216. številki
U umrljani, g sredo. M. septembra 1907.
XL.ieto.
Uhaja vsakdan xvećer, IzImSi nedelje In praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol teta 13 K, za četrtfleta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto M K, z a pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — 2a ta Je dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe fcrez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatf.
ravniitvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstn, upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
fe- Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ta npravmlstvo je
Uredništva telefon št. 34»
ptesečna priloga: „Slovenski Cehnik
M
Posamezne številke do 10. h.
Upravnlitva telefonist 89.
Rimski terorizem.
V katoliški cerkvi divi a že ne- i kaj let sem 1 .i n i b o j. Že stoletja sem ni bilo meti duhovščino tako globokih in tako ostrili nasprotij, kakor vladajo sedaj in morda je imel cerkvi vedno naklonjeni milanski list »Corriere delta Sera« prav, ko je pisal te dni, da je nastala v katoliški cerkvi verska kriza, kakršne ni bilo od časov reformacije.
Sedanji papež, ki nima smisla za diplomatiziranje, se je lotil boja zoper modernizem v katoliški cerkvi s fanatizmom kakega srednjeveškega meniha. Vsemu nasprotuje, kar hoče cerkev in njene nauke spraviti v soglasje z vedo, vsemu, kar hore cerkev vsaj toliko modernizirati, da bi mogla živeti med izobraženimi narodi. Kar zapored lete iz Vatikana bombe zoper moderniste. Najprvo je prišlo pismo na dunajskega profesorja Com-merja, s katerim pismom je papež proglasil Schellove pristaše za krivo-veree; potem je prišla bomba, ki je razgnala zvezo tistih cerkvi volanih nemških katoličanov, ki so spoštljivo prosili, naj se časn primerno preurede zastarele določbe zastran indeksa; potem je izšel novi silabus, ki je obsodil vse katoliške znanstvenike, ki so spoznali resničnost rezultatov mo-deraegaprirodoslovja in evolucijske 1 teorije in zdaj je izšla celo posebna enciklika, s katero so določbe novega silabusa dobile značaj dogma-tične odločbe papeževe. Nezmotljivi papež je govoril in obsodil je modernizem kot seme zla, kot začetek kri-voverst va.
A papež se ni omejil zgolj na obsodbo modernizma. Izdal je tudi uprav inkvizicijske odredbe zoper vse tiste duhovnike, ki stoje na stališču modernizma. Ob službo in kruh morajo priti vsi, ki so modernisti, če se ne podvržejo. Modernisti ne smejo biti profesorji na teoloških fakultetah in na semeniščih; škofje morajo ljudstvo in duhovščino svariti pred časopisi, ki jih pišejo in izdajajo modernistički duhovniki; vse katoliške objave mora pregledovati poseben cenzorski kolegij, ki naj se ustanovi v vsaki škofiji; nadzirati se mora pri listih sodelujoče duhovnike; prepoved Leona XIII., da brez privoljenja škofovega noben duhovnik ne sine voditi lista, se vzdržuje;   duhovniški kon-
gresi so prepovedani, izvzemši zelo redke slučaje, ko se ni bati, da bi duhovščina zašla na njih v modernizem; v vsaki dijecezi se ustanovi nadzorno sveto\ alst vo, da se ne razširjajo moderne zmote itd.
Roma locnta, causa finita, se je včasih reklo, a če bo to veljalo tudi sedaj, je drugo vprašanje. S polenom je papež ubil mogočno gibanje tistih duhovnikov, ki so hoteli cerkev in njene nauke spraviti v harmonijo z resnico. Obsodil je njih početje, proglasil modernizem kot »sintezo herezije« in izdal krute in brezobzirne cerkveno-policijske odredbe, da bo mogoče vsako najmanjše gibanje med duhovščino v kali zadušiti. Pasja odvisnost duhovščine se je tu pokazala v najjasnejši luči.
S papeževo eneikliko je zmagala najbolj ortodoksna stranka med duhovščino. Stranka srednjeveških fanatikov, ki bi raje videli, da cerkev propade, kakor da bi se akomodirala modernemu življenju. Napačno je misliti, da je modernizem omejen samo na nekaj posameznikov. Krauss, Schell, Muller, Loisv, Romulo Murri, Tvrell so oziroma so bili le posebno znameniti zastopniki tega gibanja. A duh modernizma je zavladal tudi med širokimi sloji katoliškimi, dostikrat ne da bi se tega zavedali. V zadnjih letih tudi pri nas tolikrat citirani jezovit \Vasniann je po tej papeževi en-cikliki krivoverec in krivoverci so vsi tisti kranjski duhovniki, ki so oznanjali njegove naravoslovne nauke. Krivoverec je ljubljanski kanonik Sušnik, ki je v svojih naravoslovnih predavanjih priznaval evolucijsko teorijo, krivoverec vseh krivoverec v je dr. Janez Evangelist Krek, ki je v različnih svojih govorih in izjavah zastopal strogo modernističke nazore. Lahko se reče. da je pri nas Ln tudi drugod vsa mlajša duhovščina včasih vede večinoma pa nevede prepojena modernistiškega duha.
Oficialno obglavljenje modernizma je izvedeno. Pokazalo se je pri tej priliki nepreinostno nasprotje med cerkvijo in znanostjo, med \ ero in znanstvene* resnico.
Kake posledice bo imela ta enciklika, ni mogoče reči. Odvisno je to v prvi vrsti od škofov. Nekateri bodo papežev ukaz strogo izvajali, drugi ga bodo v teoriji spoštljivo priznavali, v praksi pa nespoštljivo prezirali.
. Saj vidimo tudi na ljubljanskem ško-| t'u Jegliču,   kako  prezira papeževe j ukaze   glede    katoliškega časopisja. Taku podlih, tako hudobnih, tako lažnivih, tako   infaninih   listov, kakor sta   »Slovenec« in »Domoljub«, svet še ni videl. Škof ima dolžnost, da te liste nadzira,   papeževi  ukazi mu to velevajo, in njegova uradna dolžnost je, da bi tolovajskemu početju teh listov naredil konec, a škof Jeglič se ne zmeni za papeževe ukaze in dovoljuje in s tem odobrava početje svojih duhovskih revolveržurnalistov.
Terorizem, s katerim je nastopila rimska kurija zoi>er modernizem, je grozovit. Še duhovniki, ki so vse učiliški profesorji bogoslovja, pridejo ob kruh. Duh preganjanja in neusmiljenega zatiranja je dosegel največji svoj tri um f.
Nam je le prav, da je papež izdal to eneikliko. Tako reakcionarstvo, kakršno mora sedaj zavladati v cerkvi, bo vodilo samo vodo na mlin tistih, ki se vojskujejo, da bi osvobodili ljudstvo iz politiške in duševne odvisnosti od duhovščine. Rimski terorizem bo največ škodoval klerikalizmu. _
„Slovenievcr u Košta-
nievici.
(Dopis iz Kostanjevice.)
Začasa volilnega boja pred drža vnozborskimi volitvami so pričeli tukajšnji najnovejši pristaši »Stranke Ljudskih Sleparjev« v škofovem »Slovencu«, (ki tako rad sprejema v svoje okrilje različne »značaje«;, najgimsnejšo časnikarsko gonjo proti tukajšnjim naprednjakom.
Dotični črni dopisnu, kateremu ni sveto niti zasebno življenje posameznikov se z njemu lastno nadutostjo in predrznostjo vedno in pri vsaki priliki zaganja v našega vrlega župana Ivana (Ilobočnikn, tukajšnje oradništvo in meščanstvo, ki je v večini naprednega mišljenja.
Vsa ona onemogla jeza. ki se izraža v »Slovencevih« člankih, je sad pristne klerikalne zlobe. Znani tukajšnji n i h i 1 ist je v odlični družbi javno izpovedal, da bode razdiral vse, vselej in povsod in se po tem ravna. Te njegove grožnje se seveda ni nihče prestrašil, ker že vsak kostmi je-\i>ki otrok ve. koliko šteje ta gospod
na uplivu, ugledu in somišljenikih. Najvernejši klerikalci zapuste lastno stranko, ko vidijo tega nihilista v svoji sredi. Akoravno ni naš namen reagirati na pristno katoliške plodove »Slo\ enčevegn« sotrudnika, uvidimo vendar potrebo odpreti javnosti oči glede»razmer«, ki so se opisovale v dolgi vrsti ostudnega pamfleta iz notarjeve pisarne (g. Sever je menda mislil, da je to manifest) in predalih »Slovence vih«.
Zadnje državnozborske volitve so baje pokazale, da ima »S. L. S.« v Kostanje vic i veliko »večino«, ki je bila sicer drago plačana s krškim denarjem in pristno kapljico obširnih kletij v Zavodah. Ta »nepričakovani vspeh« je navdahnil naše z a v i-raee in ra zdi rače z velikimi nadami ,da so se začeli pripravljati na občinske volitve, ki so se vršile 27. avgusta t. 1.
Nadporočnik Sever se je že v duhu videl na županskem stolcu, mogočnega in neizprosnega, kakor v tistih časih, ko je še naše mesto pokrivala egiptovska tema. Tema je hvala bogu izginila že davno in ž njo tudi Sever-jev absolutizem.
Od majnika sem so pričeli zbirati okoli sebe pristaše in somišljenike, ki so se ponajveč rekrutirali iz vrst malkontentov, nerazsodnih za-slepljencev in raznih »mejašev«. Zasnovali so veliko akcijo, da vržejo sedanjega župana in občinski odbor. Veliko so pili na ta račun v Zavodah in drugod, a pili so na medvedovo kožo.
Volilni oklic v obliki nesramnega pamfleta, (tiskanega v »Katoliški tiskarni« in izdanega v notarjevi pisarni), ki je imel namen v zadnjem momentu zbegati naše ljudi, je napravil ravno nasproten učinek. Naši volilci so se strnili v mogočno falango ter pognali zaslepljenee in njih generale v temo. iz katere so prišli.
Zmagali smo v vseh treh razredih z dvetretjinsko večino. Bojno polje sta pokrivala dva politična mrliča: Sever in Hafner. Reveža sta pozabila, da sta zadnja tri leta sedela na odhorniških stolčkih iz milosti na-prednjakov, sta sedaj postala objestna in vsled tega oba sfrčala iz odbora. Smili se nam posebno prvi, ki je ta-korekoč le žrtev poslednjega. Ce gospod nadporočnik to uvidi ali ne, je slednjič njegova stvar.
Osmi dan po volitvah pa so »Slo-venčeva« predala polnili zopet nesramni izbruhi izza klošterskih zidov, sramoteč može napredka, neumorno nesebičnega dela in po/rtovalnosti. Sramotilo se je na nečuven način zopet naše oradništvo in meščanstvo,
ki je do slednjega vztrajalo v naših vrstah.
Kostanjevčani, takih napadov ne morete kar tako prezreti, zavedajte se svoje časti in veljave ter dejansko pokažite, da je tako človeče nemogoče v našem mestu! Imenovalo se vas je e 1 e m e n t e . s katerimi poštenjak ne sede k mizi. Kdo je tisti »poštenjak« .; Sami veste, da je ta »poštenjak« oni, ki ga d r u ž a b no bojkotira razen par izjem vsa inteligenca.
Še naši duhovniki, ki so mislili, da so s tem človekom temo zadeli, ko je prešel v njih tabor, so prišli do spoznanja, do katerega bo morda, četudi prepozno, prišel še g. Sever in njegovi trabanti.
Vsak, kdor ni zaslepljen v preveliki strankarski strasti, mora priznati znatne uspehe na prosvetnem in gospodarskem polju, katere je dosegel Župan Globočnik v dobi svojega šestletnega župunnvanja. Novi šolski poslopji v Kostanjevici in Čemeči vasi, gasilno društvo, občinska hranilnica, nasip in dvignenje okrajne ceste, vzorno urejeno in upravljano županstvo, novi viri občinskih dohodkov z vpeljavo indirektnih doklad itd. itd. so delo njegovih rok in njegovih somišljenikov.
Ne bomo tukaj razpravljali, na
kak način pa je IS let gospodaril v občini Globočnikov prednik g. Sever, ker nočemo slediti stopinjam »Slo-venčevega« dopisnika. Ce bo pa g. Sever, kot voditelj svojih ljudi še nadalje dopuščal po Slovencu« in »Domoljubu« psovati svoje someščane, katerim mora biti za marsikake usluge še posebno hvaležen, minila bo potrpežljivost tudi nas in pričeli bomo vračati milo za drago. To naj si zapomni gospod Sever in gospoda v fa-rovžu; kajti za vsak »Slovencev« napad delamo odgovorne nje in celo stranko, ki trpi v svoji sredi takega »revolver-žurna lista«.
Ni pa dovelj, da ti ljudje obeln-danjajo v > Slovencu« izrodke svoje pobesnelosti. Lotili so se še drugega, za nje prav častnega opravila. Šesta-
LISTEK.
fleka] besed o nouodo&niti popotnikih in izlet na Cetinle.
(Dalje.)
Seja 10. mul. travna je bila zelo kratka. Ker sem prišel nekaj minut prepozno, ne vem, kako in zakaj se je spor začel. Opozicija je napadala predsednika in vlado ter zahtevala odstop obeh. Priznati se mora, da ni padlo nič tistih grdih, moža, posebno pa še poslanca nedostojnih psovk, ki so običajne v naših zborih, čeprav je predsednik Petrovič s silnim glasom in trdimi besedami očital opozicijo-naleem, da so izdajice na narodnem programu, ki so ga podpisali. Petrovič je bil nekaj dni poprej obelodanil ponesrečeno politično pesem, v kateri je imenoval neki tabor poslancev kamarilo. To besedo ni rabil v pomenu kakšne postranske tajne vlade, ker tej bi najbrž pripadal on sam, ki je knezov sorodnik. Poslancem, ki v šolskih študijah niso visoko dospeli, pomen besede kamarila ni bil jasen in so jo zamenjali z njim znano laško besedo »cameriere«, ki pomeni laka ja. In lakaji niso hoteli biti. Ogorčeni so po ostri izjavi zapustili zbornico, ki je postala nesklepčna. Ko se je
po poimenskem preštet j u zbornice pokazalo, da ni niti 38 t. j. polovica poslancev navzočih, je izjavil ministrski predsednik ECadovič, da se popelje nemudoma li knezu, ki je bival v Baru pri bolni kneginji, ter je zaključil sejo. Meni je bilo žal zanjo, da ni trajala dalje, ker uro za aro bi bil rad poslušal možake, pa naj že razpravljajo o prošnjah ali pritožbah, tarifah ali lakajih. Tako je končala prva črnogorska skupščina. Nekaj dni pozneje sem čital v časnikih, da je zaključena in da je padlo Radovi-čevo ministrstvo. —
Ker sem imel tisto popoldne dosti časa, sem se napotil na Orlovkrš. To je skalnata kopica nad metropol i-tansko cerkvijo sredi in poleg drugih višjih kopic in gor. Na vrhu stoji na št irih stebričih daleč viden pozlačen baldahin, kot spomenik v Kotoru umorjenemu knezu Danilu. Pod menoj je ležala podolgovata cetinjska kotlina, obkrožena s skalami, na levo sem zrl na zasneženi Lovčen, na če-gar vrhu je pokopan Peter II., pesnik »Gorskega venca« in poslednji vladika. Ti črnogorski vladike so imeli večkrat handžar v rokah nego križ in živo me spominjajo bojevitih papežev 15. in 16. stoletja, katerih eden — Julij II. — je baje Mihelangelu, ki ga je vprašal, kako ga naj upodobi, za nosno odgovoril: »Z mečem v roki.« Kraj spomenika sem dobil 16-Ietnega Dušana Vujoviča, dijaka 2. razreda cetinjske petrazredne gimnazije. Imel je kopo knjig s seboj in učil se je zemljepisja iz ruske učne
! knjige. Pri odgovorih na moja vprašanja se je zelo vljudno odkrival. Dasi revnih staršev sin, doma iz borne vasice daleč od Cetinja, vendar ni lotel vzeti denarja, kateri sem mu ponujal za šolske potrebščine. Naposled me je vprašal, če sem iz »zlatnoga Praga«. Na Cetinju smatrajo za Ceha vsakega slovanskega gosta, ki ne govori gladko srbo-hrvaški jezik. In tako so tudi mene. Cehi radi pohajajo na Crnogoro in dejstvo, da se je v Pragi že dosti mladih Črnogorcev s češko pomočjo naučilo rokodelstva, je močno dvignilo ugled češkega imena. Posebno pa je zadnji izlet čeških Sokolov na Cetinje. kjer so bili veličastno sprejeti, zbudil simpatije vseh Črnogorcev do teh praktičnih Vseslovanov. Sokoli so takrat obljubili, da poskrbe za vsakega črnogorskega dijaka, ki pride na praško vseučilišče.
Proti večeru sem hotel pogledati v eetinjsko vojašnico, dolgo enonad-stropno poslopje, ki ima prostora za bataljon vojakov. Crnagora nima prave stalne vojske, vojašnica se rabi za skladišče vojnih potrebščin in za bivališče onih mladeničev, ki prihajajo k orožnim vajam. Ni me gnalo pozvedeti, kakšen red je v teh prostorih, leži li komis na desni ali na levi strani čedno zravnanega perila in obleke, z leti se skrhajo čuti za takšne stvari, pač pa bi bil rad videl mlade črnogorske junake v njih za-vičarji. Pred rdečkastim poslopjem so šetali v tolpah visokovzrasli in temnih obrazov. Bas sem hotel vprašati
junak?«, bi se li smelo prestopiti prag vojašnice in ogledati njeno notranjost, kar se zakadi proti meni ruja v, ščetinast pes. l*«> njegovi zlobi sem sodil, da bi me bil najrajši raztrgal.    Sunil sem ga z nogo v režeči
gobec, pa se ni dal odpraviti. Sklonil sem se po kamen a tu je bil še le ogenj v strehi. Zagnal se je na moj površnik ter zasadil vanj zobe. Menda je žival ovohala v njem stari avstrijski častniški plašč, iz katerega je narejen, pa se je znosila nad njim. Začel sem upiti v vseh slovanskih jezikih: »Pašol! Pozovite črta! Kakšen red je kod vas! Psiakrev!« Naposled so se me vsmilili v neki tolpi in so pozvali razkačeno zver. Spustila je moj površnik, kateremu je zadala ne-/aeeljivo rano. Hitro sem jo odkuril in če pridem še kdaj na (Vtinje, pri vojašnici gotovo nočem oglariti in oprezovati. Ceimi sem tja ntikal nos, ko sem vendar dosti vojakov videl na ulici! Ne omenil bi te dogodbice, ko bi ne bil zaradi nje opustil svoje prvotne namere, da se povrnem s Cetinja peš nazaj k morju in sicer po stari črnogorski poti, ki se mi je kazala v Kotom tako slikovita in vabljiva. Brez tovariša sedaj nisem maral pešpoti, na kateri bi bil pač varen pred handžar j i, pred psi pa morda ne. Šel sem na pošto, da si kupim za drugi dan listek za vožnjo v Kotor. Pa na diližansi ni bilo več prostora zame. Ker vozi pošta samo enkrat na dan, sem sklenil, da ostanem še ves drugi dan na Cetinju in čakam na njo do tretjega jutra.
V.
Drugi dan je celo dopoldne grmelo in deževalo in vesel sem bil, da ©b takem vremenu nisem na poti. Zgodaj \ j ;tro sem si oskrbel vozni listek : .' ^ti. Potem sem tisti dan mnogo sedel doma pri svojem gospodarju. Aleksej Lajnovič je pošten človek, pri katerem se nerazvajenec dobro počuti. Ce ga presodim po skupnem umivalniku, skupni krtači in po tečnih računih, ki zravnajo razlike po imetku, ga moram uvrstiti pristašem komunizma, ki hoče tudi na Crnigori vse izenačiti: čast in junaštvo, znanje in premoženje. Mnogo sem ga poslušal ter gledal na njegove goste in odjemalce. Prodaja pa duhan in svalčice, kruh, ovčji sir, vino, rakijo, sirovi prešut, čebulo in vžigalice, ako nm slučajno v tem ali onem blagu ne poide zaloga. Tu moram vriniti tudi črno kavo, o kateri govori vsak, kdor je pogledal na Balkan. Z njo in pa z rajnim dalmatinskim vinom sem si preganja] tisti dan dolgočasje deževnega vremena. Lajnovič v prodajalni ne nosi samopala za pasom, če gre pa na trg po čebulo ali kaj drugega, si ga pa vselej zatakne. Mož je še iz herojske dobe in kolikor toliko je tudi on pripomogel, da se je Crnagora razprostrla in prodrla do jadranskega morja. Kakor njega moram pohvaliti tudi njegovo skrbno ženo, ki me je oba jutra vprašala, česa želim za kosilo, česa za večerjo, no njena mati mi je v mojo sobo do-našala le sočno jagnjetino, zdaj kuhano zdaj pečeno in k vsakemu obro-
vili so nekako tajno policijo, ki s pravo ovaduško spretnostjo zasleduje pogovore v gostilnah in na cestah ter nastavlja svoja neredna ušesa pri vsaki mogoči priliki.
Povod temu so razne sodnijske in druge ovadbe in afere, v katere se zapletajo čisto nedolžni ljudje brez vsakega povoda. Zelo časten in imeniten posel za pristaše takozvane »ljudske stranke«. Gratuliramo, g.Sever! Svarimo naše ljudi, naj pazijo na svoje besedi4 vselej in povsod, da ne zapadejo kot žrtve maščevalnih nasprotnikov.
Kdor je rojen za maščevanje, /e to pač lahka stvar. Tudi ml bi škodovali, ako bi hoteli. Posebno tista štu-denta-agitatorja, ki sta se s posebnimi bravnrami izkazala na klerikalni strani, bi lahko pamtila za celo življenje svoje nepremišljene koraki1. Ali mi nismo maščevalni, to lepo čednost prepustimo iz srca našim »Slovence vcem«, ki naj vedo: čim bolj kosmata je njih vest, tem trdnejša je naša koža!
Deželni zbori
Gradec, 17. septembra Y začetku današnje seje .-e je vnet i de. a-ta, ali naj pride najprej na vrsto proračun ali volilna reforma. Za volilno reformo sta govorila poslanca R e s e 1 in H a g e n h o f e r , a končno je le bil proračun izročen finančnemu odseku. — Potem je poročal posl. dr. Ploj v imenu finančnega odseka o spremembi predpisov glede razdelitve nagrad takim poslom, ki služijo več let nepretrgoma pri enem gospodarju. Ako bi se namreč hotelo nagraditi posle po tistem načinu, ki ga je predlagal svoječasno deželni odbor, treba bi bilo najmanj 100.000 K. ako bi se hotela priznat] nagrada vsaj četrtini vseh upravičencev. Socijalna demokrata dr. Scha-eherl in R e s e 1 sta govorila proti takim premijam ter zahtevala preskrbo kmečkih poslov za starost, zavarovanje za bolezen in nezgode, ureditev delavnega časa itd. Poslanec H a g e n h o f e r je ugovarjal, nakar je prišlo do burnega konflikta med klerikalci in soc. demokrati. Končno je bil sprejet predlog, da se za premije poslom določi za prihodnje leto 10.000 K. — Posl. dr. H r a -Šovec je predlagal primerno pospeševanj*1 vinoreje na Spodnjem Štajerskem.
Celovec, 17. septembra. Koroški deželni zbor ima v razpravi zakon o varstvu planink. zakon o splošnem starostnem zavarovanju, zakon o preskrbi deželnih zdravnikov za starost itd.
D u n a j . 17. septembra. Posl. Kol i s k o je predlagal v deželnem zboru, naj se uvede obvezno cepljenje koz. — Med drugimi predlogi je deželni zbor rešil tudi predlog glede regulacije plač profesorjem deželnih srednjili šol.
S o 1 n o g r a d , 17. septembra. Deželni zbor je izvolil jubilejski odbor, ki naj pripravi vse potrebno za cesarjev jubilej. Med predlogi sta bila načrt za nov lovski zakon in zakon za ustanovitev kmetijske šole v Solnogradu.
L v o v , 17. septembra. Deželni maršal grof B a d e n i je utemeljeval potrebo, da se deželnozborski opra-vihiik spremeni. Glede reforme deželnega volilnega reda je izjavil, da je isto mogoče doseči le potom reforme.
k u po debelem stroku čebule. Eto, kakšne slaščice in polizke mi je starica redno predlagala, nazivajoe me: Sinko moj lijepi — ali — L*ijepi moj sinko! — kar mi je dobro delo, ker me t nji  ljudje niso še nazivali tako.
Laj no viče v i <rosti so mnogo re-šetali položaj na Ornigori. .Veki goričan, ki je bil na poti v Ameriko, je tožil, kako ravnajo z narodom duhanski monopolaši iz Italije. Sami imajo po 300 do 400 K mesečne plače, a deklicam, ki delajo v tovarni, plačujejo po 30 vinarjev na dan. Kmetje pri monopolu zelo trpe. Ako duhana mnogo pridelajo, je po ceni, ako malo, jih izpodbujajo monopolski činov-niki, naj ga več sade in če je potem dobra letina, zopet pade v ceni. Kupujejo ga od seljakov glede na kakovost po štirih vrstah aii stopnjah od 20 vinarjev do krone za kilogram. Pa komisijonaši, ki ga prejemljejo od seljakov, se odlikujejo po strogosti in prevari j i vosti. Časih kmetu kar po 100 kg duhana izvržejo in u kažejo, Ida se zakoplje v rupo. Ponoči pa dajo rupo odkopati in duhan le porabijo. Seljak, ki je poprej živel od te rastline, je prišel sedaj na nič. Pri monopolu je duhan trikrat dražji nego je bil poprej. Drug Amerikanee je tožil, kako svobodno hodijo sedaj Lahi čez morje na Črnogoro in da jim je prodana ali podarjena železnica, ki se zgradi od Bara čez Sutorman na Podgorieo. Take govorice sem slišal pri Lajnovicu. Jaz jih le beležim, končno sodbo o teh stvareh izprego-vori kdaj vestni zgodovinar.
(Konec prihodnjič.)
Nagodbena pogajanja razbita.
Dunaj, 17, septembra. Danes so se nagodbena pogajanja nepričakovano prekinila ter so se ogrski ministri vrnili v Budapešto. Ogrski ministri so namreč naenkrat zahtevali posebne koncesije za to, da kdaj dovolijo zvišati prispevke h kvoti. Seveda avstrijska vlada takih zahtev ni mogla sprejeti. Konference se zopet prično šele prihodnji mesec v Buda-pešti, ko pride cesar tja. Avstrijski vladi se ne mudi, da bi pretrgana pogajanja obnovila, ker se lahko pred parlamentom zagovarja, da je bolje biti brez nagodbe, kakor pa doprinesti velike žrtve. Nasprotno pa je ogrskim politikom mnogo na tem, da se sklene nagodba j »reden se zopet sestane ogrski državni zbor. Vsekakor pa bodo Ogri morali odnehati od svojih pretiranih zahtev. Pred vsem se morajo sprijazniti s stališčem avstrijske vlade, da brez kvote in banke se nagodba ne bo sklenila.
11 u d i m p e š t a , 17. septembra.
Vest, da so se nagodbena pogajanja prekinila, je zelo presenetila vse kroge. »Budapesti Hirlap« piše, da so se nagodbena pogajanja razbila, ker pritiskata na avstrijsko vlado veliki stranki krščansko-socijalna in agrarna v j»rotiogrskem smislu.
Bjo» nson proti Madžarom.
Dunaj, 17. septembra. Sloveči norveški pesnik Bjornson Bjorn-stjerne je, kakor znano, vrnil povabilo k mednarodnemu mirovnemu kongresa v Monakovo ter poslal predsedniku grofu Sehdubornu pismo, v katerem pravi med drugim: »Gospodje, ki nastopajo tam kot mirovni apostoli, uganjajo doma rokodelstvo ljudskega zatiranja in trpinčenja, ali pa mirno gledajo, kako zatirajo in trpinčijo drugi. Ako pride n. pr. na kongres grof Apponvi, ki je sedaj naučni minister na Ogrskem ter je v tej lastnosti škodljiv tlačitelj Slovanov, kot izvoljeni odposlanec svojega naroda in bi tudi jaz bil tam, storil bi vse ter bi ne miroval poprej, da bi bil grof odstranjen iz dvorane.«
Xa to pismo je poslal grof Schon-born > X. Pr. P.« daljši dopis, v ka-fcerem pravi, da bi vsaka mirovna akcija bila nemogoča, ako bi hoteli delovati le s političnimi somišljeniki. Bjornsonovo izjavo imenuje »indignacijo«. Grofa Apponvija zagovarja, češ, da ne more biti povsod zraven, kjer bi bilo treba preprečiti krivico. Iz cele pisave grofa Se h on borna je razvidno, da Nemci, pa najsibodo tudi tako klerikalni, kakor je grof Schonborn, odobravajo madžarski Šovinizem in njih krutost proti ne-madžarskim narodom. In taki ljudje bi naj bili apostoli miru!
Vstaši v Macedoniji.
B e 1 g r a d , 17. septembra. Pri Bratovici so grški vstaši ustrelili deset bolgarskih kmetov, ki so se vračali s semnja.
Punt v Maroku
Pariz, 17. septembra. Celo puntarsko pleme Sanja se je podvrglo generalu Drudeju ter sprejelo vse njegove pogoje. Obenem so poirlavar-ji tega plemena obljubili, da bodo tudi drugim plemenom v notranjih delih dežele dokazovali, da je potrebno se podvreči Francozom.
London, 17. septembra. Puntarska plemena v Maroku so m izprosila do četrtka pomisleka,    ali naj
sprejmejo francoske pogoje   ter se
podvržejo. Zaradi vojne odškodnine se že vrše pogajanja med Marokom in Francijo.
M a d r i d . 17. septembra. Položaj v Maroku se vidno zboljšuje. Z vsako ladjo se vračajo Evropejci v Casablanco.
Prvi kranjski gostllnlčarskl shod.
(Konec.)
V pomožni odbor so bili soglasno izvoljeni: za Dolenjsko gg. Rosni a n iz Novega mesta, M e r h a r iz Ribnice, F e r d e r b e r iz Kočevja in P e h a n i iz Žužemberka; za Gorenjsko gg. Fajdiga iz Kamnika, K u n s t e 1 j iz Radovljice, Pavlin iz Podbrezja in Peternel z Bleda; za Notranjsko gg. B u r g e r iz Postojne, Ribar iz Logatca, L a v r i č iz Planine in Gruden z Jeličnega vrha.
O zadacanju vina za privatnike je poročal g. Fajdiga, ki je predlagal sledečo resolucijo, ki se odpošlje na kranjski in goriški deželni odbor:
Deželni odbor naj sestavi takoj zakonski načrt, da morajo vsi ljudje, ne glede na stan, ki imajo doma vino, tudi plačevati deželne kakor tudi občinske užitninske davke. Ako se pa to ne zgodi, naj se pa tudi gostilni carjem dovoli od 3—-5 hI nezadacane-ga vina, kar imajo tudi pravico drugi.
O protestu proti dajanju koncesij v najem tretjim osebam je poročal g. Avguštin Zaje, ki je predlagal na trgovinsko ministrstvo sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: Gostilničarska obrt pripada obrti, ki je najbolj zatirana in gineva zaradi raznih nedostatkov, zlasti pa ko nima zakon prave meje in vpošteva v § 14. obrt. reda. Med drugim tipi gostilničarska obrt mnogo, da obrtne oblasti odobravajo zaknpodaje in še celo tretjim osebam. Na ta način se koncesije izkoriščajo, ne da bi kon-cesijonar sam izvrševal svojo obrt. Nahajajo se prepogosti slučaji, da imajo zakupniki po več koncesij, kot to dopušča zakon, a osebno ne izvršujejo niti ene. Zato zbrani gostilničarji prosijo trgovinsko ministrstvo, da nemudoma odpravi navedene nedostatke in podeli tozadevni strogi ministrski ukaz podrejenim obrtnim oblastim, da se strogo drže § 10. obrtnega reda pri oddaji koncesij v najem ter da odločno prepove najemnikom izvrševati koncesijo po namestniku.
O odpravi prodaje piva privatnikom naravnost iz pivovaren in za-htevanju koncesi jon i ranja prodaje vina in piva v steklenicah je poročal g. Maček, ki je predlagal sledeči resoluciji, ki sta bili soglasno sprejeti :
I. 1. V obrambo splošnih gostil-ničarskih interesov na Kranjskem se zavežejo vsi gostilničarji po deželi in mestih, strogo paziti na svoje dajalce piva, da ti oddajajo pivo edinole koncesi joniranim gostilničarjem. 2. Vsak posamezni gostilničar naj prijavi vsak nasprotni slučaj zadružnemu odboru v Ljubljano, kateri ima na podlagi obveznega pisma pivovarna r jev dotično pivovarno opozoriti. 3.Oe se pivovarna na opomin ne ozira in še nadalje sama privatnikom streže, se imajo vsi gostilničarji dotičnega kraja složiti v energičen bojkot proti taki pivovarni. 4. odboru ljubljanske gostilničarske zadruge se naroča, da o tej resoluciji obvesti vse v poštev prihajajoče pivovarne. (Ta resolucija se odpošlje gostilničarski zadrugi).
II. Ker je ravno sedaj v pripravi aH osnovi ministrska naredba tičoča se koncesijoniranja točenja in prodaje piva v steklen i«a h, naj se ta raztegne tudi na vina v steklenicah in se prodaja piva in vina v steklenicah podeli edinole gostilniškim koncesi jam. Ta resolucija se odpošlje na trgovinsko ministrstvo).
G. K a 1 i š n i k je želel, naj se prime za ušesa tudi prodajalce soda-vice in pokalie, ki krošnjarijo in delajo škodo gostilničarjem. Ta želja se sporoči zadrugi sodavičarjev.
O odpravi privatnih nekoncesi-joniiaiiih izkuharij je poročal gosp. K e n d a , ki je predlagal sledečo resolucijo:
Visoko c. kr. trgovinsko ministrstvo izdaj ukaz na pristojno oblast, naj vse nekoncesijoniraiie izkuharij-' v zasebnih stanovanjih proti gotovemu plačilu odpravi, ker delajo kon-eesijoniranini gostilnam neprecenljivo škodo. (Sprejeto).
Glede ustanovitve obrtnega sodišča v Ljubljani je poročal predsednik zveze kranjskih obrtnih zadrug gosp. F r a n c h e 11 i , ki je predlagal sledečo resolucijo:
Shod se obrača na pravosodno ministrstvo z nujno prošnjo, da poskrbi kar najhitreje mogoče za ustanovitev obrtnega sodišča v Ljubljani. Samo v Ljubljani in ljubljanski okolici je približno 5000 raznih obrtnih podjetij in do 18.000 delojemalcev in bi imelo obrtno sodišče dovolj posla. (Sprejeto).
O strokovni organizaciji zadrug mi podlagi novega obrtnega zakona, in o ustanovitvi strokovne šole je poročal zadružni inštruktor gospod ar. B 1 o d i g. Poudarjal ji' potrebo take organizacije za gostilničarje. Zadruge gostilničarjev naj se združijo v deželno zvezo gostilničarskih zadrug. Predlaga, naj se ustanovi taka zveza in naj se v to izvoli pripravljalni odbor.
G. Frane h e 11 i predlaga, da bi bilo bolj praktično, če bi ljubljanska gostilničarska zadruga vzela v roke snovanje take zveze.
G. Rus predlaga, kadar sestavi ljubljanska zadruga  pravila,  naj se pokličejo k posvetovanju tudi gostil ničarji z dežele.
Vsi predlogi so bili sprejeti.
O odpravi prisilne uprave in ru-bežni koncesij je poročal g. Tosti. Oboji je velika krivica za gostilničarje, kakršna se ne godi nobenemu drugemu stanu. Predlaga resolucijo na justično ministrstvo, da se odpravi prisilna uprava in rubežni koncesij. Sprejeto.
Pri raznoterostih je kot zastopnik deželne zveze za promet tujcev na Kranjskem govoril g. dr. M a r n. Predlaga, naj bi boljši gostilničarji napravili poučno potovanje v Švieo ali sploh tja, kjer je dobro razvit tujski promet, da se nauče povzdigniti tujski promet doma. Deželna zveza pojde povsod na roko takim potoval-cem. Dalje predlaga, da bi se v Ljub
ljani ustanovila natakarska in kuharska šola, ker se morajo naši gostilničarji posluževati zdaj tujih moči.
G. Peternel stavi predlog, naj bi ljubljanska zadruga priredila tak izlet, ker strokovne izobrazbe sploh manjka med gostilničarji.
G. Zaje hvali neumorno delo deželne zveze za promet tujcev Gosp. Rus želi, naj bi se ta izlet Izvršil v najkrajšem času.
Sprejmeta se dr. Hamova predloga.
G. Zaje svetuje, naj bi si gostilničarji, ki imajo večjo obrt, pri dobili več vajencev. G. Kenda želi, da bi podpirali gostilničarji zvezo za promet tujcev.
G. K r a p e ž želi, da bi v Ljubljani bili koncerti v gostilnah zvečer do 12., v kavarnah pa do 2. popolnoči. Naj zadruga na to deluje.
G. Zaje ogorčeno konstatira, da se današnjega shoda ni udeležil noben drug državni poslanec kakor samo Hribar. Taki so li klerikalni ljudski zastopniki, ki so še pred kratkim iskali naših glasov. (Ogorčeni klici: Škandal!)
G. F r a n c h e t t i pravi, da je na shodu gostilničarjev na Štajerskem bilo 16 državnih poslancev. Ka ko naj poslanec ve za težnje naše, če se za nas ne brigal (Ogorčeni klici). Taki so prijatelji obrtnika, kar je obžalovanja vredno!
Prebero se nato brzojavke, ki so došle na shod.
(J. Tosti se zalivali končno za temeljite razprave, vsem za udeležbo in zaključi zborovanje po štirih urah.
Nato se je vršil banket v hotelu »Ilirija«.
Ljubljanski občinski suet.
Ljubljana, 17. septembra.
Predsedoval je župan Ivan Hribar, ki je precital zahvalo kabinetne pisarne potom deželne vlade za vda-nostno izjavo občinskega sveta povodom cesarjevega rojstnega dne.
Demisija obč. svetnika Šubica.
Nadalje je prečital župan dopis občinskega svetnika Ivana Bubica, ki odlaga mandat in vse, bar je v zvezi z mandatom občinskega svet nika. Svojo demisijo utemeljuje s tem, da je zaradi znanih nasprotstev v klubu občinskega sveta uprizorilo Časopisje proti njemu hudo gonjo. — Župan je izjavil, da je prepričan, da je bilo v klubu le neljubo nesporaz-umljenje; obžaluje neopravičeno kritiko ter predUga, naj se oubicu izreče popolno spoštovanje in zaupanje občinskih, svetnikov in obžalovanje zaradi napadov. Njegova odpoved se naj ne vzame na znanje, temuČ se naj naprosi, da jo umakne. (Pritrjevanje.) — Občinski svetnik Platan je rekel, da je odpoved napravila skrajno mučen vtisk, ker je vsakemu znano, kaj pomeni ŠubiČevo ime za razne važne odseke. Vsi poznamo dobro tega moža kot kremenit značaj in iskrenega rodoljuba, ki je zaradi svojega vsikdar odločnega nastopa moral požreti marsikatero grenko od višjih svojih oblasti. Pri preosnovi obrtne šole je le on kompetenten strokovnjak. Ljubljansko obrtništvo ga pozna kot svojega odkritega prijatelja in zagovornifia, zato pa tudi vsi obrtniki želijo, naj ravnatelj bubio ostane njihov zastopnik v občinskem svetu. — Obč. svetnik Proseno je izjavil, da v polni meri priznava, da je ravnatelj Subie res pridna in delavna moč, toda občinski svet nima pravice mu podeliti mandata, ako ga )e enkrat odložil, temuč mu ga morejo zopet dati le volilci. — Zupan je pojasnoval, da se tu ne gre za zo-petno podelitev, temuč da se ga le naprosi, naj svojo demisijo umakne. — Županov predlog je bil nato sprejet z vzklikoia z vsemi glasovi razen glasa obč. svetnika Prosenca.
Druga naznanila predsedstva.
Vodstvo dekliške osemrazredaioe v Liohtenthurničinem zavodu je poslalo zahvalo za podeljeno podporo za risarske namene.
Zahvalo je poslal tudi pripravljalni odbor vseslovanskega sokolskega zle ta v Prago.
Deželna vlada je odobrila sklepe občinskega sveta glede regulacije sveta, kjer stoji vojaško preskrbo va-liSČe.
Deželni odbor je ugodil pritožbi A. Pavlina proti odloku mestnega magistrata, da bi moral odstraniti svojo tehtnico na Dunajski oesti. Pač pa mora odstraniti istotam skladišče premoga.
Za „Družbo sv. Cirila in Metoda11.
Občinski svetnik dr. Trillerje stavil nujni predlog, naj se v proračun za leto 1908 postavi večji prispevek za „Družbo so. Cirila in Metoda". Utemeljeval je svoj predlog s tem, da se je zgodila v vodstvu družbe sprememba, ki bo v moralnem o žiru gotovo dobro vplivala, ker je bilo marsikaj zavoženega. Bati pa se
je v prvih časih gmotnega zaostanka, ker je neka gotova stranka začela lažnjivo begati javnost ter napoveduje družbi naravnost bojkot. V podobnih slučajih je Že običaj, da stori inicijativo občinski svet s'ovenske prestolice. Tudi za ublaženje navedene Škode naj stori ljubljanski občinski svet prvi korak, nakar bodo temu zgledu brezdvomno sledile tudi druge resnično narodne občine in korporacije. Predlog, da se v proračun postavi primerno vi5ji prispevek, je bil soglasno sprejet.
Podelitev Debellakove ustanove.
Potem je poročal obč svetnik dr. Triller o podelitvi Matije Da-beljakove ustanove za dijake v znesku letnih 400 K Za ustanovo so prosili trije dijaki, med njimi tudi sorodnik pokojnika jurist Debeljak. Dasi je njegov oče premožen posestnik, a ostala dva sta resnično revna, vendar je odsek glasom ustanovne določbe, da pridejo v prvi vrsti v poštev so • rodniki, moral prvemu dovoliti ustanovo. Podžupan dr. vit Bleiweis, občinska svetnika Dimnik in Prose n c ter župan so priporočali, naj bi se ustanova vendar le podelila gimnazijca Cirmanu, ki je v svastvu, kar se sme smatrati za da'jno sorodstvo, a občinski svetnik Plantan je dokazoval, da se nikakor ne sme preiti preko izrecnega besedila ustanovnega pisma ter se ustanova mora podeliti prosilcu, ki je iz direktnega sorodstva. Poročevalcev predlog je bil sprejet ter dobi ustanovo sorodnik Debeljak.
Vsiljevana nemščina.
Občinski svetnik dr. Triller je poroČBi o dopisu komisije za osuševanje barja, naj bi mestna občina imenovala svojega zastopnika v nad zoro valni tehnični odbor te komisije. Komisija, ki ji je predsednik deželni predsednik Schwarz, je poslala nemški dopis. Personalni in pravni odsek pa je mnenja, da mora zavzeti priacipijalno stališče, da sestoji komisija po veČini iz slovenskih odbornik' v Ako je slučajno deželni pred-seduik tudi predsednik te komisije, to ga nikakor še ne opravičuje, da bi nastopal tudi tukaj s svojim notranjim uradnim jezikom. Tako postopanje mora občinski svet občutiti za odrekovanje dolžne obzirnosti. Naše stolno mesto že itak ne uživa od strani deželne vlade posebnih ozirov. Vsak objektivno sodeči človek mora dati v tem slučaju prav mestni občini. Predlagal je, naj se dopis zavrne ter se bo cbčinski svet spuščal v nadaljno razpravljanje o tem predmetu šele tedaj, kadar dobi slovenski dopis. Sprejeto.
Računski sklep in bilanca mestnega   loterijskega  posojila za leto 1906.
Poročevalec občinski svetnik S ve te k. — Občinski svetnik P rosen c se je pritožil, da ni dobil računskega zaključka, zato tudi ne bo glasoval. Župan je konstatoval, da so vsi občinski svetniki dobili računske zaključke pravočasno dostavljene, ki so sploh bili izpoloženi že pred meseci ter se je na ta način popolnoma zadostilo zakonskim predpisom. Interpelant je najbrže dostavljeni mu zaključek kam založil, sicer pa bi se bil lahko oglasil zanj v mestnem ekspeditu. Iz računskega zaključka posnemamo, da je imelo loterijsko posoji'o 195 824 K dohodkov (proracunjenih je bilo le 190.769 K) ter 140 546 K stroškov (proračun j enih 139.955 K); potemtakem je bilo prebitka 55/277 K, doČim je bilo pro-računjenih le 50 816 K. Račun anuitet izkazuje obresti iz leta 1906 118 352 K, čisti dobiček klavnice 18 789 K., Čisti dobiček vojašnice 10 942 K, čisti dobiček vodovoda 37.193 K. RaČun dobička in izgube izkazuje 82.252 K. Bilanca amorti-začnega zaklada mestnega loterijskega posojila izkazuje aktiv 1,113.696 K. Finančni odsek je pregledal račune ter jih našel v redu, vsled tega se odobre.
Bazne prošnje.
Avstrijsko društvo inženirjev in arhitektov na Dunaju je prosilo za subvencijo, da bi napravljalo poskuse z betonsko železnimi konstrukcijami. Občinski svet nima denarja za take poskuse, sicer pa je stvar vlade, da taka podjetja podpira. Zato se je prošnja odklonila.
Mestni magistrat je prosil, naj se dovoli trem stražnikom nagrada za uspešno izvršeno revizijo psov v mestnem okrožju. Vsled te revizije so se tozadevni dohodki zvišali za 584 K. Dovoli se vsem trem nagrade 100 K.
Magistratnemu slugi Tom IgliČu se je dovolil prispevek 60 K k stroškom za poprave njegovega kolesa, dočim se je prošnja mag. sluge Bizjaka za prispevek k nakupu novega kolesa, ker mu je bilo ukradeno, odklonila. (O vseh štirih točkah je poročal občinski svetnik L e n č e.)
(Dalje v prilogi).
Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 216., dne 18. septembra 1907.
Gasilno in reševalno društvo
Podžupan dr. vitez Bleiweis je poročal o delovanju imenovanega društva v n. četrtletju 1907. Gasilno društvo je posredovalo pri 7 požarih, reševalno društvo pa je stopilo v akcijo z rešilnim vozom v 54 slučajih Poročilo se je vzelo na znanje.
Poraba dotacij na raznih mestnih šolah.
O vseh osmih točkah je poročal skupno občinski svetnik Dimnik. Dotacije so se odobrile kakor jih je ustanovilo mestno kjigovodstvo.
Nadučitelju in učiteljici na Karolinški zemlji se dovoli vsakemu po 4 K potnih stroškov k učiteljski konferenciji.
V pokritje stroškov in za zdrže-vanje I. razreda novega dekliškega liceja za dobo od 1. oktobra do konca letošnjega leta se dovoli 1038 K. Razred se otvori 1. oktobra letos. (Poročevalec za obe točki občinski svetnika Dimnik.)
Računski zaključek mestnega vodovoda za leto 1906.
Poročevalec podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s. Dohodkov je bilo 164.150 K, stroškov 126 957 K, potemtakem prebitka 37.193 K. Vode se je porabilo celo leto 1,340.513 m;, ali 3672 6 m5 na dan. Največja poraba je bila na dan 28 junija, namreč 4602 m\ ali 118 litrov na osebo. Računski zaključek se je odobril.
Računski zaključek mestne klavnice za leto 1906
Poročevalec isti. Bilanca izkazuje 48-135 K dohodkov in 29 346 kron stroškov, potemtakem 18 789 K prebitka. Zaklalo se je več kakor leta 1805: 111 govedi, 13 telet, 61 kozlov in ovc in 280 kozliČev. Svežega mesa se je upeljalo več za 8872 kg. Tudi ta računski zaključek se je odobril.
Šolstvo v ljubljanskem predmestju
Občinski svetnik dr. Triller je vprašal  župana,  kaj  je  resnice na časniških poročilih o šulfereinski šoli za Novi Udmat, Moste in Selo. Zahteval je, naj se preklice prepoved, da mestne šole ne smejo sprejemati okoliških otrok. Župan je odgovarjal, da se  dotična  prepoved   ni   strogo izvrševala,  ker  so  se posebno v višje razrede Še vedno sprejemali otroci iz okolice. Dotična prepoved je res hud udarec za okoličane,   ker  je šentpe-trska  šola,  ne ve po čigavi krivdi, skrajno nesrečno postavljena daleč iz mesta sredi polja, kamor res ne morejo otroci po zimi v šolo. Zato je že dovolil voditelju Dimniku, da sme v I. mestno deško šolo sprejemati tudi okoliške otroke. Seveda bo treba skrbeti za tretjo paralelko k I. razredu ker sta dosedanja dva že prenapolnjena. Glavna pomoč bi se veda bila, ako se občinskemu svetu dovoli najetje posojila za zgradbo dveh   novih  šol.   Tudi  na dekliški šoli pri Sv. Jakobu  so  morali letos odkloniti nad 200 deklic.  Po nesrečnem   občinskem   redu je mestna občina glede posojila vezana na deželni zbor,  Česar  ni niti pri   kmečkih občinah. V debato so posegli obč. svetnika Predović in Lenče ter podžupan dr. vit. Bleiweis. Občinski svetnik L en če je prcsil župana, naj posreduje pri  Licktenthurnićnem zavodu, da bi sprejemal   okoliške deklice.  Župan je  odgovoril,   da  se za letos tudi tam ne da nič pomagati, ker je vse prenapolnjeno.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 18 septembra.
— Brejc se pere. Na naše članke, ki  so nekoliko osvetlili  temne koroške razmere in z njimi tudi klerikalnega voditelja dr. Brejca, smo dobili kaj čuden   odgovor v »Miru«. Ker Mir« resničnih dejstev, ki smo jih pisali v našem listu, ne more utajiti in niinn stvarnih ugovorov, je začel — psovati. To je najboljši dokaz za to, kako bridko resnico smo pisali. Zdaj se vrsti v »Miru«: »Gnojnica«, izrodkl od osebne mržnje«, »razgrete   fantazije«, »podlo snmnicenje«, brezvestno obrekovanje« itd. Ne borne* sledili vzgledu katoliškega junaka, ki je zavozil slovensko koroško politiko in na znani skupščini pripravil koroške Slovence ob ugled pred svetom. Samo nekaj naj pribijemo.
Mir« se jezi, da smo čisto postransko omenili, da enemu ali drugemu klerikalnemu rodoljubu politika — nese. Samo radi tega zmerja zdaj >nekdo« po »Miru« in imenuje to našo opazko »podlo laz« itd. On dobro ve, da smo s tem mislili pred vsem specijelno tistega, ki je sprejemal honorar za — jezikovne pritožbe, vkljub temu pa našteva celo vrsto koroških politikov, da, celo Grafenau-t^rja, češ, da smo vsem tem očitali ko-ristolovst \ Naj pusti druge na miru, naj ne išče v stiski sokrivcev in naj sam potrka na svoje prsi ter kliče: »Mea culpa!« Saj je javna tajnost, da je on bil tisti, ki je zavozil
popolnoma jezikovne vprašanje, — in zakaj, to tudi vemo vsi. Naj se nikar ne jezi, da smo mu očitali tako mimogrede, da mu politika »nese«, — kar je itak splošno znano, raj še naj odgovarja še na druga naša očitanja, ki se tičejo njegove zavožene politike. Xaj ne očita osebne mržnje našim stvarnim člankom, ki so našli splošno priznanje; — rajše naj pojasni, ali je izvirala tista njegova gonja zoper Šusteršiča, ki se je izkazala pozneje kot lmmhiig, iz osebne mržnje ali ne. Tukaj naj išče »podlostx, pri tej gonji SO delovali »od osebne mržnje razgreti možgani.« Podli so bili tudi svoječasni napadi v »Slovencu« na gospoda Legata. AH si upa tajiti tisti »nekdo«, ki se zdaj šopiri v »Miru,, da je on tedaj dotične članke pisal ter «iz zasede polival z gnojnico« tega rodoljuba' Kdo pa je hodil še kot pravni praktikant v celovške napredne kroge, vlekel ondl na ušesa pogovore in jih potem objavljal v »Slovencu«? Vse to prihaja zdaj na um raznim »prijateljem« tistega v obraz sladkega nekoga, ki je s tolikim maslom na glavi skočil v pozo ter zilaj blati »narodovce«, kakor jih on imenuje. O, le naj nadaljuje s svojim psovanjem, — nas to ne spravi iz ravnotežja in nas tudi nemalo ne bo oviralo narodni stvari na korist odkriti vse rak-rane na telesu Koroške politike, kar bi se bilo moralo že davno zgoditi!
— Živel slovenski škof! V soboto je imela v Mariboru svojo letno skupščino »S ii d mark a«, društvo, čigar smoter je, Slovence gospodarsko uničiti in jih pregnati  z rodne
domače zemlje. Mariborski Nemci in liemčurji so seveda v proslavo tega dne razobeseli nebroj vsenemških zastav, čemur se ni čuditi, čuditi se je pa, da je pri tej priliki ponosno vihrala frank Furtarska zastava tudi s stolpa stolne cerkve. Ni nam znano, ali je prišla ta zastava ua stolp z vednostjo ali brez vednosti škofa Napotil ika, to pa vemo, da je visela na stolpu ves dan in da je ni dala odstraniti cerkvena oblast, dasi je bila na to opozorjena! Takšen Slovenec je škof Napotnik, takšni narodnjaki so njegovi oprode-kanonik i, ki so vzeli v zakup pristno slovensko politiko na Štajerskem! Korošca seveda to pot ni bilo v Mariboru, da bi prijel kanonike za ušesa, ker je imel nujnejši posel, hujskati kmete proti »Narodni stranki«, češ, da je nemškutarska! Ali bi ne bilo bolje, da bi šel Korošec v družbi z Verstovškom učit narodnega prepričanja in čuvstvovanja svojega škofa in svoje komandante mariborske kanonike?!
— Več šol. Začetek letošnjega šolskega leta je pokazal, kako zelo in nujno je treba misliti na poiunožitev slovenskih ljudskih šol v Ljubljani. Nekatere šole so prennpolnjene, tako da ni mogoče sprejeti vseh otrok, ki se oglase. Posledica tega je, da je letos izredno mnogo otrok vstopilo v nemške šole. Posebno v sulvereinsko šolo je vstopilo mnogo slovenskih <»trok. ki so bili seveda sprejeti z odprtimi rokami. Ravno tako je v Šiški
vse polno slovenskih otrok v sehulve-reinski šoli. Znani so nam nekateri prav kričeči slučaji, kako s\ prišli slovenski otroci v nemško šolo. Vaj navedemo en tak slučaj. Neka gospa je imela lani SVOJO hčerko pri nanah v šoli. Otrok je zelo živ in vsled tejra ga nune letos niso več vzele v to šolo. Gospa je hotela hčerko vpisati v šentjakobsko dekliško šolo, a tam je niso sprejeli, ker nimajo prostora kakor tudi več drugih deklet niso sprejeli. Gospa se je obrnila na šolsko oblast in tam so ji rekli, naj da otroka k nunam. Konec je bil, da je dotična gospa dala svojo bčerko v-Huthov zavod, kjer se bo otrok hočeš, nočeš ponemeil. Kakor rečeno, nam je znanih več podobnih slučajev. Sploh se je izkazalo, da sedanje šole ne zadostujejo, ker nimajo dovolj prostora in da je nujno potrebno, poskrbeti za vee šol.
— Volitve v okrajni zastop ptujski bodo nemara v kratkem, ker je okrajno glavarstvo že razpoložilo volilne imenike na ogled. Ptujski okrajni zastoji je pri zadnjih volitvah prešel v nemčurske roke, v prvi vrsti pač radi slovenske malomarnosti. Upamo, da bodo ptujski Slovenci storili svojo dolžnost in popravili, kar so zakrivili pred leti. Treba bo seveda poštenega dela, zakaj brez napornega dela je izključeno, da bi bilo mogoče izviti iz rok krmilo očetu ()rnigu.
— Ali smo vsi enaki pred postavo? Iz Lesec se nam piše: Poslednjo nedeljo pred letošnjimi državno-zborskimi volitvami je posvetil tukajšnji župnik gospod Se iger-selim i ed celo propoved prihodnji državuozborski volitvi in seveda v korist prilastenemu klerikalizmu. Med drugim je dejal, da je vsakega katoličana zveta dolžnost, da voli katoliškega poslanca Pogačnika, sicer ga čaka enkrat težak odgovor, ker on nam je obljubil, da bo deloval za nas.« G. Seigerschmied je bil radi tega ovaden pristojni oblasti, a držav- ■
no pravdništvo je proti njemu ustavilo kazensko postopanje. Naj bo torej dovoljeno staviti na adreso slav. c. kr. državnega pravdništva ponižno vprašanje: Kje je zakon v varstvo volilne svobode, in ali je ono mnenja, da so avstrijski zakoni le zato tukaj, da se ž njimi ljudstvu brišejo oči in mašijo ušesa, in kje je enakost državljanov pred zakonom f Interesantno bi bilo slišati odgovor justičnega ministra v tej zadevi, ker njemu je navedeni zakon naložen v izpeljavo .Veliko in obilo je še parlamentarnega dela —! To so pač azi-jatske razmere v ustavni državi avstrijski. Ob času volilne borbe pred šestimi leti se je neki orožnik v krogu svojih prijateljev izrazil, da, ko bi on bil civil,   bi   tudi z napredno
stranko volil; to je prišlo do ušes bližnjega kaplančeta, kateri je v svoji največji slasti orožnika denunci-ral pri njegovih vojaških predstojnikih, nakar je dotičnik tudi svoje prejel. Neki klerikalni državni poslanec pa se je celo osmelil, da je v tem smislu na domobranskega ministra v parlamentu interpeliral, med tem, ko dotični poslanec najmanjšega pojma nima o najstrožji disciplini in točnem izpolnovanju orožni-ških dolžnosti, katerim enakih nima noben stan na zemlji; v slučaju kake obdolžitve padejo po orožniku kakor orli na ubogo žival. Ravno nasprotno pa je postopanje pri duhovskem stanu, n. pr. ako se poda kako odposlanstvo s prošnjo ali pritožbo o nespodobnem ali nenravneni življenju svojega duhovnika do škofa, jih ta naravnost ošteje in odslovi in s tem je zadeva končana. Ako se mora orožnik pod strogo zabičano kazni jo natanko ravnati po odzgoraj danih mu predpisih, naj se tudi duhovniki, ako se hočejo ž njimi meriti, ne ravnajo po zapovedih, ki jim jih je dala cerkev. Papeževa okrožnica »Motu proprio« je še danes le na papirju, s katero se duhovnikom prepoveduje vmešavati se v politiko, jih izključuje od uredn. političnih časnikov, jiii zabranjuje napravo in vzdrževanje konsumnih društev itd., a ti apostolski poštenjnkoviči se za vse to niti ne zmenijo in ne kaznujejo. Po naravnih zakonih bi se sodilo, da bi orožništvu preje pristojalo baviti se s političnimi zadevami, nego duhov-ništvu, ker oni so državni služabniki tega sveta, duhovniki pa se nazivi jejo dnini pastirji, ki nam kažejo in obetajo boljše življenje onega sveta; njim pa je ljubši, da kraljujejo in □Šivajo sladkosti zemeljskega življenja. Toda tudi to bo minulo, ker njih kralje van je ne temelji na zdravi, pošteni podlagi, marveč je tiransko. Že evangelijski pisatelj je učil: ako ho če vladar vspešno vladati, naj sliši prosto voljo svojih podanikov, sicer temelji njegovo vladanje na peščeni poillap-i.
— „Slovenec*1  in doslednost.
iiadi   ^Družbe   sv. Cirila in Metoda" se   Škofov   list   Se   vedno ni pomiril, dasi   je   potekel od volitev   že skoro poldrugi mesec.   Niti ena Številka ne izide, da bi v njej na svoj znani način ne razpravljal o naši šolski družbi in ne premleval svojih starih obrabljenih laži, ki jih je nagromadil proti druž-binemu vodstvu, odkar se volitve na skupščini v Bohinjski   Bistrici niso končale   tako,   kakor so želeli in zahtevali klerikalci. Da so vsi ti napadi brez prave pcdlage, nam pač ni treba še posebe naglašati. Zato se tudi gospodom  okrog  „Slovenca"   ne #re, glavno jim je, da ščuvajo in hujskajo proti družbi. Zato napadajo kar „tja v en dan," da ne vedo danes, kar so povedali včeraj. No, včasih se jim celo prigodi, da si nasprotujejo v eni in isti številki — in da zanikajo na eni strani to, kar na drugi strani zatrjujejo z vso gotovostjo.   Tako piše na   primer   rSloveneca   preteklo soboto na drugi strani doslovno : „ V o d -stvo   kot    tako   ni postavilo kandidatov, pač pa so jih postavili liberalni dijaki.u Na peti strani v isti  številki pa piše škofov list: „   .   .   .   in dr. Žerjava je glavno vodstvo kandidiralo." Kaj je sedaj res, ali to, kar se zatrjuje na drugi strani, ali to, kar stoji na peti? Oboje ne more biti resnično, ker drugo drugemu   diametralno nasprotuje.  Iz  navedenega  slučaja se vidi,  da  „Slovenec" piše brez preudarka  in  glave  in  da je dosleden, samo v podlem napadanju!
— Politična borba v Trnovem
Zadnja državnozborska volitvena borba je pokazala, s kako podlim orožjem so se bojevali vsi naši politični nasprotniki. V Trnovem, ki je bilo poprej vse klerikalno, zmagala je sijajno narodnonapredna organizacija. Klerikalci so bili premagani, a to jim je tako silno pamet zmešalo, da so podivjali. Moški so bili radi razžalje-nja Časti obsojeni na znatne globe. Ženske teroijalke so na naše somišljenike pljuvale in jih psovale javno na ulici. Nihče jih ni toini, saj so revice bile zapeljane od trnovskega kaplana. Nič boljši niso bili socijalni demokrati. Sodrug Ivan Tokan je Šel mimo družbe, ki je mirno sedela na
gostilniškem vrtu, in ji je zakričal, da so vsi tisti, ki so volili Hribarja, k.....Kaj ne, rini so naši nasprotniki! Tega bratca pa so si vendar naprednjaki privoščili. Tožili so ga in Tokan je bil obsojen na 20 K globe ali 2 dni zapora. Zdaj bo morda mir pred njim. S tem pa „Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo", ki vodi politično organizacijo in borbo, ni še iztrebilo vseh divjakov. Pred ljubljanskimi porotniki se bode vršila razprava, ki nam bode pokazala, kako podlo kradejo Čast klerikalci našim somišljenikom. Vso borbo pa označuje to dejstvo, da ves čas nobeden naprednjak radi razžaljenja Časti ni bil niti tožen niti obsojen, da so se torej naprednjaki vedli tako dostojno, da klerikalci niso imeli nobenega povoda proti njim postopati, do čim so klerikalci posuroveli, in so bili vsi, ki so bili toženi, tudi občutno obsojeni. Omika je le na napredni strani.
— Klerikalna obrekovanja prod sodiščem Vsak ve, da se naši klerikalni listi skušajo, kdo bo bolj sirov in nesramnejŠi proti političnim nasprotnikom. Posledioe tega so mnoge tožbe, ki jih imajo odgovorni ured ni ki teh h s to v, če jih je sploh mogoče prijeti, kakor se n. pr. v Ljubljani Gostinčar in Žitnik skrivata za svojo poslansko imuniteto. Pred mariborskim porotnim sodiščem se je včeraj pralo umazano perilo „Slov. Gospodarja", ki ima za glavnega urednika katoliškega duhovnika dr. Korošca in ki je veleposestnika g. Friedrioha v Kasazah pri Grižah in notarja g. Stupico v št. Lenartu v Slov. Goricah nesramno napadel in ju obrekoval. Odgovorni urednik „Go-spodarjev" je sprevidel, da pojde slaba, zato se je s prvim tožiteljem poravnal že pred obravnavo, z drugim pa med razpravo. Plačati mora list ogromne stroške ter javno prositi odpuščanja. Potem bodo pa spet pisali, kako resnicoljubni so in da so samo nasprotniki ljudje brez vsake časti in dostojnosti.
— Sorska afera pred sodiščem
končana. Včeraj se je dostavil odlok obsojencem iz sorske afere, ki so prosili za pomiloščenje. Pomiloščena sta Vencel Bukovec in Marija Bukovec, ki sta bila obsojena na 3, oziroma na 2 dni zapora. Dalj sta pomiloščena Ana Dolinar in Juri Oman, ki sta bila obsojena na o, oziroma na 10 dni. Za pomiloščenje so prosili tudi Ivan Lu-štrek, ki je bil obsojen na 3 meseoe, Franc Bukovec, ki je dobil 10 tednov, in Andrej Dolinar, ob soj?n na 10 dni. Njih prošnja je bila brezuspešna in niso pomiloSčeni.
— Shod V Št IIjll. Iz Mislinjske doline se nam poroča:  V nedeljo, dne 14. t. m. je priredil drž. poslanec Vinko Ježovnik v St. Ilju javen shod. Ko se je bližal vlak, s katerim se je vozil g. državni poslanec, po staji v Št. Iiju, so začeli pokati to piči in  zasvirala je godba, ki je z ogromno  množino  ljudstva pričakovala poslanca. Gosp. Konrad Iršič je v krasnem  govoru  pozdravil  g. poslanca in  ga   predstavil navzočim. Soglasno je bil izvoljen za predsednika shodu vrli župan gospod Ivan Verdnik iz  Otiškega vrha, namestni kom  g. Toričnik  iz   Golavabuke in zapisnikarjem gosp. Konrad. Iršič. V jedernatem govotu je predsednik pozdravil navzoče, se zahvalil za tako obilen obisk in podelil besedo g. drž. poslancu. Gosp. poslanec je vsestransko    pojasnil    delovanje državnega zbora  in navedel  posamezne zadeve tikajoče se kmetijskega in delavskega stanu,  o katerih se  bode v korist kmeta in delavca moralo razpravljati v prihodnjem zasedanju državnega zbora. Navdušenje je bilo velikansko. Govorilo je še mnogo kmetov, gosD. Konrad Iršič pa je predlagal sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: rDanes tukaj zbrani voliloi slovenje-graškega  okraja  odobravajo,  da je njihov drž. poslanec gosp. Vinko Ježovnik vstopil v jugoslovanski klub in mu izrekajo popolno zaupanje.     Izrekajo   vodji kmetske zveze dr. Korošcu in vsem poslancem, ki so v dr. Šusteršičevem klubu nezaupanje ter obsojajo laž-njivo pisanje BS 1 o v. Gospodarja", posebno napade na našega vsega spoštovanja vrednega poslanoa." — Več govornikov je pri tem zborovanju  omenilo,  da je  nSlov. Gospodar"   postal  najbolj  lažnjivi list ter   da je posebna  sramota,   da je ravno   „Slov.  Gospodar"   glasilo duhovnikov.  Navzočih je bilo 300—400 poslušalcev.    Shod se je vršil v največjem  redu in ga ni nihče motil. Jasno je pač kot beli dan, da je v slovenjegraškem okraju za vedno od-klenkalo —  duhovniški  nadvladi in komandi.
— Sedemdesetletnica Mihaela Voftnjaka, očeta slovenskega po-
SOjilniŠtva. Danes obhaja Mihael Vošnjak, oče slovenskega posojilništva svojo sedemdesetletnico. V boju za
I narodov blagor osivelemu starčku kličemo: Na mnoga leta, ki naj ti prineso obilno veselja na uspehih tvojega velikega dela za gospodarski napredek Slovenoev!
— Volitev v pridobnlnsko komisijo III. razreda priredbenega obrala „meato L|nbl|ana" za pri-redbeno dobo 1905 09. Vsled neveljavnosti volitve, izvršene 27. avgusta, je razpisana na 3. oktober nova volitev Članov in namestnikov v pridobninsko komisijo III. razreda priredbenega okraja ^mesto Ljubljana" za priredbeno dobo 1908/09.
— Gospodična, ali še čitate
,,Slovenca" ? Tako sem vprašal nedavno temu znano mi gospico zunaj na deželi. Ona mi odvrne, da je za časa državnozborskih volitev čitala iz radovednosti oba dnevnika in se je temu tako privadila, da je potem tudi nadalje prebirala oba lista. „Ali odkritosrčno vam povem, moj dragi gospod, da od preteklega tedoa kar ne morem več vzeti klerikalnega lista v roke, to je namreč od tistega dne, ko je imel ta cerkveni list tiskani tisti dve besedi o .... r ....! Pomislite samo to, da sem popolnoma vešča laškemu jeziku v govoru in pisavi!" — Tableau!!! Zadnjič je neki gospod zahteval v Trstu „Slovenca" s temi besedami: „Prinesite mi list „C .... r ... ." in natakar mu ga je prinesel! Tudi lepa pridobitev za ljubljanskega škofa „leibjournal" ! Ne ? —
— Iz carinske službe. Carinski revident g. Matija G r a h e k je imenovan za carinskega nadzornika za okrožje finančne direkcije v Ljubljani.
— Odlikovanje. Za 401etno zvesto službovanje sta dobila častno svetinjo upokojeni učitelj g. Franc Kalan v Šmihelu-Stopičih in gosp. Anton Rekel, delavec pri kranjski stavbinski družbi na Jesenicah.
Iz gledališke pisarne. Gospića Marija Collignon, nova primadona slovenske opere, je po rodu Poljakinja. Prva učiteljica ji je bila slovita poljska umetnica Marija Sobolewska v Varšavi, ki je vodila njen pouk v koncertnem petju, kateremu se je hotela gospica Collignon v začetku izključno posvetiti. Ko jo je pa pri neki priliki slučajno slišal ravnatelj lvovske opere, Paw-likowski, engažiral jo je takoj in brez debuta za Lvov. Tam je dovršila gospica Collignon operno šolo pod vodstvom gospe Van de Wisting-hausen m se povzpela kmalu do prvih vlog. Kot prva dramatična pevka je pela skozi dve sezoni na lvovski in eno na krakovski operi. Med njene najboljše partije spadajo: S i e g 1 i n d a (nWalkiirau), El z a („Lohengrinu), Margareta („Fausta), Mirni („Bohemeu), Flora („Chopin«), N e d d a (. Glumači«), Š a r 1 o t a („ Wer-ther") itd. Poljski listi hvalijo gospico Collignon kot izborno pevko redke muzikalne individualnosti in finega okusa, osobito pa ji priznava kritika obsežen, mladostnosvež in tudi v najvišji legi mehkodoneč glas. 0 njem in o resnem umetniškem stremljenju gospice Collignon se je gledališkemu vodstvu nasproti posebno laskavo izrazil ravnatelj lvovskega konservato-rija Mieczy8law Soltvs.
„Svobodna Misel" izide v večjem obsegu začetkom oktobra ter prinese celotno poročilo o svetovnem kongresu „bvobodne Misli" v Pragi. Dobi je lahko vsakdo, kdor pošlje 45 v na „Sv. M.u v Prago. Vsem sedaj priglašenim javljamo, da se jim dopošljejo vse zaostale številke v kratkem, ker se je sedaj nekoliko zakasnelo vsled kongresnih priprav. Upamo, da posežejo napredni Slovenci v velikem številu vsaj po brošuri ter tako materijalno podpirajo svetovno idejo, ako se že niso priglasili na kongres v bolj Častnem številu. Naročnikom seveda ni potreba še posebe pošiljati 45 v.
Poroka. Dr. Josip Vladimir Ferjančič, c. kr. okrajni komisar deželne vlade za Koroško, se je včeraj na Bledu poročil z gdč. Meto Finžga r j evo z Brezja. Čestitamo!
Na adreso južne železnice. Spomladi se je uvel na progi Dunaj-Ljubljana nov brzovlak, ki odhaja z Dunaja ob 8 35 zjutraj in dohaja v Ljubljano ob 5 35 popoldne, vrača pa se iz Ljubljane na Dunaj ob 11 15 dopoldne. Uvedba tega novega vlaka se je povsodi pozdravljala z zadoščenjem, ker je bilo s tem vsaj deloma vstreženo zahtevam potujočega občinstva. Da je bil ta vlak potreben, dokazuje dejstvo, da je bil vselej prenapolnjen občinstva. Vsakdo je bil torej prepričan, da se ta vlak, čegar potrebnost se je izkazala vsestransko, ne odpravi več. Kakor pa Čujemo, namerava železniška uprava ta vlak opustiti 23. t. m. Da bi to ne bilo v korist niti vedno naraščajočemu prometu, niti potujočemu občinstvu, je jasno. Zato apelujemo na ravnateljstvo južne železnice, naj gori navedeni brzovlak Še nadalje pusti v prometu in po možnosti ukrene, da bo ta vlak vozil ne samo do Ljubljane, ampak do Trsta, ali vsaj do St. Petra.
Umestno bi bilo, ako bi v tem oziru posredovala tudi nTrgovska in obrtna zbornica u
V Salezijanshi zavod na Rakovniku napeljujejo z Dolenjske oeste električni tok, ki bo gonil motor, s katerim nameravajo pričeti delati v kratkem betonski tlak v šolskem poslopju. Električna naprava najbrže ostane, kar si hoče zavod omisliti sčasoma električno razsvetljavo.
Pokopališče v Spodnji Šiški se namerava ustanoviti in bo lokalni ogled dne 20. t. m.
NOVO gasilno dmštvo. Ustanovilo se je ^Prostovoljno gasilno društvo v Vačah" pri Litiji.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda  v Novem
mestu namerava prirediti dne 5. okt. žabami večer s plesom in burietom v korist glavni družbi v Ljubljani. Posebna vabila se ne izdajajo. Več po plakatih.
Iz Kovorja pri Tržiču. Prve dni meseca septembra t. 1. spravil se je nad me v „Slovencu" neki mlečni dopisnik — najbrže kak lemenatarček ali študentek, katerih se je te počitnice kar celo krdelo vlačilo po tukajšnji okolici, — in to radi „Slov. Naroda", na katerega sem naročen. Po običajnih psovkah in sirovih napadih škofovega „Revolverblatta", pozvalo je to revše-dopisunče, sploh povsem mirne in dostojne Kovorjane, naj me kratkomalo „na!ut-taj o" in iz Kovorja poženejo. V to spodbujo pa je prinesel zadnji „Domoljub" — Bonaventurov „Re-volverblatt Nr. U." z dne 12. sept. t. 1. št. 37. — Kovorjanom naravnost poziv na javno nasilstvo — in na-svetuje sicer mirnemu in dostojnemu prebivalstvu kovorske občine metodo „zloglasnih SeniČanov" to je poboj in morjenje. No — kot star vojak povem „revolverpolitikom" zbranim okrog zloglasnih in umazanih cunj — imenovanih „Slovenec" in „Domoljub" —, da nosim še zmiraj srce v prsih in ne v — hlačah, in za slučaj, da bi se vaši pozivi na poboj — a la Senično — začeli uresničevati, ležalo bo krog mene stoječega s samokresom v roki žrtev, kakor snopja na polju. — V K o v o r ju, dne 17. septembra 1907. — Fran Gro s, nadučitelj v pok.
Iz Železnikov nam poročata dva ugledna obrtnika, da je pisava v ponedeljkovem „Slovencu" o ondotni gdč. poštarici nizkotna in neutemeljena denuncijacija, izbruh skrajne ljubosumnosti. Na posti vlada najlepši red in uradnica postreže vsaki stranki takoj in prijazno brez razlike. Da pa v prostem času rajši občuje z izobraženimi akademiki kakor s „Sio-venčevim" dopisnikom, ki mu gleda iz oči izprijenost in pohotna poželji-vost, kdo bi to gospodični zameril. Saj ni farška „kuharica", da bi se ne smela ozreti na drugega moškega, kakor le na svojega „blagoslovljenega" gospodarja.
Iz Zagorja na Pivki . Dce 14. t. m. je umrl v Trnju pri S t. Petru c. kr. cestar v pokoju Anton Sa-bec, star 83 let. Služil je kot cestar 53 let na več postajah, kakor na Colu, v Vipavi, v Zagorju, Trnovem, Bitinjah, nazadnje v Št. Petru. Za svoje mnogoletno službovanje je bil odlikovan od cesarja s srebrnim križcem in dvema svetinjama. Pokojni je bil izvrsten mojster v svojem poklicu, kar je moral vsakdo pripoznati, kdor se je vczil po cesti od postaje Št. Peter do Ravanske graščine: to je bil njegov revir. Njegovi predpostavljeni so ga pri raznih prilikah stavili v zgled njegovim kolegom. Pokojni je imel v svoji službi silno naporno pot, ker je moral vsako jutro iz Zagorja čez vrh Tabor (800 m) na svojo postajo hoditi, zvečer pa zopet nazaj k svoji družini in to velikokrat ob samem zajutrku, ker postreČi se ni mogel s jpičlo plačo 18 gld. na mesec Šele v visoki starosti je stopil v zasluženi pokoj, ki mu ga je pre-kmalo vzela britka smrt. Bil je mož naprednega duha, mirnega značaja, vedno prijazen in veselega srca med svojimi prijatelji. Naj počiva v miru!
Odbor ljudskoizobraževalnega društva v Dolenji vasi pri Senožečah se najprisrčneje zahvaljuje c. kr. kmetijski družbi kranjski, ki je poslala za knjižnico 15 poučnih knjig, kakor tudi „Slovenski Matici", ki je naklonila 55 zabavnih in poučnih spisov. Da bi našli še mnogo posnemovalcev.
Opustitev brzojavne postaje LazzarettO- Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 29. avgusta t. 1. štev. 31.647/P opusti se brzojavna postaja Lazzaretto pri Miljah koncem septembra t. L
Glavne skupščine južnostajer-skega hmeljarskega društva dne 16. t. m. v Žalcu se je udeležilo nad 250 hmeljarjev iz vseh krajev spod-nještajerskega hmeljarskega okolišča. Namen zborovanja je bilo odobrenje po društvenem vodstvu in po državnem poslancu g. Fr. R o b 1 e k u storjenih korakov v zadevi odklonitve neutemeljenih zahtev in želj hmeljarjev na češkem glede izvršilnih od-
redb k novi provenijenčni postavi za hmelj. Po temeljiti razpravi cele zadeve po članu društvenega vodstva in državnem poslancu g. Robleku, sprejeti sta bili soglasno sledeči dve resoluciji: 1. „Danes pri glavni skupščini južnoštajerskega hmeljarskega društva zbrani hmeljarji odohrujejo dobesedno protestno vlogo društvenega vodstva v zadevi izvršilnih odredb glede provenijenčne postave za hmelj ter vnovič zahtevajo, da o. kr. vlada z vso odločnostjo odbije želje in zahteve čeških hmeljarjev. Vlada se ob enem poziva, da nakloni s skrajno neugodno hmelj sko letino prizadetim savioskim hmeljarjem naj-izdatnejše davčne olajšave " 2. »Danes pri glavni skupščini južnoštajerskega hmeljarskega društva zbrani hmeljarji odobrujejo energično prizadevanje državnega poslanca gosp. Fr. Robleka glede odklonitve prošenj in zahtev čeških hmeljarjev v zadevi izvršilnih odredb k provenijenčni postavi za hmelj, se mu za njegov tozadevni prid zahvalijo ter ga prosijo, da naj tudi zanaprej neustrašeno brani koristi spodnještajerskih hmeljarjev." — Prva resolucija se je poslala brzojavnim potom o. kr. poljedelskemu ministrstvu. Končno se je izreklo še ogorčenje nad zlobnim in lažnjivim obrekovanju nSlov. Gosp." glede delovanja in prizadevanja hmeljarskega clruštva in drž. poslanca g Fr. Robleka v zadevi provenijenčne postave za hmelj.
Nadjarska zadruga za rodovlji-ški okraj. Zaradi slavnosti na Brez j ah in iz drugih okolnosti se ustanovni obč. zbor sadjarske zadruge pretek lo nedeljo ni mogel vršiti, ker je bila udeležba nezadostna. Zborovanje st' je moralo preložiti ter bode isto nepreklicno v nedeljo, dne 22 t. m. v prostori h VVuchererjeve restavracije (»pri Krištofu«) v Lescah. Priče tek zborovanja ob 4. uri popoldne. Z občnim zborom združeno bodo tudi strokovno predavanje o sadjarstvu posebnim oziram na področje ustanavljajoče se zadruge. Osnovalni odbor pa je tudi sklenil, da imej to zborovanje značaj male »sadne razstave« in to s posebnim ozirom na zelo Lepo sadje, ki je letos obilo zarodilo v radovljiškem okraju. 1'deleženci ustanovnega občnega zbora so torej uljudno naproseni, da prineso saboj na zborovanje (ali tudi že v naprej dopošljejo k Wuchererju) nekaj lepih komadov svojih jabolk in hrušk. Vse to sadje se bo razvrstilo po belo pogrnjenih mižali z imenom udeležencev zborovanja. Ako bi slučajno kdo ne imel sadja, naj zaradi tega ne izostane od zborovanja, ki bo velikega pomena za povzdigo sedjereje na Gorenjskem. Letošnji uspehi kažejo, kolikega pomena je sadjereja za naš okraj, kajti sadje (osobito jabolka) s*> v našem okraju letos plačujejo po
tako visokih cenah, kakor še nobeno leto poprej in vse premalo je še sadja. Temu je v prvi vrsti vzrok pomanjkanje sadja po drugih krajih, posebno na Nemškem in dejstvo, da je sadje na Gorenjskem letos posebno lepo uspelo (skoro samo namizno sadje!) in pa tudi to, ker so se na razstavah v Radovljici in v Jbissel-dorfo z našim sadjem seznanili tudi daljni odjemalci. IT s tanavi ja j oča se sadjarska zadruga bode skrbela za zistematično uredbo sadjereje in za enotne visoke cene našemu sadju. Komur je ležeče na povzdigi te lepe gospodarske panoge, naj pride na zborovanje v nedeljo 22. t. m., ki bo eno naj važnejši h za naš okraj. — O s n o v al ni o d b o r s a d j ■ ?• s k e zadruge.
Zakonska žaloigra. V Komorskih Moravuah na Hrvaškem je živel strojevodja Mihajlo V u č k o -v i e štiri leta srečno s SVOJO ženo. Letos spomladi je p?« prišel v kraj stavbni polir Matej Franič, ki je začel z Vučkovičevo /eno intimno občevati. Pred kratkim ju je zalotil Vučkovie skupaj. Franič je zbežal, « pustil kot corpus delieti klobuk in čevlje v zakonski spalnici Vučkovič ženi ni ničesar očital, ampak odšel k svoji materi, s katero ni nič občeval, odkar je bil oženjen, ker mn je ta zakon odsvetovala. Ko se je Vučkovie drugo jutro vrnil k ženi pO svoje reči, rekla mn je ta, naj le vse pobere, ker ona ne rabi ničesar več. Drugo jutro so našli na bližnji železniški progi truplo ženske, kateri je bila odtrgana glava, roka in obe nogi. Bila je žena \ učkovičeva, ki je bila stara še le 20 let in rojena Zagrebeanka.
Nesreča. V Podgori pri Gorici je predvčerajšnjim 221etni klepar Fran T o p 1 i k a r v tovarni prišel pri stroju med pasovi, ki so ga zavrteli in vrgli (»b tla, da je ostal mrtev. Njegov brat je pred 0 tedni padel iz gojilnice na dvorišču salezijanskega zavoda v Gorici in umrl za poškodbami*
Posledice veselja. V Gradišču ob Soči je bil izpuščen iz kaznilnice zi-dar Franc H 1 a z n i k iz Ljubljane. Zaprt je bil 5 let. Ves vesel je pil po Gradišču, ker si je tekom pet let prislužil precej denarja, potem se pa spomnil jetnikov. Kupil je tobaka in
cigaret ter vrgel vse to čez zid. Neki čuvaj ga je videl in tekel za njim. Vjel ga je, a ker se je Blaznik branil iti ž njim, ga je vsekal s sabljo in ga nevarno poškodoval na desni nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Proti podraženju kruha v Trstu je sklenila mestna delegacija: produkcijo 1000 kg kruha na dan v pečeh mestne ubožnice, uradno določene cene in zgradbo več občinskih mehaničnih peči.
Pri  streljanju se je ponesrečil.
V Kosanj na Goriškem se je v nedeljo ponesrečil I. Med vešče k, ko je ob blagoslovi jen j u novega šolskega poslopja streljal z možnarjem. Zmečkalo mu je levo roko.
Punca ga je zvabila. Kamnoseškega pomočnika Ivana B e n č i e a je v Trstu 231etna Viljemina B o n i -faci o zvabila v samoten kraj, kjer sta ga napadla dva lopova in mu vzela 30 K denarja. Ljubezniva ljubica je nato pustila ljubimca in odšla z roparjema. Njo so že prijeli.
Kratki medeni tedni. Najslajši dnevi zakonskega življenja so takozvani medeni tedni, ki se začno prvi večer po poroki in trajajo dalj ali manj, kakor je ravno razpoloženje obeh zakoncev. Pravijo, da navadno trajajo šest tednov. 251etni elektrotehnik Rudolf Pni in v Trstu je pa pred 17 dnevi dobil v zakon kot oso hudo ženo, ki je povsod hotela imeti prav, kcir pa mlademu možu ni bilo po volji. Ker je hotela imeti še natančno nadzorstvo mul vsakim krajcarjem, ki ga je Pulin izdal, zdelo se je možu preveč in šel se je zastrupit. Vsa obupana je letela žena po zdravnika, ki ji je rešil moža smrti. Ksan-tipa je obljubila, da se {>oboljša, nekateri pa trde, tla je imel Pulin ravne ta namen, ko je vzel st rup.
Nepoklicani tujci. K včerajšnji notiei pod tem naslovom nam sporoča g. Andrej Rakoš, da je Agreš prišel okoli poln 12. ponoči v njegovo stanovanje, kjer ga je najprej zgrabila /ena, nato pa on, ki ga je držal toliko časa v »pesteh, dokler ni prišel stražnik, ki ga je šla Rakoševa hči klicat, ti. Kakoš pogreša prazničen siv suknjič, ki ga je lopov najbrž kam skril, ker ga zdaj nima.
Panorama-kosmorama na Dvorskem trgu pod »Narodno kavarno« je Otvorila ta teden sezono 1907./8. z Jako srečno serijo slik Hola n d -s k e. Kot v naravi vidimo pred seboj moderna mesta Amsterdam, Rotter-dam, Haag itd. Da Holandska ne pogreša tudi naravnih krasot, se prepričamo v tej seriji. Narodna nosa ondotnih prebivalcev je kaj slikovita. Slike so čiste in jasne, zato obisk te panorame povsem priporočamo. Prihodnji teden P o t o v a n j e p o O g r-s k e m.
Pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu je praznih več mest stavbnih pomočnikov. Ozir jemlje samo na one prosilce, kateri so dovršili z dobrim vspehom kako šolo za delovodje (obrtno šolo) stav-bnoobrtne uli pa mehanične (elektrotehnične) smeri. Prednost imajo oni prosilci, kateri so že dalje časa vadili v kaki stavbni obrti ali pa v kakem elektrotehničnem podjetju. Stavbni pomočniki prejemajo takoj po vstopu dnevu i no :> K. poleg drugih izvanrednih dohodkov. Prošnje opremljen«4 s potrebnimi dokazili (o avstrijskem drža vi j anstvu, starosti 16 do 35 let. fizični sposobnosti za državno službo, sposobnosti za poslovodjo itd.) se imajo vlagati do konca septembra t. 1. pri c kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu, kjer se 11111 i dobivajo natančneja pojasnila.
Uradno poneverjenje  33letni
Anton Gerlauc je bil v službi javnih skladišč v seobodni luki v Trstu kot sluga. Obtožen je bil pred tržaškimi porotniki, da je v letu 1906 in 1907 poneveri! skupaj 1922 K 54 h v večjih in manjših zneskih. Dasi je priznal, da si je prilastil to vsoto, a se pri tem izgovarjal, da mora rediti ženo, otroke, očeta in tasta, je bil oproščen obtožbe.
Smrtna poškodba V nedeljo zvečer je v Vižmarjih mizarski pomočnik Alojzij Šešek Franca Bučan a z nožem brez vsakega vzroka sunil v rebra, da mu je najbrž ranil pljuča in da Bučan ne bo ozdravel. Štška so izročili sodišču.
Za kozami Je zbolela neka oseba v Kokavi pri Trbižu.
V zaspanosti je padel z okna in se ubil v Ptuju pijonir K. Werschnigg, doma iz Koroške.
Morskega  volka  so ujeli v
nedeljo pri Kraljevici v hrvaškem Primorju. Dolg je ;V    metra in tehta
4 cente.
Lastnega otroka smrtno ranil
V Dobračevi pri Idriji je v šali nagajal posestnik Ivan Jež ženi Marjani, ki je v jezi vrgla vanj grablje. Jež je grabi je zgrabil in jih vrgel nazaj, zadel pa 21 .letnega sina tako nesrečno v sence, da je umrl vsled tega.
06© In hči se ponesrečila na enem In istem mesta. 14- avgusta se je ubila na Veliki planini v Kamniških planinah hči posestnika Ivana
Krta iz Tuttjic, ko je iskala planinke. 14. septembra torej ravno mesec pozneje je na ravno istem mestu zadela kap njenega očeta, ki je v ponedeljek umrl. Bil je star 76 letin bogat Človek.
Poštni in br*o|avni urad. Poslovna doba poletnega urada Sv. Janez pri Bohinjskem jezeru podaljšala se je na čas od 16. maja do 15. oktobra vsakega leta.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasprtti kavarne „Evropa" ima! danes, jutri in v petek sledeči velezanimivi spored: posledice črnega mleka (komično), drama ob meji (drama ob 7 slikah), izmišljotine (komično), dobri stari oče (sentimentalna drama v 14 slikah), moderni slikarji (fantazija v barvah), prisiljeni nCake Waiku (jako smešno). Obisk teg« kinematografa toplo priporočamo, ker nudi vedno najnovejše in najkrasnejše slike umetniške dovršenosti v naravni velikosti vsega, kar predstavlja.
Nova draginja- Dan za dnevom se nam poroča o draginji za vsa živila. Sedaj pa je napovedana draginja mleka. Ml6karice namreč pripovedujejo, da ga podraže od 16 na 20 v liter. Tema je kriv velik izvoz mleka v Trst in druge kraje.
Izzvala )e Vihar« V nedeljo popoldne je boljša polovica nekega krojača vzela doma par kronic, zaprla v stanovanje tri otroke, sama pa šla v gostilno. Ko pride proti večeru domov, jo mož popraša, kje da je bila, dobil je pa v odgovor ducat psovk, katere ni hotel revanžirati z besedo, marveč je hotel svoji ženici pokazati, da, ker si je sam napravil hlače, jih hoče tudi nositi, nakar je rdražestnau zopet hotela oditi. To pa možu zopet ni ugajalo in ker je žena uvidela, da jo ne bode kar tako izpeljala, se ie zaprla v stranišče, v katerem se ji pa ni niČ kaj dobro godilo. Nenadoma se vlije nanjo ploha, med katero je padala tudi „toča". To je toliko pomagalo, da je od nenaravnih sil prestrašena žena sama odprla in hotela zopet oditi po stopnicah. Ker je pa ženska običajno kratke pameti in dolgih las, se je mož oprijel zadnjega sredstva in jo pri tiral potem v stanovanje. Kaj se je potem godilo, zgj-dovina molči.
DobrO zamenjavo je napravil v nedeljo v neki gostilni v Trnovem leta 1886. v Ljubljani rojeni, na Dobravo pristojni mizarski pomočnik Alojzij Prek. V gostilni je slekel svoj suknjič, ga pustil tam in vzel mesto tega tudi tam visečega Frančiška Škrabe, kateri je imel v njem 44 K denarja. Prek se je včeraj za ta denar cel dan imel prav dobro, in ko ga je včeraj policija prijela, so dobili pri njem le še 6 K, 38 pa jih je „zaiuftal". Oddali so g& sodišču.
Dva seinja drv sta iz goljufala v soboto delavca Fran Albreht in Ivan Porenta. Posestnik Kr ž ič je namreč pripeljal za nekega zdravnika po čolnu 13 sežnjev drv, ki jih je dal izložiti in odpeljati po navedenih delavcih. Le ta dva pa sta priliko naglo izkoristila in pripeljala zdravniku le 11 sežnjev drv, 2 sežnja pa sta jih prodala drugim strankam. Kržič je prišel goljufiji na sled, ter oba poštenjako iča ovadd policiji, katera ju je dejala pod ključ in izročila sodišču.
KolO Ukradel je snoči dosedaj še neznan tat v kazirski veži poročniku tukajšnjega c. in kr. topničar-skega polka gosp. Friedrichu. Kolo je nPiamandu, je še v dobrem stanui in je imelo tovarniško Številko 92729 Pred nakupom naj bode občinstvo previdno. Kolo je vredno 210 K.
Aretovan je bil včeraj Ranzin-gerjev inkasant Anton Ježek, ker je predvčerajšnjim iukasoval pri strankah 51 K, katere je, mesto da bi jih bil oddal zvečer svojemu gospodarju, lahkomiselno zapravil in samovoljno zapustil službo.
Jo te daleč prisekal.  V času
košnje sta ušla Pod Rožnikom pri-siljenca Juri Bergant in 56tetni Andrej Rahne iz Vmjega, občina Dolsko. Rahneta je vsaj orožništvo prijelo v Slavoniji in pride zopet nazaj v hišo pokore. OrožniŠtvu se je izdal za Putra, s seboj pa je imel delavsko knjižico Apolonije Medičeve iz Št. Vida.
Delavsko gibanje Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 150 Slovencev, 160 Hrvatov, 70 Macedoncev, in 40 Ogrov. V Heb je šlo 70, v Beljak 78, v Meran 60, v Inomost pa 160 Hrvatov.
Izgubila Je gdč. Cirila Bregan-tova zlat obesek, vreden 15 K. — Nek dijak je izgubil bankovec za 20 K.
V kavarni „Prešeren" prirede
danes zvečer dunajski nŠramljiu koncert, ki se prične ob devetih. Vstopnina prosta. Jutri je koncert v Hafnerjevi pivarni.
* Drobne vesti. Za zgradbo n o v e k m e t i j s k e v i sok e šol e v K rakov u je vlada dovolila 800.000 K.
— Pri dopolnilni drža v-nozborski volit vi v Kralj.
V i n o h r a d i h ni dobil noben kandidat absolutne večine glasov, temne, je treba ožje volitve med C h oceni in K a r p u s e m.
— K p r e s t o 1 o n a s l e d n i -kuje poklic a n minister grof Andrassv, da mu poroča o na-godbi in volilni reformi.
— Bolgarski knez je imenoval rusko veliko kneginjo Marijo Pavlovno za šefa 3. kavnlerijskega polka.
— V s 1 e d 1 j u b o s u m n o s t i je na Dunaju 34letni portir K. Lnr-ber ustreli] oba svoja otroka, 61etne
ga fanta in enoletno deklico, šel na streho visoke bišetersi pognal kroglo v glavo, da je padel na dvorišče mrtev. Pred samoumorom je sežgal zavarovalno polico, za ženo pa je pustil listič:    Tebi  prostost, meni otroka.«
— T o j) se je r a z 1 e t c 1 pri strelnih vajah na japonski vojni ladji »Kašima«. Ubitih je bilo 40 vojakov in častnikov.
* Kakor dobljeno, tako izgubljeno. Ljudje, ki  pridejo nenadoma
do velikega premoženja, postanejo navadno največji zapravi j i ve i ter ne ostanejo dolgo časa bogati. Neki ogljar je podedoval po svojem stricu 400.000 mark. Kupil si je od neke potujoče menažerije dva slonu, si dni napraviti velikanski voz, upregel vanj slona ter se tako vozil okoli z ženo in otroci, dokler mu policija ni tega prepovedala. Ves denar je potrošil v šestili mesecih ter je sedaj zopet siromašni delavec, kakor je bil poprej. — Drugi tak kratkotrajni kapitalist je bil neki Amerikance, ki je po smrti svojega bogatega očeta, trgov -ca v San Frančišku podedoval veliko premoženji-. Kupil si je ladjo, jo razkošno uredil in založil z vsakovrstnimi delikatesami in dragimi vini. Potem je povabil člane nekejra variete-frledališča ter krenil ž njimi v Atlantski ocean. Ker je bila družba neprestano pijana in brez izve/-banih pomorščakov, se je v nekaterih dneh z vso veselo družbo potopila. — Neku španska dama v Budujnzu je nedavno zadela v loteriji 800.000 mark. Takoj je natihoma odpotovala v Pariz, ne da bi povedala možu in otrokom kam je šla. Čez osem mesecev se je vrnila domov brez vinarja v žepu, zato pa je prišlo za njo osem velikih zabojev z vsakovrstno obleko, nakitjem in lepotic jem za žensk*'. < V-lih osem mesecev je v Parizu le hodila iz trgovine v trgovino ter nakupovala. — Rekord v zapravi ji vos! i pa je dosegel neki ruski bogataš, ki je v enem letu zapravil dedščino sest milijonov rublje v. Iz popolnega siromaštva ga je rešila »srečna ideja . ker si je dal v razsipnosti tapecirati spalno sobo s stotaki. Ta denar, ki gi je z velikim trudom od časa do časa kršil z zida. ga je preživljal do smrti.
Neprostovoljna  post reži ji vost.
V Berolinu se je odigral nedavno sle deci komično-tragieni prizor: Ob viharnem  popoldnevu je šel  po glavnih ulicah popolnoma nanovo oblečen in obut gizdalin. Ko se je obrnil za
voglom ulice, je potegnil posebno močan piš. ki mu je potegnil klobuk z glave. Naglo se je obrnil ter že videl, kako podi veter klobuk po blatni ulici. Z dolgimi koraki se je zapodil mladenič za klobukom, toda vetrn* je bil vedno hitrejši ter podil klobuk naprej. Šele ob nekem svetilniku se je klobuk zapletel. Ves zasopljen, skoraj brez sape ga je gizdalin dote-kel. potem pa st1 za hip naslonil ob svetilnik, da pride zopet k sapi. Tedni pa je pribite] k njemu istotako zasopljen gospod ter segel po klobuku z jecljajočo zahvalo. No, no. kaj pa naj to pomenit« je rekel prvi to-gotno. > To je moj klobuk,- je izjavil
drugi, hvala vam lepa, da ste mi ga
vlovili.« — »Ali kje pa je potem moj klobuk.'- — »Saj vam visi na gumi-
lastiki na hrbtu.« — Sedaj Sele se je
Spomnil gizdalin, da si je zjutraj kupil gumilastični  trak ter si pritrdil
klobuk v gnmbnico.
; Nova \era na Japonskem. M no
go uglednih Japoncev vodi agitacijo
po celi Japonski za novo državno ve ro, ki bi zedinila vse rodoljid e ir. veš japonski narod. Verska nač      naj bi se vzela   i/, štirih glavnih ver. nam reč iz šintoizma, budizma,   kontne'-janstva in krščanstva. 1/ ke :fuci>;an stva se vzamejo izborni numini nauki, iz budizma tiste ideje, 1/. razja snujejo misel življenja; iz š.ntoizim vse tisto, kur je že postalo » -uranični del japonske narodnosti, a vse io s-
naj spoji v krščanstvo. Razširjevaici te nove vere /utrjujejo, da v novi ve ri ne bo ozkosrčnosti, ne omejevanja svobodne misli, ne lieemerskc pobož nosti, bigoterije, ne dogmntzina in ne nestrpnosti  proti drug >\v mikom Nova vera hoče obenem ustvariti no vo nebo in novo zemljo. Japonski rodoljubi žele, naj bi bila Japonska velik narod z eno vero in enim e/.ikom ker le na ta način bi samog?] savladati po celi Vatoeni Aziji, kar se tanje vsakega Japonca.
* Očala — odlikovanje. V drugi polovici 17. stoletja so bili Španci prepričani,  da nič ne krosi človeka
tako, kakor očala, zato so iih nosile najlepše mlade deklice. Nekatere ni-eemnrne dame baje niti pred spanjem niso odložile očal. V oni dobi pa se je sploh gledalo na to, da se niž ji sloji niso smeli ponašati s stvarmi, ki so odlikovale Niši*1 stanove. \ sled tega je poštam pravica nositi oeala pridržana le višjim stanovom. Pa tudi pri višjih so bile razlike med orali Velika očala, takozvana »o"ales«, je smela nositi le višja aristokracija. Tudi nižjim slojem se je izje*.orna tu-pata m dovolilo nosit: očala kol odlikovanje za izredne zasluure. Tako je čitati v madridskem arhivu, da si je neka mlada opatica pridobila izredne zasluge za cerkev ter se ji je vsled tega dovolilo, da sme nositi o/ala dru ge vrste, ki so sledile takoj /a »ooa les«.
* Najmanjše kraljestvo. Komu je znano kraljestvo (Jalite in kralj Darcol In vendar je oboje na svetu. Kraljevina Gal it e obsega otočič iste ga imena na severnem  uabre^ju Tu niša. Tukaj kraljuje »mogočni« kralj Dareo nad 60 podložniki, ki prebiva jo v skalnih  votlinah ter se živt od rib in jajc morskih golobov. Kn celem otoku je le en osel  (srečni otv>k!) in nekaj psov. Davkov ni treba plačevati, ker ni nikake uprave, ne uradnikov, n»i vojakov.
;: Praktična cerkev. Ameiiški milijonar Koeketeller zgradi v Cleve-landu za babtiste najvišjo cerkev na svetu. Cerkev bo imela 16 nadstro pij ter ne bo le za bogoslnžne namene, temu bo v njej tudi bolnišnica, telovadiliea in restavracija.
Bogati in revni milijonarji. Ker ni denarni sistem enak v \ seh državah, tudi milijonarji niso enako srečni ter se italijanski, francoski in španski milijonarji v primeri z angleškimi lahko imenujejo reveži. Na Angleškem je treba imeti nad 24 milijonov francoskih frankov in laških lir, ako hoče kdo biti milijonar.
* Drag trebuh. A.: V Marijinih varih si tedaj bil tudi letos. Tvoj trebuh te prokleto mnogo stane.« B.:
Precej natanko sem si '/računi! stroške. Za nabavo trebuha -t m izdal po 40') K za kg. za odpravo na blizu po 500 K.
Koliko velja streljanje iz topa. Približno najcenejši strel iz topa velja 147 K: ako ima top 164 milimetrov v premeru velja strel 4C0 K. ako je premer -74 mm velja !24?0 K ako pa ima premer 305 mm vel.*a vsak strel 5333 K.
* Urad za dobri okus. Neka cere izobražene dame z dobrim okusom so ustanovile v Londonu odbor, ki bo odprl v vseh glavnih delih mesta posebne urade, kjer se bo dajalo damam dobre svete, kako se naj okusno oblačijo. Za letni prispevek 24 K bo vsaka dama v uradu dobivala navodila celo leto, kaka barva in kak kroj obleke ji posebno dobro pristoja.
" 96 let star morilec, šesun-
devetdesetletni Dock Barnesje nedavno zvečer v svoji hiši v Tulsu (Amerika umoril svojo ženo. ki je bila tudi visoke starosti. Pred tremi meseci je skušal umoriti R i c h a r d L e w i s a, ki je njegovi hčeri udvar-jal. Tedaj ga je sodišče po zaslišanju zopet izpustilo. Do sedaj starega morilca še niso zaprli.
* Oboli zemlja bi prišel močen
človek v 4'2S dneh. Če bi hodil nepretrgoma doc in dan, ekspresni vlak bi vozil 40 dni. zvok bi pri srednji toplini rabil 32 tur, topovska krogla i21 ur. svetloba desetino sekunde in elektrika še nekaj manj.
* Koliko ceni žena svojega
moža? V Teheranu je pred meseci ubil neki derviš svojega tovariša. Vdova je potom poslaništva zahtevala, naj se ubijalec strogo kaznuje ter ji izplača 150 000 mark. Iz verskih razlogov derviš ni mogel biti kaznovan, ali zato je perzijska vlada izplačala vdovi 240.000 mark. Toda vdova nikakor ni hotela sprejeti več kakor 150000 mark, Češ, da vec nj?n mož ni bil vreden.
KnjižeunosL
— „Slovenski Trgovski Vestnih'1 ima v št. 9. naslednjo vsebino: 1) Naš koledar. 2) O varstvenih znamkah. 3 ) Karteli, ringi in trusti. 4.) Določbe za poslovni promet z avsfcr.-ogr. banko. 5.) Slovensko trgovsko društvo v Celju. 6.) Raznoterosti: Formalna ureditev sposobnostnega dokaza v trgovinah. — Trgovsko-obrtna zadruga v 1/jubIjani. — Bojkot ogrskim izdelkom. — Novosti v poštnem prometu. — Denarja primanjkuje ! — Trgovinski promet z Dalmacijo. — Uravnava letnih in živinskih sejmov v Ljubljani. 7. Društvene vesti 8.) Trg. bolniško in podporno društvo v Ljubljani. 9. Oglasi.
1 1		
	Slovane! In Slovenk« 1 No zaoit* družba iv. Cirila in Matoda 1	
Telefonska h hrzolavna poroena
Dunaj, 18. septembra. Odmor v nagodbenih pogajanjih bo trajal, kakor se euje, več nego en mesec. Nagodbena podajanja se bodo nadaljevala koncem oktobra v Budimpešti. Med tem bosta vladi o nagodbenem vprašanju razpravljali pismeno.
Dunaj, 18. septembra. Ogrski minister notranjih del grof A n d r a s -s v se je danes dlje časa mudil v palači ogrskega ministrstva; popoldne ga je cesar sprejel v posebni avdi-jenei.
Pra«a, 18. septembra. »Narodni Listv« deinentujejo vest, da bi se bil nadvojvoda Fran Ferdinand vmešaval v nagodbena pogajanja ter povdarja, da cesar ne trpi, da bi se elani cesarske hiše vtikali v politične zadeve,vsled cesar se tudi nadvojvode skrbno čuvajo, zavzeti svoje stališče v kakršnemkoli političnem vprašanju.
Budimpešta, 18. septembra. »Pester Llovd« piše, da bo ogrska vlada preprečila vsako trgovinsko pogodbo /. orientom, dokler ne bo rešena nagodba. List predvsem misli s tem na Srbijo.
Budimpešta, IS. septembra. Sno-či s«) se vrnili z Dunaja ministri W e-k e i" 1 e . K o s s u t h , A p p o n v i in Da ra n y i. Xa kolodvoru jih je pričakovalo več poslancev in velika množica ljudi, ki so jim prirejali ovacije. K ossn t h je nekemu govorniku, ki je slavil energično postopanje vlade o nagodbenem vprašanju, rekel: »Mi ne gremo več na Dunaj, ako se hočejo še z nami pogajati, morajo priti v Pešto.«
Belgrad. IS. septembra. Vest raznih listov, da je kraljevič A 1 e -k s a n d e r odpotoval v Petrograd v svrho, da sporoči carju, da on prevzame mesto svojega brata Gjorgja nasledstvo, je izmišljena. Kraljevič Aleksander je šel v Petrograd, da konča svoje študije.
Petrograd, 18. septembra. Iz Odese poročajo, da je policija v zaporu, kjer so politični osumljenci, pod neko celo našla tri bombe in več drugega streljiva.
Pariz, 18. septembra. Med Francijo in Nemčijo se vrše podajanja, tla bi se tudi Nemčiji priznala interesna sfera v Maroku.
Ceneno domače zaravtto. Za uravnavo ir ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Molioveg&Seidlitz-prafika", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoCe prebavljenja. Originalna škatijica 2 K. Po postnem povzetju razpoBilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na
DCTNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1   16 — 13
Slabotnim in na želodcu bolnim otrokom je treba krepke in obenem lahko prebavne hrane. Najbolj pripravna je staro-izkušena Nestlejeva otroška moka, fin prašek iz mlečnega prepečenca, ki daje, kuhana na vodi, okusno, krepko in lahko prebavno živilo. Če pa Nestlejeve moke dodenemo mleku, ga delamo s tem bolj prebavnega in s tem zabranjujemo tako pogostne želodčne
in črevesne katare. 5
Fomankanje slasti, motenja v prebavljanju
se najbolj lahko odpravi z rednim pitjem rogaškega ,,tem pelskega vrelca11. Za starejše in kronično stanje te vrste naj be pa raje ro.bi ,,Styria vrelec" (močnejši;.
Dobiva Be pri firmah M. Kastner in Peter Lassnik v Ljubljani.
Ob   začetku   šolskega   leta je
gotovo zelo važno iznova opozarjati na to, da otrokom, itak ne malokdaj preobloženim z duševnim naporom, ne kaže v tem času dajati tudi še pijač, ki dražijo živce in s tem škodujejo zdravju. Semkaj spada poleg alkohola zlasti zrnata kava, ki bi se po izreku slovečega zdravnika sploh ne smeia dajati otrokom v šolskih letih. Tega tudi nikakor ni treba. Kathreinerjeva Kneipova sladna kava je tako imeniten nadomestek zrnate kave! Posebno napravijanje za deco povzroča tako malo truda, ki se vrhutega bogato poplača s tem, da vidno uspevajo naši ljubljenci. Kathreinerjeva Kneippova kava je lahko prebavna, krvotvorna in krepilna ter ima spričo posebnega načina svoja proizvajanja prijetno mil okus po kavi, ki se ga lahko navadi vsakdo Seveda je vsled mnogih manj vrednih posnemkov treba opreznosti pri nakupovanju. Zahtevajte vselej izrecno Kathreinerjevo kavo in jemljite le zaprte izvirne zavoje s tem imenom kakor tudi z imenom in sliko župnika Knelppa kot varstveno znamko
Pomankliiva prebava i« vzrok skoro
— i»fri+«fiii- Za stalno vravnavo prebave izborno služi odlični dr. Rose balzam za želodec iz lekarnice B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnih lekamicah. — Glej inserat. a
Proti prahajem, luskinam in izpadanju lan
deluje mObolJie priznana
TaiocliiiiD tinktura
katera  okrepčajo  losltoo» odstranjuj« luske in preprečuje ispadanje las.
1 Hte-blenie» s na* odom i krona.
Razpošilja  se  a  obratno  pošto  ne  manj kol dve steklenici.
Zaloga vsoh preizkušenih zdravil, medic. mil. medicina!, vin. specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svatih mineralnih vod 1.1 d.
D ež. lekarna Milana Lensteka
v LJubljani, Raljava cesta št. I
poleg novozgrajenega Fran Joiefovega
Jobil. mosta. 10-38
Umrli so v Ljubljani.
Dne 11. septembra: Ivan Trček, mizarski
pomočnik, 49 let. Stranska pot 9. Jetika
Dne 12. septembra: Fran Znpan, brivec, 4' let. Ilirske ulice 21. Jetika. — Matevž Pečnik, paznik, 47 let. Cesta na Kodeljevo 1. Jetika.
Dne 18. septembra : Josip Vider, "Čnvejev sin, 12 let Dolenjska cesta 28. Krvavenje pljuč. — Ludovik Fantioi, gostiloičar, 67 let. Kljčavničarake ulice 6. Srčna hiba.
V deželni bolnici:
Dne 10. septembra: Ivan Kuhar, posestnik, 44 let Tabea et paralysis.
Dne 11. septembra: Ivana Perme, delavčeva žena, 38 let Tumor cerebri. Krescenija Brioskole, posesrnikova žena. 12 let Spridenje jeter.     Ivan   Pušavc, posestnik, 2y let. Legar.
Dne 18 septemb a: Jernej Fister, dninar. 60 lt t Nephritis.
Dne 4 septenbra: Franja Kožuh, za-sebnica, G5 let. Vsled raka.
Dne Itv septembra: Helena Stebi, inže-nirjeva hči, IG dni. Atrofia
V vojaški bolnici:
Dne *4. septembra: Anton Troat, sanitetni vojak  23 let. Legar.
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poslali so sledeči gg. in društva prispevke v času od 1. do 31 avgusta 1907 i. s: Podružnica v Skofji vasi pri Celju 25 K; akad, podružnica v Gradcu 33 77 K; posojil, v Žalcu 41 33 K; moška podružnica, Žalec, 32 69 K; moška in ženska podruž v Trbovljah 800 K; podruž za Cerknico, 61 K; moška podruž. v Kranju 64 K; Henrik Steska, Logatec, 3 K; dr. Hinko Dolenc, Razdrto, 15 K; upravništvo „Slovenca", 8 K; M. Le-nassi, Št Rupert,.prebitek od tombole, 8 K; gasilno društvo v Smartnem, jne sto telegrama,
»•2u K; bralno društvo v Smartnem, mesto teleg, 1 K: orrizje pri Kobau v Smartnem,
mesto teleg., 2'20 K; skupaj 4 40 K; Z. Hu-dovernik, Ljubljana, nabrala na skupščini
za prodane razglednice, narodni kolek i. dr. 45 05 K; turist v slabem vremenu v Boh. Bistrici 50 h; Fr. Črnagoj, Ljubljana, mesto teleg.._5K; Martin Malnerič, Črnomelj, 67 h; Fran Šeme, Videm, nabral med svati 14 12 K; župnik Treiber, St. Rupert, pošlje od J Man-koča iz Trsta, mesto teleg., 2 K; Avgust Drukar, Gornji grad, volilo rajnega J. Pirša iz Mozirja, 300 K; iz nabiralnika v Hočevarjev! gostilni, 2 40 K; J. Petovšek, župnik, Artiče, nabrani znesek, 14^K: podr. Kozje in okraj 75 78 K; podruž. Žuženberg, 50 K; žen podr. Kamnik 12120 K; J. Kamljanec, Ptuj, iz nabiralnika 14 4 K; dr. Tomo Bilek, blag. podr Podgrad, Istra, mesto venca pok. Slavoja Jenka, nabral 400 60 K, polovica za slov. družbo t. j. 20030 K; Župniku I. Pibru v Boh. Bistrici so poslali mesto telegramov, oziroma nabrane svote in sicer: dr. A. Medved, Maribor, 3 K; Viljem Pfeifer, Krško, 5 K; L. Ševar, Rakek, 7-40 K; phil. I. Dolenec, Sopotnica, od kat. slov. dijakov na sestanku v Zagrebu, 44 K ; krška ženska podružnica, 3 K; dr. Gostel, Studenec, 3 K; Josip Jeglič, Selce, 2 65 K; dr. Juro Hrašovec, Celje, 3 K; J. Zirovnik, Št. Vid, 8 K; Albina Višnikar, za žen. podružnico v Ribnici, 10 K; Pavlina Resmanova, Trnovo, 10 K; dr. J. Sernec, Celje, 5 K; Ciril Geršak, za moško podruž. Ormož, 0 K; jur. Borko, Sv. Anton, nabral 13 K; podruž. Mokronog, po tajniku Strelu, 15 K; Josip Pertot, Barkovlje, Lovro 2abla-čan, Trata, Koroško, 15 K; J. Zebre, Stari trg, poslal žup. Pibru v Boh Bistrico znesek 184 55 K, nabral je ta znesek od sledečih: Gregor Lah, f> K, J. Kogej 20 K, Fr. Lah, 5 K, neimenovani 5 K, Ed. Picek, 5 K, Semen Karel, 2 K, A Sedlak, 2 K: Rad Binter, 5 K, Fr Kukec, 5 K, neimenovan 2 K, Lah
Milan, 2 K, Turk Ivan 2 K, Hlabše Ivan, 1 K 20 h, Hauptman Peter, 5 K, Vovko Fran, 5 K,
neimenovan, 5 K, Peče Olga, 5 K, Veber M 5 K, Bencina Ivan, 5 K, Mlekuž Tomaž, 5 K, Stritof Ivan, 4 K, Janko Ule, 4 K, Stockel 1. 2 K. Šumrada Ivan, 2 K, Žagar Franjo, 20 K, neimenovan 5 K, Sterle Tomaž, 5 K, Peru-šek Fr., 5 K, Škrbec I., 5 K, Rozina Jerica, 5 K, Vilar Fr., 5 K, Vigele Ferdo, 2 K, Žura Janko, 5 K, VVolnv Fr., 2 K, Justin Srečko, 5 K, Podkrajšek Ant., 10 K, Hren Fran, 3 K, Schvveiger Josip, 2 K, Kandare Ivan, 3 K, neimenovan, 2 K, Kovač Rudolf, 1 K, Marjana Gregorčič, 3 K, — skupaj 192 20 K, po odbitku upravnih in poštnih stroškov v znesku 7 65 K, znaša čisti pr spevek 18455 K; Viti. ko Engelman, Trst, izroča dobiček veselice tržaške mladine 1600 K; Josip Bule, Reka, plačal g. SvetČevi za narodni znak ICO K; Janja Miklavčič, Kranj, 5 K; Ferdo Lavrinc, župnik, Strmec, 4 K; Viljem Pfeifer, ml.
Krško, 2 K; dr. Vilimek, Bizeljsko, 2 K, Ivan  Rak,  Ljubljana, 4 K; rodbina Fr. Ks.
Souvan, Ljubljana, 6 K; neimenovan 5 K; F. S. Sušteršič, Ljubljana (župnik iz Amerike) 20 K; J. Kilar, Dob, 5 K; V. Bežek, Koper in A. Gvajc, Gorica, skupaj 5 K; I. Ramovš, Poljane, 1046 K; Ivana Zupančič, Ljubljana 4 K; Fr. Novak, Ljubljana, 5 K; I. Krajec, Rudolfovo, 10 K; Ema Tomanova, Gorica in jelica Lazarjeva, Ljubljana, skupaj ? K; Matilda Se beni kar   Rakek, 17 K; Ivo
Subelj, Dunaj, 200 K; Martin Lah, Marija Snežna, 6 K; Fr. Hirsche, Radeče, volilo župnika Zagorjana, 100 K; Minka VVatt, St. Vid-Grobelno, 1 K; podr. Celovec, 102 K; vesela družba v Prvačini, 10 K; upravništvo „Mira", 125 K; angeljček pri Starmanu, Sora, 5 K j upravništvo „Slovenca", 15 K; uprav. „Soče*, Gorica, 10 K; J. Zalaznik, Ljubljana, iz nabiralnika 29 K; dr. Josip Goričar, okr. zdravnik, Mozirje, mesto venca naduč. Jak Škofleku, nabrani znesek 26 K; P. Magdič, dobiček od prodanih narod, znakov  13 K;
Jak. Zebre, naduč. Stari trg, nabranih 15 45 K; Slovenci v Gradežu, po incijativi naduč. Krizmana v Dornbergu, 15 K; V. Engelman, Trst, iz nabir. v gost. „Jadran", 830 K.
Blagainičtvo družbe it. Cirila in Metoda
▼ Ljubljani.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo  sv. Cirila in Metoda:
Gosp Franc SvetiČ v Hauenstein Warta a. d. Eger K 20. G. Janko Kilar v Dobru 1 K. kot kazen, ker je rekel „Vi" mesto „Ti". — G. Anton Rozin, Jesenice-Fužine 2 K, nabral v družbi pod geslom: »Slovan gre na danM. — G Nikolaj Mazuran, c. kr. davkar v p. na Prevojah 10 K. Skupaj 33 K. — Srčna hvala!
Sorzna porodila.
Llublfanska
, ftffcditna banka ¥ Liubl|anl".
Uradni kuni dim. bone 18. septembra 1U07. MaUBMil *****
Vf»/, majska renta. . . . rn1/, srebrna renta . . . ¥f« avstr. kronska renta. .
K » zlata . - •
5*# ogrska kronska renta . K    > zlata |% posojilo dež. Kranjske •'/■•/• posojilo mesta Spljet . - Zadar
¥4fk bos.-herc. železniške
Sosojno 1902 . . . ka dež. banka k. e.
»    5    » , ž; J
4Vt»/# zast pisma gal. dež. hipotečne banke . .
•Vt*/« Pežt- kom- k* z 10J . pr......
zast. pisma Innerst.
hranilnice.... *VB#/« zast. pisma ogr. ceni dež. hranilnice . .
z- Pis- °£r- hi*y- bar~
Oesar
98 15 £6 bQ
81*«
96 30 98 35 96 80
116 30 115-60 92 85 93
obi. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... Mfcfa obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Poreč.....
prior, dolenjskih žel. . f% prior. juž. žel. kup. »/^ %-.,. avstr. pos. za žel. p.
Srečke.
SrccKe od 1. 1850*^   .   • -.     Od L 1S64 .   . .
. tizske......
,    zem. kred. 1. cm«;i*c
ogrske hip. banke l    srbske a frs. 100--,   turške. . .     . .
S&sifika srečk« .   . .
Kreditne . .
taomoške .     .  • .
Krakovske , . . vjubljanske u . . Avstr. rdeč. križa m ...
OPJ.        9 mm ...
Rudolfov« » . . . SalcbaTške       »   . .
\      j s ke kom.   m     . •
Deteta*. Kri-':e železnice .... Eh ravne železnice .  . . Avstr.-cgiske bančne dela. Avstr. kreditne banka    . .
•ostenske » iPremogokop v Mosta (Briix)
pinske montan   . . » Praške *et. ind. dr.   .   . . (tuna—Muranyi .... Trboveljske prem. družbe •ivsvr. orožne torr. dnržoe T-r^ške glacBcorae oEruib«*
V»l-A>W.
C kr. cekm.....
m franki......
»0 Marka......
Šovcreigns......
Mark«.......
La-iki bankavsS .....
gu*-ji.....< .
11045
98- 60 104 t>0
398n
98 25
96- j
96 60
I
99- :
102 60j
97- ^0
9*5 75
99 2oj
98 51;
99 75
»O/J
295 40
99 2b
148 75 540-
?67 —
?e8 "o 237 25
97 50 ^82 —
>so 60
75
90" 8950 6J —
*6 65 53-P4 5 446TO
66 Vol 180 >• --41 s5 763 S& MO 734 — 6^8-75 650 i 42-1 is f 59 -157 t42 —
:V15
:--48 3 94 U7 45
96 60 "i
Vrt*
110 05 09 33 102 — 100-85
99 25 9620 97- -
lOCr—
U 3 60
98 50
97 75
1J0 25
9951 00 75
£9 75 297 40
103 25
150 75 ?44 -145 25
2?3 — 274 tO -43 2S 103-50 183 —
2S-50
U975 88'-9350 64- -47 50 Ž8 6S 67 — 88- N)
454 60
lr6-25 665! 50
1801--642 25 ?5t-25 ;:4l IDo-M) 609 75
2&w ~
«61-462 bi 145 -
. -;-4 \
im
23 f3
24 — '7 65 95 80
2* .4 6-
titm ceno v Budimpešti*
Dne 12. septembra 180!. Tcvanim.
Pšenica  %* oktober   .      sa  50      K 1145 ■  .  april ...   „ 50 „   „ 1196 M oktober .   .   .   %   . 9 73
^koruza nova „ septem.  .    .     „    50 9   n     t> 92
, raj 1908      .   „   ik, „  „    6 96 j?ei        oktobtft SQ 817
Nespremenjeno.
fSsteorolosKno poročilo.
■■A.ia» »d Klorirat 8D6.  Sradajl cračnl tl&k W0(mtm
a — ca. «	Caa epazo-▼anja	Stanje barometra ▼ mm	Tempera-j tura t C°. I	Vetrovi	Neb«
17.		741 9	10 9	si. ssah.	pol. oblaS.
18		741 4	10-4	brezvetrno del. oblač.	
	y. pop.	742 5	18 5	ar. jvzhod pol. oblao. i	
Srednja včerajšnja temperatura: 122° nor-wala 14 6 . — Pa.da.vina v mm 0 0
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja med dolgo boleznijo mojega iskrenoljubljenega, umrlega soproga, gospoda
Frana Zupana
dalje za lepe darovane vence in za časteče spremstvo pri pogrebu Izrekamo vsem, zlasti pa slav. brivski zadrugi najtoplejšo zahvalo.
Žalujoča soproga 3 67      TEREZIJA ZUPAN.
e
Sadilci, ki pridelujejo sami, iščejo zastopnika
mmmmmmmmmmmM al 3 U rent, 21
Qual Paludate, Bordeaux. 3133—l
Dijake
sprejme učiteljska obitelj na hrano In stanovanje.
Poizve ne: Prečne ulice št. 2, II. nadstropje. 2941- 3
200 hI. vina
belega in rdečega ima na prodal po
jako ugodni ceni na drobno in debelo vitez plem. Thierrv v Sromljab pri Brežicah. 2722—15
Vse bližje se izve pri Francu Warletzu v Brežicah.
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
LETNIK XXVII. (1907). -isaja  po 4 pole  obsežen  v veliki osmerkl /o eden pot na mesec v zvezkih ter etojl -ee leto 9 K ao b, pol leta 4 K 00 h, četrt let« 2 K 30 b.
"a vse ceavatrijske deSele zi K 30 h aa leto. ?oaa.tccezaš svezki ee dobivajo po 80 o.
.Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
							
						□	mm mi
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „&lov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt aa Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Gena 1 K, 3 poštnino 1 K 20 vin.
Dobiva se v
„Narodni knjigarni"
in pri knjigotržcihi
—1!
Telesno in posteljno
J
i
1 Ulll
za učence in učenke
priznano nojboljte domače delo
se dobiva pri 3100-3
C. J. Hamannu
v Ljubljani, Mestni trg 8.
Perilo po meri se izgotavlja praf hitro. Točnim plaoe-vaicem prodajam peritotudi na mesečne obroke.
Kinematograf „Cdijon
44   Dunajska cesta
nasproti kavarne ,£vropa*
zviai Iz lepi
3165
1
ICcm.pletno
uniformo
za enoletnega prostovoljca (pešca) ceno proda A. Meriol v Ljubljani, Kongresni trg št. 7. 3145 2
Gostilna
se takoj odda v najem
Ponudbe pod „ Zaslužek" poste restante Ljubljana. 3182-2
učiteljica za klavir
Morijo Sever,
n* Jurčičevem trgu št. 3 je dobiti <i >ma vsak dan od 10. do 11. dopoldne- 3088 2
Gospodične
se sprejmejo no stanovanje in hrano.
Kje, po\e upravništvo „S loveuskega Naroda'*. 3149
v Spodnji Šiški št. 130
s šestimi stanovanji, peka-rijo, prodajalno in gostilno
■ar se takoj proda, -m
Več pove lastnik.    3118—1
Mi v četrtek 19.1.1
v Meščanski plvornl
na Sv. Petra cesti St. 47
prve vrste glasbene družne
Dunajski šramlji
nazvani
„d' Goldatnseln"
Začetek ob pola osmih zvečer. Vstopnina prosta.
Danes v sredo
v kavarni
Prešeren
KDHC6RT
Pišite v o vzorce!
i
Barhenti
in flanele, modni vzorci, platna, damasti, namizni prtovi, brisače, blago za srajce in vse platneno iu pavolnato blago, modno blago damsko in mošfco ima v zalogi in 3151 — 1 priporoča
V. J. HAVLiČEK
izvozna tvroka za platnino .".     in modno blago .*. .*.
v PODE BR A DIH (ĆEŠKO) y
5000 Kron zaslužna
plačam onemu, ki mi dokaže, da moja čudesna zbirka
600 kosov samo za fl. 250
ni priložnostni naknp in sicer:
Pristna švicarska pat. sist. Roskopf žepna
ura, točno regul. in ki natančno gre, s 3letno tvorni&ko pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. dpub e-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: manSetni, ovratoiški in naprsni gumbi; bdelni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želi; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno usnj. denarnica; par amer. butonov z imit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 36 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat a|i v lase iz pristnih jntrovskih biserov; b indiskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 3b0 razi. predmetov, koristnih in neu-trpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist. Roško, f žepno UTO, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo gld. 2*50. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošilja
S. DR BACH, svetovno rozpoiillalnica
Krakov d t* v. 59.
N. B. Kdor naroči 2 zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali 8 najfin. Žepnih robcev. Za neug»jajoče denar takoj nazaj, vsak riziko terej izključen. 3154
„SLOVENSKI NAROD"
se prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah
s dvema sobama in kuhinjo, v L nadstropju, se odda sa novembrov termin. 3060 s Već na Dunajski cesti št. 69.
Stolovanje
na Sv. Petra nasipu it. 37» I. nad,
obstoječe iz 3—4 sob, predsobe, kuh nje itd. se takoj ali pozneje odda mirni stranki. b0'4 3
Vprašanja ravnotam od 11—12 in 3—5.
Svarilo.
Onega, ki o moji osebi trosi laži in obrekovanja, bom zasledovala SOdlllJSKO*
FrflnjnUressnijroj.Ureiko.
Jesenice- 311
izvežban v sekanju mesa, vešč računstva in pisave, se išče v službo ali
se mu odda v najem mesnica
takoj ali s prvim oktobrom.
Naslov  se  poizve  v upravništvu »Slovenskega Naroda-. 3125-3
Inštruktor.
Sedmošolec, izvrsten til »log, prevzame pouk v latinskem i a grškem jeziku,
eventuelno tudi v ostalih gimnazijskih predmetih.
Ponadbe z naslovom „Klasična filologija" prevzema administracija „Slovensfcega Naroda". 3137—2
Liknrlco
se priporoča slaun. občinstvo
srajc, ovratnikov, bluz itd.
Delo se izvrši točno in 00 ceni.
KaalOTi 3152
Jina Petek
Poljanski   nasip 52.
Samo pristna
■ V
gorisica
in različna vina
se točijo najceneje
v 203—38
Goriškem vinotoču
I^jia/folj axia
Stari trg 13.
UM Brntovž
Sv. Jakoba nabrežje 25
priporoča cenj. občinstvu Iz mesta In z dežele kakor tudi ženinom In nevestam        206—S8
svojo
veliko ijjl zalogo
raznovrstnega
pohištva
po nolnfžjih cenah.
Ljubljane:
Bizjak i.,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št. 10. Blaznik L., Stari trg št 12. Biaž M., Dunajska cesta št. 14. Dolenc Jerica, Prešernove ul 52 Dolenc F., Kolodvorske ul* št. 26. Elsner M.f Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kottzeja Cuštin Una, Baleuburgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kleinstein J.f Jurčičev trg št. 3. Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J.# sv Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler I., Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12 Stiene Ivan, Valvazorjev trg št 4 Sušnik J., Rimska cesta št 18 Svatek J., Mestni trg št 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R.f Gradaške ulice št. 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št. 36 Ušeničnik Fr. Židovske ul. št. 1 Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 Vtfeinert H.f južni kolodvor.
Šiška;
Franzot M., Spodnja Šiška na
kolodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški.
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka:
Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Lesce (v butetu na kolodvora): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Fischer Oton, paviljon. Pretnar Ivan, trgovec
Javornlk (Gorenjsko): Zore Leopold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko) :
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica:
Grobotek Mijo, trgovec. Jesenice:
Mesar J., posest, in gostilničar Schwarz Julija, na kolodvoru.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Boštanj pri Radni: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant.
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Rus Jos., trgovec
Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; VVerli Kaolina, erafikantinja VVerstovšek Franc
Begunje pri Cirknici: Sterguleo Ivan, hišna št. 31
Stantrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec
št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Roža, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika
Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolo dvoru.
Trbovlje: Treo Antonija, trafika,
Celje:
Miklauo Marija, trafika v „Na
rodnem domu". Zvezna trgovina
Celovec. Sowa Josip, časopisni biro Gorica:
Bajt J., ulica Campo Sar to št. 43. Gabršek A., knjigotržnica. Hovanski Ivan, Via Corno št 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Gorso G. Verd št 21.
M a rek J., tc bakarna, drž kolodvor Schmelzer Karel, trafika na ko lodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Solsk* ulica št. 2 (via scuole fJ) Nabrežina: Na kolodvoru
Divača:
Na kolodvoru.
Trst:
Grammatioopulo Arisiide, Pi
azza Barriera veccbia (voga!
ulice Bosco št. 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ga
serma št. 1. Može Karolina, ulica Miramair
št 1
Schimpff F., državni kolodvor. Stanič St., ulica Moliu piccolc št S
Opatija: Tomašič Anton, trafikant. Milic Ivana, trgovka.
Voloska:
Anton Špendov, prodaja no vin
Pulj:
Feik Antonija, Via Barbacani štev. 17.
Grado:
Gabršček, Slovanski Kiosk. Reka:
Sikič  Gjuraj,  trgovec,  via At>
drassv št. 7 Trbojevič Gjuraj, Via del Mole Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja V m, Alserstrasse št. tt.
snr Hiša -m 3 dijaki
oa lepem prostoru v Ljubljani, blizu mestne župne cerkve, prostor primeren za vsako trgovino ali obrt se proda takoj. Kupna cena K 32 000, od tega zneska je K 12.000 vknjiienega.
Naslov  iz  prijaznosti   pri uprav
ništvu „Slov. Naroda".
3084- 3
0
I
higijenske,  kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni pasovi,  pasovniki, nogavice za krčne žile in pa I- vsi predmeti za bolniško postrežbo -I-Lastnn delavnico za obvezila v hiši.
Gal
UST, Cono i. SOMU, Cono Verdi 11.
3069—3
se sprejmejo na stanovanje in hrano.
Marije Terezije cesta št. 1, III. nad.
Zaradi opustitve obrta
prodam posamezno ali vse skupaj
še neka] moških in damskih
čevljev
izredno ceno.
Najboljše in na]solidne]še blago, samo lastni Izdelki, za trgovce s čevlji prav ugodno.
Tudi imam naprodaj dva čevljarska
šivalna stroja
Cylinder in Singer Ringschiff, izredno dobra in prav ceno.
J. Žitnik v Ljubljani, na Bregu it. 14, II. nadstropje. 31*7-2
za stalno veliko delo se sprejmeta takoj.
Anton Repovš, Oosposke ulice štev. 3. Ljubljana. 8t4i 2
Otroški voziček
za sedenje in ležanje,
dobro ohranjen, se proda.
Kje, pove upravništvo „Slovenskega Narodau. 9116—8
Vsak petek In vsak postni dan
se dobijo sveže, izbrane
morske ribe
pri Anton Stacul.
3079—3
sta
z 1, 2 aH 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Sela pri Ljubljani bhzn električne postaje se oddajo V najem takoj aH za november. 2449 16 Več se izve pri E. Predoviču-Ambrožev trg.
Gospodična poučuje
eo
I
t*
ec o
Merile Terezije cesta 4, II. nad., desno.
Železninar
spreten prodajalec, porabljiv tudi za trgovinsko potovanje, dobi trajnega posla.
Prosilci, zmožni nemščine, sloven. in hrvaščine, naj svoje ponudbe z navedbo zahteve plače naslove pod ,Eisen' na anončno ekspidicijo Kienreich v Gradcu. 3070-3
Uinsitejode
(belega  vina)  skoro   nove,   dobre in močne,  od 620  do 650 litrov, proda po nizki ceni 2358-10
Fran Cascio
11«»
IO.
Graščina Luknja
(Luegg.)
z zgodovinskimi graščinskimi razvalinami, pristavo, mlinom, žago, okoli 100 orali gozda, ofeoli 100 orali njiv m travnikov, v prt krasni leži, se iz proste roke proda eventualno tudi deljeno.   Vprašaoia   na graščinsko
upraviteljstvo Zalog (Breitenau) pri Novem mestu. RC8i—9
Dijaki
ali gospodične
se sprejmejo
v boljši družini   pod  prav ugodnimi pogoji na dobro hrano in lepo stano vanje v zdravi legi.   Na razpolago je tudi klavir. 2880—7
Glavni trg 25, I. nadstropje.
StecRenpferd Bov-Rum
Bergmanna & Kom p.,
Draždane m Dečin n. L.
se obnaša neprimerco dobro proti tvoritvi  luskin in izpadanju las, pospešuje rast las in je za vdrg nenje proti revmatičnim boleznim izredne veljave.
Dobiva se v steklenicah po 2 K in po  4 K  po  vseh lekarnah, drogerijah, parfum eri jah in briv-nicah.      u 2103 2
694512
4N6
40-
33
Na zasebni dekliški ljudski šoli društva „Mladike" se vpisuje v I. razred
v četrtek, 19. septembra
od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 4. pop. v društveni pisarni v Gosposkih ulicah št. 8, I. nadstropje. ^ ^
3131-2
— Meteor
olje za pleskanje pisoarjev,
&
desinfikule stranišča in pisoarje, stene, žlebe, školjke,
: r hrani  dragi vodovod, odvzema straniščem in pisoarjem ves duh, žito je važno za kavarne, restavracije, hotele šole, bolniš n ce, vojašnice, urade, skratka za vse javne lokale.
Dobi se pri
L. M. Eckerju
vodovodnem instalaterju v Ljubljani, Dunajska cesta,
v pločevinastih vrčih po 5, 10, 15 in 20 kg.   3061—3
Cee. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta.
Odhod ta Ljubljane jot. te L:
«»-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
700 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. žM Trbiž, Beljak, Celovec.
707 zjutraj.   Osebni   vlak v  smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9*05 prej poldne.  Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo
od 1. junija.) SI-4.0 predpoldne.   Osebni  vlak  v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trs drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. i'oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.4-6   popoldne.   Osebni   vlak   v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri : Rudolfovo, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
!0'4-o ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice,  Goric« drž. žel., Trst   drž. žel.,
Beljak, Trbiž.
Dohod v Llubliino jot. teL:
e.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Rudolfovega, Kočevja. S-45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage,
Celovca, Beljaka, Gorice dri. žel., Trsta
drž. žel.
n 50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce
lovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trst? drž. žel.
6"58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8-34 zjutraj.   Osebni vlak iz Kočevja, ;Ru dolfovega.
IMG predpoldne. Osebni vlak iz Trbiž?
Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6- 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage. Celovca, Beljaka. (Same od 1. junija.)
Odhod Iz Lfubljane dri. kolodvor:
7- 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik.
2-OS popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7-10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik.
oso ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same
ob nedeljah in praznikih.)
Dobod v Ljubljano dri. kolodvor:
0-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. io-oo predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika,
©•IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same
ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-
evropejskem času.)
C. kr, ravnateljstvo državnih železnic v Trstu,
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta št. 17
priporočala svoj i bogato zalogo
voznih koles
v
■ ■
V
§
v
Šivalni stroji
za rodbino In obrt (wg
Brezplačni koral za vezenje v hliL 8 1
____________w ■ .
Pisalni stroji ,ADLER\ v
Dijaško podporno društvo ,Radogoj'
ima na prodaj sledeče
pravoslovne kniie:
Klein. Verlesuogeo, 1900, za 5 K; Neumann, Kommeotar z ur Exekation*-ordunug 1906 za 22 R; Kraioz, 1894, za 25 K; Stubenrauch, 1892. za 22 K ; Ravćnik, Izvršilni red, 5 K; Schauer: Ctviliiopravdni red, 1897, 3 K; Izvr Milni red, 1898, 3 E; Opravilni red, 1898, 3 K; Manz: Zemljeknjiiui za kon, 1898, 4 K, 1893, za 2 K, in z I. 1884, 1 K; Menični red, 1897, 2 K; Trgovinski zakonik, 1895 id 1894, 2 K ; Civilnopravni red,  1903, 3 K 50 h;
0 drž zakonik z 1. 1896 2 K, 1887,
1 K;     einpomo postopanje, 1896, 4 K ; Kazenskopravdni red, 1898, 3 K; I&vr silni red, 1903, za 3 K.
Vse knjige so dobro ohranjene. Pri zunanjih naročilih se priračuna de 20 v. za porto. Pošilja se po povzetia. Naročila je nasloviti na „Radogoj", LJubljana, pisarna dr. Novaka, Dalmatinove Ulice. 3124—2
C. kr. državni žrebforsRI oddelek u Gradca.
Št. 1083 R.-K.
3153-1
*i oglejte velikansko
sukneno zalogo <§►
R. Miklauca
v Ljubljani, Špitalske
37 ulice itev. 5.
Ostan ki ped ceno I
Prva tr.tvornica tlavirjev
Ljubljana
Hilserjevelullce 5     Blizo Gradišča
Rudolf A. Warbinek
m
m
•o
S I
? I
(0
M O
E
Razglas.
26. septembra 1907 ob desetih dopol. bo pri c. kr. drž. žrebčarski zalogi v Gradcu ponudbena obravnava za zagotovitev preskrbovalnih predmetov, ki Jih bode za čas od 1. Januarja do konca decembra 1908 rabili nastopni dri. irebčaraki oddelki-
Preskrbo valna potrebščina znafla aproksimativno pri
oddelku št. 3 na Selu
vsak dan po 10 porcij kruha v hlebcih po 875 g, med časom spuščanja od 1. marca do 30. junija 1908 in vsak dan 40 porcij kruha v hlebcih po 875 g ves čas razen časa spuščanja.
Z 1 E kolkovane pismene ponudbe morajo poleg 10% vadija po ponu jeni ceni vse dajatve izračuaani  vrednosti v gotovini ali za kavcijo primernimi vrednostnimi   papirji   (hranilne  knjižice  se ne sprejemajo)  do najpozneje 26. septembra 1907 ob 10. dopol. dospeti ali se \1 »ž ti pri zgorajšnjem depotu
V ponudbi se mora izrecno ista viti, da je ponudnik pregledal pri c kr. drž. žrebčarskem depotu v Gradcu in pa pri c. kr. drž. žrebčarskem oddelku št. 3 na Selu razgroeni in pogoje za ponudbena obravnavo zastopajoči n črt pogodbe od 24. avgusta 1907 in da se v načrt sprejetim pogojem pod/rže v vseh točkah (§§).
Na  ustne  alt  na  pozaeje  pismeno ali brz »javno pri  c. kr. drž. žre i carskem depotu v GraHcu vročene ali značiti naravnost pri c. kr. poljedelskem ministrstvu vložene  in na ne popolnoma opremljene aH napravljene ponudbe se ne bo oziralo.
Ako vloži več oseb skupaj ponudbo, jamčijo zanjo nerazdelno, to je vsi za enega, eden za vse.
S tem, da izroči ponudnik ponudbo in da jo prevzame c. kr. žrebčarski oddelek v Gradcu je ponudnik pač vezan na svojo ponudbo do zadevne odločitve c. kr. poljedelskega ministrstva, vendar pa ne pridobi s tem pravice ali zahteve, da bi se sprejela njegova ponudba, ker si je pridržalo c. kr. poljedelsko ministrstvo neomejeno izbiro med dospelimi ponudbami in če bi se mu ne zd U nobena sprejemljiva, razpiše zopetne ponudbene obravnave ali pa odd apotreb-SČine iz proste roke.
Ponudniki se odreko glede izjave c. kr. poljedelskega ministrstva o prev-zetju nj»h ponudeb, da bi se morali držati v § 862 obč. drž. zak. določeni roki za sprejetje zaveze.
Ponudniki, ki z oddelkom de ne stoje v kupČijskib zvezah, si morajo priskrbeti solidaostno in zmožnostno izpričevalo.
Taka izpričevala napravljajo na prošnjo ponudnikov za firme, vpisane v trgovskem registru, trgovske in obrtne zbornice, za neprotokolirane obrtnike in rrgovce in za kmetovalce pa po njih stanovaliŠča pristojne politične oblasti I. instance. Prošnji mora ponnduik priložiti za izpričevalo potrebni kolek.
Ponudnik dobi od oblasti, ki napravi izpričevalo v roke samo kratek odlok, naznanjajoč, da se je naprošeno izpričevalo poslalo naravnost na c. kr. drž. žrebčarski depot v Gradcu, ki bo vodil obravnavo, in naj ponudbi za sedaj priloži ta odlok.
Za napravJjenje in odposlatev teh izpričeval naj se prosi še tako pravočasno, da morejo vsaj najpozneje dan pred obravnavo dospeti pri c. kr. dri. žrebčarskem oddelku v Gradcu.
Občine, kmetijska društva (zadruge, skladišča) so oproščeni polaganja vadija in kavcije, pa k*kor vsi drugi podjetniki jamčijo za svoje ponudbe in za vse s tem prevzete zaveznosti.
Proizvajalci se lahko oproste vadija in kavcije za one predmete, ki jih proizvajajo sami, če si priskrbe od žuoanstva potrdilo, da njih ponudba ne presega zmožnosti lastnega proizvajanja. Morajo se pa pičeno zavezati, da z vsem svojim premoženjem jamčijo za izpolnitev prevzetih obveznosti.
V Gradcu, 13. septembra 1907.
C. kr. drž. žrebčarski depot v Gradcu.
O
INK
o
Priporoča  svoje  prve   vrste,   za vsa podnebja   solidno narejene  planine, klavirje in harmonije tudi samo-igralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.     1706 21
Največja tvornica na fugu Avstrije.
Ponudbeni formular.
Podpisani, stanujoč v ...................................................................................................... izjavljam
glasom   razpisa  od  13. septembra 1907 dr. 1083 R.-K.;   da prevzamem  podpo -
nudbeuim potom raspisane potrebščine m sicer za p; stajo .......................................................
........................... po..............b, reci...........................h za porcijo kruha v hlebcih  po 875 g
za čas od 1. januarja do 31. decemora 1908, in se zavezujem, da se bom razglašenih in tudi vseh sicer obstoječih pogodbenih predpisov za ponudbe natančno
držal   in   da za to ponudbo ne jamčim samo z vadijem ......................._
tudi z vsem Stojim premoženjem.
K, temuč
Formular za kuvert
Na
c. kr. drž. žrebčarski depot
Ponudba za obravnavo 26. septembra 1907 vsled razglasa od 13. sep tembra 1907 št. 1083 R.-K , opremljena z vadijem.............._..................K.
Izšla je
zgodovinska povest
v dveh delili
^trajjoualei duel) l^ren.
Ponatis iz »Slovenskega Naroda".
Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih bojih so igrali veliko vlogo piratje, ki so strahovali mnogo desetletij najprej Turke in potem Benečane. Vse glavne osebe tega ljudskega romana so zgo dovinske, kakor so tudi glavni dogodki zgodovinski.
Cena obema zvezkoma 2 krone, == po pošti 40 vin. več. =
Na prodaj
v „Narodni knjigarni"
ta vseh knjigotrinteah.
99
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
12 107 Podružnica v 8PUETU. Stritarjeve ulice It. 2. Podružnica v CELOVCU.
obrestuje vloge na knjižice In tekočI račun po 41/«fl/0 od dne vloge do dne vzdlga. — Sprejema zglasila za subskrip-cijo deležev anuječe ae „Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav" po K 500*—, 1000-—, 5000-— in 10.000.
Bentnl davek plača banka sama. Bentni davek plača banka sama.
Delniška družba Združenih piUOVOren Žalec in Laški trg
1 •
lalltetat
izborno pivo. črno pivo Julvntor".
ffSST   Zalog« v Spodnji Siftki.  — Tolofon itev. 187. TBQ ■V    Posujatre na dm aprejena roatavratar goap. B. Erilinlk „Narodni doaiu, LJubljana. (Stav. telelona 82.) ~9M
8164
46
SVETOVNOSLAVNI
29b 17
ERNET-BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU I
Neutrpljiva v vsaki  družini!  Dobiva se v vsaki boljši delikatesni
trgovini in v vsaki kavarni.
Popolna razprodaja pri Ernestu Sarku D«H
.3
3133 3
g»jr~ po čudovito lii^liili cenah! ^Uf
One
se dobi v poljubni množini
27C5—6
v parni opekarni JOS. LAVRENCICA v Postojni.
i~Učne knjige*
za vse srednje in ljudske Sole
v najnovejših odobrenih izdajah,
pisalne in risalne ter druge šolske potrebščine
v najboljši kakovosti in pe zmernih cenah
3068—6
priporoča
L. Schvventner
v Ljubljani
Prešernove ulice štev.
jJv$@t5©t^t|^t$
3' 63 7
Knjigarna L
KLEINMA9R & BAMSERG
v Ljubljani, Kongresni trg 2cz
Pisarna
za informacije
o vseh vojaških uprašanllh,
potrjena od pristojne oblasti, daje vsa potrebna navodila, zadevajoča vojaSke posle, napotnje in jemlje v popnlno oskrbo in ponk one mladeniče, ki bi se radi po § 65 brambnega zakooa usposobili
za enoletne prostovoljce.
Natančnejša nstmena in pismena navodila daje v Zagrebu
M. Minic 31412 Kapucinska ulica fttOv. 11.
Direktna nemška poštna
in brzopnrni'ka Vcžnja.
Prevažanje oseb
na
ysc doiQ sveta.
H a m'? o r :j - fi s \v y e r k
Hamburg-Braiil J3 Iknicrg-Mehikal Hamburg-ti Peta Hanrburg-Kuta Hamburg-Kanada      ' Kamburg-Vzh. Azija Kambiini-Afriu. Ladje prve vrste z izvrstno opravo za
popotnike na nudkrovju.
Zmerne cene: dobra in obilna hran?. ;:ied vso vožnjo.
Za izseljence židovske vere se ra parnikih, ki vozijo v Ne'«york, pripavljajo   jedila  po židovskem
obredu.
Natančnejša cojasnila dajo tuzems'e družbene ageatarc in pa oddeiek za osebni promet
Knir^Krg-flmenha Linie
^rr.htrrg.
Glavno  zastopstvo  za Kranjsko:
Ljubljana, Kolodvorske uUce štev. 28.
1589 2781—2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. L in II. drž. gimnaziji, c. kr. drž. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
šolskih knjig
najnovejših izdaj po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajalo zastonj.
o a
K? O
JU
o
03
C9
> c«
L.
C
O
dva
hO o •O ta <
o
a sr
o
D O
in
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
lL|nl»lfnna
Pred Škofijo 19,        Stari trg 4, Prešernove ulice 4. 33
VAV VAV VAT VAV TAT VAT VAT VAT vat vat tat tat tat vat vat tat tat
S*
Korbolinej Avenorius Mauec (Gyps)
(od katerega imam samo-prodajo za Kranjsko)
za Htavbe in kiparje kakor tudi za vsako drugo obrt,
use
vrste
olja in mazilo za stroje
kakor tudi
priznano uaj boljše
priporočam po tvorniSkih cenah
olje proti prahu
Adolf Hauptmann, Ljubljana
tovarna Oljnatih barv, lirneža, laika in kleja.  2131 25
S
P
2
mi t
-S S-
Poslano!
Slav. občinstvu, staršem, šolski mladini ter uradom dajem na znanje, da sem primoran zaradi pomanjkanja prostora in svetlobe svojo trgovino na Mestnem trgu št- II moderno prezidati in ker moram svoje sedanje prostore v najkrajšem Času izprazniti, dovoljujem od danes naprej vsakemu kupcu, ki si hoče prav ceno blago nabaviti in sicer na vse papirnate izdelke, pisalne in risalne potrebščine ter vsake vrste galanterijsko in norim-berško blago sploh vse, kar je sedaj v zalogi,
10 do 15°|o
popusta od računa
izvzemši šolske knjige in zvezke.
P. n. trgovce na deželi opozarjam na ugodno priliko. Upam, ker je to redka prilika, da me bode si. občinstvo mnogo poseČalo v svojo lastno korist in se priporočam z najodličnejšim spoštovanjem
2^89—7
FR. IGLIC
trgovina s papirjem in galanterijo
im   di^obno 1
na ile&>rlo,
S
r r
r
Cjubljana, Jurčičev trg 3
Žjžj Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami.
Isdajatelj in odgovorni urednik: Btito Pmtoflenlek.
Lastnina in tlak .Narodne tiskarne-.