LISTEK. V ¦1ž fii iJauuš Golec.) Palje.J Najine o6i so se srečale; spoznal sera tiča, ki aie je pred letotn tako presneto potegnil in odfrfial iz pesti. .Judu je zdrknil pri teui pogledu bič iz roke. fejtustil se je na kolena in prosil iuoledovaje: ,,Milostni gospod! Prizanesi!" Zavest, da se laiiko maščujem po preteku enega leta, da bom izpolnil, kar sem prisegal v jezi, je mo pogladiila prijetno, kakor bi me opihaval laiien '¦etrič v poletni vročini. Nič rau nisem odpustil in prizanesel. Ukazal seru enemu izmed jezdecev, odincriti mu na l)rezimni del telesa toliko, da bora nažtel do 25. Žid se je drl kot bi mu kožo snemal. A j.TOti koncu je še samo grgraje prosjačil: ,,Samo ne ubijte me ne!" Ubil ga ni nihče, to pa je istina, da se ne bo nikfiar več norceval in šalil z avstrijskim častnikom. 3z tega doživljaja lahko uvidi vsakdo, da ni raadžarski in gališki Zid samo goljnf. ampak tndi predrznc nesramen. — Istega dne, ko roe je speljal Jud na led, pač nisera dobil v Bardiowu šampanjca. Kupil pa sem idrugegfi vina v steklenicah. da smo proslavili majorjpv križec. Y postojankah nad Belaweze smo trpeli malo. cla, godilo se nam je vojaško dobro. Ostavila sta nas dva na vojni največja sovraga: mraz in gladi. Ogrevala nas je že pomlad in za pod zob in za želodec smo dobivali dovolj. Ogreti, topli udje in poln želodec sta dve korenini vojaške srefie in zadovoljnosti. Začetkom aprila so nas zopet dvignili iz prijetnih postojank in nas poslali preko Bardiowatna holme pred gališko vasjo Plehnarka, južno od svetovno znanih Gorlic. Tukaj smo zlezli v že pripravljene strelske jarke in gotove kočure. Senčil nas je borov gozdiček, ki je bil lifino zasajen kot kak park. Pod tem gozdičem izvira voda in sicer kisla in mineralna. Slovaki so jo nazivali kvasna voda. Tako Iz tega vrelca zajeta je bila dobra in okusna, da smo jo rajši pili kakor vojno kislico (vino). Našli smo tamkaj v bližini še pet drugih kislih vrelcev, katei'ih voda je imela iz vsakega drug okus. Zgradili smo kopališfie, da smo se kopali mi in moštvo. Pozidalo bi se lahko krasno letovišče, ki bi po rajski naravni legi in zdravilni vodi nadkriljevalo vse, kar sem jih videl do sedaj. Cudno, da se za te vrelce ni zmenil nikdo že v mirnih časih. V teh postojankah so se vedli Rusi mirno. Niso nas plašili niti z artilerijo. Zaganjali so se pač tedaj na vso mofi v naše črte pri Dukli. Na našem delu fronte so imeli slabejše mo6i in malo artilerije. jNad Plehnarko se nam je godilo tako dobro, da smo se strinjali vsi: Tako bi se pa^ bojevali in branili Arstrijo, 8e treba vedno! Prepričani smo bili, da nas puste v tem rajsko lepem kraju dalje Sasa. Aprilsko vreme je ))ilo lepo in toplo, da bi bili lahko nofievali Cisto na proslem. Nage vojaštvo se je bavilo tamkaj z obdelovan- jem polja. Vsi naši konji so bili zaposleni pri deln na polju. Našim vojakom so bila ta dela v veliko zabavo in opravljali so jih vestno. Mene je odposlal major k trenu s 60 pionirji ^ da bi zgradili hlev za naših 450 konj. Dobili smo Ddl divizije desk in tramovja in lotili srao se dela. Sta* vili smo hleve v mnenju, da bomo morda še tukaj sdmovali. Med časom, ko smo gradili oni veliki hlev, pa sem imel priliko opazovati velikanske priprave knv Si orjaški ofenzivi pri Gorlicah. Prav do zadnjega (renutka ni sumil nikdo izmed nas, kaj da se pravzaprav namerava. Toliko je znal presoditi vsakdo, da z našimi, tolikoknat preredčenimi četami, stojeftimi na fronti, ne moremo napadati. Po tolikih umikili m neuspehih smo izgubili vso zavest v našo moŁu Nikdo ni verjel, da je sploh mogofte, kedaj zmagati nepremagljivega Goljata — Rusijo. O kakih novihia svežih armadah, ki so se zbirale tedaj za našo Ironto, ni snmil, ni znal povedati nikdo. Menda ni biltt nobena naših uspešnih ofenziv do zadnjih trenutkov fako tajno prikrita kakor ravno gorliška. Vozili so noč na no6 čisto nove havbice in možnarje. V vaa&O luknjo za fronto so naphali topov vseh kalibrov, jfth likor je bilo sploh mogofie. Prihajal je vlak za vlakom s samo artilerijsko municijo. Dovažalo in zlacralo se je vse ponofii. Podnevu so pa vozile prazne garniture od Tarnowa proti Cernovicam, kjer sta s* zaganjala tedaj v rusko desno krilo aaani oberstleutnant Papp in oberst Fischer. Ruski letalci so naenili in javili, da prevažamo čete iz našega levegja tojnega krila na desno, kjer so so. bili tedaj srditi J'oji za posest Bukovine in njene prestolice, Cernovi* ce. Radi tega preslepljenja so potegnili tudi Rusi svojo glavno moč od Gorlic in jo pognali proti naSemu desnemu krilu, kjer so pričakovajli naš odločilen snnek. Koneem aprila je bila že vsa naša nova artilerija v svojili postojankah. Zraven topov so bile zložcne tc-le gore same artilerijske municije. Dan na da;i so prihajali nemški častniki in generali, ogledovat si naše topniške postojanke. Izpraševal sem artileriste, kaj da naj pomenijo vse te velikanske prinrave; a so zmigavali z ramami, da jim ni znanega nič drugega, kakor točke, katere bodo začeli obstreljevati dne 2. maja zjutraj. Zazoril je nezabni 2. maj. Iz nabiii artilerijskih žrel je zagromel grom, je bruhnil ogenj proti sovraini straui, da ,je bilo atrah in groza za nas, ki smo ga videli in slišali. Bil je to prvi, velikanski, takozvani bobneči ogenj, kakor ga do 2. majnika 1. 1915 še ni poznala zgodovina. Rjovelo in bruhalo je iz vseli kalibrov. (!¦> se je kar tresla zemlja. Streljalo.se je samo štiri ure, a uspeh je bil nepri6a,kovano velikanski. Prebita je bila ruska bojna črta. V razstreljeno vrzel sta se zafgozdili dve sveži armadi: Mackensenova in nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Mi iz prvih bojnih firt smo stopili naza.j; začel se je pogon za begajočim sovražnikom s svežimi močmi, o kalerih ni slutil do tedaj nikdo. Z^udenje in veseljfi zavoljo prve zmase nad Rnsi je bilo za nas nek;i. kar se ne da zn. isati s črkami, kar se samo lahkn cb^uti tedaj, ako so doživi. Naš III. kor jo bil sedaj prost, in na razpolai>o. Uvrstil se je ves kor v ]>otne kolone in odmarSirali smo skozi dobro znane kraje. Na tem potovanju smo Soie videli, kako neusmiljeno so opuslošili ti Irdti, dnevni karpalski boji poproj lopa, mirim. skrila slovaška sela.