največji zgrajeni turistični objekt. Zanimivo je tudi, da pionir-jevci trdijo, da so imeli v Malem Lošinju redko priložnost spoznati ustrežljivost in zavzetost krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Ni težave, ki je z njihovo pomočjo ne bi mogli odpraviti.
Morda bo kdo rekel, da se zdaj spuščamo v malenkosti. Ime SGP PIONIR ima v Malem Lošinju in s tem tudi v SR Hrvatski tako dober zven, da so bili pionirjevci po svečanem zaključku hotelskih del kar nekako ..prisiljeni" zgraditi v tem lepem mestu še športno dvorano. Dvorana je polsestra novome&e športne dvorane. Tudi ta je bila zgrajena v roku, kar je pri nas (tako se vsaj zdi) nekakšna nerazumljiva posebnost.
Delavski svet „Sunčane uvale" je podelil SOZD „Adriagradnja" Reka in SGP PIONIR Novo mesto posebno priznanje. V obrazložitvi je med drugim
na gradbišču 25	^
obenem PonJel\l' in s ta*1 Pionir mlade kadre ^ ^ zagotovljene uspehe * bodoče.	sg|jv.
Gradbinci so' Pjj^rtr ke. Selijo se « krt*' ^ za seboj puscaj'o ^ pfi Zanimivo pa Je' ^ SGP PIONIR * vsak0 čno zavedajo, £”JLmenil(' zidanje sicer P j p lahko pa tud. nagrobn
zapisano: „Za veliko, odgovorno in pravočasno opravljeno delo."
Pionirjevi gradbinci pa ne dosegajo uspehov le pri gradnjah, temveč tudi pri uresničevanju zakona o združenem delu, kar je dokazala posebna organiziranost gradbišča na Malem Lošinju. Pionirjeve temeljne organizacije združenega dela so za izgradnjo teh
objektov za določen čas združile sredstva in delo v Posebno delovno enoto, in prav uspešna gradnja in pravočasni zaključki del so več kot dokaz, da je ta oblika združevanja in organiziranja velikih gradbišč prava in uspešna asociacija Zakona o združenem delu.
Zanimivo je tudi to, da so „Sunčano uvalo" gradili mladi ljudje, saj je bila povprečna starost delavcev
DOLENJSKI LIST
-in
B novoles
I* POTI K ŠE VEČJIM USPEHOM
Novolesa segajo
10Voinr! pred prvo svetoval ,* med obema vojna-
dveh ž*9 - -
%tu “faze pri Novem <i, hi ■ arejža je žaga v Sote-Ifru ) J® pr cela nhrotft.i^+i
"saj ip •" Je za9a v hotela! \ Pr|čela obratovati že ijsiai L?* vojno. P0 2. svet. SaUn sprva last dolenj-Da ^ 9ospodarstva, leta
Niškim0 zdr.užila z lesnim n .m Podjetjem, ki se je ^.If ovalo v NOVO-ki in LSpojitvi ie bila prenov-)oit»orin-3 *atem je začela s S za9anega lesa in WfiR. rn,ria za sedeže.
So mi)0-uV8dla novo proiz' M *'?mh. Plošč. Žaga v
W0bi'a ustanovljena se ?p ??iretkom 2. svet. Srno .razsir,la za parilnico, ^1® združ i. Parketarno- 1947 v1 Podi«*-2 esnim industrij-5 tako L601. in leta 1954 V' za9a v Soteski *t0sledi"? ,v .NOVOLES. štovihtn °Vit POraSt gra' fena tov^ 1959 ie bila t, tovarn, vezanih plošč,
ten”9 Stiln 9U9alnik°V- nat0 > se "^a. pohištva in
'"fin0vaeQa kliuoila tovarna
■ 69 $ P°hištva. V letih ?že obrat r?k°nstruirali ob-S^tsko 6 ln zgradili lastno
ieriiitral°' "a<° pa >a n leSf|ega sak* proizvodni° % eUsOierh Ja' Rezultat NS^e. ie tovarna pla-le>a akr|.,®r'c v 1973. letu,
C^dnjel Pl°ŠČ v 1974‘
2° Oprgif tovarne za kopal-
UrJJJ ^Mat" prik'jočitev s ^	>	Ki	se ukvarja
tit > Predelavo poliestr-Mo razvojno usme-arek* 1 ri I a je StO|
'nos
esp ________
m'esn' kombinat v °vem mestu, ki ga "teljnih organizator de,a in skupne er so vse organi-
■ ««90v0ornnee0meien0 in
Novoles30'-' združenega 200n . J,e zaposlenih 8l9-vnnlavcev
Pr°du'kta ----------------
ta na leto (plan
1 izvozijo za din ali za dolarjev. Program Novolesa
■J^ni, jn !ri. lesnih surovin
in Je nanje vezana
poriši ^opnja ovredno-
& e- Danen°Sti ot)delave in
itr^PlES u8S Podstavlja ime . «1 n.: . 'esni irpmhin.t ..
ki ust-dinarjev
Pohištvo, Predale,
CS
tekla.
tdPole in trakove,
j° °Premo iz akril-
— žaganje lesa domačih in afriških vrst ter
— izdelavo ostalih lesnih in
finalnih proizvodov.
Novoles je zelo pomemben za razvoj svoje okolice, zlasti Straže, v kateri ima svoj sedež. Približno 80—90 % vseh ljudi, ki žive v tem območju, je zaposleno pri nas. Obenem rešujemo s sofinanciranjem tudi komunalne probleme pri izgradnji vodovodov, cest, električnega omrežja in drugo. Vsako leto enkrat priredi Novoles srečanje z upokojenci. Na srečanju jim prikažejo enoletni napredek in jih obdarijo. Sofinanciranje se kaže tudi pri športnih, kulturnih in zabavnih prireditvah.
Če se ozremo na Novoles s širšega družbenega vidika v povojnem obdobju, vidimo, da je odigral izredno pomembno družbeno nalogo. Po revoluciji je Jugoslavija ostala porušena in osamljena in se je v takšnem stanju morala opirati le na svoje lastne sile, na obstoječe skromne proizvodne možnosti in na razpoložljive domače surovine. Novoles je močno sodeloval v izgradnji porušene domovine in se hkrati z drugimi lesnopredelovalnimi podjetji vključil v izvoz.
Z rastjo standarda doma in v svetu je nastala potreba po višji stopnji predelave, po kvalitetnejšem in kvantitetnejšem asor-timanu, po oblikovni dodelanosti in dovršenosti, kar je danes zahteva tujega in domačega kupca. Rezultat teh spoznanj so posli, ki smo jih razvili z ZDA pred več kot 15 leti in jih do danes pripeljali na visoko raven. Uspeli smo poiskati neposreden stik s kupcem, in ugotoviti njegove potrebe, skreirali smo takšne proizvode, ki mu ustrezajo, in mu jih dobavili. Tako uspešen poseg je Novoles pripeljal do pozicij na ameriškem trgu, kjer predstavljamo največjega izvoznika gugalnikov in pokrivamo pribl. 25 % — 30 % vseh ameriških potreb po tem proizvodu. Tudi Italija je naš tradicionalni partner, ki je s svojo lesno-predelovalno industrijo življenjsko vezan na naše surovine in polizdelke. Že vrsto let ji izvažamo predvsem vezane plošče, žagan les in druge lesne polizdelke. Prebujanje držav v razvoju, rast njihove ekonomske moči in vse tesnejša povezanost Jugoslavije z njimi je odprla nove, neprecenljive možnosti za naše izvozne ambicije. Naš izvoz v te države je vedno večji. To velja tako za naše polproizvode kot tudi za končne izdelke. Z rastjo domačega standarda smo uspeli prisluhniti tudi potrebam domačega kupca in smo zanj uspešno razvili več vrst stilnega in modernega pohi-
štva, v zadnjem času pa tudi vse več proizvodov iz akrilnih mas tako za potrebe široke potrošnje kot tudi industrije in gradbeništva.
Novoles je vsa leta tradicionalno usmerjen v izvozno dejavnost. Bila so celo obdobja, ko je 50 % vse svoje prodaje izvozil na konvertibilno področje. Z rastjo proizvodnje in z vse višjo stopnjo predelave je rasla tudi potreba po uvozu. Danes uvažamo predvsem investicijsko opremo, repromaterial, rez. sredstva in nekatere surovine. Naši glavni dobavitelji so podjetja iz Italije, ZR Nemčije, Francije, ter iz nekaterih afriških držav kot so: Kongo, Gabon, CAR, Slonokoščena obala. Vendar je potrebno omeniti tudi to, da je Novoles kljub svoji precejšnji
odvisnosti od uvoza vedno izkazoval aktivno bilanco med izvozom in uvozom in tako močno vplival na devizno bilanco. V letu 1976 je uvoz predstavljal okoli 35 % izvoza, za letošnje leto pa predvidevamo pribl. 30 % uvoz.
Svojo prodajo usmerja Novoles prek specializiranih trgovinskih mrež tako doma kot tudi v tujini. Na domačem trgu je s svojo prodajno mrežo naš največji partner Jugoexport iz
Beograda, slede pa Lesnina in Slovenijales iz Ljubljane, Novi dom in drugi. Lastnih trgovin
trenutno nimamo, razen manjšega razstavnega prostora na sedežu podjetja, kjer imamo tudi prodajo na drobno. Izvažamo deloma sami brez posrednih trgovinskih organizacij in s pomočjo tujih agentov. Na tak način obdelujemo predvsem območje Evrope in Bližnjega vzhoda. Na ameriškem trgu, ki je za nas najpomembnejši, pa nastopamo v večji meri preko Lesnine in Slovenijalesa. Novoles je že dalj časa tudi solastnik
podjetja Interkontinental Fur-niture Corparation v New Vorku. Podjetje že več kot 10 let uspešno posluje in je namenjeno predvsem plasmaju jugoslovanskega blaga na ameriškem trgu. Prek tega kanala pokrivamo za našo proizvodnjo pretežni del ZDA in Kanade. Sedaj se trudimo za neposredno vključevanje v podjetja v tujini, ki so bila do danes le naši kupci, jutri pa bomo njihovi poslovni partnerji, ki nosijo tako skupni rizi-ko poslovanja kot tudi delijo rezultate uspešnosti.
Doma je Novoles povezan v sestavljeno organizacijo Uniles s sedežem v Ljubljani. V njej deluje 8 proizvodnih lesnih
organizacij in ena trgovinska organizacija — Lesnina. V okviru tega združenja urejamo sodelovanje po principu dohodkovnih odnosov. Prek njega se vključujemo tudi v razne akcije gospodarske zbornice in nastopamo na posameznih trgih. S skupnim dolgoročnim planom v okviru Unilesa smo dobili tudi možnost usklajevanja delitve dela.
Na drugi strani pa se je Novoles kot eden izmed stalnih partnerjev vključil v družbo Slovenijales — Bois, ki ima svoj sedež v Banguiju v CAR. Dejavnost te družbe je usmerjena na izkoriščanje gozdov in primarno predelavo v sami Afriki.
Izkoriščanje strojnih kapacitet v Novolesu zasledujemo prek posebej za to prirejene dokumentacije in analiziramo v plansko-gospodarskem sektorju. Imamo organizirano tudi službo za študij časa, ki nepretrgoma dela pri reguliranju in izenačevanju norm tako znotraj posameznega tozda kot tudi med njimi. Osnovni cilj te službe je stalna rast produktivnosti in storilnosti. Pri svojih prodajnih akcijah se Novoles na domačem trgu ne srečuje z močnejšimi pojavi konkurence. Za takšno stanje se moramo zahvaliti posrečenemu izboru proizvodnega programa in dejstvu, da se trudimo, da bi ponudili trgu to, česar na njem še ni oziroma česar je premalo. Popolnoma drugačen pa je položaj pri plasmaju blaga na tujih trgih. Na ameriškem trgu čutimo posebno močno konkurenco s strani proizvajalcev pohištva iz Tajvana, Južne Koreje, Singapura in drugih. Le-ti ponujajo podobne proizvode kot mi, sicer mnogo slabše kvalitete, vendar pa tudi po občutno nižjih cenah. Na trgih bližnjega vzhoda nismo izpostavljeni neki stalni konkurenci, pač pa se pojavljajo občasni sunki s področja Pacifika, predvsem pri prodaji nekaterih lesnih polizdelkov. Proti tej konkurenci se ne moremo
boriti z nizkimi cenami, ampak le z visoko kvaliteto, neoporečnim servisom in v takojšnjem in doslednem izpolnjevanju vseh pogodbenih naročil.
Na koncu se vprašajmo, kakšno bodočnost ima Novoles. Spoznali smo, da se je sprva ukvarjal izključno s predelavo lesa od hloda do finalnega proizvoda. Ker ležimo v osrčju slovenskih bukovih gozdov, je bila že na začetku razvoja zastavljena pot k integralnemu izkoriščanju bukovega lesa. Danes ima Novoles razvito predelavo bukovine do take stopnje kot le malokdo v svetu. To vrsto lesa porabimo v našem proizvodnem programu vseh kvalitet. Oblikujemo ga v vezane plošče, gugalnike, stole, stilno pohištvo ter razne druge drobne polizdelke. Možnosti za nabavo lesnih surovin so omejene, zato bomo v naših razvojnih predvidevanjih težili predvsem k kvalitetnejši in popolnejši predelavi dosegljive lesne surovine. Pri izgradnji novih zmogljivosti pa smo že in še bomo bazirali na surovinah in materialih, ki so v daljši prihodnosti dosegljivi in imajo njihovi izdelki na trgu zagotovljeno prodaja Do danes je Novoles svoje organizacijske akcije usmerjal predvsem v rast proizvodnih kapacitet. Prišli pa smo v obdobje, ko je blago vse laže proizvajati in vse teže plasirati. Zato je osnovna naloga Novolesa, da v bližnji prihodnosti prilagodi svojo poslovno politiko dejanskim sedanjim in bodočim razmeram na trgu. Zato stoji pred nami še velika naloga: kako organizirati proizvodnjo še bolj po marketinških načelih, v sami organizaciji komercialnega nastopa pa, kako doseči takšno obliko, ki bo zagotovila plasma vse večjega obsega naših proizvodov. Želimo tudi, da bi se z našimi pomembnejšimi partnerji tako dobaviteljev kot kupcev dolgoročno povezali prek različnih organizacijskih oblik. Na ta način bi vzpostavili trajnejše odnose na osnovi pravične delitve rizika, rezultata dela in dohodka po vloženem delu.
Nova tovarna v Krškem
Že več kot 50 let si priznana tovarna srajc „LABOD" nezadržno utira pot in vedno več je njenih zadovoljnih odjemalcev doma in v svetu. V milijone sega to število, saj proizvedejo v Labodu vsak dan okrog 15.000 moških srajc ali nad 3 milijone na leto. Skoraj polovico proizvodnje izvozijo v različne dežele Evrope, Afrike in Azije. Labod je po količini, kvaliteti in uspešnosti poslovanja med najboljšimi in največjimi proizvajalci srajc v Jugoslaviji.
Posebnost v njegovem razvoju je solidarnost do konfekcijskih delavcev; lahko rečemo, da je postal slovenski mozaik saniranih konfekcijskih podjetij in obratov. Moč za to črpajo delavci Laboda v lastnih izkušnjah, ker so bili pred 15 leti tudi sami na robu propada.
Po uspeli .pripojitvi tovarne srajc Delta iz Ptuja leta 1973 se je k Labodu 1975 pripojil še TIP-TOP Ljubljana (proizvodni obrati v Ljubljani, Trebnjem in v Idriji) in ROG Novo mesto; v mesecu avgustu letos pa je Labod zopet sodeloval pri reševanju socialne varnosti delavcev Konfekcije KRIM Ljubljana, ki je zaradi nepokrite izgube v. stečaju.
Tako se je v Ljubljani pretežni del krojačev zaposlil v TOZD TIP—TOP, v Novem mestu pa se je šivalnica s 40 krojači vključila v TOZD Ločna Novo mesto.
V Labodu sodijo, da so s tem opravili svoje poslanstvo. Več kot 2000 zaposlenih si želi, da na sedanjih osnovah, ki predstavljajo poleg proizvodnje moških srajc še proizvodnjo ženskih bluz, moških oblek in plaščev ter ženskih oblek, kostimov, kril in plaščev, najprej utrdijo dolgoročni ekonomski položaj in si tudi samoupravno čim bolj uglasijo svoje strune.
Scena iz modne revije
V ta namen so ustanovili TOZD „Labod—Commerce" s sedežem v Novem mestu, ki ima nalogo, da zagotovi nabavo surovin in prodajo izdelkov za domači trg in za izvoz, da v angažirani marketing službi poveže širši krog kreatorjev in modelarjev in da s svojo organiziranostjo ter strokovnostjo prispeva k povezovanju specializiranih proizvajalcev oblačil in se usposobi za kooperacijo. Ena takih oblik in nalog je pravkar zgrajena tovarna konfekcije v Keniji, ki so jo z jugoslovanske strani ustanovili Labod, Lisca in Jutranjka iz Sevnice ter Jugo-tekstil iz Ljubljane.
Labod je tudi iniciator in ustanovitelj Centra mode v Ljubljani, v katerem so povezani Almira Radovljica, Šešir Škofja Loka, Kroj Škofja Loka, Vezenine Bled, Svilanit Kamnik, Novoteks Novo mesto, Pletenina Ljubljana ter Labod Novo mesto z namenom, da bi z organiziranim pristopom k tržišču in v koordinaciji kreatorjev, modelarjev, tehnologov in ekonomistov ponudili potrošnikom modno usklajena oblačila.
* m
sto na domačem in tuJ|tate, že dajejo vidne	^3^
prispevajo k raStl ? 7aD0S|eP in socialne varnosti
Zgrajenim tovalT’a se W l[ vem mestu in Pt^ujj|a &A,
dan republike pndruž p j varniška zgradha T	jzp0|
Krško. Ta kolek di ko^j tudi svojo obvezo viškega Podr^n,flOroč',0£
Iskri Šentjernej dolg
sojilo 3,000.000 d n^ z3 u ctnnipvici v nadomest per
njeno šivalnico	$
tivnejšo proizvodnjo- ^
v Labodu, to je ur<K>' ^
rov oziroma Prir^nii RdJ
  a n ; 1/ 1
■..../3.000.01»	51
stanjevici v nado"Ljje pe^ $| šivalnico razvij	^
S pravkar izvedenimi modnimi revijami za neposredne potrošnike v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani so se jim prvič pred-	OQ	•
stavili skupaj. Posebna novost	prodajalna
revij je bila v tem, da so pokaza-	i/ji/«m ki
li le modele za sezono jesen-zima 1977, ki so že v trgovinah, kar so potrošniki topio pozdravili.
priSnVpV El
rov 02110'"° r,M .	P
tev 40 šivilj v ":* Tudiv/» šivalnici v Adleši ■■ . rfa k primeru si 9"^^	1
svojo obvezo zanes J	^
li.
V
dela med proizv^^i no, kjer naj vsa z3to , družbeno fu"ktc'h pr0i^J ustanavljajo ast^ oWe^° razen prodajaln tovarnah.	-mi I
Taki sta sedaiptpi
V Labodu imajo V* ) čvrsto s«11,5 j0 in	\
v L-iu . na b° <
id konca
ESZtft&Z''
mentom sluzi a
•	...	■»ranPlUi
V okviru Centra mode v Ljubljani deluje tudi Razstavno-prodajni paviljon, kjer je možna predsezonska izbira oblačil, nakup'modno usklajenih kompletov, pa tudi naročilo izdelave po meri.
20-letna prizadevanja kolektiva, da najprej sebi, nato pa še ostalim pridruženim konfekci-onarjem pribori primerno me-
mentolu skemu predelu.	Kj	,e	.
Kijub hi0SJf^
terja' od ^p. anja, Pa porov in odr . p3	o
du le niso poz ^	$
ne odnose 'r:§ih del8„o odnosu do ^j- ncev 'n . in žena, do upoKJg,^
moupravni 9 beriOP0 ^*!' aktivnosti	o	,
organizacij b 0v, k 9 stj iP dolgo vrsto P^ retf°
jo o uspešnost'	za
o prizadevanj
goročni razvOl*
Center mode Ljubljana
ISKRA — industrija za avtomatiko
TOZD Tovarna napajalnih naprav, Bršljin 63, 68000 Novo mesto, telefon: (068) 21-581, 21-050 telex: 33—770
^ni nr napaialnih naprav iz Novega mesta je v tem letu popestrila svoj proiz-PfOgram napajalnih naprav z naslednjimi novimi izdelki:
K°REKTOR TV COLOR'
"K°REKTOR UNIVERZAL'
IČNI PASTIR ..KEKEC'
lTR| p0LNlLEC„HIPO'
AK^Mm^?ATEST,RANJE
mulatorjev„aku-_________
^JNSKEM prazniku čestitamo vsem občanom.
TESTER'
t
S&A Jernej
T0ZD T0VARNA UPOROV IN potenciometrov
^hranite nekaj svetlobe
} JUTRI
ZATEMNILNIKI iskra
IN PO 2
k
ki ^
^'li enostavno 'n praktično regulirali osvetljenost prostorov in hkrati e|'ko električne energije.
Eju.
** Čestitamo ob prazni ku novomeške občine.
NOVOTEKS
NOVO MESTO
TOZD
WSTRESNIK
DOBRUŠKA VAS
pošta 68275 ŠKOCJAN
Telefon: (068) 85-230, 85-231 Telex: 33716 YU NOVTEX
STREŠNIKE IZDELUJEMO V RDECl, RJAVI, CEMENTNO SIVI, GRAFITNO SIVI IN ZELENI BARVI.
POSEBNO PRIPOROČAMO
GRAFITNO IN CEMENTNO SIVE BARVE
Z NARAVNIMI POSIPI
ZA NAKUPE STREŠNIKOV V JANUARJU, FEBRUARJU IN MARCU 1978
NUDIMO
3-ODST. zimski popust
OBČANOM OBČIN BREŽICE, GROSUPLJE IN NOVO MESTO ČESTITAMO OB NJIHOVIH OBČINSKIH PRAZNIKIH.
■PVMP
i
i-T F
8
ZLATI MERKU
PONOS IMV
Še se spominjamo skromnih
začetkov predhodnikov Industrije motornih vozil Agroservi-sa in Motomontaže, ki je z borimi 34 delavci začela pionirsko pot proizvodnje avtomobilov v Novem mestu.
Na beograjskem sejmu avtomobilov so leta 1959 že razstavili tri izvedbe dostavnih vozil domače konstrukcije. Uspehi pri prodaji so narekovali čim večje približevanje potrebam kupcev. Štiri leta kasneje je Industrija motornih vozil proizvajala 12 najrazličnejših gospodarskih vozil z nosilnostjo od ene do dveh ton. Ta vozila so
prispevala pomemben delež k
motorizaciji naše ožje in širše domovine. Gospodarska vozila IMV so predstavljala tudi prvi jugoslovanski izvoz avtomobilov na zahodna tržišča. Uveljavili pa so se tudi na vzhodnih tržiščih.
Prvih 370
prikolic so dobavili švedskemu kupcu že leta 1966. Do leta 1972 pa je Industrija motornih vozil postala največji proizvajalec prikolic v Evropi. To častno mesto je dosegla z organizacijo lastne prodajne in servisne mreže na zahodnoevropskem trgu ter z organizacijo montažne to-
varne za prikolice v Belgiji. Vse
prikolice IMV se v svetu prodajajo izključno z imenom IMV ADRIA Caravan.
Sami proizvajajo opremo za vzdrževanje, čiščenje, popravila, kontrolo in testiranje motornih vozil in druge mehanizacije bodisi za uporabo v stacioniranih servisnih službah, bodisi za potujoče servise.
V	letošnjem letu so dosežene takšne zmogljivosti, da že omogočajo z nekaj dodatki realizacijo plana do leta 1980.
Pogodba z Renaultom omogoča IMV še večji prodor na
zahodnoevropsko
Renaultove prodajne
Renaultove prodajne
cije.	Arniči	$
Za zasluge na P°dr0JtrJrtf nizacije zunanje^ m .
nizacije zunanje- ■	^	v
trgovinskega P°.s.lo^(/ inf. lovna organizacija ^ glavni direktor J^'*o£jri£>£ prejela visoko med ^ 7io+i Merkur •
prejela visoko me«.-grado ..Zlati Merkur-^ ki je bila zaslužena z ^ ^ delom žuljavih roK,J u& IMV in njenemu rod stu Novemu mertu. ^ J Vsi tozdi IMV c letošnjem občinsk njflilK vsem občanom m dem.
					
					
I					Bil
i