LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Leto 1938.	Ljubljana,	19.	junija	1933.	Štev.	6.
51.
Odcepitev župnij od ljubljanske škofije. PIUS EPISCOPUS
SERVUS SERA ORUM DEI AD PERPETUAM REI MEMORIAM
Quo Christifideles facilius ac expeditius valeant Pastores adire suos, maxime procul dubio interest, ut dioecesium fines, quantum fieri possit, iidem sint ac civilium statuum limites. Quum itaque, praefinitis politicis inter Italicum, Iuguslavicum et Austriacum Status finibus, nonnullae Laba-censis et Gurcensis dioecesium territorii partes in regnum Italicum inclusae fuerint, Nos, attento solemnis Conventionis inter Sanctam Sedem et Italorum Regnum articulo sextodecimo, auditis Venerabilibus Fratribus Labacensi et Gurcensi, necnon Utinensi, Goritiensi ac Tergestino Antistitibus, ac omnibus mature perpensis, quas supra diximus territorii partes, ratione potissimum habita civilium provinciarum circumscriptionum, in quibus illae modo extant, italicis dioecesibus aggregare peropportunum duximus. Quapropter, suppleto, quatenus opus sit, quorum interest, vel eorum qui sua interesse praesumant consensu, de apostolicae potestatis plenitudine haec quae sequuntur decernimus ac statuimus: I) A Dioecesi Gurcensi decanatum »Tarvisinum«, a Dioecesi vero Labacensi paroeciam Fusine in Val romana dismembramus, eaque Archidioecesi Utinensi perpetuo adnectimus; II) Ab eadem Dioecesi Labacensi decanatus Idiia et »Vippacco« subtrahimus, eosque Goritiensi Archidioecesi adiungimus; III) Tandem decanatum »Postumia«, cuius territorium ad Labacensem dioecesim hucusque pertinuit, Tergestinae Dioecesi assignamus. Quibus omnibus ut supra dispositis, ad eadem omnia executioni mandanda venerabilem Fratrem Franciscum Borgoncini-Duca, Archi-episcopum titularem Heracleensem, apud Regnum Italicum Nuntium Apo-stolicum, deputamus, eique necessarias et opportunas tribuimus facultates tum omnes et singulas dirimendi controversias in executionis actu quomodolibet orituras, tum subdelegandi ad effectum de quo agitur quemlibet virum in ecclesiastica dignitate vel officio constitutum; eidemque onus imponimus peractae executionis actorum authenticum exemplar transmittendi ad Sacram Congregationem Consistorialem intra sex menses, ab his Litteris datis computandos. Volumus denique ut hae Litterae Nostrae triplici originali exarentur earumque transumptis etiam impressis, manu tamen alicuius Notarii publici subscriptis ac sigillo alicuius viri in
ecclesiastica dignitate vel officio constituti inunitis, eadem prorsus tribuatur fides, quae hisce Nostris Litteris tribueretur, si exhibitae ipsaemet vel ostensae forent. Quae autem per hanc Nostram Constitutionem statuimus et decrevimus, ea omnia rata firmaque permanere auctoritate Nostra volumus ac iubemus, constitutionibus et ordinationibus apostolicis ceteris-que contrariis quibuscumque, etiam speciali mentione dignis, minime obstantibus.
Nemini vero ullo unquam tempore has Litteras Nostras dismem-brationis, aggregationis, mandati, derogationis et voluntatis Nostrae infringere, vel eis quomodolibet contraire liceat. Si quis autem ausu temerario id attentare praesumpserit, indignationem Omnipotentis Dei et Beatorum Petri et Pauli, Apostolorum Eius, se noverit incursurum.
Datum Romae apud S. Petrum, anno Domini millesimo nongentesimo trigesimo tertio, die decima mensis februarii, Pontificatus Nostri Anno undecimo - G. S. T.
E. Card. PACELLI, a Secretis Status.
Ioseph Wilpert, Dec. Prot. Ap.
Vincentius Bianchi-Cagliesi, Prot. Ap.
Georgius Stara Tedde
Concellariae Apostolicae Adiutor a Studiis.
NOS FRANCISCUS BORGONCINI-DUCA
ARCHIEPISCOPUS TITULARIS HERACLEENSIS NUNTIUS APOSTOLICUS IN ITALIA
Visis Litteris Apostolicis Quo Christifideles facilius, datis die 10 februarii 1933, quibus nonnullae partes territorii dioecesium Labacensis et Gurcensis ab iisdem dismembrantur et archidioecesibus Utinensi, Gori-tiensi necnon dioecesi Tergestinae aggregantur;
attenta facultate Nobis commissa procedendi ad executionem eorum quae in praefatis Litteris decreta sunt, cum potestate etiam subdelegandi, ad effectum de quo agitur, alium virum in ecclesiastica dignitate constitutum ;
per praesentes subdelegamus
Excellentissimum Dominum Josephum Nogara, Archiepiscopum Utinensem, ut memoratas Litteras exequatur, cum onere mittendi intra sex menses, a die Litterarum Apostolicarum computandos, ad S. C. Consistorialem authenticum exemplar actus peractae executionis.
Datum Romae, ex Aedibus Nuntiaturae Apostolicae, die 19 martii, anno 1933.
9 F. BORGONCINI-DUCA Archiepiscopus tit. Heracleen. Nuntius Apostolicus.
C.	Serena, Auditor N. A.
JOSEPHUS NOGARA
S. METROPOLITANAE ECCLESIAE UTINENSIS ARCHIEPISCOPUS Prot. No 1983.
Visis Litteris Apostolicis »Quo Christifideles facilius«, datis die 10 februarii 1933, quibus nonullae partes territorii Dioecesium LABACENSIS et GURCENSIS ab iisdem dismembrantur et Arcbidioecesibus UTINENSI, GORITIENSI necnon Dioecesi TERGESTINAE aggregantur;
attento decreto diei 19 martii eiusdem anni, quo R. P. F. Borgoncini Duca, Archiepiscopus titularis Heracleensis, Nuntius Apostolicus in Italia, Nobis subdelegavit potestatem exequendi quae in praefatis Litteris statuta sunt;
praesenti Nostro Decreto
— a Dioecesi Gurcensi Decanatum TARVISINUM dismembramus et Archidioecesi Utinensi perpetuo attribuimus;
— item Paroeciam vulgo »FUSINE IN VALROMANA a Dioecesi Labacensi avellimus atque eidem Archidioecesi Utinensi perpetuo adiun-gimus;
— pariter a memorata Dioecesi Labacensi Decanatus IDRIA et VIPPACCO seiungimus, eosque Archidioecesi Goritiensi perpetuo incorporamus;
— tandem Decanatum POSTUMIA, hactenus ad Dioecesim Laba-censem pertinentem, Dioecesi Tergestinae perpetuo adsignamus.
Volumus etiam ut Nostrum Decretum quintuplici originali exaretur, ut ipsius exemplar tradatur Rev.mis Ordinariis Gurcensi, Labacensi, Utinensi, Goritiensi et Tergestino.
Volumus denique ut praesens Nostrum Decretum suos sortiatur canonicos effectus a media nocte diei 30 iunii huius anni, ita ut a Festo Pretiosissimi Sanguinis 1). N. J. C. praedicta territoria de tacto sint attributa Dioecesibus ipsis adsignatis.
Datum Utini, ex aedibus archiepiscopalibus, die XI mensis iunii, festo SS.mae Trinitatis, anno MCMXXX1II.
® JOSEPHUS NOGARA Archiepiscopus Utinensis.
L. 9 S.
D.	Dominicus Garlatti
Procancellarius Archiepiscopalis.
52.
Molitve za odpustke.
Odlok sv. penitenciarije o nekaterih odpustkih, ki so združeni z molitvijo šestih očenašev, zdravamarij in čast hodi.
Ne redko beremo v seznamih odpustkov: kdor moli šest očenašev, zdravamarij, čast bodi, dobi toties quoties vse odpustke sedmih rimskih bazilik, rimskih štacijonskih cerkva, porcijunkulske cerkve, svetih krajev v Jeruzalemu in cerkve sv. Jakoba v Komposteli. Malo kdaj je povedano,
kdaj in kje se ti odpustki dobe; nobena ra7.1ika se ne dela med popolnimi in nepopolnimi odpustki; izmed navadnih pogojev za odpustke ni nobeden označen, ali samo eden ali drugi.
Mnogi so se ne malo čudili, da se dovoljujejo toliki odpustki in pa tako; mislili so, da se zakladi sv. Cerkve, ki se drugače tako sveto in zvesto čuvajo in varujejo, s preveliko radodarnostjo nekako razsipljejo; učenim bogoslovcem pa je to bilo povod, da so na najrazličnejše načine razlagali listine, v katerih se baje ti odpustki naštevajo, in takisto na najrazličnejše načine pojasnjevali, kako se tako dovoljenje odpustkov ujema s prakso sv. stolice.
Obračali so se do sv. penitenciarije z vprašanjem, kaj in kako je s temi odpustki. Zato pa je sv. ponitenciarija sklenila, da se vsa stvar predloži sv. Očetu, vrhovnemu oskrbniku zakladov sv. Cerkve.
Sv. Oče je dne '20. januarja tega leta v avdijenci kardinala velikega penitencijarja odločil:
Odpustki, ki se v imenovanih seznamih naštevajo kot združeni z molitvijo šestih očenašev, zdravamarij, čast bodi, se tako-le urede: verniki, ki uživajo duhovne dobrote, označene v teh seznamih, morejo dobiti n e -popolni odpustek desetih let, kolikorkrat vsaj s skesanim srcem in pobožno molijo v namen sv. Očeta šest očenašev, zdravamarij in čast bodi; če so tako molili ves mesec, morejo dobiti popolni odpustek proti navadnim pogojem. Vsi drugi privilegi, ki so bili kdaj dani v tej stvari, prenehajo (S. Poenit., decr. 22. april. 1933, A AS 1933, 254).
Med seznami odpustkov, o katerih govori dekret sv. penitenciarije, je n. pr. seznam privilegov, ki so dovoljeni mašniikom častivcem preev. Rešnjega Telesa (Ccuifraternitas sacerdotalis adorationis SS. Sacramenti). Ti so doslej mogli dobiti odpustke rimskih štabi jonskih cerkva, svetih krajev v Jeruzalemu in cerkve sv. Jakoba v Komposteli, kolikorkrat so v cerkvi ali javni kapeli pred najsvetejširn zakramentom skesano in pobožno molili šest očenašev, zdravamarij, čast bodi (Fr. Beringer, Die Ablässe, 14. Aufl., S. 336: Der Verein der Priester-Anbeter).
Z odlokom sv. penitenciarije pa ni preklican privileg, ki ga imajo člani mnogih bratovščin, da se morejo udeležiti odpustkov rimskih štacijonskih cerkva, če v določene dni, ko je v Rimu štacijon pri tej ali oni cerkvi, obiščejo svoj bratovski oratorij ali javno cerkev.
53.
Proslava 1900 letnice Odrešenja in biserne maše nadškofa Jegliča.
KATOLIČANOM LJUBLJANSKE ŠKOFIJE!
V	letošnjem letu ves katoliški svet praznuje 1900 letnico Odrešenja človeškega rodu. Devetnajststoletnica je Kristusove smrti na križu, postavitve zakramenta sv. Rešnjega Telesa, ustanovitve sv. Cerkve, zmagovitega vstajenja Kristusovega. Zato naj bo po želji naših škofov celo leto v luči teh dogodkov. Želja škofov pa je gotovo želja vseh resničnih katoličanov. Zato bomo posebno v tem letu, v teh zbeganih, nemirnih in težkih razmerah, v svojih srcih utrdili vero v Kristusa Odrešenika sveta; bomo obnovili z v e s t o b o do Kristusa, ki med nami v zakramentu sv. Rešnjega Telesa živi; bomo s svojim življenjem, zasebnim in javnim, pričali, da ni rešitve iz teh težkih razmer kakor po obnovi Kristusovega duha pravičnosti, ljubezni in miru.
Da bi ta veliki, vzvišeni jubilej vsi katoliški Slovenci, vsi katoličani ljubljanske in lavantinske škofije tudi skupno obhajali, sta sklenila škofijska odbora Katoliške akcije v Ljubljani in v Mariboru, da se priredi za obe škofiji
v Ljubljani skupna proslava 1900 letnice Odrešenja.
Kateri primernejši čas pa bi mogli za skupno slovesnost izbrati, kakor dan, ko bo daroval svojo biserno, demantno sv. mašo nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič?
Saj je prevzvišeni g. nadškof vseh 33 let, kar je vodil ljubljansko škofijo, vedno delal z geslom: »Po Mariji k Jezusu«. Saj je bilo vse njegovo škofovsko delo, vse molitve in žrtve, vsi trudi in boji, vse njegovo nesebično delo za slovenski narod posvečeno enemu cilju, ki ga je napisal na pročelje zavoda v Št. Vidu: Kristusu, Zveličarju sveta!
Škofijska odbora Katoliške akcije v Ljubljani in Mariboru vabita zato katoličane ljubljanske in mariborske škofije, da se udeležite biserne maše prevzv. g. nadškofa dr. A. B. Jegliča. Jubilant bo daroval sv. mašo
v nedeljo 30. julija na Stadionu v Ljubljani.
Cerkveni govor bo imel ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Navzoči bodo jugoslovanski nadškofje in škofje. Popoldne isti dan bo na Stadionu velik koncert Pevske zveze, na koncu pete litanije z blagoslovom.
Katoličani! Ta prireditev naj bo mogočna manifestacija naše verske zavesti, našega katoliškega mišljenja in življenja, naše neomahljive zvestobe Kristusu in njegovi sv. Cerkvi. Naj bo ponižna in zadostilna molitev za mir med poedinci, stanovi in narodi. Naj bo izraz trdne volje delati za to, da zavlada mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem.
Nobene župnije naj ne bo, ki ne bi poslala številnih zastopnikov 30. julija v Ljubljano! Župnijski odbori, sveti KA ter vsa versko-cerkvena društva imajo nalog, da za to skrbijo. Priglasite se pri župnijskih uradih, ki bodo dobili za to natančnejša pojasnila.
Naj živi Kristus Kralj!
V	Ljubljani, dne 18. junija 1933.
Škofijski odbor K A v Ljubljani: Odvetnik dr. Miha Krek, predsednik; dr. Janez Fabijan, škofov zastopnik. — Škofijski odbor KA v Mariboru: Ravnatelj Franc Jerebič, predsednik; dr. Cukala Franc, škof. zastopnik.
Opomba.
Škofijski ordinariat naroča v zvezi z zgornjo objavo vsem dušnim pastirjem:
1. Na praznik sv. Petra in Pavla naj vernikom prebero s prižnice zgornjo objavo KA.
2. Takoj naj se posvetujejo z župnijskimi sveti in odbori KA o organizaciji udeležbe pri proslavi in o razdelitvi letakov, ki bodo v kratkem razposlani.
3. Objavijo naj vsem vernikom, da je škofijski odbor KA prosil za ugodnost polovične vožnje na železnicah.
4.	Priporoče naj romanja na Brezje in na Sv. Višarje, ki se bodo vršila v zvezi s proslavo.
V kratkem prejmejo župni uradi legitimacije, ki bodo dale udeležencem pravico dostopa k vsem slovesnostim.
V Ljubljani, dne 19. junija 1933.	f	(»regorij,
škof.
54.
Konference Sodalitatis Ss. Cordis Jesu v letu 1932.
Ljubljana (mesto): 2 konferenci. — 0 pomenu cerkvenega benefici-alnega sistema (univ. doc. dr. Alojzij Odar). — Evharistični shod za duhovnike v 1.1932 (kanonik Alojzij Stroj). — Stoletnica rojstva slovstvenega zgodovinarja prof. Josipa Marna (monsig. dr. Jožef Debevec). — Pravilnik za dodeljevanje podpor pri Duh. podp. društvu (kanonik Alojzij Strcj in ekonom Karel Gross).
Ljubljana (okolica): 10 konferenc. — Holandia docet (župnik Val. Oblak). — Razgovor o slovenskem misalu (dekan Valentin Zabret). — Vizitacijsko poročilo (dekan Valentin Zabret). — Statut Duh. podp. društva. — Verske razmere Slovencev v Italiji (dekan Valentin Zabret). — Razmere na denarnem trgu (Franc Gabrovšek). — O vestnosti (župnik Anton Tomelj). — Nedostatki pri sv. maši (župnik Janez Klemenčič). — Dušnopastirski teden v Hubertusdorf (dekan Valentin Zabret). — Cerkveno ljudsko petje. — Katehetske nagrade.
Cerknica: 6 konferenc. — Možnost čudežev (kaplan Franc Kirar).
— Samodelavnost učencev pri verouku (župnik Ivan Lovšin). —- Pokorščina, krščanska čednost (župnik Jernej Hafner). — Iz duhovnega življenja družine (kaplan Franc Kirar). — Duhovnikovo stališče napram beli kugi (župnik Viktor Švigelj). — Dr. Karel Sonnenschein (župnik Jernej Hafner).
Kamnik: 4 konference. — Skrb za matere v spovednici (župnik Janez Burnik). — Sodobno delo dušnega pastirja (župnik Janez Bešter). — Kanon 2350 (dekan Matej Rihar). — Kaj naj molijo najmanjši otroci pri sv. maši, spovedi in sv. obhajilu (župnik Peter Janc). — Marija in moška mladina (dekan Matej Rihar). — Ovire razvoja fantovskih kongregacij (župnik Janez Langerholz). — Cerkveno ljudsko petje (župnik Peter Janc).
— Nekaj daritvenih misli pri sv. maši (župnik Janez Kepec). — Skrb in sredstva za vzdrževanje cerkva in bogoslužja (dekan Matej Rihar). — Cerkvena glasba v dekaniji (župnik Franc Bernik).
Kočevje: 2 konferenci. — Bogoznanstvo in potreba tega študija pod okriljem Marije, matere resnice (župnik Jožef Erker). — Koristi in potreba ljudskega misijona (župnik Avgust Schauer). — O molitvi (dekan Ferdinand Erker). — Reorganizacija Duh. podp. društva (kaplan Franc Studen).
Kranj: a) cerkljanska skupina: 4 konference. — Dokazi o bivanju božjem (beneficiat Franc Rajčevič). — Kako ravnati z začetniki v šoli (kaplan Karel Papež). — Socialno vprašanje po »Quadragesimo anno (kaplan Andrej Šavli).
b) kranjska skupina: 8 konferenc. — Udeležba vernikov pri liturgiji (kaplan Jožef Košir). — Aktivizem naših kongregacij (vikar dr. Jožef Pogačnik). — Papež in delo za mir (kaplan Stanko Skvarča). — Naše gospodarsko delo v zmislu okrožnice >Quadragesimo anno;; (župnik Matija Škerbec). — Duhovniško posvečenje (župnik Matija Škerbec). — Katolicizem in pravoslavje ter praktične posledice v sedanjih razmerah (župnik Matija Škerbec). — Vzgoja katoliških laikov (žup. uprav. Karel Sparhakl). — Adventistični pokret (župni uprav. Karel Sparhakl). — Dušnopastirski tečaj v Hubertusdorf (župnik Anton Vovk). — Duhovnik pri Kristusu v Getzemani (župnik Anton Vovk). — Liturgični referati na dušnopastirskem tečaju v Hubertusdorf (župnik Franc Zabret). — Dušni pastir med svetom (župnik v pok. Mihael Zevnik). — Disciplina ecclesiastica in sedanje razmere (kaplan Viktor Zakrajšek).
Leskovec: 5 konferenc. — Katoliški misijoni (župnik Andr. Zupanc).
— Apostolstvo sv. Cirila in Metoda (univ. prof. dr. Franc Grivec). — Pol ure pri oltarju (župnik Janez Filipič). — Cerkveno ljudsko petje (kaplan Anton Torkar). — Proč s pesimizmom v našem zasebnem in javnem življenju (župnik Janez Filipič). — Dušno pastirstvo na Koroškem (kaplan Matej Tomazin). — Medsebojna duhovniška ljubezen (župnik Jan. Filipič).
Litija: 3 konference. — Poročilo o shodu dekanov (dekan Anton Gornik). — Kako naj uredimo božjo službo, da bo v sedanjih razmerah čim učinkovitejša? (kaplan Vital Vodušek). — Poročilo o Duh. podp. društvu (dekan Anton Gornik).
Loka: 9 konferenc. — Nekaj misli k praktični izvedbi katoliške akcije (župnik Fr. Hiti). — Moč molitve in pokore (župnik Matej Tavčar).
— Kdo kot Bog! (župnik Jos. Klopčič). — Nemški katoliški shod v Essenu in zborovanje Christ-Königtaga v Berlinu (župnik Jernej Podbevšek). — Kako naj duhovnik čuva cerkvene umetnine (kaplan Ivan Veider). — Kako krasimo cerkve (kaplan Ivan Veider). — Razna poročila (dekan Matija Mrak).
Moravče: 5 konferenc. — Duhovnikovo delovanje in pastoralni obiski (župnik Ivan Rihar). — Preureditev Duh. podp. društva (dekan Janko Cegnar). — V katerih zadevah dušnopastirskega dela je treba danes duhovniku navodila za enotno in smctreno delovanje (župnik Pavel Perko).
— Kako naj se uredi štolnina, da bo popolnoma v soglasju s škofijskimi določili (župnik Jakob Štrekelj). — Nekaj misli za dušnopastirsko delo, povzetih iz okrožnice : Quadragesimo anno« (žup. uprav. Anton Vadnjal).
Novo mesto: 6 konferenc. — Sedanja gospodarska in finančna kriza (kaplan Janko Komljanec). — Razmerje med državnim in cerkvenim zakonskim pravom (kaplan Anton Petrič). — Evgenika in Cerkev (prošt Karel Čerin). — Novi Pravilnik Duh. podp. društva (prošt Karel Čerin).
— Evharistična prireditev v Novem mestu.
Radovljica: a) mošenjska skupina: 4 konference. — Najnovejša zgodovina katoliške Cerkve (dekan Jakob Fatur). — Arski župnik Janez Vianney (župnik Franc Bleiweis). — Pastirstvo med Slovenci v Porenju (kurat Anton Hafner). — Policijska ura v radovljiškem okraju (župnik v pok. Janez Kalan). — Pravilnik Duh. podp. društva (dekan Jakob Fatur). — Praktičen in preizkušen življenjski red duhovnikov (župnik Josip Lavtižar). — Šolarji med sveto mašo (p. Henrik Damiš, 0. F. M.). — Pastoracija in cerkvene organizacije (dekan Jakob Fatur).
b) jeseniška skupina: 5 konferenc. — Krščanska Caritas Cerkve (župnik Anton Kastelic). — Cerkveno ljudsko petje (župnik Karel Čuk). — Pravilnik Duh. podp. društva (dekan Jakob Fatur). — 0 du-
hovnih vajah (župnik Franc Pečarič). — Evharistični shod na Jesenicah.
— Pastoralni razgovori. — 0 časopisju (vikar Jožef Košiček).
Ribnica: 9 konferenc. — Razlika med vzhodno in zahodno Cerkvijo (župnik Anton Mrkun). — Gospodarski položaj in sodobna družba (župnik Karel Škulj). — Priprava na kanonično vizitacijo in sv. birmo (dekan Anton Skubic). — Katoliška akcija (župni uprav. Franc Ambrožič). — Stanje katoličanstva in pravoslavja na jugu države (Ivan Sekula). — Depolitizacija pastoralnega dela (župnik Karel Škulj). — Novi pravilnik Duh. podp. društva (min. v p. dr. Franc Kulovec). — Dušni pastir in liturgija (kaplan Franc Nahtigal). — Evharistični dan za može in fante ter tabor Marijinih vrtcev (razgovor).
Semič: 8 konferenc. — Interes vernikov za življenje cerkve (župnik-vikar p. Rajner Erklavec, 0. Teut.). — Karitativno delo dušnega pastirja (župnik Matija Novak). — Pomen cerkvene liturgije (dekan p. Pavlin Bitnar, 0. Teut.). — Pomen duhovnikove osebnosti v njegovem dušno-pastirskem delovanju (prošt p. Gregorij Cerar, 0. Teut.). — Liturgično gibanje kot sredstvo proti ofenzivi brezboštva (dekan p. Pavlin Bitnar,
0.	Teut.). — 'Rast v duhovnost in otroštvo božje« (kaplan Ivan Štrus). — Popravljanje pregreškov, napravljenih pri spovedovanju (župnik Josip Gostiša). — Sodelovanje Cerkve pri reševanju socialnega vprašanja (župnik Jakob Omahna). — Katere verske resnice naj oznanja in razlaga cerkveni govornik v sedanjih časih (župnik Alojzij Peček). — Zgodovina presv. Evharistije (župnik Alojzij Peček).
Šmarije: 5 konferenc. — Poročilo o dekanskem shodu (dekan Franc Pešec). — Duhovniki med seboj in z drugimi (katehet v p. Franjo Neubauer). — Dekanijski sestanek Marijinih vrtcev (razgovor). — Kako mašujemo (beneficiat Jožef Oven). — Katolicizem v Združenih državah (ekspozit Pavel Podbregar). — Novi pravilnik Duh. podp. društva (župnik Ivan Kogovšek in min. v p. dr. Franc Kulovec).
Trebnje: 3 konference. — Poročilo o konferenci dekanov (dekan Ivan Tomažič). — Mašnikova spovedna dolžnost (kaplan Martin Starec).
— Pomen sodalnih konferenc (župnik Janko Dolenc). — Voltairjev značaj (župnik Henrik Bukowitz).
Vrhnika: 2 konferenci. — Pravilnik Duh. podp. društva (dekan Janez Kete). — 0 izpostavljanju presv. Rešnjega Telesa (župnik Anton Skubic). — Dostojnost v cerkvi, red in snažnost cerkvenih predmetov (dekan Janez Kete).
Žužemberk: 5 konferenc. — Enotni red pri službi božji (župnik Iv. Žavbi). — Katoliška akcija (vikar Jožef Košiček). — Kako rešiti kmetsko ljudstvo moralnega in gmotnega propada (min. v p. dr. Franc Kulovec).
— Razmere naših izseljencev v Loreni (Silvester Skebe). — Kako naj duhovnik socialno deluje (min. v p. dr. Franc Kulovec). — Duhovsko podporno društvo (min. v p. dr. Franc Kulovec).
55.
Izvešanje državne zastave na župniščih.
Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je z dopisom z dne
2.	maja 1933, II/2 N. 1781/1 sporočila škof. ordinariatu sledeče:
Ministrstvo notranjih poslov, odelenje za državno zaščito, sporoča s Pov. I. br. 14.225 z dne 7. aprila 1933, da je v zadevi vprašanja izvešanja
državne zastave na župniščih na državne praznike dobilo od ministrstva pravde pojasnilo, da je izvešanje državne zastave na državne praznike na župniščih na podstavi § 9. zakona o praznikih obvezno.«
To se sporoča župnim uradom v vednost in ravnanje.
56.
Duhovne vaje za duhovnike.
Skupne duhovne vaje za duhovnike bodo letos v Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano od 17. do 21. julija. Vodil jih bo dr. Franc Knavs, C. M.
Gg. duhovniki, ki se žele udeležiti teh duhovnih vaj, naj se priglasijo ali škof. ordinariatu ali naravnost vodstvu Zavoda sv. Stanislava.
57.
Taksni zakon in župni uradi.
Protojerej N. Alagič je izdal leta 1931 knjižico: »Izvod iz zakona o taksama«. V tej knjižici se nahajajo važna pojasnila:
1. Samski list je kolka prost, če ga izda župni urad drugemu župnemu uradu. Vzrok je, ker ga stranka ne more privatno porabiti. (Min. ver 17. VII. 1926, V. br. 9575. — Gen. dir. posr. davkov 25. VI. 1926.)
2. Oklicni list je kolka prost iz istega vzroka. (Gen. dir. davkov 5. V. 1927, br. 53.917.)
3. Verski prestopi. Spričevala o teh se morajo kolkovati (20-f5 Din) po T. br. 3 in 4; razen tega se mora plačati za dovoljenje prestopa, izdano po pristojnem oblastvu, še po 10, 30 ali 100 Din za takso, sorazmerno direktnemu davku do 15, 60 in nad 60 Din na leto.
4. Dovoljenje nadtutorskega oblastva mladoletnim za poroke stane 25 Din in ne 250 Din, kakor so zahtevala nekatera sodišča. Po T. br. 1 in 5. (Min. fin., odd. za davke, 15. VIII., br. 45.043.)
5. Cerkvene zabave. Po T. br. 99 taksnega zakona v zvezi s čl. 103 Pravilnika o taks. zakonu t. 29 so oproščene drž. takse (20%) vse zabave na selskih zaobljubljenih praznikih (»na zavjetima ), cerkvene slovesnosti, verske proslave, šolski koncerti, cerkvene proslave svetnikov, papežev, škofov itd.
58.
Št. 2300.
Konkurzni razpis.
Razpisuje se vsled smrti prelata Andreja Kalana izpraznjena digni-tarna prebenda prošta ljubljanskega stolnega kapitlja pri stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani, ki jo podeljuje sv. Oče.
Pravilno opremljene prošnje je nasloviti in poslati na škof. ordinariat v Ljubljani.
Nadalje se razpisujejo župnije: R o b v ribniški dekaniji, stoječa pod patronstvom graščine Turjak, Radoviča v semiški dekaniji in Ježica v dekaniji ljubljanske okolice.
Prošnje za prvo župnijo je nasloviti na patrona, za drugi dve na škof. ordinariat, kamor je poslati vse prošnje.
Rok za vse te razpise se zaključi 31. julija 1933.
V	Ljubljani, dne 13. junija 1933.
f Gregorij,
šlkof.
59.
Škofijska kronika.
Umeščen je bil dne 14. junija 1933 na župnijo Št. Rupert ondotni kaplan Peter F 1 a j n i k.
Zavod sv. Stanislava. Za profesorja na škof. klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano je bil imenovan dosedanji suplent Maks Miklavčič.
Imenovana sta bila za župna upravitelja: Janez Jonko, kaplan v Dobrepoljah, za Rob, in Franc Čemaž ar, župni upravitelj v Opatjem selu pri Gorici, za Trboje.
Upokojena sta bila: Janez Jalen, katehet na drž. osnovni šoli v Mostah pri Ljubljani, in Franc Košir, župnik na Ježici.
Konkurzni izpit so dovršili: Franc Blažič, kaplan v Trebnjem, Leopold Govekar, kaplan na Jesenicah, in p. Alfonz Klemenčič, O. Teut.
Umrla sta: Tomaž Zabukovec, župnik v Robu, dne 24. maja 1933 v starosti 62 let, in prelat Andrej Kalan, stolni prošt itd. v Ljubljani, dne 3. junija 1933 v starosti 75 let. — Naj v miru počivata!
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 19. junija 1933.
f Gregorij,
škof.
Jože Jagodic,
v. d. ravn.
Vsebina: 51. Odcepitev župnij od ljubljanske škofije. — 52. Molitve za odpustke. — 53. Proslava 1900 letnice Odrešenja in biserne maše nadškofa Jegliča. — 54. Konference Sodalitatis ss. C. J. v 1. 1932. — 55. Izvešanje državne zastave na župniščih. — 56. Duhovne vaje za duhovnike. — 57. Taksni zakon in župni uradi. — 58. Konkurzni razpis. — 59. Škofijska kronika.
Izdajatelj: Škofijski ordinariat (Ignacij Nadrah). — Odgovorni urednik: Jože Jagodic. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čec.