Stari in mladi Slovenec. SitO. O. Sito cribrum, sitoniu sejati, prosejati cribrare, hr<Jv. sijati secernere, cf. gr. nam itd.; sitije iuncus scr. si ligare; toraj silo laqueus, abd. seil. 5. I nsl. sito cribrum; a bulg. siten barut minulus, silna nirežti, sitno pismo t. j. drobno, sitna rosa, sitnice t. j. drobtinice, sitje pa scirpus, sitovje iuncus, sitina. 0. Siliniku, sitovije frutev palustris, proprie iuncus, rum. sitar moosscbnepf; silice funieulus, cf. seli. Skvoze. »S. Pišete tudi skoze, skose, skroze, skrozi, čes. skrz; skvožnja in skvažnja-nica (bramen, skvožnjat i skvažnjat foraminibus pertusus. Skvaru. O. Skvaru a) aestus, skvara, nidor, skvrada i skovrada focus, sartago, eraticula (bratpfanne); b) skvarii inquinamenUim; skvriina, skverna, skvrtinl f. macula, pollutio, scelus, -nica, - ninikii tnrpis, - nistvo (cf. skrenlstvo, skrenja scurrilitas). )S. Z iinim se vjema nsl. škvara, cinka na juhi, če& škvar laut des siedenden fettes, skvrčeti prasseln, rad. skvruk; s tem skrun adj. vilis, absurdus, skrunoba, hrov. skrunja immundities, skruniba, abominatio, o-skruniti, stsl. skvrunitinaviti polluere, depravare, skvernav-niv, skvernost - ota, -nava adulteratio, -niteli, - nodej , - slovije itd. 0. Iz skvr in skvrk sonare je tudi skvoricl sturnus; skovranici alauda, čes. skfivan; skovran-a quodam skovrati derivatur in čas. mus., nobis pendere videtur a rad. skvr, cf. bulg. skolovranec. 6. Škvorec, skorec in skvorec sturnus; skerjanec ali škerjauec alauda. 2* Skoru. 0. Skorii adj. celer, do skora, vu - na skore, skoreje celerius, skoraja slovcsa, skoro illico, cilius, skoroviuii citus, skorosti - ota celeritas, - sttnu velox, skoriti - rja_- riši feslinare, skoropisici Ta%vyQuqcg qui velociter scribit. <S. Skoro, skoraj schier, ahd. sciore, cf. ngr. *«*«; neque slav. a germanico, neque germ. a slavico derivabis! Zakaj neki ne? Skrubl. 0. Skrubeti je contristari, lugerc, skriibl f. cruciatus, aegritudu animi, niocror. cura. <S. Nsl. je zlasti — poslednjega pomtna, skerbeti sollicituna esse, skriibinii - livti sollicitus, slsl. tristis, moeslus afflictus; žnamenito je stsl. skrubitelinii affligens, in potetn prav pišetc: fortasse a skrubiti affligpre. Skubsti. O. Skub^ - eši - vellere, - bajšče sg rixantes. *S. Res imate skubanja f. ri\a, skubeži m. cvulsiu, nsl. skubača reuthaue. Skytati sg. O. Skytajq, - aješi sg vagari, skytanije. S. Neosl. skitati se de pueris <jui scbolatn negligentes vagantur; skitač serb. skitavac, oskuliti.se, ptič zapusti gnjezdo ili mlade. Skadti. 0. Inops, — telomi pusillus, — vidonii, - dinu indigens, deficiens; sk^du m., - da f. , -osti - ota-dostvo-distvodenije inopia, defectus, indigentia; skadrti minui, - diti conviciari. 8. Rad. skind C^gd), pravite; ali se ne bi dalo strinjati z nsl. škoda? Slana. 0. Kar nsl.; cf. sereni, srenu adj. albus, slota biems, - tinu dinii hibernus. 8. Slanaje nsl. pruina, mrzla rosa; sren iudi (gefrorener schnee, reif) srenj sehneekruste. S to se vjemajo slaniku - nica emporium salis; s I a t i n a palus, aqua salsa, salsugo; solilo patina, proprie salinum (Salzfass), kar po nekterib krajih solnjak, soljak, solnica (^ki je drugod žleb ali korito, kjer se posoli živini); solište, solinoje more itd, Sliijfa. 0. Služiteli - niku - nica, - žibiniku - nica, - žiniku-nica servus, famulus , s 1 u g o v a t i i služibovati servire. <S. Služiba je posebej niinisferium sacrum, liturgia, miša, rekše služiba, ciiltus; služitelj vzlasli diaconus, levita, sacerdos; službo tvoriti, služitelj biti, služiti sacra peragere. Sluti. 0. Slov% - cši nominari, clarum esse; slntije gloria, claritas, splendor; slutu in. qni audivit, ni faliimur; slytije faina, nomen; sluliti auditus, fama, auris; slubo gen. slusese lofiig ima auris pars; shtšati auscultare, - šinti - hovini adj. auditus. <S. Sluti-slujem ali slovem i nsl.; sloveti - vun; slovenjc fama; ga imam na slutu, na sumu, če le vrag ni, ga bom spazil. 0. SIovo je stsl. verbum, ralio, littera; slovo dati polliceri; slovice vocula, - vesice vocabulum, slovesije - slstvo verba, oratio, sermo, - siniku facundus; rodnoc slovešenije phjsiologia; slovoljubivii - bici phylo!ogus. <S'. Znamenit so mi zdi pomen: slyšalici qui audivit, slyšateli auditor (cf. II, 17). Sledivu. 0. Sagax (de cane); slediti investigarc, sequi, sledovanije consecutio, po - niju ordine, sledu m. vestighim, idi sledi mene , vi sledy iti sequi. $. Nsl. sled investigatio; sledi, posledi, posled, na posled tandem; slednji extremus, quisque; slelierni, sličkerni (scr. sr ire, ergo s 1-edu). Prinieri, kar sem pisal o izrazu: d a 1 j e sledi ali sledi I. j. išči dalje v III, 9. Slepati. O. Slepljij, - cši ili - paja - jcši salire, slepanije saltus miraberis Vostokovium statucre infinitivuin slepiti. <S. Iz slepati je staro- in novosl. slapu fluctus, aquae ex edito loco desilientes; nsl. woge, wasserfall; tempestas p. blisk i slap človeka lehko ubije, čc ni tu slab vapor, ki se po gorenjem Kranjskem glasi svab (Mnrko: slab Dunst, Dampf). Iz slepiti e.vcoecare naj zaznamnjam slepetipotovati coecutire, slepola - slepstvo coecitas, slepljiv excoecans; slepic in slepič ali slepec amphisbaena (Ulinilschleiclio.) Slajiti. O. I slgkii - slukii adj. ioflexus, sl^kavii - kovatii curvus. <S. Slok nsl. ali slokast macer; sloknoti se sich durch eioziehen des atherns diinn machen; slukav curvus, slukonožje poples (die Kniekehle), sklučen curvalus, inclinalus. Notabis inter s et / aliquoties k videri omissum: cf. vuslanjati et vusklanjati; sluditi et skludili; slezu rt nsl. sklez; sl^kii et nsl. sklučen (cf. Igšti VII, 61.)