Poštnina plačana v gotovini. V 30 dneh 30 številk 4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku 5 strani ob delavnikih S strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev mesečno nudi v Sloveniji samo „OkAS MAMOOA" Posamezna številka Din 1-—. Mesečna naroEnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 GLAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 St. 156 Izhaja vsak dan NARODA V Ljubljani v petek, dne 4. oktobra 1985 Današnja številka vsebuje: Znižanje uradniških plač Prva seja novega občinskega sveta v Mariboru Spremene naj se paragrafi glede odprave plodu Manevrske enote predstavljajo ves jugoslovanski narod Načrt novega zadružnega zakona Rokopisov ne vračamo LetO 1. Znlžanle ssFSdaeškiiis stisi Članek priobčujemo z veliko zakasnitvijo, ker smo ga^ morali — ne po naši krivdi odložiti. Odveč je vsako ugot a vijanje, če je bilo znižanje uradniških plač potrebno, tem po-trebneje pa je najti potov, da se posledice redukcije plač čim bolj omilijo, da bo mogel uradnik kljub vsem težavam vendarle še zadostiti svojim težkim in odgovornosti polnima nalogam. Obenem pa je seveda tudi gledati na to, če ni morda mogoče najti 'kje drugje brez zlih posledic za naše gospodarstvo, kulturo in socialno življenje nadomestitve za denar, ki je bil prihranjen z uradniškimi interesi. Eno ko drugo je v interesu države, zato pa tudi diskusija o sredstvih, kako pomagati državi in blagajni ter uradništvu. In v tem pogledu premišljamo tudi to-le: Zdi se nam, da pri nas vse preveč izdajamo za reprezentanco. Ti izdatki so zelo visoki, večinoma popolnoma neplodo-nosni in so v korist le onim poedincem, ki so deležni teh izdatkov. Revizija pokojnin je tudi poglavje zase, namreč glede upravičenosti prejemanja teh pokojnin bi bila zelo na mestu in bi najbrže dala isto vsoto, saj so se samo v m'ein letu zvišali izdatki za pokojnine za milijonov Din v primeri s proraču- Vseh 400 milijonov pa bi mogoče mogli dobiti od davčnih zaostankov, ki jih v Sloveniji skoraj ni, v vsej državi pa znatno presegajo dve milijardi. Velik dal teh davčnih zaostankov je sicer neizterljiv, a ze 10% izterjanih zaostankov bi dalo nad 20q milijonov Din. Res je, da je davčna obremenitev silno J’isoka in za srednji sloj že previsoka, ker *e uničuje eksistenco davkoplačevalcev, ^ođa imamo v državi tudi podjetja ko Bor, D'e p če, Bata, Našice, razne sladkorne tvornice, Dalmatienne itd., ki služijo ogromne zneske in ki skoraj ne plačujejo davkov. bi bila ta podjetja deležna iste davčne Prakse, pa bi davčna uprava prav gotovo dobila iz teh podjetij svojih 100 milijonov dinarjev več davka. j Če pa k temu prištejemo še večje dohodke, ki bi jih morali dobiti od državnih j'o d ni ko v in gozdov, potem je jasno, da bi jmelj. fjnih 400 milijonov, zaradi katerih prišlo sedaj do redukcij uradniških plač. Samo en drastičen primer, kakšno je gospodarstvo v državnih podjetjih. Dočim h«a Poljska, ki tudi ni na glasu kot drža-P3 z najboljšim gospodarstvom, od kubika jpsa tudi v najbolj neugodnem letu 28-53 dinarjev čistega dobička, je dosegla naša država le 0-76 Din. In če bi bila v državnih premogovnikih vsaj primeroma tak-uprava ko v onih TPD, bi ti donašali *eP dobiček, ne pa le izgubo, kakor se to ?6iansko godi. In vrhu vsega uživajo drevni premogovniki še vse mogoče ugodnosti. , Mi smo prepričani, da merodajni krogi ieh dejstev niso prezrli in imajo za bodočnost pripravljen načrt, da te nesoglas-lQsti izravnajo. v kljub temu pa moramo pribiti še ne-jšaj. V državnem interesu je. da se reduk-cim bolj ublažijo, kajti nobenega dvo-^4 ni, da redukcije uradniških plač ne pflrejo zvišati kvalitete državne uprave, t redvsem se nam zdi, da bi bilo treba uredbo reducirati na način, da bi ne ej!, v.uko močno prizadet državni nradnik-PMnski oče s kopico otrok. v,j je že bila redukcija plač neodložlji-hj, državna nujnost, potem mislimo, da bi ga0 ireba. da vlada na drug način poma-tm UradmŠtvu, da ne bo redukcije obču-l'• tei meri. *a del uradniških izdatkov pa gre doj/'Snovanje. Običajno ena tretjina vseh 'U'hip °v’ a dostikrat tudi polovica. Po-vseh najemnin bi morala avloma-Vsp;( Mediti redukciji uradniških plač «er i Usjeinnin. ne !e uradniških, ker si- O) ns-f,.!; _ JÜ •! . . J • Siiaili tesiliiireli abesinska mesta §t&§immsk§ poslanik le zapustil Addis Abeba _ V.fj V usbsli uradniki brez stanovanj. Cl^Uii/r id' zahteva vlada z reduk- Vsa^ nn-afi °d "radništva, pa bi bilo na kje S(.j]('ln netrebno dati jim vsaj prizna ^utove,^08^; Če se mora uradnik odreči odstotku svojih prejemkov, Ženeva, 3. oktobra. w. Danes so se začele. dejanske sovražnosti v Abesiniji. Italijani bombardirajo Aduo. Bombardirali so tudi že druge kraje v Abesiniji, med njimi Orada in Adigrata. Med prebivalstvom je mnogo žrtev. Poročajo tudi o bitki, ki se je razvila v Ogadenu. Abesinski cesar je spročil Društvu narodov, da Italijani obstreljujejo Adigrat severovzhodno od Adue in da se vrše boji v pokrajini Ogaden. Ženeva, 3. oktobra. w. Malone istočasno s protestom abesinskega cesarja je DN prejelo obvestilo italijanske vlade, da je zaradi splošne mobilizacije v Abesiniji morala pozvati glavnega poveljnika italijanskih sil v Vzhodni Afriki, naj izda vse potrebne varnostne ukrepe proti morebitnemu napadu s strani Abesinije. Med te ukrepe lahko spada tudi zasedba važnih strateških položajev na abesinskem ozemlju. Za popoldne je napovedana seja odbora trinajstih. London, 3. oktobra, n. Potrjujejo se poročila o bombardiranju Adue in Adigrata. Reuter poroča iz Ženeve o noti abesinske vlade, ki protestira proti bombardiranju. Nota opozarja na številne človeške žrtve in na ogromno gmotno škodo, povzročeno po bombardiranju teh krajev z letali. Bom-bardma še traja. V pokrajini Ogaden se je razvila velika bitka. Addis-Abeba, 3. oktobra. AA. Splošno mobilizacijo so uradno razglasili danes ob 11. Dvorni maršal je svečano prebral naredbo o mobilizaciji Addis-Abeba,' 3. oktobra. AA. Cesarsko naredbo o splošni mobilizaciji so svečano razglasili danes ob 11 dopoldne v veliki kronski dvorani v starem dvorcu. Dekret o mobilizaciji je prebral dvomi maršal. Mobilizacijski proglas Addis-Abeba, 3. oktobra. AA. Proglas o splošni mobilizaciji pravi med drugim: Italija je v drugo kršila naš teritorij. Časi so težki in vsi moramo biti na braniku svoje države in pripravljeni z orožjem braniti svojo domovino. Vojaki, poslušajte svoje voditelje, ker morate pregnati napadalca. Vsa javnost je za nas in za našo pravično stvar. Bog je. z nami! Vse bomo dali za cesarja in domovino. tem naj imajo vsaj to zavest, da je njegova služba stalna. Prepričani smo, da se vlada ni z lahkim srcem odločila za redukcije uradniških plač. Prepričani smo tudi, da hoče uradništvu pomagati, kolikor te more, zato pa tudi upamo, da bo naše predloge upoštevala in uradništvu njegove sedanje in silno hude žrtve čim bolj olajšala, Obenem pa tudi sama dala zgovoren vzgled največjega varčevanja v vseh državnih izdatkih. Addis-Abeba, 3. oktobra. AA. Italijanski poslanik bo jutri zapustil Addis-Abebo in odpotoval v Džibuti. Pričakovati je, da bodo Italijani jutri začeli napade na vseh frontah. Prav tako je pričakovati, da bodo obstreljevali Addis-Abebo iz zraka. 1,100.000 oboroženih Abesincev za fronto Addis-Abeba, 3. oktobra. AA. Splošna mobilizacija abesinske vojske je zajela 1,100.000 mož. Severni vojski poveljuje ras Tasa; njegov glavni štab je v Gondarju. Njegova vojska šteje četrt milijona mož. Na fronti vzhodno od reke Take je zbrana vojska 200.oOO mož pod poveljstvom rasa Se-juma. Njemu se bo pridružil tudi guverner pokrajine Makale s 150.000 vojaki. ■ Tudi vojni minister ras Mulugeta bo poveljeval neki armadi. Mobilizacija se vrši v vsej naglici. Vojska 150.000 mož, ki ji poveljuje Mamel Separij, je že odšla na fronto. Addis-Abeba, 3. oktobra, AA. V pokrajini iiurar se zbirajo čete. Govore, da je tamkaj zbranih že 50.000 vojakov. Na cesti med pristaniščem Zejio Džidžijem prevažajo velike količine orožja in municije. Poučeni krogi trde, da so iz Anglije in češkoslovaške prispele velike količine vojnega materijala, ki ga je naročila Abesinijä. Več kot 100 tujih novinarjev v Addis-Abebi Addis-Abeba, 3. oktobra. AA. Tu je zdaj zbranih že več ko 100 tujih novinarjev, dopisnikov agencij in poročevalcev svetovnih listov. Mir ¥ Brnom za mak® testo! ženeva, 3. oktobra. w. Danes se sestane odbor trinajstorice, ki bo med drugim razpravljal tudi o poročilu strokovnjakov glede nevtralnih opazovalcev, ki naj bi v smislu abesinskih predlogov v italijansko-abesinskem obmejnem ozemlju konkretno ugotovili, kdo prvi napade nasprotnika. Vprašanje opazovalcev Po angleškem mnenju je potrebno, da se opazovalci takoj odpošljejo v ozemlje, na katerem so po zatrjevanju abesinske vlade Italijani že pričeli prodirati. Angleški krogi v Ženevi zatrjujejo, da se tudi po informacijah iz drugih virov koncentrira italijanska vojska na omenjenem ozemlju. S pomočjo letal je z bližnje obale francoske Somalije prav lahko ugotoviti stvarno stanje na meji, ki v ostalem ni točno določena, nego samo teoretična. Obmejno ozemlje francoske Somalije je bilo po rimskem sporazumu z dne 7. januarja t. 1. sicer prepuščeno Italijanom, vendar se nova meja še ni določila. Italijanska vojska medtem prodira v Abesinijo baš ob severni meji francoske Somalije, Prav zaradi nedoločenega pravnega položaja na tromeji pa zdaj še ni mogoče povsem jasno ugotoviti, ali so Italijani dejansko udrli že na suverena abesinska tla. Zato so mnenja, da je kompromis za mirno ureditev spora še vedno mogoč. Italija še vedno lahko trdi, da je nastalo neko nesporazumljenje in da še ni zasedla niti ene pedi abesinskega ozemlja. Potrebna pa bi bila izmenjava misli z italijansko vlado, da se ugotovi, ali je italijanska vojska dejansko že napadla Afce-sinijo. Sankcije in interesi članic DN Merodajni krogi izjavljajo, da se bodo morale prisilne odredbe v svrho omejitve vojnih zapletljajev na Vzhodno Afriko izdajati postopoma. Nadejajo se, da bo mogoče že s prvimi jačjimi sankcijskimi odredbami doseči nek uspeh. Kar se tiče popolne prekinitve trgovinskih in finančnih odnošajev z Italijo, kakor jih določa prva točka 15. člena pakta DN, so angleški krogi mnenja, da se morajo o njej sporazumeti najprej vse članice DN, ker bi imela vsekakor iz- redno hude posledice in bi mnogo škodovala tudi onim državam, ki bi izvajale sankcije. Kaj, če nas dogodki prehite? ... Tu se zdaj v vseh krogih sprašujejo, kaj se bo zgodilo, če nastane v Vzhodni Afriki vojna, še preden bodo objavljeni sklepi sveta .DN. Prevladuje mnenje, da bosta v takem primeru takoj sklicana svet in skupščina DN, ki bosta morala odločiti, ali so bile prekršene določbe 12. člena pakta v zvezi s členom 16. Po določbah 12. člena se smatra, da članica, ki neizzvano napade kako drugo članico, pravno izvrši napad na vse ostale članice DN. Vprašanje pa je, če bodo posamezne delegacije v Ženevi pristale na tako tolmačenje vojne v Vzhodni Afriki in se taka izrazile za kolektivno akcijo proti napadalcu. Vsekakor bo svet medtem zaključil svoje postopanje o členu 15. in bi lahko njegovo poročilo služilo kot osnova za stališče, ki ga bo morala zavzeti skupščina Društva narodov. Samo v Afriki? Neprestani diplomatski razgovori glede italijansko-abesinskega spora, ki se vršijo med Parizom, Londonom in Rimom že dva dni, so omogočili nekak sporazum glede gotovih važnih točk, ki se nanašajo na ta spor. V zelo povoljni atmosferi je včeraj potekal sestanek Lavala z italijanskim poslanikom, ki mu je ponovno zagotovil, da Italija nima nikakih skritih namer glede Evrope, kakor je to v svojem včerajšnjem govoru rimskim črnim srajcam poudaril tudi sam Mussolini. Svoje vojaške operacije bo Italija omejila izključno le na Abesini-jo. Tudi v Sredozems ' m bazenu se bo le branila. Samo izvajanje sankcij jo lahko prisili, da si z orožjem krči pot do cilja. Wemmstska Napoved za jutri: Jasni se po vsej kraljevini, a ne za dolgo. Zopet se bo pooblačilo in bo dež v teku štiriindvajsetih ur. Temperatura se bo zvišala. Dunaj: Milo vreme. Jasno bo še nekaj dni. Stran 2 Politični utrinki Prva sela stotega občinskega sveta v Mariboru (Prosto po »Die Grüne Post«) Sestanek Združene opozicije v Zagrebu »Politika« priobčuje o današnjem sestanku Združene opozicije v Zagrebu razgovor svojega poročevalca z nekaterimi vidnejšimi beograjskimi predstavniki Združene opozicije. Med drugim so ti predstavniki izjavili tudi to-le: V vodstvu beograjskega dela Združene opozicije povdarjajo, da je že za časa majskih volitev bila postavljena teza o skupni politični ideologiji sporazuma, med Srbi in Hrvati. Posebno ti krogi povdarjajo potrebo po srbsko-hrvat-ski solidarnosti. Linija za nadaljnje sodelovanje članov Združene opozicije je bila ustaljena z resolucijo z dne 30. maja, ki med drugim pravi: »Združena opozicija bo nadaljevala s skupnim delom do končne zmage, ker je uverjena, da se vsa politična, gospodarska in socialna vprašanja lahko rešijo samo v svobodi in samo v sporazumu Srbov, Hrvatov in Slovencev. V vrstah beograjskega dela Združene opozicije niso istega mnenja, da je vprašanje sporazuma Srbov in Hrvatov ali kakor se običajno pravi, rešitev hrvatskega vprašanja, vprašanje ene stranke ali koalicije strank. Vprašanje je nujno, zamotano in težko, tako da bi za njegovo rešitev bila potrebna splošna soglasnost, prava nacionalna koncentracija. V tem vprašanju opozicija sebi ne prisoja nikakega monopola. Opozicionalci povdarjajo, da je hrvatsko vprašanje stvar uvidevnosti na srbijanski strani in da imajo v tem važnem vprašanju Srbi iniciativo v rokah. 26 m 40 prfc V petek bo pred mariborskim okrožnim sodiščem senzacionalna razprava proti 26 obtožencem, ki so leta 1933. napadli marksistične delavce, ko so zborovali v znani Acbtigovi gostilni na Teznem, in nekatere med njimi tudi občutno poškodovali. Za razpravo, na kateri bo zaslišanih 40 prič, vlada v Mariboru veliko zanimanje. Mati in hei izginili Hišni posestnik Mirko Farič v Levstikovi ulici v Mariboru je prijavil policiji, da že nekaj dni pogreša najemnico 451etno Jero Sobo, ki je s svojo 21etno hčerko izginila neznanokanu Pred dnevi se je vrnil iz kaznilnice njen mož Justin in sta se z Jero večkrat prepirala. Ni izključeno, da je šla Jera Soba s svojo hčerko v prostovoljno smrt. fra^lcna smrt ošmka Maribor, 3. oktobra. Pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah se je pripetila včeraj zjutraj tragična nesreča, ki je zahtevala za žrtev 21etno posestnikovo hčerko Magdaleno Ferlaudovo. Zgodaj zjutraj je šla njena mati v hlev molst krave, na mizi pa je pustila gorečo svetilko. Medtem se je zbudila njena hčerka Magdalena in se povzpela na mizo ter prevrnila petrolejko. Pri tem se je petrolejka razbila in petrolej se je hipoma vnel ter je bila mala Magdalena kmalu vsa v plamenih. Ko je prihitela mati, je bil otrok že v nezavesti. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrl. ^elik pcižar srecls Maribor, 3. oktobra. Hanes ob 15. uri je po Mariboru zadonel požarni rog in mariborski gasilci so bili obveščeni, da gori kemična tovarna Reich na Teznem. Takoj so se podali na lice mesta in našli leseno barako, v kateri je bil velik kotel za topljenje v plamenih. Ogenj so pogasili s posebnim preparatom. Požar je povzročila goreča smola, ki je brizgnila iz kotla na lesene dele barake, škoda znaša 10.000 Din. Za nia-riborskimi gasilci so prihiteli še gasilci iz otu-denca in Pobrežja. Maribor, 3. oktobra. Nocoj ob 18. uri je bila v mestni posvetovalnici prva seja novega mariborskega občinskega sveta. Razen nekaterih imenovanih odbornikov so bili navzoči vsi. Seji je predsedoval novo imenovani župan dr. Juvan, bansko upravo pa je zastopal podnačelnik g. Modrijan. Najprej je bila svečana zaprisega župana in podžupana in vseh občinskih odbornikov. Nova mestna uprava je prisegla zvestobo kralju in domovini in se obvezala, da bo spoštovala obstoječe zakone in varovala samoupravne interese. Kralju Petru II. je bila ob vzklikanju poslana udanostna brzojavka. Zvesto po zakonu Nato je gospod župan dr. Juvan imel nastopni govor, v katerem je med drugim dejal, da bo novi občinski svet vodil, pri vsem delu zvesto po zakonu, ki ga bo vedno in povsod spoštoval. V svojem poslovanju bo novi občinski odbor postopal v smislu deklaracije kraljevske vlade, ki jo je narod z velikim veseljem pozdravil, ker je prinesla svobodo in enakopravnost državljanov pred zakonom ter nam je slovesno obljubil, da bo vodil državno in samoupravno upravo v redu in zakonito ter privedel skorajšnje svobodne in tajne volitve (živahno ploskanje). To vlado narod zaupno pozdravlja, posebno pa pozdravlja občinski svet mariborski ministrskega predsednika g. dr. Stojadinovića, kakor tudi voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca, ki ga slovenski narod ljubi in spoštuje (ploskanje). Pozdravne brzojavke so bile odposlane dr. Sto-jadinoviću, dl-. Korošcu in dr. Natlačenu. Predsednik občine je nato nadaljeval: Beda do viška Na čelo mestne uprave je prišel občinski odbor v težkih časih. Mnogo dolgov ne bomo delali, ne bomo pa niti zmanjšali izdatkov za socialno skrbstvo, ker je Maribor izrazito industrijsko mesto, kjer je prišla beda do viška. Zlasti bo treba najti sredstva in kritje za pomožno akcijo. To je prva naloga. Treba bo izdatke pač skrčiti drugje. V enaki meri kakor dosedaj bo občina tudi nadalje podpirala vse socialne institucije. Ne sme biti strankarskega sovraštva Skrb občine bo tudi, da se znižajo najemnine in upamo, da bomo v tem pogledu našli popolno razumevanje pri hišnih posestnikih. Mestna občina je pretežno gospodarska korporacija, zato je vsako strankarstvo izključeno. Delati hočemo za blagor občine in prt tem ne sme biti nobenega strankarskega in medsebojnega sovraštva, voditi nas mora samo blagor občine in občanov. Govor župana je občinski svet vzel z živahnim pritrjevanjem na znanje. Sledilo je imenovanje overovatelja zapisnika m sta bila imenovana ravnatelj Hrastelj in šolski upravitelj Grčar. Izjava občinskega svetnika Grčarja Nato je podal v imenu svojih socialističnih somišljenikov občinski svetnik Grčar naslednjo izjavo: Imenovan za občinskega svetnika, ne da bi bil za to vprašan, izjavljam, da imenovanje sicer sprejmem, pri tem pa poudarjam tole stališče: 1.) da bi morala biti občinska uprava izvoljena, ker samo izvoljeni forum mora predstavljati res voljo občanov, 2.) ako smo imenovanje sprejeli, smo ga sprejeli samo z namenom, da sodelujemo pri likvidaciji nedemokratičnega stanja, ter zahtevamo, da se čim hitreje izvedejo volitve na podlagi splošne, enake, tajne in proporcionalne volilne pravice. Zato je treba tudi v tem smislu takoj spremeniti zakon o mestnih občinah, in sicer a) da kraljevska vlada čimprej popravi zakon o mestnih občinah v tem smislu, da uvede splošno, enako in tajno volilno pravico ter dodelitev vseh mandatov po načelu proporca; b) da takoj potem razpiše svobodne volitve v mestne občine. 3.) Nikakor ne bi mogli sodelovati v mestnem občinskem svetu, če bi imelo to imenovanje uprave trajni značaj. 4.) Pridržujemo si za to svobodno odločevanje v vseh vprašanjih in nas bodo pri tem vodili izključno samo interesi delovnih slojev naše občine. . Odbori Nato so bili izvoljeni odbori, kakor sledi: 1. v pravni odsek: dr. Miler Ferdo, dr. Ko-vačec Janko, Leskovar Josip, dr. Sušnik^ Franjo, Wur singer Ivan, Petean Josip, Stade j Jože, Hrastelj Franc; Meglič Otmar, Ozvadič Ignacij, Pogačnik Bogdan; 2. socialno politični odsek: Aljančič Lambert, Jahn Ignac, Ko-res Martin, Kotnik Anton, Grčar Viktor, dr. Pihler Janko, prof. Prijatelj Ivan, Remih Franc, dr. Sušnik Franc, Veronek Franjo Žitnih Miro; 3. v gradbeni odsek: Stabej Jože, Žebot Franjo, Aljančič Lambert, Dracar Oskar, Ošlak Josip, inž. Jelenc Jože, Munda Alojzij, Potočnik Ferdo, Sojić Ivan, Šprager Alojzij, Sluga Ivan, Žitnik Miro in Jemec Ivan; 4. v finančni odsek: Pušenjak Vlado, Gnilšek Franc, Hrastelj Franc, Hohnjec Franc, doktor Kovčec Janko, Meglič Otmar, dr. Miler Ferdo, Grčar Viktor, Ozvatič Ignac, Pogačnik Bogdan, prof. Prijatelj Ivan, Sabothv Henrik, Stabej Jožef, Žebot Franjo in Žitnik Miro; 5. v obrtni odsek: Žebot Franjo, Benedičič Anton, Feuertag Anton, Hohnjec Franc, Jemec Ivan, Munda Alojzij, , Potočnik Ferdo, Grčar Viktor, Sojić Ivan, šprager _ Alojzij in Sluga Ivan. Mestna podjetja: Izvoljeni so bili v ravnateljstvo: Hrastelj Franc, Dracar Oskar, dr. Miler Ferdo in Stabej Jože; v upravni svet: dr. Juvan Alojzij kot načelnik, Žebot Franjo kot podnačelnik in kot svetniki: dr. Miler Ferdo, Medič Otmar, Hutter Ivan, Prijatelj Ivan, Gnilšek Fran, Stabej Jože, Sabothy Henrik, Pušenjak Vlado; v nadzorni svet: Grčar Viktor, Pogačnik Bogdan, dr. Kovačec Janko in Leskovar Josip. Po izvolitvi odbora je mestni načelnik zaključil sejo. Posiw davčnim ^avazaficeiti Beograd, 3. oktobra. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je na podlagi člena 105 zakona o neposrednih davkih opozoril davčne uprave, da pozovejo s splošnim javnim pozi-vgg davčne obvezance hisnonajemninskega davka, tudi liste, ki so v krajih, ki se smatrajo za letovišča, da morajo predložiti davčne prijave za leto 1936. v času od 16. oktobra do 14. novembra 1935. Javni poziv za predložitev davčnih prijav bo razglašen posebej v vsaki občini z razobešenjem pismenega oglasa na občinskem poslopju, v krajevnih listih ah na drugačen način, ki je v navadi. Ti pozivi bodo razglašeni tako, kakor je urejeno z okrožnico bivšega generalnega ravnateljstva za davke jz teta 1928., to je. da se ima prijaviti letna najemnina (brutto) po stanju v času objave poziva za predložitev davčnih prijav, za poslopja, ki se izdajajo v najem samo v sezoni, pa sezonska najemnina. Glede urejanja davčnih prijav in rokov, v katerih se ima ta stvar opraviti, bodo davčne uprave takole ravnale: Redne davčne prijave se imajo predložiti od 16. oktobra do 14. novembra t. 1. Občine jih bodo takoj po prejemu zapisale v poseben zapisek in bodo 14. novembra ob 18. ta zapisek zaključile. Glede na določbo čl. 4. zakona o neposrednih davkih se bo sprejemanje prijav podaljšalo tudi po tem roku Jo 29. novembra. Ta «lan bodo občine zapisek ponovno zaključile in ga poslale davčni upravi s poročilom, kdaj je bil poziv za predložitev prijav objavljen, kdaj so zapisek zaključile in kateri davčni obvezane! niso predložili prijave. Do vštetega 6. decembra bodo davčne uprave uredile davčne prijave po občinah in sestavite za vsako občino seznam davčnih obvezancev, ki niso poslali davčne prijave. v Po tem seznamu bodo pozvale davčne ob -zance individualno, da predlože prijavo v roku 8 dni, to je do 18. decembra t. L Za prijave, predložene v te mroku, bodo občine sestavile seznam, ki ga bodo 18. decembra poslale davčni upravi. , Proučitev in pregled davčnih prijav s formalne in materialne strani se ima brezpogojno izvršiti v manjših davčnih upravah najkasneje do 5. januarja 1936., odmera davka se ima pa v celoti dokončati v teh upravah najkasneje do 16. februarja 1936. V navodilu, ki ga je davčni oddelek finančnega ministrstva poslal davčnim upravam, opozarja posebej davčne organe, kako se pravilno vrši parifikacija pri objektih. Če se ocena dohodkov vrši s parifikacijo, se ima objekt primerjati z objektom, sličnim tistemu, za katerega se vrši parifikacija. Pri tem je treba vpoštevati vse momente, ki vplivajo na višino dohodkov, kakor lega poslopja proti središču, ali poslopje stoji na prometnem kram. ali je novo poslopje, ali stoii kje od rok, ali ima kakšno udobstvo itd. Primerjava se mora vršiti s posloTmn v istem kraju v enakih, ali sličnih okoliščinah, olede oddaje v najem Samo no sebi se razume, da se bodo nnmer-j.,!i podatki pred vsem za hiše, glede katerih inisliio davčni organi, da prijavljena najemnina ne ustreza istim ali sličnim stanovanjem v. isti hiši. za katero je nrijavliena naiemnina ustrezajoča. Šele tedai. če takšnega stanovanja v isti hiši ne lii bdo. bodo primerjani z drugimi podobnimi najbližji mi objekti. Združena opozicija bo povedala, kaj hoče Zagreb, 3. oktobra b. Danes sta prispela v Zagreb narodna poslanca bivše demokratske in zemljoradniške stranke g. Božidar \ lajič m dr. Milan Gavrilovič, ki bosta v imenu omenjenih strank prisostvovala konferenci predstavnikov delovnega odbora združene opozicije. Ja konferenca je že začela danes v Kupincu na posestvu dr. Vladimirja Mačka. V Zagrebu sta se sestala dr. Gavrilović in Božidar Vlajić s predstavniki bivše brv. sel stranke in s- predstavnikom bivše sam. demokr. stranke g. Vilder-jem in so se vsi skupaj z avtomobilom odpeljali na posestvo dr. Mačka Danes dopoldne je bila prva seja. Kakor smo izvedeli, bo trajala ta konferenca delovnega odbora združene opozicije dva do tri dni. Ob tej priliki se bodo določile glavne smernice za skupen program združene opozicije na političnem, ekonoinsnen» in socialnem polju. V splošnih potezah se bo pretresal tudi sedanji politični položaj. Ob koncu se bodo la vprašanja tudi konkretno formulirala. Formulirani rezultati teh političnih razgovorov bodo predloženi šefom bivših strank v združeni opoziciji, potem pa se bo prešlo na skupno delo za skupno akcijo strank združene opozicije. Predstavniki opozicije se posvetujejo Beograd. 3. oktobra b. Dr. Dragoljub Jovanovič. eilen predstavnikov združene opos«eue, ie sestal z voditeljem bivše zeiBljoradniske stranke g. Joco Jovanovičem Ob tej priliki je g. Jovanovič referira! Joči Jovanoviču o del kongresa Saveva srbskih zendjoradniških zadrug, ki so ga imeli zemljoradnik! nedavno v Zaječaru. Imenovanja Beograd, 3. oktobra b Za viš. kodnega pristava v 7. skup. in šefa gozdne uprave v Sanskem mostu je postavljen inž. Stanko Konjar, viš. gozdni pristav in šef gozdne uprave v Tre-binju. — Postavljen je za generalnega direktorja drž. železnic v 2. skup. 2. stopnje inž. Dimitrije Na n mo vič. dosedanji direktor drž. železnic kongresa Saveza srbskih zemljoradniških za-direktorja drž. železnic v Beogradu v 3. nolož. skup. 1. stopnje je postavljen Nikola Djnrič. referent ministrstva prometa Za upravnika pomorske rečne plovbe je postavljen inž. Aleksander Petrovič. Uredba o volitvah svetovalcev zbornic Beograd, 3. oktobra. AA. Na podlagi el. 22. uredbe o volitvah svetovalcev zbornic je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo pojasnilo, po katerem morajo člani upravnih in nadzornih odborov strokovnih organizacij poprej podati ostavko na ta mesta, če mislijo kandidirati na bližajočih se volitvah za svetovalce v zbornice. Promet tuUev v Jugoslaviji Beograd, 3. oktobra. AA. Po podatkih tuj-sko-prometnih ustanov je bilo od 1 januarja do 1. avgusta t. L pri nas 560.842 obiskovalcev z 2,631.617 prenočevanj. (Lani v istem razdobju 534.181 in 2,247.383.) V statistiki obiskovalcev iz tujih držav zavzema prvo mesto ČSR z 38.329, nato Avstrija (33.160), Nemčija. (13.750). Francija (6108), Italija (6104), Madžarska (5786) in druge države. V prvih sedmih mesecih t. L je promet tujcev narasel v primeri z istim razdobjem lanskega leta za 26.661, število prenočevanj pa za 184.234. V to statistiko pridejo tudi domači izletniki; njih število znaša 430.592 z 1,892.467 prenočevanji. Krni ie smatrate retine orelemke uookoßensev Beograd. 3. oktobra. AA. Finančni minister je izdal tole navodilo: Pod rednimi prejemki uslužbenih upokojencev se po prvem odstavku člena 9 uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev erf 17. septembra 1935. imajo smatrati ne samo njihovi pokojninski prejemki, temveč tudi njihova nagrada, ki se jim izplačuje kot kon-tr aktualnim uradnikom, honorarnim name-ščencem ali dnevničarjem. Zato se nagrada, ki jo imajo zaposleni upokojenci kot^ kontrak-tualni uradniki, honorarni nameščenci ali dnevničarji po določbah 10. poglavja uradniškega zakona, zniža po členu 8 m ne po prvem odstavku člena 19 uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev od 17. septembra 1935. Bolgarskega kratia in vlado so hoteli s silo odstraniti Sofija, 3. oktobra. AA. Vzlic veliki publiciteti. lii jo je bolgarska vlada dala odkritju zarote. je javnost sprejela uradno poročilo dokaj hladno in rezervirano. Posebno naglašajo v nekaterih političnih krogih in v krogih tujih novinarjev, da so izjave posameznih ministrov glede zarotniškega naq™%SÄmeistrski svet ponovno zasedal od rd^pClnočLr Razpravljali so o ukrepih proti zarotnikom. Novinarjem so spo-ročUi da bo vlada v obširnem komunikeju naknadno objavila podrobnosti o zaroti. Snoči so spet aretirali precej častnikov, iih degradirali in zaprli. Kakor znano, je vfada izdala naredbo, da po desetih zvečer nihče ne sme v Sofiji na ulico brez posebnega policijskega dovoljenja. Ponoči se je vojaštvo vrnilo v vojašnice in bilo tam v pripravljenosti. PoiiUean so križarile samo konjeniške orožniške patrulje. Snoči precej pozno je izšel uradni seznam aretiranih civilistov, ki so zapleteni zaroto. Včeraj popoldne so tud) aretirali bivšega predsednika vlade Kimona Georg icva ki se ie peljal z vlakom v Burgas. . J Vsi bolgarski listi ostro napadajo bivši režim Kimona Georgijeva m cm it el je ki so vodili politiko 19. maja, m jim očita, da so oni krivi nereda na Bolgarskem. Ravnatelj sofijske policije polkovnik Ba-kaldžije je dal izjavo, v kateri pravi med drugim: Kakor pravi že deklaracija vlade? je v zvezi z zaroto v Sofiji prišel v presto' lico tudi Kosta Todorov. Snoči so se zel prizadevali, da ga izslede, pa ga niso mog' li. Kosta Todorov je bil v zvezi z Georg jevim in drugimi svojimi prijatelji. Po informacijah iz poučenih krogov 3 bil cilj zarote odstranitev kralja Borisa vlade. Akcija bi se izvedla snoci m se čela z atentati na trgu Aleksandra Ne^ skega. To bi bil. signal za pobuno ga. To bi bil Signal za, yuuuun. r so da se bo akcija zanesljivo posrečila. bi bih takrat nekateri oddelki sofijske ga1 nizije brez orožja. Danes dopoldne ob 11 se je vršila ce kvena svečanost za obletnico vladanja * lia Borisa in za proslavo praznika neoa nosti. Po vsej Sofiji je nalepljen Pr°° ie vlade. Tudi zveza rezervnih častniKu ^ izdala proglas, ki poziva prebivalstvo, «^ zgrne okoli svojega vrhovnega ,v0" elli. kralja Borisa in nastopi proti izdaj Ktäsrnres zadravmkov ¥ Beogradu Spremene naj se paragrafi glede --- ******* Tudi rasno-biološki, duševno-higi- OO W3WG f&BOQ M ienski #fs smiajnp-gospodarski raz-____‘—I' r„ logi naš odločalo Po releratih o polrebi zakonitega priznanja socialne indikacije za odpravo plodu, so zdravniki na kongresu v Beogradu razpravljali o naših bolnišnicah. Dr. Župič je govoril o bolničarjih m ugotovil, da so beraško plačani za svoje naporno m odgovorno delo in da je treba takoj urediti njih gmotno stanje. . Dr Miloš Popovič je govoril o higiensko-vzgojui vlogi bolnišnice. Naše bolnišnice bi morate biti vzori za higieno, kar pa ne morejo biti, ker za to nimajo sredstev. Najoačno je, da je za zavode za preventivno medicino na razpolago več sredstev, kakor za bolnišnice. Vse naše bolnišnice bi morale biti idealno urejene. Dr. Stefanovič je poročal o delu komisije za spremembo in dopolnitev zakona o bolnišnicah. Za predlog, katerega so zdravniki sprejeli na Bledu, se niso navdušili zdravniki v bolnišnicah in v sporazumu s temi so izdelali nov načrt, ki je zdaj v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Dr. Vladimir Bazala iz Zagreba je povdaril potrebo po reorganizaciji bolnišnic, s katerimi nikjer v državi niso zadovoljni, ker so premajhne, nemoderno urejene in nimajo denarja za vzdrževanje. V Sloveniji odslove 60u/o neozdrav-1 jenih bolnikov Dr. Dušan Pavlovič je poročal o stanju bolnišnic v Jugoslaviji. Leta 1933. je država dala za osebne izdatke v naših bolnišnicah 50 milijonov dinarjev, za materijalne izdatke pa 114 miiiionov dinarjev. Na vsakega prebivalca Ju-ttoslavije je prišlo tedaj po 12 Din letno izdatkov za bolnišnice. V bolnišnicah je bilo tega leta okoli 17.427 bolnikov dnevno, ali 6,360.855 bolnikov na leto. Potemtakem pride na vsakega bolnega prebivalca Jugoslavije na leto 29 Din. Statistiki; kaže, da je skoro vsak dr- ;i bolnik odpuščen iz bolnišnice neozdravljen. Primor-, ski banovini je bilo odpuščenih neozdravljenih bolnikov 12»/o, v Savski banovini okoli 57%, v Dravski banovini pa okoli 60°/o. Zaradi prenapolnjenosti je torej v Dravski banovini največ odpuščenih napol ozdravljenih bolnikov. Na 1000 prebivalcev pride približno v državi ena k^nišnical P° posameznih banovinah je pa ata-hje seveda hujše. Tako pride na primer v Sav-ski banovini na 19.000 prebivalcev ena bolnišnica, v Vrbaski banovini na 4-2.000 prebivalcev, v Primorski n'1 na 30.000 nrehivaleev po ena bolel""■ - Inement pri sprejetju resolucije Po referatih so predložili resolucijo kongresa v odobritev, pri čemer je nastal resen incident. Šlo je za resolucijo o uzakonjenju odprave plodu iz socialnih razlogov. Dr. Valentin Meršol i/, Ljubljane je razložil, zakaj ne pristane na to resolucijo. Menil je, da bi tak zakon škodil interesom in moči Jugoslavije. Nenadoma so se slišali ogorčeni vzkliki. Protivniki resolucije so začeli bučno protestirati. Duhovi so bili hipoma silno razburjeni. Dr. Barbot. upravnik bolnišnice za duševne bolezni ,v Beogradu, je med krikom in vikom z razburjenim glasom zahteval, naj se črta točka 5. resolucije, ki zahteva zakonito priznanje socialne indikacije za odpravo plodu. Kričal je: Argumenti so lažni. Odpravo plodu ima na vesti moralna depresija. Naša slovanska nacija ne sme dovoliti uzakonjenje odprave plodu. Stremeti moramo, da naše prebivalstvo številčno podvojimo ali potrojimo. Med tem ko se je dr. Meršol obvladal in mirno motril položaj, sta dala dr. Hristič in dr. Pavlovič duška svojemu razburjenju in ogorčenju. Dr. Hristič je vpil: Hočete, da bi naš narod in naša zemlja propadla! Dr. Pavlovič je pa vzkliknil: Ubijalci ste! Mi branimo nacionalne interese. Kazalo je, da ne bo mogoče sprejeti predložene resolucije, vendar pa so se duhovi pomirili in pričelo se je glasovanje. Proti sprejetju resolucije so glasovali dr. Meršol iz Ljubljane, dr. Barbot, dr. Hristič in dr. Pavlovič iz Beograda. Vsi drugi so glasovali za resolucijo, ki glasi: Jugoslovansko zdravniško društvo je na svojem 18. kongresu v Beogradu, po temeljitih razpravah ugotovilo: 1. da število odprav telesnega plodu vedno nplj narašča, zlasti, da je vedno več protizakonitih, nestrokovnjaško opravljenih odprav telesnega plodu, ki šo zelo nevarne tako za ženo, kateri se odpravi telesni plod, kakor tudi za »arod. 2. Kongres smatra, da je treba široke sloje r- . :t posvariti pred lahkomiselnim pojmovanjem odprave telesnega plodu ter o škodljivih 11 Pogubnih posledicah. vv?. Ponavljajoč svoje zahteve po popolni za-riii porodnic, materinstva in dece zahtevajo pravniki najizdatnejšo socialno zaščito in eko-. °msko podporo za porodnice, za malere vobče t. za noseče žene. Z zakonom je treba zajam-p/ ,za*rito in pomoč za porode in nezadostno eskrbljeno nezakonsko in drugo deco, ki je ZtJjfi ne morejo preživljati. Jugoslovansko z "l'*ko društvo je prepričano, da se lahko ai^l^datnejšimi pravnimi, socialnimi, kultur-fin‘! m_ ekonomskimi ukrepi pospešuje mate-Va j v,° m prepreči regulacija porodov in odpra-krog e&n®8a plodu, zato bo s svoje strani In v ke članov delovalo na to, da se za ta- 'bodej re.za*n*eres’rajo široki sloji naroda, do-na in druga zasebna in javna društva, 4. ,[ia državne in javne ustanove. ’^io ’ a80tiovansko zdravniško društvo je pro-V^'ko^1'asauje 0(iPrave telesnega plodu ,iz vseh kj ‘n ne samo iz medicinskega ter misli, mio treba podpirati najbolj siromašne sloje naroda in take, pri katerih se ne kaže tendenca za odpravo telesnega plodu na račun in obdavčenje vobče, posebno pa premožnejših in višjih slojev, pri katerih se ta tendenca kaže. Pomoč bi mogla biti tudi tu socialna, ekonomska, kulturna i» državna. 5. Dokler ne dobimo pod točko 3. zahtevanega zakona o popolni zaščiti porodnic, materinstva in tlcce, zahteva Jugoslovansko zdravniško društvo, osvajajoč razlage, ki jih narekuje težak gospodarski položaj siromašnega prebivalstva, naj se §§ 71. do 174. kaz. zak. revidiraj« ter da se poleg čisto medicinske indikacije priznajo tudi rasno-biološke in duševno higienske indikacije ter socialno ekonomski momenti, kjer obstojajo. Vse to je treba tako legalizirati in regulirati, da bi se vršile odprave telesnega plodu pod optimalnimi strokovnjaškimi pogoji sodobne medicine, za siromašne naj bi bili pa brezplačni. Vse odprave telesnega plodu pri dognanih indikacijah naj se vrše v bolnicah, ne pa v privatnih ordinacijah in njim sličnih ustanovah. 6. Iz medicinskega stališča je treba zahtevati, da se poveča število babic na kmetih ter šte- vilo bolnic in bolniških postelj, a tudi v najmanjših bolnicah mora biti dovolj prilike za porode in odprave telesnega plodu. V večjih bolnicah pa mora biti na razpolago strokovna pomoč, posebni ginekološko-babiški oddelki ter specialisti za ginekologijo in babištvo. Povsod naj vlada posl rešljivost, diskrecija in popolna strokovnost. 7. V dosego vsega navedenega, zahtevamo ustanovitev centralnega telesa, v zaščito porodnic, niater^ in dece bodisi v obliki oddelka v ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja ali centralnega urada, odnosno direkcije pod kontrolo in subvencijo ministrstva socialne politike in narodnega zdravja. * Beograd, 3. oktobra, b. Ob zaključku zdravniškega kongresa je bila sklenjena tudi resolucija, v kateri se zahteva, da mora država nabaviti 5 gramov radija za zdravljenje raka. — Udeleženci kongresa so se tudi poklonili z romunskimi, češkoslovaškimi in bolgarskimi zdravniki manom Viteškega kralja na Opleneu. Manevrske enote precfifavlia/o ves iusojlovan^ki narod Brčko. 3. oktobra. Davi se je v navzočnosti Nj. kr. Vis. kneza Pavla vršila velika revija čet, ki so sodelovale pri manevrih. Revija se je vršila v Ravnem gaju pri Brčkem. Defiliralo je 26.000 vojakov. Defiliju so prisostvovali ra- TTobentač je dal znamenje za »bitko« pri Brčkem zen Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in njegovega spremstva, predsednik vlade' dr. Milan Stojadinovič, minister za vojsko in mornarico general Peter Živkovi«, vsa generaliteta, generalni štab, vojaški svet in vsi tuji vojaški odposlanci. Najprej so defilirale čete zmagoslavnega Stanisavljeviča, poveljnika .severnih čet. Čete so kazale izvrstno sliko. Ker je ponoči padal dež in pobral ves prah, je bilo vreme nenavadno ugodno za revijo. Velika množica ljudi in mnogo rezervnih častnikov se je takisto zbralo v Ravnem gaju in opazovalo revijo čet. Ljudstvo je navdušeno vzklikalo Nj, Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in naši s slavo ovenčani vojski. Čete so v svoji popolni vojaški opremi dajale odličen marcialičen vtis. Razen polk. zastav, so nosili tudi posebne maneverske zastave posameznih oddelkov. Na čelu čet, ki so korakale v vrstah in pozdravljale Nj. Vis. kneza namestnika na posebno okrašeni tribuni, je bil voditelj manevrov general Krstič In njegov pomočnik štaba general Antič. Dve vojaški godbi severnih in južnih čet sta menjaje se svirali koračnice. Južne čele so bile sestavljene po večini iz rezervistov, severna vojska je bila pa kombinirana iz čet in bataljonov raznih enot celotne naše vojske in so tako opazovalci imeli priliko videti okvir vse jugoslovanske vojske. Defile se je končal ob 10.30. Severna vojska je defilirala eno uro, južna pa pol ure. V zvezi z manevri je treba poudariti delo naših železničarjev na slabi progi, ki drži v Brčko. Reči se mora, da so tudi oni poleg naše vojske mnogo pripomogli k poskusu mobilizacije, in jim gre velika pohvala. Minister za vojsko in mornarico general Peter živković na »bojnem polju« pri Brčkem Knez-namestnik Pavle v pogovoru s predsednikom vlade dr. Sto-jadinovičem v bližini glavnega stana severne armade pri Brčkem. Minister za vojsko in mornarico general Peter Živković je izdal na čete, ki so se udeležile manevrov naredbo Gj. št. 2140. Naredba se glasi: Junaki! Pri manevrih, ki so se danes končali, je sodeloval samo del velike jugoslovanske vojske, toda preko vas, zbranih iz vseh krajev naše prostrane domovine v vrstah enot, ki so izvršile te velike vojaške vaje, je sodeloval ves naš jugoslovanski narod. Pri tej priliki se je izvršila tudi poskusna mobilizacija za to določenih enot. Izvršila se je s primerno hitrostjo v najboljšem redu in s popolnim uspehom. kar daje sijajen dokaz naši vojaški pripravljenosti in narodni zavesti. Spremljajoč delo vseh enot, ki so se udeležile manevrov, sem ugotovil s posebnim zadovoljstvom, odlično zadržanje in primerno disciplino v vseh momentih iii ves čas manevrov, vašo silo, vstrajnost pri gibanju in neomejeni polet in vzdržljivost v bojih. Pri tej priliki sem se prepričal, da v manererskih enotah predstavljate ves jugoslovanski narod. Vas krase visoke vojaške lastnosti naših slavnih prednikov, s čimer ste dokazali, da ste dostojni potomci neustrašnih, s slavo ovenčanih in neumrlih junakov, ki so z vso ljubeznijo in brez strahu stoletja in stoletja nesebično prelivali svojo kri in posejali svoje herojski kosti po neštetih bojiščih naše prostrane domovine, pa tudi zunaj njenih meja, dokler niso naposled ustvarili današnje lepe in velike kraljevine Jugoslavije in nam jo, svojim potomcem zapustili, da jo čuvamo in ohranimo, pa naj bi kdorkoli navalil na njo. Junaki! Videč vaše brezhibno zadržanje in visoke vojaške vrline, ki ste jih pokazali v vsej svoji vojaški službi pri teh manevrih, verujem v vašo naomejeno ljubezen do naše mile domovine in narodne dinastije Karadjordjevičev ter v to, da ste zmerom pripravljeni, ne strašeč se žrtev tudi svojega življenja, izpolniti volilo naših slavnih prednikov, da ohranimo močno Jugoslavijo. V tej veri pohvalim vaše delo in zadržanje in vas pozivam, da tako zbrani iz vseh strani naše lepe domovine; pozdravimo našega ljubljenega kralja z gromkim vzklikom: Živel Nj. Vel. kralj Peter IT. Minister za vojsko in mornarico, častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general Peter Živkovič. To naredbo so prečitali vsem enotam po končani reviji. Brčko. 3. oktobra. Na svečani večerji je prosil Nj. kralj. Vis. kneza namestnika predsednik občine, da bi pomagal izposlovati kredit za dograditev bolnišnice v Brčkem. Za dograditev je potrebnih še 250.000 Din. Nj. Vis. knez namestnik je predsedn. občine izjavil, da bo storil potrebne korake, da. se ta vsota, namenjena za dograditev, izplača. Predsednik občine je nato prosil Ni. kralj. Vis. kneza namestnika, da bi se bolnišnica v Brčkem imenovala »bolnišnica Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla«. Nj. Vis. knez namestnik je izvolil prošnji ugoditi. Odhod kneza-namestnika Brčko, 3. oktobra. Nj. Vis. knez namestnik Pavle se je v spremstvu predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča odpeljal ob 12.30 s svojim posebnim dvornim vlakom iz Brčkega v Beograd. Brezposelnim v Celiu ie treba pomagati Za prepotrebno preskrbo brezposelnih, ki jih bo s priključitvijo okoliške občine k mestni v letošnji zimi razen družinskih članov 400 do 500, je brez odlaganja treba pričeti enotno pomožno akcijo, pri kateri naj razen socialnega odseka občine, sodelujejo vsa humanitarna društva in druge ustanove, kakor Okrožni urad. Bratovska skladnica itd. Ta pomožna akcija bi se lahko uvedla z nakaznicami ali odkupnimi listki n. pr. po Din 0-25. Za trgovce in druga podjetja bi bile umestne nekake odkupne tablice, na katerih bi bilo označeno, da se je dotičnik s primernim zneskom (100 do 200 Din mesečno, odvisno pač od njegovih dohodkov) nepreskrbljenim ljudem, a ki imajo voljo do dela in morajo živeti, primerno oddolžil. Omenjeni znesek v zimskem času itak trgovec mesečno med reveže razdeli. Tak način preskrbe brezposelnih bo brez dvoma preprečil, da bi se ob petkih zvečer vračali pijani in revni očetje, za njimi pa jokajoči in lačni otroci, iz raznih beznic in brlogov domov. Sicer so to izjeme, vendar pa svetujemo in prepričani smo, da bo ta naš predlog za preskrbo brezposelnih upošteval socialni odsek celjske občino, in da bo to akcijo znatno podprla tudi vsa širša javnost. Drzni roparii V torek so neznani razbojniki vlomili v Črnomlju v poslovne prostore tvrdke »Ju-goles«. Okoli 4. ure zjutraj je nočni čuvaj opazil v prostorih luč. Ko se je približal, je slišal sumljiv ropot. Pogledal je skozi ključavnico in opazil dva neznanca, ki sta si ravnokar delila denar, železna blagajna poleg je bila pa odprta, čuvaj je takoj pohitel k svojemu tovarišu, s katerim sta oborožena hotela vlomilca prijeti. Udrla sta v blagajniški prostor, vlomilca sta pa skočila skozi okno. Eden izmed njiju je trikrat ustrelil na čuvaja. Krogla je zadela čuvajevega tovariša in mu hudo poškodovala nogo. Sosedje so med tem poklicali orožnike, ki so začeli takoj vlomilca zasledovati. Izgubili pa so za njima kmalu sled. Vse pa kaže, da sta roparja zbežala proti Zagrebu. Orožniki so o tem takoj obvestili zagrebško policijo. Doslej ju še niso izsledili. Roparja sta odnesla okrog 6000 dinarjev. Dnevni dogodki X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval književnik Bora Jevtič: Mlada Bosna v zgodovinski perspektivi. — Prenos iz Beograda. X Žalne maše 9. oktobra. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razglaša: Dne 9. t. m. se bodo po vseh cerkvah vršile žalne službe božje za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Državni uradi ta dan ne bodo obratovali, vsi trgovski in obrtni obrati pa morajo biti predpoldne zaprti. Kjer bodo pa komemoracije popoldne, kakor n. pr. v Ljubljani, naj bodo obrati zaprti tudi popoldne, in sicer v času, ko traja komemoracija. X Sokolsko društvo Ljubljana-šiška priredi drevi ob 20. uri predavanje: »Izbrana npglavja iz mednarodnega prava«. Predava dr. Alujevič. Po predavanju film: »Ordo-nanc ljubezni«. Vstopnina 3 Din. X Posestniki novih hiš v Dravski banovini bodo v nedeljo 6. oktobra ob 10. uri v dvorani Okrožnega urada v Ljubljani nujno zahtevali ureditev obrestnih mer, ki nikakor ne ustrezajo sedanjemu gospodarskemu. položaju. Razmotrivali bomo o vseh težavah, ki zadenejo slehernega posestnika novih hiš. Zaradi boljšega pregleda udeležbe, prosimo, da se vsak posestnik nove hiše pri vhodu v dvorano izkaže s kako listino, da je posestnik nove hiše (plačilnim nalogom o zgradarini, potrdilom o plačani članarini itd.). Ponovno vabimo gospode zastopnike oblasti, denarnih zavodov in javnega časopisja. Društvo posestnikov novih hiš. SCENO SEiOOA Ljubljanski Dvor Telefon 2730 Zopet smeh in vesel film Dolarski princ Veseloigra po gledališkem komadu Hansa Müllerja ..Sveži veter iz Kanade“ Oorit Kreysler, Harald Paulsen, Paul Hörbiger, Oskar Sima Film o krasnih modnih kreacijah, o dražestnih ženah, zaljubljenih ljudeh in lepih modelih Kot dopolnilo: Najnovejši Foxov zvočni tednik in drugo Predstave ob 16., 19’15 in 21‘15 X Cerkvene takse. Seznam veljavnih cerkvenih taks (župnouradnih, poročnih, mašnih, pogrebnih itd.) lahko dobite brezplačno, če se takoj z dopisnico obrnete na Blaž Kovača v Ljubljani. Založba »Indeks«. X Za cenejši tok so začela razna društva Novem Sadu živahno akcijo in poslala oblastem spomenico, v kateri društva dokazujejo, da se cena za električno strujo brez velike škode za podjetnike lahko zniža za 37% ocj. sedanje. • X Državnim upokojencem v vednost. Prijave za prejemanje doklad predložite finančni direkciji v oktoberskem terminu po že objavljenih dosedanjih navodilih. — Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. Konjske dirke na Fužinah pri Ljubljani v nedeljo 6. okt. ob 14. uri priredi Kolo jahačev in vozačev Startalo bo 52 konj Banovinska žrebčarna bo za propagando konjereje predstavila svoje najle'-še žrebce. — Stave na konje K Kot prispevek za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I., Zedinite-žju v Ljubljani so darovali uslužbenci kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani znesek 21.789 Din, in sicer: občega oddelka 2726 Din, upravnega oddelka 2336 Din, kmetijskega oddelka 1870 Din, prosvetnega oddelka 2419 Din, tehničnega oddelka 5330 Din, oddelka za socialno politiko in narodno zdravje' 2086 Din, finančnega oddelka 1975 Din, oddelka za trgovino, obrt in industrijo 1882 Din, glavne pisarne pa 1165 Din. Za to plemenito in rodoljubno darilo izreka odbor vsem darovalcem najlepšo zahvali. X Skupščina skavtov. V nedeljo 6. oktobra bo 13. redna letna skupščina Dravske župe skavtov v Ljubljani ob pol 15. uri v risalnici I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici, kjer bo tudi ob 10. uri konferenca delegatov posameznih stegov Dravske banovine. Starši in prijatelji skavtizma so vljudno vabljeni! X Zveza selekcijskih zadrug za sivorjavo dolenjsko govedo priredi v četrtek 10. t. m. eb 8. uri na sejmišču v Novem mestu plemenski sejem za rodovniško živino svojih edinic novomeškega in krškega sreza. — Vabljeni so vsi živinorejci, ki si nameravajo nabaviti dobro plemensko govedo sivorjave pasme. X Arheološka izokpavanja v Stobih. Muzej kneza Pavla v Beogradu se je lotil s «vojim osobjem z vso vnemo izkopavanja starin v znamenitih Stobih. Okoli sto delavcev vodi pri tem delu direktor muzeja Kašanin. Te dni se je mudil v Stobih znameniti italijanski arheolog prof. P. Marconi, ki vodi že več let izkopavanje na Siciliji. V Jugoslavijo je prišel glede organizacije velike razstave rimske umetnosti, ki bo v Rimu leta 1937. Prof. Marconi je izjavil, da bodo Stobi lahko tekmovali z antičnimi mesti v Italiji, ko bodo posamezne zgradbe iz rimskih časov docela odkopane. X Obsojena zastrupljevalka. V Zaječaru so obsodili na doživljenjsko robijo Djurdjo Sokolović iz Orešca. Djurdja je bila ločena in je živela v nekim Djordjevičem. Obtožena je bila, da je postopoma zastrup-Ijevala z arzenom Djordjevičevega otroka. Ko je zvedela za strogo sodbo, se je razjokala. X Uspeh naših plesalk. V Zagreb je dopotovala iz Amerike Zagrebčanka Milčino-vič Vera, ki nastopa z velikim uspehom v Ameriki kot plesalka pod imenom Tasha-mira. V Zagrebu, Beogradu in Ljubljani bo samostojno nastopila, nakar odpotuje v Pariz in odtod zopet nazaj v Ameriko. — Lepe uspehe je dosegla tudi zagrebška plesalka Mercedes Goritz - Pavelič, ki se je ravnokar vrnila z velike turneje po Romunski. Llubliana DNEVNA PRATIKA Petek, 4. oktobra. Katoličani: Frančišek Seraf. Pravoslavni: 21. septembra, Kodrat, apostol. DEŽURNE LEKARNE Dr. Piecoli, Tyrseva cesta št. 6; Hočevar, Celovška cesta št. 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta št. 18. * * Transfuzija krvi je že marsikateremu težkemu bolniku rešila življenje. Transfuzija je za prirodoslovca ena naj zanimivejših operacij. Jutri bo o tej operaciji govoril v okviru rednih predavanj Prirodoslovnega društva g. prim. dr. B. Lavrič, ki nam bo transfuzijo obrazložil v govoru in sliki. Tudi kratek film bo pojasnjeval potek transfuzije, kakor jo izvajajo na drugem kirurškem oddelku v Ljubljani pod vodstvom našega predavatelja. Predavanje se vrši jutri (5. t. m.) zvečer ob 18. uri v predavalnici Mineraloškega instituta univerze. člani in prijatelji Prirodoslovnega društva pridite v čim večjem številu! Filmsko predavanje SPD. V torek 8. t. m. bo predvajala svoje filme v Delavski zbornici ga. Ana Escherjeva po svojih številnih alpinskih ekskurzijah in prvenstvenih turah znana alpinistka. * Na Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani se obračajo pogostoma, posebno pa v selilnih terminih, najemniki glede sporov, katere imajo s hišnimi gospodarji zaradi nejasnih ali pomanjkljivo sestavljenih pogodb o najemu stanovanj in lokalov. Društvo pa v takih primerih pri najboljši volji ne more vedno pomagati svojim članom, ker se že podpisane pogodbe o najemu stanovanj in lokalov ne dajo enostransko tolmačiti! Društvo stanovanjskih najemnikov opozarja svoje člane, da se že pred sklenitvijo pogodb o najemu stanovanj ali lokalov obračajo na društvo ter se na ta način izognejo kasnejšim neprijetnostim. Pisarna Društva stanovanjskih najemnikov se nahaja v Tavčarjevi ulici štev. 3, II. nadstropje, ter je na razpolago svojim članom vsak dan razen nedelj in praznikov od 15. do 18. Letna članarina znaša samo 12 Din. * Uprava šentjakobskega gledališkega odra vabi k sodelovanju vse dame in gospode, ki imajo veselje do igranja. Prijave je nasloviti pismeno na upravo šentjakobskega gledališkega odra. Vsak pa se lahko osebno zglasi vsak večer od 20. ure dalje v gledaliških prostorih v Mestnem domu. Oči vsega sveta so uprte danes v črno cesarstvo Neguša! Zato prinaša naš kino kot edini in prvi v Ljubljani najnovejši pravkar dogotovljeni reportažni film Ufe - Dr. Riklija Abeiinija 1935 Premiera v kinu Sloga v nekaj dneh Maribor A Narodno gledališče. Petek, 3. oktobra: Zaprto. — Sobota, 5. oktobra ob 20. uri: »Izdaja pri Novari«. Premijera. Bloki. A Praktični učiteljski izpiti na državnem učiteljišču v Mariboru se začnejo v petek, S. novembra ob 8. uri dopoldne. A Ljudska univerza v Mariboru otvoii drevi ob 20. uri v veliki kazinski dvorani svojo redno sezono. Nastopi operna pevka gospa Zlata Gjungjenac z vrsto izbranih pesmi. A Ljudsko gibanje. V mesecu septembru je bilo v Mariboru rojenih 96 otrok, in sicer 52 fantka in 44 punčke. V istem času je umrlo 46 oseb, in sicer 24 moški in 22 ženski. Porok pa je bilo v preteklem mesecu 48. A Brezposelnost. Zadnje tedne je število brezposelnih v Mariboru nekoliko padlo. Mnogo delavcev je bilo zaposlenih pri gradnji nove šole v Magdalenskem predmestju in pri urejevanju mestnih ulic in cest. A Iz policijske torbe. Ne mine. skoraj dan, da bi ne bila policiji javljena tatvina kolesa. Včeraj je nekdo odpeljal iz veže na Aleksandrovi cesti 22 kolo znamke »Waffenrad« posestniku Lovrencu Bohaku. Kolo je vredno 1200 dinarjev. Izpred biše št. 6 na Aleksandrovi cesti pa je izginilo kolo visokošolcu Antonu Puk-'šieu. Kolo, ki je znamke »Steyer«, je vredno 1000 dinarjev. A Zopet falsifikat. Neki ljudskošolski učenec je našel v Prešernovi ulici lOdinarski kovanec. Oddal ga je policiji, ki pa je ugotovila, da je dfenar ponarejen. Kovanec je temnejše barve in je brez zvoka. Skoraj vsak dan se pojavi v prometu ponarejen kovanec, zato je policija posvetila veliko skrb, da takoj izsledi razpečevalce ponarejenih kovancev. A Mladi nastopijo. V ponedeljek, 7. oktobra nastopi v Narodnem gledališču »Dramski studio«, ki je že v preteklih letih presenetil Mariborčane z nekaterimi izredno učinkovitimi uprizoritvami. Tokrat pa uprizorijo Schöncher-jevo dramo »Otroško tragedijo«. Občinstvo naj uprizoritev podpre s številnim obiskom in tako pokaže, da zna ceniti delo in trud naše mladine. . A Borza dela išče za takoj torbarskega pomočnika. Informacije v pisarni v Gregorčičevi ulici. A S konja je padel. Posestniški sin 161etui Albert Horvat iz Sv. Jurija v Slov. goricah je za šalo zajahal konja, k ni bil vajen jezdeca, Šala pa ga je drago stala. Konj ga je vrgel s sebe in Albert je obležat z zlomljeno nogo. Zdravi se v mariborski bolnišnici. A Kosanje izročen sodišču. Včeraj je bilo zasliševanje Košanjca končano in je bil takoj nato izročen v eodnijske zapore. Francoska ribiška ladja »Jacques Berthe«, ki se je 5 mesecev borila na odprtem morju z valovi preden se ji je posrečilo pristati po dolgi in nevarni blodnji po morju v Liindy Islandu. — V borbi z valovi je ladja izgubila vse rešilne čolne in vse. krovne dele. Kapitan in več mož posadke so se morali več tednov preživljati z ribami in ustreljenimi morskimi ptiči Na svetovni razstavi v Bruslju je bila izvoljena za najlepšo žensko na svetu kraljica lepote iz Egipta. Dobila je s tem naslov »miss Universum«. A Se ves tekoči teden sprejema gledališka blagajna gledališki abonma, ki se plačuje v mesečnih obrokih. Sedežev je še dovolj na razpolago. A Grajski kino: Danes premiera velefilma »Barcarola«. Krasen film velike ljubezni v veseli noči na lagunah Benetk. »Barcarola« je najnovejše Ufa-veledelo. V glavni vlogi Gustav Fröhlich in Lida Baarova. A Kino Union: Danes premiera najlepšega filma zadnjih let »Epizoda« e Paulo Wessely in Karlom L. Diehlom. Film, ki ga priznava svetovna kritika soglasno za dovršeno umetnost. Paula Wessely, ki igra glavno vlogo, ei je pridobila s tem filmom na tekmovanju v Benetkah kot največja umetnica zlat pokal. Celie ■ Sreski načelnik g. dr. Vidmar bo danes dopoldan predal posle novemu načelniku dr. Zobcu. Da je bil g. dr. Vidmar s svojim konciljantnim nastopom izredno priljubljen v mestu in na deželi, prizna vsakdo iz kateregakoli kroga in strankarske pripadnosti. Dosedanjemu načelniku g. dr. Vidmarju želimo na novem službenem mestu, kakor tudi novo imenovanemu sreskemu načelniku go spodu dr. Ivanu Zobcu čim največ uspehov ■ Za 12 Din mesečno že dobite dnevni »Glas naroda«, ki vas bo pravilno mfor miral o vseh stvareh, ki se tičejo naše: javnega, tako socialno gospodarskega, kul turnega in političnega življenja. Naročil" sprejema podružnica, Prešernova 6-1. ■ Po pomoti je pila ocetno kislino preteklo nedeljo 361etna Podhraški Katica, dninarica iz Huma na Sotli. Njeno stanje je bilo tako nevarno, da je bila prepeljana v bolnišnico, kjer je 2. t. m. po hudih bolečinah umrla. — V celjski bolnišnici ir tudi umrla llletna Jožefa Linko, hči drvarja iz Ljubnega. Njena 66 let stara mati Marija ja umrla 28. septembra itotam. Naj v miru počivajo! Ptuj Tatvina perila. Vdovi Gombač Antoniji na Pristanu je nekdo ponoči odnesel iz pralnice perilo s škafom vred. Trpi nad 1000 Din škode- Mesto venca na grob pokojnega trgovca Šoštariča Ludvika iz Ptuja, je daroval parni mlin Zadravec iz Središča ob Dravi Din 100'-— za mestne reveže v Ptuju. Hvala! Pod voz je padel Krajnčič Franc, blletni hlapec iz Drbetincev. Zaradi hude poškodbe je moral v bolnišnico. Pretep z noži. V nedeljo je popivala dmžba fantov pri Krajncu Matiji v Grabonoškem vrh"; Ko so se opiti, so se začeli prepirati med seboj-V temi so nekateri počakali na ostale tovariše in jih napadli z noži. Krajnc Anton, ISletni viničarski sin iz Grabonoškega vrha, je bil ranjen z nožem vdeva pleča. Kozar Rudolf, 181et-hi poljski delavec iz Grabonoškega vrha pa je ranjen v vrat in desno stran prsi. Oba sta morala iskati pomoč v bolnišnici.. Živinski semenj. Na živinski semenj, ki se je vršil v Ptuju 1. 'in 2. t. m., je bilo prignanih 816 glav živine, in sicer 114 volov, 241 krav. K' bikov, 38 juncev, 53 telic, 6 telet, 38 konj, lU kobil, 11 žrebet in 198 prašičev. Od prignane živine je bilo prodanih 258 komadov. Cene so oslale po večini neizpremenjene ter so se prodajali: voli po Din 2'50—3'50, krave po T50 do 2'33, biki po 2‘50—3*25, junci po 3—3*35, telic? po 2*90—3*50 za kg žive teže, konji po Din 30® do 4.000, žrebeta po 250—1.500, prasci po 6 d" 12 tednov stari za komad 50—100, pršutarji p] 4*25—4'50, debeli prašiči po 4*50—5. plenieP prašiči pa po Din 4—4*25. Razen 1 kobile j 1 žrebeta, ki so bili prodani v Avstrijo, je t>i,:' vsa živina prodana v tuzemstvo. Pacff«» Petek, 4. oktobra. f Ljubljana: 11.00: šolska ura: živali j lasih narodnih pregovorih (Vojko jfP-. tič). 12.00: Operne arije na ploščah. 12-A. treme. poročila. 13.00: čas, obvestila. 1“-Slike iz narave (plošče). 14.00: Vreme " torza. 18.00: Ženska ura: Ženske laloge (ga. Kos). 18.20: Podoknice na P d :čah. 18.40: Čas, vreme, poročila, sPd ntF tbvestila. 19.30: Nacionalna ura. - • 0, Tenos iz Zagreba. 22.00: Čas, vr.®rnernja' ■očila, spored. 22.15: Jaki — svojim coni (izvaia Mandolinistični sekstet . üögpodarsfro ®§airi novega zadružnega zakona Po časopisnih vesteh posnemamo, da je pristojno ministrstvo sestavilo načrt zadružnega zakona. Kolikor je bilo mogoče dognati, je služil za osnovo riačrt, ki so ga sestavile zadružne organizacije, vendar samo za osnovo, ker je načrt ministrstva v nekaterih točkah bistveno drugačen. Od načrta do zakona je dolga pot, zalo nikakor ni 'še rečeno, da bo iz načrta v neizpremenjeni obliki postal zakon. Prav posebnosti, ki jih je vneslo ministrstvo, so najbolj sporne, vsled tega lahko pričakujemo, da še nimajo končne oblike. Kolikor je možno posneti iz poročil, vsebuje načrt naslednje važnejše razlike napram sedanjemu zakonu: - Uveljavi naj se princip demokratičnega glasovalnega prava (vsak član en glas) ali vsaj močno omeji, princip pluralnega (posamezni član poljubno število glasov). Brez dvoma odgovarja zadružnemu duhu demokratični prin-’up, saj je (bi morala biti) zadruga' bistveno demokratična ustanova- Vendar je praksa tudi tu pokazala velike nevarnosti čiste demokratičnosti. zato ke je uveljavilo tudi v zadružništvu pravilo: srednja pol, najboljša pot! Zveze zadrug naj se dele na revizijske in na poslovne, tako, da bodo opravljale denarne in blagovne jmsle posebne poslovne Zveze. To ima svoje dobre, pa tudi slabe strani. Vendar pomeni ta ločitev delitev dela, ki je v naprednem inozemstvu že .. .popolnoma izvedena tudi v zadružništvu, na področju bivše Avstrije na polovico, na Balkanu pa je delitev dela šele v začetku. Važnejše kot načelo samo, je način organizacije revizijskih in poslovnih zvez in njihov medsebojni odnos. Če bo io posrečeno, potem utegnejo dobre strani prevladati nad slabimi. Za ustanovitev revizijske Zveze bo treba 200 zadrug, za poslovno pa precej manj. To je v redu, ker je za uspešno revizijo potrebno dobro kvalificirano strokovno osebje in zadostna gmotna sredstva, ki jih samo veliko število zadrug lahko opravi skupaj. Za poslovne zveze pa ni toliko merodajno število za kolikor predmet obratovanja in gospodarsko-geografski okoliš. Kreditne zadnige naj se združijo v posebno revizijsko (?) Zvezo, ki naj obsega teritorij cele države (?). Tendenca za tako grupacijo je znana, vendar dvomimo, da bi praksa potrdila pravilnost te namere. Nek pregovor pravi: kdor ima denar, ta je sveta vladar. Članstvo zadrug pri Zvezi in Zvez pri osrednji Zvezi bo obvezno. Prav! Saj prav »divje" zadruge najbolj krše idejna in poslovna načela, ker nimajo kontrole nad seboj. Kazenske sankcije zaradi kršitve pravnih predpisov in zdravih poslovnih načel bodo močno poostrene; zlasti pa bo revizijska zveza imela večje pravice. To je pravilno, saj je doslej še tako rigorozna revizija ostala prav pri najbolj zanemarjenih zadrugah dostikrat brezuspešna. ker revizijska oblast ni imela nikake eksekutivne moči proti njej. Končno pravijo poročila, da bo zakon onemogočil politične vplive na zadruge/ Tudi to bi bilo koristno, čeprav pogosto pretiravamo s tiradami o škodljivem vplivu politike in zadruge. Vprašanje je le, kako zadruge z zakoni depolitizirati, dokler so ljudje, torej tudi zadružniki, politični. Doslej se je vselej izkazalo, da je šlo pri depolitizaciji od zgoraj za oslabitev političnega nasprotnika, zato tudi poskusi depolitizacije od zgoraj zadružništvu doslej niso koristili, pač pa že škodovali. Prepričani smo. da bodo imeli pri končni redakciji zakona odločilno besedo izkušeni zadružni strokovnjaki, da bi se ne zgodilo, kakor to z mnogimi drugimi gospodarskimi zakoni, ki jih je bilo treba popravljati, ker v praksi niso dali zaželjenih uspehov. I*rva razstava gorenjskih rejcev malih živali v Kranju V letošnji pomladi je bilo v Kranju ustanovljeno društvo Gorenjski rejec malih živali v Kranju z namenom, da širi smisel za umno rejo malih živali in budi socijalni čut za pomoč brezposelnim in revnim na ta način, da deli v ta namen brezplačno živali pod pogo-gojem, da vrne prejemnik ob letu enega mladiča, ki ga društvo zopet podari naprej pod Istimi pogoji. Ta akcija društva je naletela P1-! vseh slojih na pravilno umevanje in. vi-do®a so ge širile vrste gorenjskih rejcev. Za-nirnanje za to vrsto malega gospodarstva pa je prodrlo že tako daleč in v tolikem obsegu, da so bili gorenjski rejci naravnost prisiljeni, $a se pokažejo tudi v javnosti, kar so prav posrečeno izvedli v svoji prvi .veliki razstavi gorenjskih malih živali, ki je bila otvorjena z obrtniško razstavo v prostorih Majdičevega mlina v Kranju. Že tedne poprej so se vestno pripravljali, odbirali živali in pripravljali razstavne kletke pod spretnim vodstvom mojstra g. Kristana Ivana, tajnika gosp. Herleea Emila in vestnega društvenega gospodarja g. Likozarja Joška. V nedeljo je bila slovesna otvoritev, katero je počastil s svojim pokroviteljstvom in obiskom tudi ban dr. Natlačen Marko. Pred vhodom v razstavni prostor Gorenjskega rejca je sprejel g. bana in njegovo spremstvo društveni odbor in člani društva, z nagovorom pa je pozdravil g. bana tajnik g. Herlec in ga prosil naklonjenosti pokretu, ki stremi za po-vzdigo umne reje malih živali in nuditi pomoč Malemu človeku v tej gospodarski stiski. Ko-fajžni 6 letni Herleeov Branko se je strumno Predstavil gospodu banu z lepim šopkom rdečih gorenjskih nageljnov in pozdravom. V imenu Zveze društev rejcev malih živali je Pozdravil g. bana tajnik Zveze in urednik lista Rejec malih živali g-. Inkret Alfonz, organizator rejskega pokreta. Skoraj pol ure se k zadržaval g. ban pri gorenjskih rejcih in °l)eudoval njih živalce, katerih je bilo ničko-'iko vrst in pasem. V nedeljo na dan otvoritve je bil poset naravnost velikanski, da so rejci komaj zadovoljevali radovednim vprašanjem obiskovalcev; kar je znamenje, da se naš človek vedno bolj *anima za to lepo in koristno panogo našega «lalega gospodarstva. Razstava bo odprta ves teden in še v nedeljo, kar bo nudilo dovolj Prilike, da obiščete to prvo prireditev gorenjskih rejcev. ©®spodfa«fe® vesti ’ = Službeni list kr. banske uprave Dravske gdiovine objavlja v 79. številki od 2. oktobra: Pravilnik k določbam o neposrednih davkih v 'TI;onu o proračunskih dvanajstinah za mesece ?vgust—december 1985 ter januar—marec 1936 o naknadnih in izrednih kreditih k prora-'Ti'skim dvanajstinam za mesece april—julij in k proračunu drž. razhodkov in dohod-5 v za 1. 1934./35., kakor tudi o izpremembah 1*! dopolnitvah pravilnika o neposrednih dav-] n. — Navodila za poslovanje tehničnih kontro-^iev pri rafinerijah rudninskih olj. — Izpre-j/fjbbe v staležu banovinskih uslužbencev na X® v ?iu Dravske banovine, — Razne objave iz Mbenih novin«. gr'' Italijanska naročila na Poljskem. Italijan-čip v|ada je te dni v Lodzu na Poljskem naro-,4.300,000 vojaških kocov za skupno ceno 4,5 Wn' lil'- Pravijo, da bo v drugih tovarnah na-jania nadaljnjih 50.000 komadov. Večja itali-strj; naročila je dobila tudi tekstilna indu-Zijj v Bielistoku. Pri kemičnih tovarnah v Šle-4°, Talijani naročili konzerve. stv0 ^,nbasmigi Ruski književnik P, M. Krasnov je pred nekaj leti izdal zelo zanimivo mladinsko zgodbo »Manti-k«, ki jo pa eitajo radi tudi odrasli. Zgodba se dogaja v današnji Abesiniji po kon-5ani svetovni vojni. Kljub temu je to še vedno isti svetopisemski kraj, isto patriarhalno1 življenje, ista srednjeveška pobožnost, morala, pravo. borbenost, vse viteške vrline in preroki, vse odeto z debelo kožo, kakor da je ta prečudni narod ves zapečaten in ki živi skoraj vertikalno pod solnčnimi žarki. Krasnov popisuje zanimivo sceno abesinskega patriarhalnega sodišča, ki ne sodi po pisanih zakonih, pač pm po sili običajnega prava, po zakonih in notranjem prepričanju modrih sodnikov. Na sceno je postavil Krasnov znanega Ras Alula, ki je junak in politik ter spominja na Shakespearovega »Warwicka«, tvorca kraljev in očeta nesrečnega Neguša Lidv Jašu. O njegovem razumu, hrabrosti, viteški širokogrudnosti in diplomatski lokavosti pripoveduje Allessan-dro Sapelli, ki je bil očividec tega Salomonovega sodišča, in to z navdušenjem in spoštovanjem, čeravno je bil Ras Alula nekoč zaveznik Italije, drugič zopet njen najhujši sovražnik. Sodbo in izvršitev kazni je Ras Alula izvrševal javno, pod milim nebom, slično kot Louis Sveti, francoski kralj, ali Henrik Ptičar v »Lohen-grinu«, v senci prastare sikomore! Na vrsti je težak zločin. Tat je odnesel denar iz spalnice gospodarjeve hiše. V sobo sta lahko prišla eamo dva izmed njegovih slug. Oba sta bila znana zaradi svojega poštenja. Razen njiju ni smel nihče prestopiti praga spalnice, kajti z ulice soba ni imela niti vrat, niti oken, pač pa samo ozko duplino, skozi katero se ne bi mogel preriniti niti šakal. Preiskava je dognala, da mora biti eden izmed dvojice obtoženih lopov. Vendar kateri? Oba sta prisegala, da sta nedolžna. Za pričo sta klicala Mater božjo, arhangele in angele in se pri tem posluževala znamenitih domačih izrekov »Umri, cesar moj, če lažem«. Obojica uživa zaupanje, pa vendar je eden izmed njiju izvršil zločin, drugi pa je nedolžen. Ras Alula je v zadregi. Njegov glasjiepogreš-Ijivega pravoreka je stavljen na težko preizkušnjo, da ne osvobodi krivca in obsodi nedolžnega. Treba je namreč vedeti, da se vlom v Abesiniji kaznuje z odsekanjem desne roke. Da bi svpjo slavo ohranil, je duhoviti Ras odstopil pod izgovorom posebnega spoštovanja predsedstvo sodišča izkušenemu starcu »šumi« Desta Sellasie. Starček je pozval oba obtoženca, da prisežeta, vendar s tem ni dosegel priznanja pravega zločinca. Zato je dejal: »Krvnik semkaj! To dvojico pa mi odvedite v spalnico, iz katere je bil upraden denar in vsak izmed njiju naj vtakne roko skozi odprtino, skozi katero ne more niti šakal.« Rečeno, storjeno. Prispel je krvnik. Roki sta v dolbi ni. Tedaj pa se je brihtni starec z nasprotne strani približal dolbini in z gromovitim glasom zaklical: »Krvnik! odseči lopovu roko! V tem trenutku je ena roka izmaknila, drugo je starec zgrabil z obema rokama in ves radosien zaklical: »Ta je nedolžna!« Ali ni to Salomonova sodba? Ali pa scena iz knjige kraljev? »Kaj pa bi bilo, če bi obojica izmaknila roko?« je pozneje vprašal Sapelli duhovitega sodnika. Starec je smehljaje odgovoril: »Kaj? To bi značilo, da sta oba nedolžna ali pa da bog ne želi, da bi bil grešnik kaznovan na zemlji in si sodbo pridržuje sebi.« »Kaj pa če bi nedolžni v strahu hitreje izmaknil roko, kakor zločinec?« — »To se ne bi zgodilo,« je odgovoril starec. »Zakaj?« — »Zato, ker lopov, kadar čuje naredbo, namenjeno krvniku, hipno pomisli: »Sigurno bo meni odsekal roko!« Nedolžni bo pa mislil bolj počasi: «Kaj pa če bi krvnik po neprevidnosti odsekal mojo roko?« Pa je ta razlika velika? je zopet vprašal Sapelli. »Dovoljna, da sem v svojem pravoreku lahko siguren,« je odgovoril starec. Le poglejte, kaki so tile psihologi. Angleško ladjo »Louise Yvonne« je morje pri Devonu vrglo v megli na skalnato obrežje. Ladja je obtičala med dvema pečinama. Posadko so vso resih. Japonski Rockefellerii Med velikimi japonskimi industrijalci in kapitalisti tvori posebno skupino dvajsetorica najbolj bogatih osebnosti. Največja med velikani pa 'je četvorica, ki predstavlja višek japonskega finančnega sveta in ki ima ogromen vpliv na vse javno življenje v državi. To so rodbine Mitsui, Ivasaki, Yasuda in Sumitomo. Rodbina Mitsui je pred kratkim proslavila SOOletnico svojega obstoja. V teku zadnjih 40. let se je podjetje Mitsui pretvorilo v ogromen finančni koncern modernega tipa. Trenutno razpolaga ta koncern s kapitalom 3 milijard jenov. Sistem koncerna kontrolira 127 največjih delniških družb. Mitsui — to so v prvi vrsti banke, zavarovalnice, trgovine. Mitsui ima monopol za nakup svile, ki jo izvaža. Svila je najvažnejši proizvod japonskega gospodarstva. Mitsui pa ima monopol tudi v izvozu bombaževine in prediva. Tvrdka Mitsui ima nadalje izključno pravico na uvoz bombaža. V njenih rokah je potemtakem usoda vse japonske tekstilne industrije. Tvrdka ima v svojih rokah 30% vsega japonskega premoga, 65% železne rude, 60% papirne industrije, 40% sladkorne industrije, 60% industrije umetne svile in 80% japonske produkcije nafte. Ttvrdka Mitsui ima ogromne topilnice železa, kemične tovarne, hidroelektrič-ne centrale, cestne železnice, številne trgovske hiše, tvornice čokolade itd. 20% vsega japon- skega izvoza gre preko koncerna Mitsui, s 15% pa je Mitsui udeležen na celotnem japonskem uvozu. Letni dobiček koncerna znaša okrog 100 milijonov jenov, osebno premoženje barona Katsiraemona Mitsui cenijo na 500 milij. jenov. S prvenstvom družine Mitsui tekmuje družina Ivasaki, ki je lastnica koncerna Litsubisi. Ta koncern kontrolira kapital 2 milijard jenov. Družina Ivasaki je že koncem 19. stoletja razpolagala z zelo vplivnimi znanstvi v najvišjih krogih vladavine in je dobila zaradi tega v roke vse vladne ladjedelnice in državno plovitbo. S tem je Ivasaki postal kralj japonske trgovske flote z nad 4 milijoni ton. H koncernu Mitsu-bisi spadajo tovarne lokomotiv in vagonov, mnoge elektrotehnične tovarne in nekatere ladjedelnice. Poleg tega je Mitsubisi lastnik največjih kemičnih tovarn in topilnic ter ima monopol vseh rudnikov, železa in ostalih rud v Koreji. Temu koncernu pripada vsa mlada japonska aeronavtična industrija. Tretji japonski Rockefeller je Yasuda, lastnik 14 velebank, 14 zavarovalnic in dejanski lastnik nekaj desetin veletrgovskih in veleindustrij-skih podjetij. Bankir Yasuda je postal pred kratkim lastnik tudi velikega industrijskega koncerna Asako, ki ima v rokah 80% industrije cementa na Japonskem in razpolaga z nekaterimi največjimi ladjedelnicami. Politični in italijanske čete taborijo v Lritreji v velikih šatorih. gospodarski vpliv koncerna Yasuda na Japonskem ni nič manjši, kakor Mitsuia ali Ivasakia. Leta 1904. in 1905. je financiral rusko-japonsko vojno in je še danes največji delničar južno-mandžurske železnice. Koncern Sumitomo igra veliko vlogo v japonskem gospodarstvu. Sumitomo kontrolira kapital ene milijarde jenov. Glavna panoga tega koncerna je metalurgija. Sumitomo je specijalist za baker in jeklo. Skoro vsa produkcija tega koncerna je povezana s pogodbami z ministrstvom vojske in mornarice. Poleg teh štirih magnatov japonskega velekapitala zaslužijo pažnjo tudi nekateri drugi. — Med njimi n. pr. kralj cementa Asako, ki .je iz navadnega pouličnega prodajalca postal milijonar. Nadalje kralj bakra Kuhara, ki stoji na čelu fašistične stranke Sevukai. Vsi ti velekapitalisti igrajo veliko vlogo ne samo v japonskem finančnem, pač pa tudi političnem življenju. Okrožnica sokolskega saveza za oMetnico smrti blagopokojntega • viteškega kralja Beograd, 2. oktobra. Za obletnico smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je Savez Sokola kraljevine Jugoslavije poslal Sokolstvu tole okrožnico 9. oktobra bo obletnica tužnega dne, ko je strahovita vest poročala vsemu našemu narodu, da je naš kralj Aleksander I. mrtev. Ta strašna vest je posebno hudo odjeknila v naših sokolskih srcih in naših sokolskih vrstah, kajti mi Sokoli smo dobro poznali njegovo blago srce, ki je bilo vedno za nas. Zavedali smo se težke izgube, ki nas je zadela. Tedaj smo si spontano zapisali v svoje duše obljubo, da bo spomin nanj v sokolskih vrstah trajen. Da je ta naš sklep res čvrst, hočemo pokazati na dan prve obletnice. V to svrho je uprava saveza odredila: 1. Naj se v vseh sokolskih edinicah vrši spominska proslava blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s tem, da se priredi svečano sejo v sokolskih dvoranah s sodelovanjem vsega članstva. Dnevni red seje naj bo: a) otvoritev seje, b) predavanje o veličini kralja mučenika in njegovih zaslugah za jugoslovanstvo, c) prigodna recitacija, d) glasbena točka. Dvorana naj bo okrašena s sliko kralja mučenika, z zelenjem in cvetjem, z izreki viteškega kralja, ki jih je izrekel na Sokolstvo, in s svetilko. V krajih z vec sokolskimi društvi se vrši skupna seja. 2. Ta dan se izvede široka socialna akcija v korist socialnega fonda viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja pod imenom »Dan sokolskega bratstva«. Akcija bo obstojala v zbiranju sredstev in njihovi razprodaji. Sredstva za človekoljubno akcijo se bodo zbirala v gotovini in drugih predmetih, zlasti v živilih. Denar se bo zbiral s prodajo »sokolskih src« in z zbiranjem prostovoljnih prispevkov. 3. V okviru te človekoljubne sokolske akcije je treba prirediti še eno veliko sokolsko manifestacijo, namenjeno v spomin na velika kraljeva dela socialne pomoči za siromašne in nesrečne sokolske brate. V smislu te akcije se proglaša 9.^ oktober za dan »sokolskega posta«. Vse članstvo Saveza Sokolov kraljevine Jugoslavije naj omeji ta dan svoje obede do skrajnosti, da doseže s tem čim večji prihranek izdatkov. Pri otro-kih in naraščajnikih naj znaša prispevek po 1 dinar, pri odraslih po tri dinarje, pri članih ,otrokih in naraščaju kmečkih c po 50 par, pri odraslih po en dinar, o nabranega denarja pojde 10 odstotkov v »Socialni fond Viteškega kralja Al -usandra I. Zedinitelja« pri Savezu, 40 odstotkov v isti fond pri posameznih župah, 50 odstotkov pa dobe ostala društva oziroma čete. Izlet Sokola I Končalo se je poletje in ž njim kopanje in drugi poletni užitki. Predno nastopi jesensko deževje, hoče še vsakdo izrabiti lepe solnčne nedelje, da poleti na večji ah manjši izlet v okolico. Tudi Sokol I hoče zbrati svojo številno taborsko družino od najmlajših do najstarejših ter prebiti ves dan v prelepi naravi. V nedeljo 6. t. m. bo priredil izlet v Dobrunje. Odhod s Tabora bo ob 9. — povratek na Tabor pa že ob 18 uri S seboj bomo imeli društveno godbo in’pa poljsko kuhinjo, ki bo poskrbela za ceneno in dobro kosilo. Poldrugo uro hoda v eno smer ter 6 ur razvedrila v krasni jesenski naravi, bo prijalo tako starim kakor mladim. Zato pričakujemo, da bo v nedeljo zbrana vsa taborska družina, kakor tudi starši naše dece in naraščaja. — Zdravo! Litopon „TI TA NI K" originalno SOodstotno blago, odporno proti svetlobi, v vseh lastnostih popolnoma odgovarjajoče najboljšim svetovnim tujim izdelkom (nizozemskim in nemškim) Cifnlcovo Iselilo „BR1EJANT" vseh vrst: zlat, srebrn, bel, zelen, rdeč in siv pečat, priznan doma in v tujini že celo vrsto let kot prvovrsten domač proizvod, ki je v vsem enak, tudi najboljšim tujim izdelkom Oofoi se v vseli trpovisiati za toarve po vsej liaposlavifil iMiMlf 0<5i.4.SI Vsaka beseda 50 !>ar Najmanjši znesek 5 Din. Drž in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo sinžbe. plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasili reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti „a od «javor 2 Din v znamkah - Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. KOMFORTNO STANOVANJE, sestojece iz treh do štirih sob v sredini mesta iščem za 15. oktober. Ponudbe na upravo pod »Centralna lega«. KLAVIR kratek v dobrem stanju kupim. — Ponudbe z opisom instrumenta na oglasni oddelek pod »Dober zvok«. KOREŠPONDENTA veščega slovenskega in srbohrvatskega ter nemškega jezika, samostojnega v knjigovodstvu, išče veliko industrijsko podjetje v Sloveniji. Ponudbe z vsemi podatki na upravo pod »Takojšen nastop«. MALA PAPIGA se je zatekla. — Naslov v upravi. INTERESENTI! Glede prodaj in nakupov ßß stanovanj ßß služb ßß posredovanj kapitala ßß posojil ßß raznih informacij poslužite se vedno učinkovitih MM «p| „GLASA NAHODA* ki je naj cenejši in zato najbolj čitan dnevnik Izdaja »Narodna Prosveta< v Ljubljani, zadruga z o. a„ predstavnik L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkurt. predstavnik Mibalek. Ljubljani