ISSN 7704-01993 9 . . ____________ RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04;3MHz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 17. oktobra 2002 / letnik LV / št. 42 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 230 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Kaos se poglablja Ce je kdo mislil, da bo Ptuj mirno preživel predvolilno ^"vf^ijo, se je bridko zmotil. Strategi nekega novega obdobja, ki so se dolgo skrivali za drugimi, tudi javno mnenje so navidezno iskali s tujim denarjem, vsaj nekaj časa, so dobesedno zavzeli vso ptujsko dogajanje. Se aktualne mestne oblasti ni več, zdaj so ostali le se kandidati. Vsak s svojo zgodbo o nujnih spremembah. Da bodo na tehtnici realni in manj realni programi, v končni fazi bodo odločali volivci, je tudi znano. V vseh teh zgodbah pa je žal veliko gnilega, kar kulturo komuniciranja in dialoga močno diskreditira. Ptujčane naenkrat politika deli na vseh področjih. Eni so zaslužni za solo, drugi za odlagališče, tretji so prinesli most, četrti novo dvorano, itd. Nezaslužnih v tem trenutku skorajda ni. Nihče se tudi ne posipava s pepelom, da tega in onega ni naredil, ker ni bil sposoben komuniciranja z ožjim in širšim okoljem. Da ni prisluhnil pomoči potrebnim, da ni podprl nekaterih razvojnih projektov, četudi bi jih lahko, a so lobiji, pogosto pa osebni interesi, prevagali nad skupnimi. Prav skupni projekti so rak rana tega območja, ker vsak vidi le sebe, ne skupnega cilja. Zato je tudi priseganje na krovno blagovno znamko ptujskega turizma, to naj bi bila LTO, floskula za kratek čas. Če bi bilo drugače, bi pojavni okrogli mizi ptujskih turističnih delavcev, ki so jo nekateri že predvolilno mešali, dočakali tudi že odkrit dialog o tem, kako pa bomo skupno delali na tem pomembnem gospodarskem področju, da bo vsak Ptujčan na nek način turistični delavec. In da bomo vsi skupaj od tega nekaj imeli, ne le posamezniki z ozkimi cilji, ki bodo na kratek rok naredili več škode, kot koristi. Dolg do dediščine preteklosti in tudi sedanjosti je prevelik, da bi se lahko igrali! Glede na obljube o novih turističnih edicijah je pričakovati, da bodo turisti v letu 2003 dobesedno zapolnili Ptuj. O tem, kaj jim bomo ponudili, pa novi turistični strategi, žal molčijo. Podhranjenost naše ponudbe je tisto, kar bi nas v tem trenutku moralo najprej skrbeti. Do volitev se bomo, žal, morali zadovoljiti s takšnimi ali drugačnimi golaži. V današnji številki Tednilca jesenska gradbena priloga Kakovost bivanja: Živite kakovostno s Tednikovo prilogo 0 kakovost ® ^ Ý . (Z a L a n a Volkswagen Polo 2e od 1.780.000 sit. Izberite brezplačno klimo ali paket comfortline. .^v v inakem primeru prihranite UJ^ do 190.000 tolarjev! ^^ Dominko d.o.o., Zadniini trg 8,2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Trije za enega, eden za tri. Jeep Cherokee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler Jeep SAiVIO EDEN JE PRAVi. DC DOMINKO CENTER, d.0.0., 021788 11 10 Dela jeseni ne manjka. Foto: Martin Ozmec PTUJ / V PERUTNINI SPREJEM ZA KOLESARSKE JUNAKE Veselimo se vsakega pomembnega dosežka Izjemni rezultati, ki so jih slovenski državni kolesarski reprezentanti dosegli na pravkar končanem svetovnem prvenstvu v Belgiji, so pomemben prispevek k promociji Slovenije, kolesarstva in sposobnosti doseganja vrhunskih dosežkov v svetu. Se posebej so jih bili veseli v Perutnini Ptuj, ki je generalni pokrovitelj istoimenskega kolesarskega kluba. Prav člani Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so se namreč na svetovnem prvenstvu v belgijskem Zolderju odlično odrezali, saj so v svetovni konkurenci dosegli vrhunske rezultate. Stalni državni reprezentant Gregor Gaz-voda je namreč v dirki na kronometer dosegel odlično deveto mesto, njegov klubski kolega, Aldo Ino Ilešič pa je na cestni dirki starejših mladincev dosegel tudi odlično 13. mesto, medtem ko je Matej Marin na Gregor Gazvoda. Foto: CG cestni dirki dosegel 42. mesto. "S svojimi uvrstitvami ob koncu letošnje kolesarske sezone ste pokazali, da je ta tekmovalni šport svojevrstni dopolnjevalec vsakdanjim prizadevanjem za dobre rezultate v gospodarstvu. Tudi Perutnina Ptuj se na svetovnih trgih srečuje s spoštovanja vredno konkurenco. Veselimo se vsakega dobrega dosežka, zato vemo, kako ste lahko veseli ob doseženih kolesarskih rezultatih," je na sprejemu kolesarjev in vodstva Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj dejal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj. Ob takšnih rezultatih bo ta gospodarska družba še naprej spodbujala ta šport, ki na svojstven način prenaša med potrošnike tudi filozofijo zdravega življenja. KHI zaTïeJo boljši Supermesto, Ormoška c. 30 a a a u ft a n a PO NAŠIH OBČINAH TRNOVSKA VAS: Slovenec sem, tako je mati djala STRAN 8 PO NAŠIH OBČINAH ŽETALE: Dosegli več, kot so upali načrtovati STRAN 9 ŠOLSTVO GRAJENA, GORIŠNICA: Ponosni na šolske zgradbe STRAN 6 ti»'! EKOLOGIJA PTUJ: Gajke v rokah mestnih svetnikov STRAN 3 POLITIKA Predstavljamo kandidate za župane STRAN 5 naročnik: Mestni odbor LDS Ptuj, Cankaijeva 6, Ptuj 9770040197053 DOMA IN PO SVETU PO SLOVENIJI Čas za vložitev kandidatur se je iztekel Ljubljana - Poleg 10. novembra, ko bodo potekale predsedniške in lokalne volitve, je bila sreda najpomembnejši dan za vse kandidatke in kandidate, ki se bodo na volilno nedeljo potegovali za podporo volivk in volivcev. Včeraj opolnoči se je namreč iztekel rok, ko so morali predsedniški kandidati pri Republiški volilni komisiji (RVK) uradno vložiti svojo kandidaturo. Kandidature za lokalne volitve, gre za volitve županov, občinskih svetnikov ter članov svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, pa so morale biti pri občinski volilni komisiji vložene najkasneje do srede do 19. ure. Pravica do pokojnine kot ustavna kategorija? Ljubljana - Javna predstavitev mnenj o predlogu 21 poslank in poslancev s prvopodpisa-nim Valentinom Pohorcem (De-SUS), da bi v 50. členu ustave izrecno opredelili pravico do pokojnine kot ustavno kategorijo, ni postregla z burnimi razpravami. Številnim zagovornikom tovrstne ustavne spremembe (ti so bili povečini iz vrst DeSUS) je namreč na razgrnitvi mnenj, ki jo je v državnem zboru pripravila ustavna komisija, "v svojem lastnem imenu" oporekal le Janez Pogorelec, sicer predstavnik vladne službe za zakonodajo. Izvzemanje pravice do pokojnine iz pravice do socialne varnosti je po njegovem namreč pravnosistemsko povsem nesprejemljivo. Nujne re{itve v družinski politiki Ljubljana - Po izsledkih raziskav si mladi želijo ustvariti družino in tudi zato ni mogoče govoriti o tem, da je družina v krizi, je na srečanju s strokovnjaki in novinarji na temo družinske politike, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), poudarila Mirjana Ule s Fakultete za družbene vede. Sodelovala je pri eni od naročenih raziskovalnih nalog, na podlagi katerih želi ministrstvo do začetka prihodnjega leta oblikovati nacionalni program za področje družine za obravnavo v državnem zboru, je dejala državna sekretarka na MDDSZ Alenka Kovšca, pristojna za področje družine. "Naš cilj je oblikovati sodobno družinsko politiko," je izpostavil minister za delo Vlado Dimovski Nad samomorilnost z nacionalnim programom Ljubljana - Čeprav Slovenci sodimo med narode z najvišjo stopnjo samomorilnosti v Evropi in je to tema, ki še vedno doživlja preveliko stopnjo tolerance in pasivnosti, pa to ni nekaj, kar je usojeno našemu značaju. Stopnjo samomorilnosti je mogoče korak za korakom sistematično spremeniti: k zmanjšanju števila samomorov naj bi v prihodnjih letih prispeval nacionalni program, ki naj bi ga z roko v roki pripravila stroka in politika. To je glavni poudarek I. memo-riala Leva Milčinskega, konference o samomorilnosti, ki je potekala v parlamentu. SV. TROJICA / DNEVI BIOMASE EVROPSKIH REGIJ Kurilnica z energetsko obnovljivimi viri Občina Lenart se je letos aktivno vključila v pomembno evropsko manifestacijo »Dnevi biomase evropskih energij 2002« ki je potekala od 29. septembra do 6. oktobra. V okviru manifestacije so se predstavili z dnevi odprtih vrat na O[ Sv. Trojica. Ob zaključku projekta pa so na isti oli predstavili novo kotlovnico na lesene pelete, prej so olo ogrevali s premogom. »Projekt »Dnevi biomase evropskih regij 2002, predsednica dru{tva za biomaso. Na tiskovni konferenci je spregovoril Srečko A. Padov-nik iz Ob~ine Lenart, ki je med drugim povedal: »Občina Lenart je razvojno usmerjena občina, kjer se zavedamo pomena kvalitete okolja za na{e življenje in življenje naših zanamcev. Biomasa je vsekakor pričeli izdelovati sami. V dnevih odprtih vrat pa so učenci pod vodstvom mentorjev v avli in jedilnici {ole predstavili svoja dela na temo biomase. So{olcem, prijateljem, star{em in krajanom Sv. Trojice so predstavili različne oblike prednosti uporabe bio- Teden smo izkoristili tudi za to, da smo učence prvega razreda sprejeli v Skupnost u~encev osnovne {ole in jim ob tej priliki pripravili svečan program. Obiskal nas je tudi čarovnik in nas s ~arobnimi besedami popeljal v Udeleženci tiskovne konference ob ogledu nove kotlovnice. ena od možnosti, kako izbolj- - {ati kvaliteto svojega življenja. V občini Lenart se zavedamo, da ne moremo sami preprečiti vse bolj perečih negativnih vplivov na okolje, kot je na primer učinek tople grede. To pa ne pomeni, da smo se pripravljeni sprijazniti z usodo. Svoj del odgovornosti smo prevzeli tudi sami in se odločili, da s konkretnimi projekti prispevamo k izbolj{anju na{ega okolja. Sprejeli smo izziv in kotlovnico pri OS Sv. Trojica uredili tako, da kot energent uporablja lesene pelete. Ta tehnologija v Sloveniji ni ravno pogosta, gre pa za obnovljiv vir energije. Pelete se izdelujejo iz suhih ostankov lesa, kot so žagovina in oblanci, in sicer tako, da jih z veliko silo stisnejo skozi ustrezne matrice. Pri tem se ne uporabljajo nobeni aditivi in lepila.« Nove kotlovnice pa se je zagotovo najbolj razveselil hišnik in kurjač OS Sv. Trojica Mirko Fras, ki je s premogom ogreval šolo kar 33 let. Kot je povedal, so letno porabili 60 ton premoga. Premetati ga je moral dvakrat, kar pomeni 120 ton letno, seveda pa ne smemo pozabiti na čiščenje pepela. Podjetje Ferotherm — Len-term, ki se ukvarja s temi sistemi ogrevanja, je energent, lesene pelete je do sedaj uvažal, na tiskovni konferenci pa je direktor Erik Mravljak povedal, da bodo lesene pelete Najbolj se je nove kotlovnice razveselil hišnik in kurjač Mirko Fras. mase, kot tudi drugih obnov-Ijivih virov energije. Tako so učenci sedmih in osmih razredov pripravili seminarske in raziskovalne naloge in anketo o uporabi goriv v individualnih hi{ah. Mentorici sta bili Barbara Polič in Suzana Herič. V anketi so ugotovili, da se največ gospodinjstev ogreva s kurilnim oljem, nekaj na plin in na trda goriva, na premog pa zelo malo. Učenci so pripravili plakate, pisali na to temo spise, pripravili so likovne izdelke. Prav tako pa se OŠ Sv. Trojica vključuje med EKO ŠOLE — NAČIN ŽIVLJENJA. To je mednarodni program, ki načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo v osnovne in srednje {ole. Koor-dinatorka projekta je Simona Vomer. Zmago Šalamun SVETA TROJICA / OB TEDNU OTROKA Še vei takšnih dejavnosti V za~etku oktobra je Teden otroka in na O[ Sveta Trojica smo u~iteljice razredne stopnje svoj program dela {e posebej popestrile. Najprej smo pripravile kostanjev piknik na {olskem igri{ču. Udeležili so se ga tudi star{i in nas razveselili s pecivom in sadjem. svet čarovnij. Ob zaključku tedna smo se podali pred šolo in s kredami polepšali asfaltne površine v okolici šole. Nastajale so zanimive risbice, predvsem pa je bilo zanimivo ustvarjanje otrok, ki so z velikim veseljem risali svoje najljubše motive, tokrat so prevladovali ekološki, povezani s projektom Eko šole, ter se ob tem neizmerno zabavali. Učenci so bili nad dnevi zelo navdušeni in si v prihodnje želijo še več takšnih dejavnosti, s katerimi jim učitelji popestrijo njihov šolski vsakdan in jim tako izkažejo pozornost ob njihovem tednu - Tednu otroka. Simona Vomer CERKVENJAK / SEJA OBČINSKEGA SVETA Sprejeli rebalans proračuna V sredo, 9. oktobra, so se na 25. redni seji sestali svetniki občinskega sveta občine Cerkvenjak. Sprejeli so rebalans proračuna občine. Svetnikom pa je bilo podano tudi poročilo o poteku postopka sprememb in dopolnitev prostorskega plana za območje občine Cerkvenjak in primerjalna študija trase daljnovoda Radenci—Maribor. V nadaljevanju so sprejeli odlok o postopku in načinu izdelave seznama neposrednih upravičencev do vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Po sprejetem odloku so upravičenci lahko tisti občani, ki so bili vključeni v telekomunikacijsko omrežje od leta 1974 do prvega januarja 1995. Nato so sprejeli pravila za določitev ele-ktorjev in kandidatov za volitve v državni svet RS in po teh pravilih izvolili svetnika Viktorja Domanjka za elektorja. Zatem so se lotili sprejemanja odlokov za letošnje volitve. Sprejeli so pravila o plakatiranju in re- klamiranju ter pogoje za pridobitev brezplačnih plakatnih mest. Sledilo je sprejetje sklepa o delni povrnitvi stro{kov volilne kampanje za lokalne volitve. Tako listam, ki so dobile mandat v občinskem svetu, pripada povračilo v višini 60 SIT za dobljen glas, županski kandidati, ki so dobili najmanj 10 % glasov pa 40 SIT po dobljenem glasu. Ob koncu seje pa so sprejeli še sklep o financiranju političnih strank v občini. Zmago Šalamun PO SVETU Policija na sledi napadalcu Bali - Tretji dan po močni eksploziji v letovišču Kuta na otoku Bali, v kateri je umrlo več kot 180 ljudi, najmanj 300 pa je bilo ranjenih, je indonezijska policija danes sporočila, da je najverjetneje prišla na sled domnevnemu napadalcu. Kot je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pojasnil vodja indonezijske policije, general Da'i Bachtiar, gre za Indonezijca, čigar osebno izkaznico so našli na kraju eksplozije. Policija je že preiskala obe osumljenčevi stanovanji, zaslišali so tudi njegovo družino. Hrvatski dovolili pritožbo Zagreb - Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je hrvaški vladi dovolilo, da lahko vloži pritožbo na nalog za aretacijo in izročitev upokojenega hrvaškega generala Janka Bo-betka. To odločitev je sprejel pritožbeni senat petih sodnikov, ki ga je oblikovalo haaško sodišče. Hrvaška vlada je poseben zahtevek, s katerim je sodišče zaprosila za pravico do vložitve omenjene pritožbe, naslovila na Haag 27. septembra, saj je prepričana, da ni nobenih pokazateljev, da brez njegove aretacije ne bi bilo moč zagotoviti sodelovanja Bobetka v postopkih pred haaškim sodiščem. Ustanovili italijansko-hrvaško komisijo Rim - V Rimu so oblikovali mešano italijansko-hrvaško komisijo, katere naloga je ugotoviti, če in koliko italijanskih beguncev ima pravico do vrnitve nepremičnin, ki so jih po 2. svetovni vojni pustili na Hrvaškem. Kot je za hrvaško tiskovno agencijo Hino pojasnil hrvaški veleposlanik v Rimu Drago Kraljevič, bo komisija preučila možnosti za vključitev italijanskih državljanov, ki še niso vključeni v mednarodne sporazume, v denacionalizacij-ske postopke na Hrvaškem v luči najnovejših sprememb in dopolnil zakona o denacionalizaciji. S tem naj bi se po navedbah Hine državi po 50 letih približali dokončni rešitvi tega vprašanja Palestinci naj zamenjajo vodstvo Jeruzalem - Izraelski premier Ariel Šaron je v govoru pred izraelskim parlamentom, knesetom pozval Palestince, naj zamenjajo sedanje vodstvo. "Da bi dosegli mir, je potrebno odstraniti smrtonosno vlado in jo zamenjati z vlado miru," je še izpostavil Šaron. Po njegovih besedah Palestinci trpijo po nepotrebnem, do prelivanja krvi pa prihaja za- Teroristi bi lahko napadli ~rpališ~a Džakarta - Teroristi bi lahko po sobotni eksploziji bombe na indonezijskem otoku Bali napadli tudi nahajališča nafte in zemeljskega plina, je v Džakarti opozoril indonezijski minister za varnost Susilo Bambang Judho-jono. Po njegovih besedah bi teroristi med drugim lahko napadli nahajališča zemeljskega plina v provinci Aceh, nahajališča nafte v provinci Riau ter nahajališča na otoku Java. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metiičar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 11.960 tolarjev, za tujino 24.390 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Deio d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skiadu s 7. točko 25. čiena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni iist 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Siavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabirainikeradio-tednik.si AKTUALNO PTUJ, MESTNA ČETRT JEZERO / KMALU POGODBA O MEDSEBOJNIH PRAVICAH IN OBVEZNOSTIH ZA GAJKE Gajke v rokah mestnih svetnikov Pogodba, s katero mestna četrt Jezero in mestna občina Ptuj urejata medsebojne pravice in obveznosti pri gradnji Centra za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji, je tik pred podpisom. Da je nastala, je bilo potrebnih kar 36 sej, dva zbora krajanov, več delavnic in maja letos {e posvetovalni referendum, na katerem so se Spuhljani izrekli za gradnjo, pod določenimi pogoji oziroma zahtevami. 900 metrov veliko vecnamen- Ti so sedaj zapisani v pogodbi, o kateri se bodo konec oktobra (predvidoma 21.) izrekli tudi svetniki mestne občine Ptuj. To bo predvidoma tudi njihova zadnja seja v sedanjem štiriletnem mandatu. V pogodbi, ki je trenutno v fazi čistopisa, bo zapisano vse, kaj bo potrebno v naslednjih štirih letih zgraditi in urediti v naselju Spuhlja ter mestni četrti Jezero, prav tako pa bo zajela tudi obveznosti mestne občine Ptuj v celotnem 15-letnem delovanju odlagališča v Gajkah. Največja pridobitev in tudi največja investicija v tem obdobju bo izgradnja kanalizacije. Ob tem pa bodo zgradili nekatere pločnike, uredili ceste, odvodnjavanje, javno razsvetljavo, ob starem gasilskem domu v Spuhlji, ki naj bi ga deloma porušili, tudi sko dvorano, krajani so si iz-pogajali tudi športno igrišče. Po najnovejših izračunih bo izpolnitev dogovorjenega, ki vključuje tudi rento za najbližje sosede odlagališča, mestno občino veljalo do 1,5 milijarde tolarjev. SPUHLJANI V LASTNI ČETRTI V kratkem naj bi se Spuhljani ponovno zbrali na zboru občanov, na katerem naj bi se dogovorili za začetek postopka o ustanovitvi lastne četrti. Prepričani so, da bodo v mejah lastne četrti lažje uresničevali svoje interese pri gradnji Centra za ravnanje z odpadki, kot tudi v nadaljnjem razvoju svojega območja. MG Na mestu divjega, bo kmalu stekla gradnja legalnega odlaga- lišrn. Foto: ŤG Mercator Mercatorjev šparovček PTUJ / RAZVOJ MESTNE OBČINE Za prave projekte in sposobne ljudi bo država imela vedno dovolj denarja Konec minulega tedna je Ministrica za šolstvo znanost in šport, dr. Lucija Čok obiskala Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, ki je v zadnjih letih bistveno pripomogla k razvoju občine in širše lokalne skupnosti. Ker je ministrstvo sofinanciralo številne projektov ZRS Bistra Ptuj, se je ministrica dr. Čokova želela na lastne oči prepričati o učinkih vlaganj v posamezne projekte. Delovnega srečanja se je ob direktorju dr. Štefanu Čelanu udeležila tudi poslanka državnega zbora Lidija Majnik. Dr. Štefan Čelan je eden redkih doktorjev znanosti, ki se je kljub že začeti akademski karieri na Univerzi v Mariboru, vrnil na Ptuj in si zadal cilj, da bo to mesto pridobilo domicil znanosti. Po naravi je tiste vrste človek, ki zagovarja le tisto znanost, ki je izvirna v svoji ideji in hkrati uporabna. Uporabnost znanosti in njenih rezultatov pa naj prvenstveno koristi slovenskemu narodu. Za Ptuj, ki je z nastankom nove države praktično čez noč izgubil preko 6000 delovnih mest je najpomembneje, da prevzame odgovornost za lastni razvoj v svoje roke. To pa lahko stori samo z ljudmi, ki znajo in imajo ob tem še zagotovljeno pomoč državnih in evropskih sredstev. Moč pridobivanja razvojnih sredstev ZRS Bistra Ptuj pod vodstvom Hirf^ttnria Hr Štf^fana i^f^lana se je izkazala že na številnih projektih. V osmih letih so naše občine in podjetja pridobile preko ZRS Bistra Ptuj skoraj 2,5 mio EUR nepovratnih sredstev. V treh podjetjih so s pomočjo ZRS Bistra Ptuj vzpostavili lastne razvojne oddelke in zaposlili nove sodelavce, usmerjene v prihodnost. Podjetja so lahko zadržala več sto delovnih mest, na novo pa je v ptujskem prostoru dobilo delo več deset fakultetno izobraženih ljudi. Med predstavitvijo dela ZRS Bistra Ptuj so ministrico zanimala številna področja. Dr. Štefan Čelan, ki je že precej časa znan kot velik zagovornik policentričnega razvoja, je ministrico pozval, naj ponovno oživi aktivnosti slovenske vlade, zajete v sloganu "Znanost v vsako slovensko vas". Ob tem iř» Hf^ial* "SlnvřTiiia hn ra-zvni- Ministrica za šolstvo znanost in šport dr. Lucija Čok je v spremstvu poslanke DZ Lidije Majnik | obiskala ZRS Bistra Ptuj, ki jo že skoraj osem let uspešno vodi dr. Štefan Čelan. Foto: Nini no uspešna le takrat, ko bodo približno enako razviti vsi njeni sestavni deli. Razvijati zgolj dve ali tri velika mesta je za tatn maiVinn in nhřiitliivn Hr- žavo, kot je Slovenija, zelo nevarno. Spoštovana gospa ministrica dr. Lucija Čok, Ptuj in Ptujčani smo že velikokrat skozi zgodovino in tudi danes pokazali, da smo vredni zaupanja in podpore pri razvojnih prizadevanjih, zato vas vabimo, sodelujte z nami, saj bomo na ta način vsi pridobili". Na zadnjem obisku v ZRS Bistra Ptuj si je ministrica dr. Lucija Čok ogledala nov laboratorij, v katerem se mladi znanstveniki že ukvarjajo z razvojem novih postopkov na področju pridelave in predelave prehrane in pijač. Med drugim je vinska kultura tisto, kar daje Ptuju in okolici posebno veljavo doma in po svetu. Zaradi tega se s tem področjem prav zdaj na ZRS Bistra Ptuj ukvarja mlada znanstvenica Aleksandra Kukec. Ker je dr. Štefan Čelan izpolnil pogoje za mentorja pri tem doktorskem delu, je Aleksandra Kukec pri Minisrtrstvu za šolstvo, znanost in šport, pridobila status mlade raziskovalke in preko njega vse ugodnosti podiplomskega študija (plača in materialni stroški raziskovanja). Za rezultate raziskav pod mentorstvom dr. Štefana Čelana, pedagoškim o~nmentorstvom prof.dr. Marina Beroviča in prof. dr. Mojmira Wondra, ki so bili objavljeni v vrhunskih mednarodnih revijah, se že zanimajo številna domača in tuja podjetja. Milan Kra^-nc Pavlica (PR) GOSPODARSTVO - OBRT - PODJETNIŠTVO PTUJ / PODJETJE ASFALTI PTUJ Kljub majhnosti ostajajo konkurenini Podjetje Asfalti Ptuj, d.o.o., ki ga vodi direktor Marjan Pongrac, posluje pod tem imenom od 1. aprila leta 1999 in je pravni naslednik podjetja Cesta Ptuj, d.o.o. Osnovna dejavnost mladega podjetja, ki ima 2,1 milijarde bruto prihodka in zaposluje 17 delavcev ter 29 sezonskih delavcev stalnega kooperanta hrvaškega podjetja Cesta Varaždin, d.d., podružnica Ormož-Ptuj, so nizke gradnje. V začetku oktobra so se iz Svržnjakove ulice preselili na novo lokacijo, v adaptirane prostore na @nidari~evem nabrežju v Ptuju, ob podjetju VGP Drava Ptuj, kjer so si na okoli 4000 kvadratnih metrih površin uredili dobrih 400 kvadratnih metrov sodobnih poslovnih prostorov. Od ustanovitve je direktor podjetja ekonomist Marjan Pongrac, vostveni team pa sestavljajo še pomočnik direktorja gradbeni inženir Andrej Ze-lenik, vodja komerciale dipl. ing. gradbeništva David Merc, računovodja ekonomistka Marija Mohorko in vodja gradbišč gradbeni tehnik Stjepan Takač. Kot je povedal direktor Mar- jan Pongrac, je bil njihov dosedanji največji in najbolj zahteven projekt sodelovanje pri gradnji železniške proge Puconci-Hodoš v vrednosti 1,6 milijarde tolarjev. Tam so zgradili ustroj železniške proge v dolžini 7 km ter postajni plato na slovensko-madžarski mejni postaji v Hodošu. Med večja dela sodi tudi gradnja obvoznice v Lendavi, kjer so položili okoli 22.000 kvadratnih metrov asfalta, nekaj asfaltnih del pa opravljajo tudi na območju sosednje Hrvaške. Med večja dela v letošnjem letu pa zagotovo sodi 1. faza rekonstrukcije atletskega stadiona na Ptuju, ki jo je družba Asfalti Ptuj izvajala skupaj s Cestnim podjetjem Ptuj in podjetjem Poštrak, d.o.o., iz Maribora. Po besedah direktorja Marjana Pongraca je bilo tovrstno sodelovanje potrebno, da so lahko zagotovili posebne pogoje, ki jih je določil investitor -Mestna občina Ptuj - v razpisni dokumentaciji. Dela so izvajali od junija do konca septembra, ko so asfaltirali še zadnjo fazo. Spomladi pa bodo na asfalt položili še umetno maso. Novi atletski stadion v Ptuju bo ob dokončni ureditvi eden najsodobnejših v Sloveniji. Atletska proga, ki se razprostira okrog nogometnega igrišča je 6-stezna, ob straneh sta dve doskočišči za skok v daljino in dve metališči za met krogle, eno metališče za met diska in kladiva ter eno za skok ob palici. Na novem stadionu bodo lahko izvajali vse atletske discipline po mednarodnih normah. Kot je povedal Marjan Pon-grac, izvajajo gradbena dela Pogled na del prenovljenega atletskega stadiona na Ptuju, ki sodi med najsodobnejše v Sloveniji. PTUJ / DESETLETNICA ORGANIZIRANEGA IZOBRAŽEVANJA ZA RAČUNOVODSKO-KNJIGOVODSKA DELA Računovodski izkazi niso samo za durs Ljudska univerza Ptuj letos slavi majhen jubilej, desetletnico organiziranega izobraževanja za računovodsko-knjigovodska dela. Zadnji dve leti imajo udeleženci po zaključku izobraževanja možnost opravljati zaključni izpit pri Gospodarski zbornici Slovenije in si s tem pridobiti certifikat o strokovni uposobljenosti za opravljanje rač-unovodsko-knjigovodskih del, je povedala organizatorica izobraževanja Klavdija Markež. Usposabljanje traja 250 ur. Letno ga izvajajo v dveh skupinah s po 20 udeleženci. Pri pridobivanju udeležencev jim je v veliko pomoč tudi Območna obrtna Kradioptuj zbornica Ptuj oziroma njena računovodska sekcija. Prva skupina je izpit za pridobitev certifikata opravljala letos aprila in to zelo uspešno. Zadnja leta beležijo ve- nmn ^QxmkÂOj XQzmpj------ =----- lik vpis od drugod, predvsem iz Maribora, Murske Sobote in Gornje Radgone, ker je kvaliteta usposabljanja tudi zaradi predavateljice izredno velika. V 90 odstotkih poteka v okviru prak-ti~nega dela, znanj za prakso, kar udeleženci pri svojem delu tudi najbolj potrebujejo. Vedno več udeležencev predstavljajo samostojni podjetniki, direktorji manjših podjetij, saj so računovodski izkazi v prvi vrsti namenjeni njim, ne pa samo durs-u, da jih bodo znali uporabiti za kvalitetno rast podjetja. Intenzivna priprava na izpit na Gospodarski zbornici traja 40 ur. Vključijo se lahko vsi, ki so uspešno končali 250 urno usposobljanje za računovodsko-knjigovodska dela, pred tem pa končali peto stopnjo izobraževanja katerekoli smeri. predvsem pri obnovi in modernizaciji občinskih cest na območju občin Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru, Lendava, Gornja Radgona, Juršinci, Ma-jšperk, na območju mestne občine Ptuj, ter na območju občine Slovenska Bistrica, kjer bodo letos položili prek 100.000 kva- sodi tudi asfaltiranje avtocestne vzdrževalne baze na Vranskem. Podjetje Asfalti Ptuj pa je tudi sponzor nogometnega kluba Drava Ptuj. Direktor Marjan Pongrac je povedal, da so se za to potezo odločili deloma zaradi propagandnega značaja, v glavnem pa zato ker menijo, da je Direktor podjetja Asfalti Ptuj je Marjan Pongrac. Foto: Martin Ozmec dratnih metrov asfalta. V začetku oktobra so pričeli z gradnjo parkirišča v Rogatcu, ki bo veljalo okoli 170 milijonov tolarjev, dela pa izvajajo tudi na območju občin Kozje, Dravograd, Ravne na Koroškem, Podvelka ter na območju mestne občine Maribor. Med večja dela v letošnjem letu zagotovo gospodarstvo dolžno pomagati razvoju okolja, na območju katerega delujejo. Njihovi cilji pa so predvsem, da bi kljub navidezni majhnosti še naprej ostali konkurenčni in uspešni pri asfaltnih delih na območju celotne Slovenije ter delno tudi sosednje Hrvaške. OM PTUJ / V ČUČKOVI UREJAJO SOCIALNA STANOVANJA Vse je odvisno od konstrukcije Potem ko so stavbo na Čučkovi 2 na Ptuju, več desetletij je gostila dispanzersko dejavnost, zapustili zdravstveni delavci, ki so z nagradnjo na Potrčevi dobili prepotrebne nove in dejavnosti primerne prostore, se je kar nekaj časa čakalo z obnovo. V tej arhitekturno izredno zanimivi stavbi, ki jo je zob časa močno najedel, predvsem je zajedel v njeno konstrukcijo, bodo uredili 12 socialnih stanovanj. V mestni občini Ptuj je po teh veliko povpraševanje, prav tako po neprofitnih stanovanjih. V proračunu mestne občine je letos za začetek obnove, najprej bodo posegli v konsktrukcijo objekta, lesene strope bodo nadomestili z betonskimi konstrukcijami, statiko objekta pa bodo izboljšali s povezavo sten z vezmi, na voljo med 15 in 18 milijonov tolarjev. Načrtujejo tudi, vsaj tako so pokazala začetna dela, da bodo morali na novo potegniti tudi vse komunalne vode, električno napeljavo in ogreva- nje. Glede na vse to letos ne bo vseljivo še nobeno stanovanje, saj je poseg velik zalogaj, za nekatere celo odvišen, čeprav bodo s tem propada rešili še en tudi s kulturnega vidika, pomemben ptujski objekt. Nova stanovanja bodo uredili v treh etažah, v pritličju naj bi bili poslovni prostori. Dela na rekonstrukciji Čučkove izvaja Gradis - Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj. MG Pričela se je obnova Čučkove, v kateri bodo uredili 12 socialnih stanovanj. Foto: Črtomir Goznik PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Ponovno padanje teiajev Slovenski borzni trg je v preteklem tednu ponovno zaznamovalo padanje te~ajev. Po veliki splo{ni rasti cen delnic po objavi namere o prevzemu Leka se v skladu z negotovostjo uspe{no-sti Novartisovega prevzema sedaj te~aji posedajo vedno globlje. Kapitalska in Od{kodninska družba ter ve~ji institucionalni lastniki še vedno namre~ vztrajajo, da po 95.000 tolarjev za delnico le-teh Novartisu ne prodajo. V ~etr-tek so z namenom utrditve ve~je pogajalske mo~i podpisali del-ni~arski sporazum, v katerem se zavezujejo skupno nastopiti proti Novartisu z jasnim ciljem, dose~i višjo prevzemno ceno. Do sedaj so h koalicijskemu sporazumu pristopili Kapitalska družba, Odškodninska družba, pida Nacionalna finan~na družba in Triglav Steber. Sporazumu naj bi se pridružile še Zavarovalnica Triglav, Abanka, Luka Koper in še nekateri pidi. Ocenjuje se, da bi se naj v koalicijo povezalo okrog 46% lastnikov Lekovega kapitala. Kaj se bo zgodilo, ~e Novartis tudi združenim trenutnim lastnikom ne bo popustil in bo še naprej vztrajal pri že ponujeni ceni? In ~e posledi~no prevzem ne uspe, kje bo pristala Lekova delnica? Kakšna je pri tem odgovornost razli~nih skladov v razmerju do svojih delni~arjev? Že sedaj je Lekova delnica zaradi precejšnje negotovosti padla na nivo 85.000 tolarjev. Delni~arji, ki so steber te koalicije, so zahtevali ponovno skupš~ino delni~arjev, ki bo zasedala 12. novembra. Na njej bi se najverjetneje glasovalo o spremembi statuta, in sicer v tistem delu, ki izklju~uje predkupno pravico dosedanjih delni~arjev v primeru izdaje novih delnic. K splošnemu negativnemu vzdušju na borzi je dodatno prispevalo tudi ravnanje Kapitalske družbe v zvezi s pokojninskimi boni, ki jih je pred leti sama izdala. Zgodba s pokojninskimi boni se vle~e že nekaj ~asa, le-ti pa veljajo za zelo špekulativne vrednostne papirje. Najprej je zakonodaja dolo~ala, da bodo boni zamenljivi za zavarovalno polico do junija 2002, potem pa je vlada ta rok tik pred iztekom tega roka podaljšala. Omejeno je tudi maksimalno število bonov, ki jih lahko ima ena oseba, in sicer 10.000, vendar se je govorilo o spremembi tudi te dolo~be. Po predlagani spremembi zakona bi se namre~ ta limit pove~al na 30.000 bonov po osebi. Novica, ki je v zadnjih dneh razburkala finan~no javnost, pa je, da je Kapitalska družba v poletnih mesecih, po tem, ko je bil predlog pove~anja števila dopustnih bonov zavrnjen in je vrednost bonov ob~utno padla, je preko tretjih oseb na trgu kupila ve~ kot osem milijonov bonov, kar predstavlja skoraj pet odstotkov celotne izdaje. Kapitalska družba je po pricurljanju te novice v javnost svoje dejanje priznala in ga opra-vi~uje z namenom pove~evanja donosnosti za zavarovalne police. Po priznanju Kapitalske družbe je cena pokojninskih bonov v dveh dneh padla za 24%. Vprašljiv je predvsem na~in, na katerega so bili boni kupljeni. Za Kadov ra~un sta bone namre~ kupovali dve zasebni podjetji. Nina Pulko, Ilirika BPH, d.d. POLITIKA PTUJ / POGOVOR Z BARBARO BREZIGAR, KANDIDATKO ZA PREDSEDNICO REPUBLIKE SLOVENIJE Predsednik je predvsem povezovalei med ljudmi S potencialnimi volivci s Ptujskega in Ormoža se je 9. oktobra v jedilnici ptujskega minoritskega samostana srečala edina ženska, kandidatka za predsednico Republike Slovenije, vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar. Srečanje sta organizirala mestna odbora Nove Slovenije in SDS Ptuj. Ob tej priložnosti se je spomnila svojega otroštva, mladosti, študentskih let, in odgovorila na številna aktualna vprašanja, na katera v tem obdobju bolj ali manj odgovarjajo vsi predsedniški kandidati. Čeprav predsednik Republike Slovenije nima nekih bistvenih pristojnosti, je njegova vloga predvsem v povezovanju ljudi, pravi, in v tem, da ne sme nikogar izključevati. "Na ljudi mora gledati brez predsodkov in tudi druge opozarjati nato, da so predsodki slaba stran na{ega razmi{ljanja. To poudarjam zaradi tega, ker v preteklosti tega povezovanja, ni bilo dovolj. Gradim pa tudi na so~u-tju. Zdi se mi, da je v slovenski politiki to beseda, ki prakti~no ni nikoli uporabljena, je pa izredno pomembna vrednota. Čutiti z drugimi, to je vloga predsednika, potem lahko opozarja na pro- bleme, na napake in s tem doseže pravzaprav tudi pri izvr{ilni veji oblasti, da stvari popravlja." Predsednik je predvsem politik, ki mora poznati svoje pristojnosti, ne sme pa se vpletati v delo drugih organov. "Vendar pa vedno lahko pove svoje mnenje, predvsem pa mora spregovoriti takrat, ko je potrebno v družbi dose~i {ir{i konsenz," je {e posebej poudarila. Odlo~itev za EU in NATO pomeni tudi to, da je Barbara Brezigar je tudi po končani predstavitvi v jedilnici ptujskega minoritskega samostana na{la ~as za pogovor z ljudmi. Foto: MG potrebno pla~ati dolo~eno ceno, vendar ne vsako. Vklju~itev v EU je tudi zagotovilo za decentralizacijo na{e države, saj ta zahteva enakomeren razvoj regij. Kar zadeva vpra{anje žensk v politiki in gospodarstvu, je po njenem bolj bistveno kot delanje razlik med mo{kim in žensko, to, kaj kdo lahko prispeva, da nam Predstavljamo kandidate za župane Ervin Stoger - Destrnik Ervin Stoger, tekstilni tehnik, sedaj komercialist v podjetju Jeruzalem Ormož, stanujo~ v Vin-tarovcih, kandidira na pobudo ZLSD, LDS, SLS in DS za župana destrniške ob~ine. Lo- Ervin Stoger kalno samoupravo dokaj dobro pozna, saj je bil kar tri mandate predsednik KS Destrnik. Kot župan bi se v ob~ini zavzemal predvsem za razvoj turizma, obrti in kmetijstva. Prizadeval bi si za ureditev glinokopa v Janežovcih ter ureditev pokrajinskega centra. Veliko skrb bi posvetil prostorskemu planu pri ~emer bi upo{teval faktor ~love-~nosti in racionalnosti ter var-~evanja na vseh podro~jih. (Fl) Radoslav Simonič -Hajdina Kandidat OO SLS Hajdina za župana na leto{njih volitvah, je dosedanji župan Radoslav Simoni~. V drugem mandatu županovanja bo dal prednost Radoslav Simonič izbolj{anju varnostnih razmer glede na veliko prometnost na državnih cestah v ob~ini, dolo~itvi trase avto in hitre ceste skozi ob~ino, izgradnji poslovno-upravno-stanovanjskega sredi{~a, s poudarkom na novi dostavni po{ti in izgradnji vrtca ter na~rtom na podro~ju komunalne infrastrukture v celi ob~ini. Ohraniti pa želi tudi raven doseženega na kulturnem, {portnem in gasilskem podro~-ju. (MG) Dr. Štefan Čelan - Ptuj Za kandidaturo se je odlo~il predvsem zaradi tega, da bi se mestna ob~ina pri~ela hitreje razvijati, ker se je doslej na tem podro~ju kljub {tevilnim možnostim in izzivom, premalo naredilo. Bistra, katere direktor Miroslav Luci data uresni~ili, razen izgradnje mestne dvorane, ureditve grajske restavracije in obvoznice. Še naprej si bodo prizadevali, da postane Ptuj regijsko sredi{~e, za spremembo financiranja mestnih ob~in, za nadaljnjo izgradnjo obrtne in industrijske cone, za izbolj{anje položaja socialno ogroženih in prepre~evanje socialne izklju~enosti ter razvoj visokega {olstva na Ptuju. (MG) Marija Magdalenc - Ptuj Marija Magdalenc (ZLSD) je bila celo svojo delovno dobo zaposlena v KK Ptuj. Ker je pre-pri~ana, da je ~as za spremembe tudi v mestni ob~ini Ptuj, se je odlo~ila, da bo kandidirala za županjo. Prepri~ana je, da bi lahko s svojimi bogatimi izkušnjami prispevala h kvalitetnejšemu reševanju številnih odprtih problemov tega obmo~-ja. V svojem programu daje prednost hitrejši rasti podje- Marija Magdalene tništva in turizma, izgradnji socialnih in neprofitnih stanovanj ter stanovanj za mlade družine, gradnji varovanih stanovanj, ureditvi prostorov za mlade, ožitvitvi starega mestnega jedra in ureditvi ptujskega jezera z obalo. (MG) Dr. Štefan Celan je, temu okolju ponuja ob~inski razvojni program že osem let, žal brez uspeha. Ptuj - podjetje lastnega razvoja na razvojno os Slovenije - vizija, ki je bila nastavljena že pred deseletjem, je {e vedno aktualna. Prvenstveno smo za svoj razvoj odgovorni sami, poudarja dr. Štefan Čelan (LDS), ki na zmago na leto{-njih županskih volitvah ra~una že v prvem krogu. (MG) Miroslav Luci - Ptuj Na volilni konferenci MO SDS Ptuj, 12. oktobra, so za kandidata za župana mestne ob~ine Ptuj dolo~ili Miroslava Lucija. V tretjem mandatu kandidaturo gradi na razvoju, razumu in resnici. V stranki ugotavljajo, da so ve-~ino programa iz drugega man- VOLITVE LOKALNIH SVETNIKOV Letos prvii v uporabi moían preferenini glas Maja letos je bil spremenjen sistem proporcionalnih volitev ob~inskih svetov. Nov sistem bo torej v uporabi v vseh tistih ob-~inah, kjer imajo ob~inski sveti 12 svetnikov ali ve~. V to skupino spada ve~ina ob~in - pra-kti~no vse tiste z ve~ kot 3000 prebivalci. Volivec bo lahko glasoval na enega od dveh na~inov. Pri prvem bo obkrožil le eno izmed list na glasovnici. Pri drugem pa bo oddal tudi t. i. preferen~ni glas. Gre za to, da bo obkrožil ne le eno izmed list, pa~ pa bo v okvir-~ek poleg imena liste vpisal tudi ime in priimek kandidata, kateremu daje preferen~ni glas - torej kandidata, ki je izmed vseh kan- didatov na listi njemu najljubši. Lahko se odlo~i tudi, da ne obkroži nobene izmed list, pa~ pa le vpiše ime enega izmed kandidatov (v tem primeru se šteje, kot da je obkrožil tudi listo, na kateri "njegov" kandidat kandidira), vendar ga mora vpisati v okvir~ek poleg liste, na kateri ta kandidat kandidira. Tudi ~e se volivec odlo~i, da obkroži listo in vpiše enega izmed kandidatov, mora paziti, da je vpisal kandidata s te liste, katero je obkrožil, in da ga je vpisal v okence poleg imena te iste liste. Če torej obkrožite listo SLS, morate tudi pre-feren~ni glas oddati kandidatu iz SLS. Ne smete torej obkrožiti liste SLS, vpisati pa kandidata bo vsem bolje {lo, kot pa kak{ne-ga spola je nekdo. Velika podpora pri zbiranju podpisov za kandidaturo je ni presenetila. "Sem pa izredno vesela te podpore, ker kaže na to, da je moje delo preteklih mesecev rodilo sadove, in da sem se ljudem resni~no uspela predstaviti ter jim povedati, kaj mislim. Glede na odziv, sem prepri~ana, da ljudje zastopajo iste vrednote, kot jaz sama, zato sem tega vesela. Presene~enje pa ni zaradi tega, ker trdo delo, vedno prinese rezultate. Želim nekaj narediti za razvoj Slovenije." Barbara Brezigar že od marca letos potuje po Sloveniji. Obiskuje razli~ne kraje, se sre~uje z ljudmi in njihovimi problemi. "Zanimivo je, da me ljudje zelo radi poslu{ajo. Predvsem jih zanima, kaj jaz mislim o dolo~enem vpra{anju. Veliko ljudi nasplo-{no skrbi prihodnost Slovenije, ne gledajo samo na svoje osebne probleme. To se mi zdi zelo pozitivno. Sicer pa so vpra{anja in izražena skrb predvsem v zvezi z brezposelnostjo, problemi mladih, od {tudija do ustvarjanja lastne družine, ustvarjanja socialne in pravne države. Sre~anja z ljudmi so mi dala veliko. Mislim, da je to prava pot, ki jo mora prehoditi predsednik države zato, da zna ljudem pomagati." Ptuj Barbara Brezigar že dolgo pozna, ni ga obiskala prvi~, je lepo in prijetno mesto, {e posebej pa jo veseli, da na tem obmo~ju živijo gostoljubni in prijazni ljudje. "Z eno odprtostjo lahko skupaj veliko dosežemo," je {e za Tednik povedala Barbara Brezigar. MG STRANKARSKA KRONIKA nova vas / ZBOR ČLANOV LDS MARKOVCI V petek, 4. oktobra, je bil v prostorih gostilne Palaska v Novi vasi dobro obiskan predvolilni zbor ~lanov in simpatizerjev ob~inske-ga odbora Liberalne demokracije Slovenije Markovci. Kot je povedal predsednik ob~inskega odbora LDS Franc Kostanjevec, so za kandidata LDS za župana ob~ine Markovci soglasno izvolili Milana Gabrovca, u~itelja na OŠ Markovci in predsednika Folklornega društva Antona Jožeta Štrafela Markovci. Poleg tega pa so z volitvami dolo~ili tudi osem kandidatov za ~lane ob~inskega sveta v 8. volilni enoti. OM ptuj / KANDIDATI ZLSD ZA MESTNI SVET V I. volilni enoti so kandidati na listi ZLSD za mestni svet mestne ob~ine Ptuj Dejan Levani~, Boris Gornik, Franc Goj~i~, Jernej Neubauer, Jelka Petrovi~, Lidija Jurgec, Ljubo Ču~ek, Viktorija Dabi~ in Božena Ribi~. V II. Marija Magdalenc, Ana Ostrman, Djani Tahi-rovi~, Špela Cimerman, Jolanda U~akar in Mirjana Nenad, v III. Andrej Lacko, Ljubica Šuligoj, Leonida Širec, Miha Ču~ek, Jernej Lacko, Mitja Ogrinc in Feliks Cafuta ter v IV. volilni enoti Milan Križe, Aleš Štrafela, Peter Fras, Katja Križe in Franc Merc. hajdina / KANDIDATI ZLSD ZA OBČINSKI SVET V I. prvi volilni enota sta kandidata na listi ZLSD za ob~inski svet ob~ine Hajdina Dragi Stojadinovi~ in Siniša Stojadinovi~, v II. pa Sebastijan Pungra~i~, Primož Brodnjak, Ksenija Majerhofer, Ra-denko Mati~, Albert Pauko in Primož Turnšek. MG hajdina / KANDIDATI SLS ZA OBČINSKI SVET Listo kandidatov SLS za ob~inski svet ob~ine Hajdina v prvi volilni enoti sestavljajo Radoslav Simoni~, Andrej Tkalec, Ivo Rajh, Slavko Pesek, Franc Mlakar in Stanko Kokot. V drugi volilni enoti pa Ivan Brodnjak, Karl Svenšek, Jože Kmetec, Ivan Ogrinc, Rudolf Sagadin, Martin Drevenšek, Janez Markovi~ in Metka Vidovi~. Listi sta bili potrjeni na izrednem ob~nem zboru ob~inskega odbora SLS Hajdina, 8. oktobra. MG ptuj / KANDIDATI MESTNEGA ODBORA SDS ZA MESTNI SVET V prvi volilni enoti listo kandidatov sestavljajo: Vladimir Aracki, Stanislav Jurenec, Metka Jureši~, Ivan Zagoršek, Erazem Praš, Silva Fartek, Simon Puhar, Gorazd Jurkovi~ in Miroslav Vindiš. V drugi volilni enoti listo kandidatov za~enja Rajko Fajt, sledijo mu Boris Perger, Boris Ketiš, Mitja Mikloši~, Dragica Pal~i~, Svetlana Klinkon, Franc Petek in Tatjana Mršnik. V tretji volilni enoti listo kandidatov sestavljajo Marjan Kolari~, Mirko Kekec, Aleš Kolari~, Anton Rakuš, Silvo Pilinger, Drago Zorko in Milan Rižnar. V ~etrti volilni enoti pa so na listi kandidatov Milan Petek, Avgust Lah, Marjan Germovšek, Ivan Belšak in Marjan Gajzer. MG liste LDS. Taksna glasovnica je namre~ neveljavna. Preferen~ni glasovi so zelo pomembni pri odlo~itvi, kdo izmed kandidatov posamezne liste bo izvoljen v ob~inski svet. Če bo neka lista dobila tri mesta v ob-~inskem svetu, bodo tako izvoljeni tisti trije kandidati s te liste, ki bodo prejeli najve~ preferen~-nih glasov. Preferen~ni glasovi pa se ne upoštevajo v vsakem primeru! Za njihovo upoštevanje morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvi~, preferen~ni glasovi se upoštevajo samo, ~e je vsaj 25 % volivcev, ki so glasovali za dolo~eno listo, oddalo tudi preferen~ni glas za enega izmed kandidatov te liste. Če torej ve~ kot 75 odstotkov volivcev neke liste obkroži samo ime liste, se preferen~ni glasovi sploh ne upoštevajo in so izvoljeni kandidati po njihovem vrstnem redu na listi. Drugi pogoj je, da mora posamezni kandidat dobiti dovolj preferen~nih glasov, da se le ti sploh upoštevajo. Da se kandidatovi preferen~ni glasovi sploh upoštevajo, morajo njegovi pre-feren~ni glasovi znašati vsaj 10 % vseh glasov za posamezno listo. PO NAŠIH OBČINAH GRAJENA, GORIŠNICA / PONOSNI NA NOVE ŠOLSKE ZGRADBE Ministrica Čakava sodelovala pri odprtju dveh šol Grajensko šolo, ki je podružnica Osnovne šole Ljudski vrt obiskuje v tem {olskem letu 173 u~encev, 22 jih je v mali {oli. Sodobna nova {ola s telovadnico je veljala 430 milijonov tolarjev, od tega je 70 odstotkov prispevala Mestna ob-~ina Ptuj, 30 odstotkov pa Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port. Šolo je po idejni zasnovi Janeza Laha projektirala Cveta Fajt, zgradilo pa gradbeno podjetje Gradnje iz Ptuja. Na odprtju je uvodoma spregovorila ravnateljica {ole Tatjana Vau-poti~, osrednji govornik pa je bil župan ptujske ob~ine Miroslav Luci, ki je v svojem govoru poudaril pomen {ole za kraj, saj {ola daje ustrezen utrip in življenje ter omogo~a kraju nadaljnji razvoj s svežim znanjem in mladostjo. Govorila je tudi ministrica za {ols-tvo, znanost in {port republike Slovenije, dr. Lucija Čok, ki je med drugim poudarila, da se je danes spremenila filozofija pou~evanja, saj možnosti omo-go~ajo sodobno pou~evanje z vsemi tehnolo{kimi pripomo-~ki in v sodobnih {olskih prostorih, zato bo slovenska država tudi v bodo~e namenjala {olstvu in novemu znanju po- sebno pozornost. V kulturnem programu so se pred {tevilni-mi doma~imi in gosti predstavili recitatorji in plesalci OS Grajena pod mentorstvom Romane Pukšič, Brigite Ko-{tomaj, Vanje Zajc in Vlaste Vucinic ter pevci domačega moške zbora, ki jim je tokrat dajal intonacijo pevec Stefan Jurančič. Za glasbeno poživitev je poskrbela ptujska godba na pihala pod vodstvom [tefa-na Petka. V GORIÎNICI NOVIH 2100 KVADRATNIH METROV V Gorišnici je šolska zgradba pridobila 2100 kvadratnih Svečano odprtje šole v Gorišnici Foto: Laura ORMOŽ / POL LETA DOMA ZA STAREJ[E Pozdrav jeseni Minuli ~etrtek so po polletnem delu v domu za starej{e ob-~ane v Ormožu pripravili priložnostni program ter odprli vrata doma za obiskovalce in svojce. V kulturnem programu so nastopili stanovalci doma ter številni nastopajo~i iz vrst upokojencev in otrok iz vrtcev in šol ormoške ob-~ine. V domu so razstavljali izdelke, ki so nastali pri delovni terapiji, med stojnicami z moštom in kostanjem pa so prodajali tudi sre~ke, ki so vse zadele, in njihov izkupi-~ek namenili za nakup ortopedskih pripomo~kov. Seveda so obiskovalce pogostili tudi v svoji jedilnici. teden ali dva, ko v času počitnic doma niso imeli oskrbe. Dom, ki je bil zgrajen s privatnim kapitalom, ponuja standardno in nadstandardno oskrbo. Osnovna oskrba stane dnevno 2800 tolarjev, za delno dodatno oskrbo je treba odšteti še 870 in za popolno pa 1790 tolarjev na dan. Gre predvsem za pomoč pri os- Direktor Marko Rozman. Ob tej priložnosti je direktor Marko Rozman postregel z nekaj podatki. V domu je trenutno 100 stanovalcev, ki so v glavnem iz Ormoža in okolice. Imajo tudi nekaj rezervacij, saj se precej starejših odloči, da v domu preživi le hladnejši del leta. Nekaj pa je bilo tudi počit-nikarjev, ki so prišli v dom le za krbi - oblačenju, umivanju in hranjenju. Aktivnih stanovalcev je v domu okrog 20 odstotkov. Oskrba je po besedah direktorja dražja kot v drugih domovih za 150 do 200 tolarjev na dan. To pa zato, ker je dom drugače financiran kot drugi domovi v državi. Kmalu se bosta oskrba in kriteriji po domovih v državi izenačili, saj je bil sprejet pravilnik, ki ureja to področje. Družba CSO poleg upravljanja doma izvaja tudi pomoč na domu. Skrbijo za 40 do 45 oskrbovancev, ki jim iz kuhinje raz-važajo tudi hrano. Kuhinjo so odprli tudi za zunanje uporabnike in v zelo kratkem času je našla svoje redne odjemalce. V domu je zaposlitev našlo 42 oseb, 15 pa jih dela na terenu pri oskrbi na domu. Dom se želi integrirati v ormoški vsakdan in sodelovati tudi z različnimi ormoškimi društvi, šolami in vrtci. viki klemenčič ivanuša metrov novih šolskih površin, obnovili pa so 1100 m2 že obstoječih. Gradnjo je projektiral Branko Cepič, zgradilo pa podjetje SCT iz Ljubljane. Vrednost del je bila 620 milijonov tolarjev, glavnino je prispevala občina Gorišnica, 265 milijonov je prišlo iz države, za opremo nekaterih učilnic pa so poskrbeli tudi donatorji. Ob odprtju šole so v Gori-šnici pripravili pravi domači praznik. Slavnostni govornik je bil župan Slavko Visenjak, ki je s ponosom ugotavljal, da jim je v Gorišnici uspelo. "Potrebno je vlagati in posodablja- Tja{a [terbal, u~enka osmega razreda v Gorišnici je predstavila svojo šolo Odprtja grajenske šole so se udeležili številni gostje ti, vlaganje v znanje pa je najboljša naložba, saj nam znanja nihče ne more vzeti, lahko pa ga dopolnjujemo", je dejal, ter se zahvalil občanom za razumevanje in pomoč pri gradnji šole ter donatorjem za opremo nekaterih učilnic. Tudi odprtja šole v Gorišnici se je udeležila ministrica dr. Lucija Cok. V kulturnem programu ob odprtju šole so nastopili učenci šole z recitacijami, plesom, petjem, nastopili pa so tudi harmonikarji oddelka glasbene šole Ptuj, ki deluje na šoli v Gorišnici. Kot posebnost pa kaže omeniti tudi nastop združenega pevskega zbora učencev in delavcev šole, ki so družno zapeli pod vodstvom Slavice Cvitanič. Novo šolo je v spisni obliki predstavila učenka osmega razreda Tja{a [terbal. V občini Gorišnica so z novo posodobitvijo šole uspeli urediti pogoje za devetletko na obeh šolah, v Cirkulanah že delajo po programu devetlet-ke, na Ptuju bo v zvezi z de-vetletko še veliko problemov. Franc Lačen Člani folklorne skupine iz Sv. Tomaža so se zavrteli kot nekoč. PTUJ / REKONSTRUKCIJA MINORITSKE CERKVE SE NADALJUJE Do konta leta tudi zasteklitev Od druge polovice avgusta je minoritska cerkev vnovi~ gra-dbiš~e. Kot je povedal pater Tarzicij Kolenko dela pri rekonstrukciji nadaljujejo z istim izvajalcem, Gradisom -Gradbenim podjetjem Gradnje Ptuj, ki je gradnjo lani junija tudi pri~el. Z novo pogodbo so zajeli dela pri cerkveni fasadi, dokon~anju strehe in ureditvi arkadnega hodnika. Njihova želja je, da bi cerkveni prostor do konca leta zaste-klili in s tem zaprli. Z deli naj bi ponovno nadaljevali spomladi, ko naj bi se posvetili delom v notranjščini objekta, od stropov, elektrike do strojnih instalacij, mogoče jim bo uspelo potegniti tudi že zvonove. Vse pa je odvisno od tega, koliko denarja jim bo uspelo še zbrati. Kot je znano cerkveno ladjo v celoti financirajo sami. Tudi za baročno fasado je že znan izvajalec. Gradbena dela bo izvajalo GP Gradnje Ptuj, kamnoseška dela Marmor Ho-tavlje. Cerkev naj bi bila v funkciji morda že čez dve leti, čeprav v celoti vsa dela ne bodo opravljena. Kot poudarja pater Tarzicij Kolenko pa so zadovoljni, da se dela na baročni fasadi izvajajo sočasno z gradnjo in da je razpis za oddajo del uspel. Vodja oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj Ivan Vidovič je povedal, da bo izgradnja baročne fasade po arhitektovi oceni stala okrog 250 milijonov tolarjev, prvotne ocene so se gibale okrog 300 milijonov tolarjev. Polovico denarja zanjo bo zagotovilo ministrstvo za kulturo, polovico pa mestna občina Ptuj. V tem trenutku je za začetek del na voljo 60 milijonov del. Ministrstvo za kulturo je s pogodbo ža zagotovilo 40 milijonov tolarjev, 20 v letošnjem letu in 20 v letu 2003, 20 milijonov pa mora v tem letu nakazati tudi mestna občina Ptuj. Da bi polovično obveznost države in mestne občine Ptuj pri baročni fasadi lahko udejanili, je tudi za baročno fasado moral investitorstvo prevzeti minoritski samostan Ptuj, sicer bi mestna občina Ptuj morala zagotoviti sama kar 70 odstotkov vrednosti investicije. Minoriti upajo, da bo mestna občina Ptuj dogovorno obveznost izpolnila, čeprav z njene strani pogodba za fasado še ni podpisana. Ministrstvo za kulturo jo je že podpisalo. Strokovna dela pri baročni fasadi so v rokah restavratorskega centra Slovenije, odgovorni restavra-tor je Janez Mikuž. MG Rekonstrukcija minoritske cerkve na Ptuju se nadaljuje, kmalu tudi začetek del na baročni fasadi. Nova cerkev z minoritskega dvorišča. Foto: Črtomir Goznik OD TOD IN TAM O^lptf Ml fanti GORNJA RADGONA / OCENJEVANJE MEDU Pomurski sejem iz Gornje Radgone se pripravlja še na eno letošnje ocenjevanje. Na sejmišču bodo v torek 22. oktobra izvedli že 6. slovensko ocenjevanje medu, na katerem naj bi po besedah organizatorjev sodelovalo okoli 40 pridelovalcev, ki bodo v oceno poslali 80 vzorcev najrazličnejših vrst medu. Vzorce bo v Gornji Radgoni ocenjevala pet članska komisija, ki bo še posebej pozorna na videz, okus in aromo medu. Glede na doseženo število točk bodo najboljše izdelke nagradili z bronasto, srebrno in zlato plaketo. Slavnostna razlasitev rezultatov in podelitev nagrad z letošnjega ocenjevanja medu bo na Dan čebelarjev v soboto, 9. novembra na sejmišču Pomurskega sejma, kjer bo tudi razstava ocenjenih vzorcev medu. (ak) MARKOVCI / O PREVENTIVI V PROMETU Avto moto društvo Markovci , Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mar-kovci in Policijska postaja Ptuj vabijo v soboto, 19.oktobra, vse udeležence v prometu, da si pri OŠ Markovci od 8.30 ure dalje ogledajo prometno preventivno prireditev s predstavitvijo policijskega dela in sredstev na področju prometne varnosti. Na prometno preventivni predstavitvi si bo mogoče ogledati kombi za reševanje prometnih nesreč, radar multinova, prometni radar provida, laserski merilnik hitrosti, elektronski alkotest, policiste na motorju in kolesih ter prikaz uporabe varnostnega pasu z za-letavčkom. Prireditev si bodo ogledali tudi učenci OŠ Markov-ci, ki bodo imeli delovni dan, župan občine Markovci Franc Kekec pa bo ob tej priložnosti sprejel občane, ki so sodelovali v akcijah varovanja otrok na začetku šolskega leta. (MZ) MARKOVCI / KANDIDAT ZA ŽUPANA JE IZTOK BELŠAK V petek, 27. septembra, so se v Markovcih sestali člani stranke ZLSD in ustanovili očinki odbor ZLDS Markovci, v katerem je trenutno sedem rednih članov in nekaj simpatizerjev. Člani občinskega odbora so na ustanovnem zboru potrdili tudi kandidaturo Iztoka Belšaka za župana občine Markovci. Belš-ak, domačin Stojncev in oče treh otrok, je po poklicu kemijski in računalniški tehnik ter komercialist, trenutno pa opravlja poklic računalniškega svetovalca. (MZ) PTUJ / VOLILNA KONFERENCA DESUSA V petek, 11. oktobra so se na volilni konferenci v Ptuju sestali člani občinskega odbora Demokratične stranke upokojencev Slovenij Ptuj. Predsednik DE-SUS-a Anton Rous je povdaril, da je potrebno tudi politično združevanje starejših ljudi, saj v ostalih političnih strankah ne posvečajo dovolj pozornosti problemom starostnikov, mlajše generacije pa ne znajo dovolj ceniti njihovega minulega dela. Zato morajo biti zdraven, da jih bodo upoštevali in da ne bodo samo statisti, Desus pa si bo prizadeval, da postane pokojnina jasno zapisana ustavna kategorija, ne pa miloščina. Sklenili so, da bodo na predsedniških volitvah člani De-susa podprli svojega kandidata dr. Antona Beblerja. Po tem ko so določili tudi mandatne liste za volitve v svet Mestne občine Ptuj, so razpravljali še o aktualnih problemih upokojencev in starejših ljudi. (-OM) OB TEDNU OTROKA Velike družine so zastarele Prejšnji teden je bil svetovni teden otrok. Kakšnih večjih aktivnosti na tem področju dejansko ni bilo zaslediti, le tiste organizacije, ki se skozi vse leto ukvarjajo z njimi, so se tudi letos potrudile in predstavile svoje delo. Dejstvo je, da čeprav bi naj bili otroci gibalo naše družbe, generacija prihodnosti, jim je posvečeno pravzaprav zelo malo časa. Skorajda bi lahko dobili občutek, da se o njih, kot o indi-viduumih ne govori. Vsaj dotlej ne, dokler otroštva ne prerastejo in se prelevijo v težavne najstnike. Kaj pravzaprav je otroštvo in kaj je tisti car nedolžnih otroških let? Zagotovo je to brez-skrbnost, občutek varnosti, igra. Obdobje, ko si v središču pozornosti, center vesolja, majhna bilka, ki šele začenja živeti. Pa se ob tejle današnji ko-lumni, ki je otroci zagotovo ne bodo brali, vrnimo v daljno preteklost. V obdobje, ko je pojem otroštva pomenil nekaj povsem drugega, kot pomeni danes. V družinah je takrat živelo tudi do deset otrok, katerih lačna usta je bilo potrebno nahraniti. Pa so te družine živele in preživele. Marsikatera babica bi danes rekla, da več jih je bilo, raje so se imeli. Pa verjetno te besede ne bi bile daleč od resnice. Od kod jim finančna sredstva, od kod toliko energije, volje, se sprašujemo danes, ko ima mlada slovenska družina v povprečju le 1, 2 otroka. A je res vzrok samo ekonomski primanjkljaj ali je v ozadju še vse prej kaj drugega? Mogoče bi vendarle na prvo mesto morali postaviti neke "finančne" vire, brez katerih se otroka ne da imeti oziroma ga preživljati. Ko imamo odprto prvo poglavje, se nam avtomatično odprejo vsa naslednja. Globalizacija, vemo, je privedla do tega, da je danes imeti dva otroka že luksuz, potrata. Velike družine so zastarele. Preteklost se je umaknila prihodnosti. Ali pa se spet vrnemo na prvo poglavje. Na tiste mile finance, brez katerih danes ničesar več ni in ne more biti. Gledano po vseh zakonih psihologije, sociologije, psihiatrije in katerekoli vede še, ki se na kakršen način ukvarja z družinskim področjem, je treba otroku zagotoviti brezskrbno otroštvo — kar pomeni z drugimi besedami — nuditi mu tisto, kar potrebuje. In v prvi vrsti so to dejansko finančna sredstva, šele nato pridejo emocije. Otroka imaš lahko {e kako rad, vendar kako bi ga lahko imel rad še takrat, ko bi vedel, da mu nimaš niti dati kaj za jest, za obleč. Radost se kaj kmalu sprevrže v obup, v neobvladovanje položaja. Da ne bomo govorili kar »na suho« si poglejmo kar en konkreten, sicer izmišljen primer ali pa tudi ne - Mlada dva se v času študija zaljubita, potem študij pridno dokončata, upajmo, da v nekem doglednem roku in si po diplomi - na novi poti v zrelost, zaželita svojo medsebojno ljubezen podariti še nekomu — za- Kipar David Gašparič in slikar Dušan Fišer. Foto: Fl O umetnikih je govorila dr. Marjeta Ciglenečki, ki je dejala, da Dušana Fišerja kot grafika manj poznamo, tokrat pa se predstavlja s ptujskimi vedutami v jedkanici in suhi igli. O Fišerjevem mestnem stolpu je dejala, da je višina stolpa gledana iz žabje perspektive dobila en poseben poudarek, ko se mogočnost stolpa vijugavo nagiba. Gašparič je kiparsko upodobil mestni stolp in Peruzzijev portal na ptujskem gradu. To bi naj bila po besedah Cigleneč-kijeve prva takšna upodobitev ptujskih znamenitosti. V galeriji Sv. Jurija, ki jo je na novo odprla Natalija Resnik Gavez, so razstavljena še dela mednarodno priznanega oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafike Vojka Pogačarja in Petra Beusa. Kot zanimivost je v galeriji vidno tudi nihalo stolpne ure. Razstavljena dela v galeriji so na ogled in na prodajo, kar izboljšuje tudi turistično ponudbo našega starega, zgodovinskega mesta. Galerija je odprta vsak delavnik, po ponedeljkih pa je zaprta. Franc Lačen želita si otroka. E, pa smo tam! Nastopi že prva ovira. Kako otroka vzdrževati, če pa sta oba prijavljena na območni službi zavoda za zaposlovanje kot iskalca prve zaposlitve, kar nadalje pomeni, da imata po statistikah še približno leto dni čakalne dobe, da dobita pripravništvo. Ja, vprašanje, ki se tu pojavi, je, kako si torej privoščiti otroka. Otroka, ki je med njima nedvomno zaželen, ker se imata rada in se spoštujeta. Vendar! A je potem pravično do otroka, da bo živel v pomanjkanju in naslednje vprašanje, kako bodo živeli vsi trije? Od česa? Če se še zmerom čudite, zakaj nataliteta v Sloveniji tako drastično pada, gremo dalje! Med vami je zagotovo kakšen tak, ki bi porekel — »ja, saj včasih tudi ni bilo dnara, pa smo vseeno spravili otroke gor! Na katerih svet stoji? Jaz o otrocih zagotovo še ne razmišljam. Pa ne zato, ker si jih ne bi želela imeti — ravno nasprotno. Ampak nad mojo glavo obstaja en velik vprašaj - kako si otroka sploh "privoščiti"? No, pa si spet poglejmo en primerč-ek. Če vam je sreča naklonjena, dobite službo, okej, najprej pri- pravništvo. Če imate v življenju smolo, se boste po letu dni spet znašli na območni enoti — pa saj že veste, kateri. Če imate malo več sreče, vam bodo delovno razmerje podaljšali za določen čas — enega, dveh, treh mesecev — kakor vam je ljubo. Pri tem pa vam jasno dali vedeti, da danes služb za nedoločen čas več ni ! Kar avtomatsko pomeni, da če drage moje dame zanosite, boste ostale brez službe. Res imamo torej izbiro, kajne? Kot vedno sta samo dve možnosti — biti egoist (ups, ta je pa oštra) ali se "žrtvovati" in imeti otroka. Brez sredstev za preživljanje, brez česarkoli. Povem vam, da nikakršna pro-natalna politika pri nas mladih ne bo zalegla. Do tod bo potrebno postoriti še marsikaj, predvsem pa omogočiti mladim, da bodo lahko dobili službe, kajti šele takrat se je možno odločati, ali bomo otroka imeli ali ne. Res je, otroci so naše največje bogastvo, zato si še vedno zaslužijo le najboljše — ne zaslužijo si niti pomanjkanja -ne ljubezni in ne hrane, še najmanj pa nasilja nad njimi samimi. Če je težav preveč, se vse premnogokrat dogaja znotraj štirih sten tudi to. Vse je posledica nečesa, vsaka stvar ima nek svoj globji notranji vzrok, zato nikar ne obsojajte in si občasno privoščite še tu pa tam biti otrok in razmišljati tako, kot včasih razmišljam jaz. Bronja Habjanič PTUJ / GALERIJA SV. JURIJA PONOVNO ODPRTA Ptujske vedute Prejšnji četrtek so v mestnem stolpu na Ptuju ponovno odprli Galerijo Sv. Jurija. Ob tej priliki sta se s svojimi likovnimi deli predstavila akademski slikar Dušan Fišer in akademski kipar David Gašparič. HAJDINA / [E Z 28. SEJE SVETA OBČINE Diskriminirana Slovenja vas? Največ točk 28. seje sveta občine Hajdina, ki je bila 7. oktobra, se je nanašalo na praznovanje 4. občinskega praznika. Osrednja prireditev bo v soboto, 2. novembra. Na predlog župana so sprejeli tudi spremenjena pravila o imenovanju kletarja letnika, predvsem zaradi tega, ker imajo po novem tudi osrednji prostor za opravljanje dejavnosti kletarjev - Martinovo klet - ki je v mešani lasti, in v katero imajo dan in noč prost vstop le župan, farni župnik in kletarji letnikov, svetniki pa ne. Za kletarja letnika bo po novem lahko imenovan tudi nekdo iz Turnišč, iz območja, ki je v mejah fare Hajdina. Dosedaj namreč te možnosti ni imel. Naknadno so ugotovili, da pod župnijo sv. Martina na Hajdini sodi tudi to območje. Tudi to, da se sedaj širi območje izbiranja kletarja letnika, nekaterim svetnikom ni bilo po volji, čeprav gre le za prireditev v okviru občinskega praznika, ki je starejša od občinskega praznika. S spremembami zakona o lokalni samoupravi so na 28. seji ukladili statut občine Hajdina in pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev ter članov delovnih teles občinskega sveta. Pri osnutku odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki ga morajo sprejeti vse občine na Ptujskem, ki so vezane na ptujski center za ravnanje z odpadki, niso imeli bistvenih pripomb, zato so ga sprejeli po skrajšanem postopku. Pri osnutku odloka o ustanovitvi JZ Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, odlok ostaja v fazi osnutka, pa so imeli naj- več pripomb glede na sestavo sveta zavoda. Mestna občina naj bi po njihovem imela le enega predstavnika kot soustanoviteljica in ne dva, ostala dva pa bi predlagale preostale občine soustanoviteljice knjižnice na Ptujskem. Tudi pri uporabnikih naj bi mestni občini Ptuj pripadalo le eno mesto, ostalim občinam pa dve. Pri polletni realizaciji proračuna hajdinski svetniki niso imeli pripomb, prav tako ne nadzorni odbor. Pri rebalansu pa se je kot ponavadi oglasil Ignac Skaza iz Slovenje vasi ter ponovno opozoril na dejstvo, da se občina ne razvija enakomerno po naseljih. Pri tem je Slovenja vas še posebej diskriminirana. Z rebalansom so se sredstva proračuna za letos povečala za 24 milijonov tolarjev, od tega je večino dobila Hajdina, Slovenja vas le 500 tisoč tolarjev. Nekaj vprašanj je bilo tudi pri sredstvih za KTV Dra-ženci, ki so se glede na plan povečala za več kot dva milijona tolarjev. Krivi naj bi bili dodatni priključki, natančnega odgovora pa svetniki niso dobili. Kljub pomislekom, kako ga bodo uresničevali, ker večina nima več dokumentov, s katerim bi dokazali vlaganja v telekomunikacijsko omrežje, so na 28. seji sprejeli tudi odlok o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Hajdina. MG MARKETING Golden Drum v Portorožu med 13 in 18. oktobrom poteka mednarodni ogla-{ e v a l s k i festival Golden Drum. Zaradi pomena, ki ga ta festival ima, mu bomo posvetili današnjo kolumno. Golden Drum je poznan tudi kot Oglaševalski festival Nove Evrope, saj na njem tekmujejo oglaševalske agencije iz srednje in vzhodne Evrope, nekatere kategorije (kot spletne strani in celostne oglaševalske akcije) pa so odprte za države iz celotnega sveta. Letos je na festival prijavljenih več kot 1700 oglasov iz 29 držav. Največ prijavljenih je med tiskanimi oglasi (1009), televizijskih oglasov je 495, seveda pa so še tukaj tudi druge kategorije (radio, spletne strani). Omeniti je potrebno predvsem celostne oglaševalske akcije (75 prijav), ki združujejo celovito oglaševalsko vedenje.V celostnih akcijah se pojavljajo televizijski, tiskani, radijski in ostali oglasi, ki tekmujejo v večini ali celo v vseh kategorijah, za katere se lahko prejme nagrada. Festivala se udeležuje več kot 1300 udeležencev iz 30 držav, med njimi tudi znani svetovni oglaševalci, novinarji in drugi strokovnjaki iz celega sveta. Festival je velikega pomena za oglaševanje v srednji in vzhodni Evropi, saj ni samo tekmovanje za najboljši oglas, ampak predstavlja tudi način izmenjave izkušenj med udeleženci, učenje novih oglaševalskih prijemov in sledenje ter včasih tudi ustvarjanje oglaševalskih trendov. Ce primerjamo oglase iz prvih festivalov in današnjo ponudbo, lahko opazimo, da so oglasi napravili velik kvalitativen skok, nekateri izmed njih pa enakovredno sodelujejo na največjih svetovnih oglaševalskih festivalih, kjer tudi prejemajo nagrade. Na letošnjem zlatem bobnu ste si oz. si še boste lahko ogledali predstavitev vseh prijavljenih del, predstavljeni pa bodo tudi najboljši oglasi preteklega leta po izboru različnih žirij (CLIO in EPICA Awards, Magdalena, The Gunn report). Na festivalu predavajo svetovno znani strokovnjaki, kot Jacques Seguela (svetovalec različnih politikov, med njimi tudi dr. Janeza Drnovška), Dragan Sakan (legenda oglaševanja z območja bivše Jugoslavije), Michael Conrad, Trevor Beattie in drugi nič manj ugledni gostje. Golden Drum postaja vse bolj pomemben festival, saj združuje tekmovalni žar, ki se preliva s prijateljskim druženjem v jesenskih barvah Portoroža in na različnih zabavah sponzorjev festivala. Več o Golden Drum festivalu si lahko preberete na spletni strani www.goldendrum.com, če vam dopušča čas, pa ga obiščite tudi sami. Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo @radio-tednik. si ali fidelJorever@yahoo.com. Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog OBČINA TRNOVSKA VAS TRNOVSKA VAS / OBČINSKI PRAZNIK V ZNAMENJU JAKOBA GOMILSKA Slovenec sem, tako je mati djala V občini Trnovska vas se pripravljajo na letošnje praznovanje občinskega praznika. Osrednja pozornost v letošnjem praznovanju je namenjena Jakobu Gomilšku, pesniku, publicistu, piscu biografskih in zgodovinskih člankov ter potopisov, zbiralcu narodnega gradiva, narodnjaku in pridigarju ter katehetu na realni gimnaziji v TTstu, ki je bil rojen v Bišu in letos poteka 140 let, odkar je Jakob Gomil-šak začel objavljati svoje članke in pesmi v različnih slovenskih in tujih revijah. V ta namen bodo od 25. do 27. oktobra v Trnovski vasi pripravili mednarodni znanstveni simpozij o svojem rojaku. Simpozij ob ob~ini Trnovska vas pripravljajo {e Univerza Maribor, Univerza Ljubljana, Teolo{ka fakulteta univerze v Ljubljani ter Univerza iz Trsta. Potek simpozija sta na tiskovni konferenci predstavila župan Karl Vurcer ter pater dr. Slavko Krajnc, docent na teolo{ki fakulteti v Mariboru in Ljubljani, ki je gonilna sila simpozija in je za referate zbral ob{irno bibliografijo. Kot je dejal, je najve~ gradiva na{el v Univerzitetni knjižnici Maribor, Teo-lo{ki knjižnici v Ljubljani in Mariboru, Ptujski knjižnici in Slovanski knjižnici v Ljubljani. Zbral je tudi vsa Gomil{kova dela, slovenske in nem{ke pesmi, ~lanke in rokopise. Najbolj poznani Gomil{kovi pesmi sta Slovenec sem in Dere sen jaz mali bija (Od pridnega {tuden-ta). Kot referenti bodo na simpoziju sodelovali: Ludvik Krajnc (Biografija Jakoba Go-milška in njegova rodbina), Slavko Krajnc (Duhovne teme v Gomil{kovih delih), Ivan Lo-vren~i~ (Narodnostno-politi~na situacija Gomil{kovega ~asa), Majda Kau~i~ Ba{a (Narodna misel v delih Jakoba Gomilška), Fanika Krajnc-Vre~ko (Gomil-škovi viri za zgodovino protestantizma), Jakob Emerši~ (Osebnosti v delih Jakoba Go-mil{ka), Marija Masten (Go-milškovi potopisni opisi krajev), Zinka Zorko (Dialektizmi v delih Jakoba Gomilška), Irena Stramlji~-Breznik (Besedoslov-ne lastnosti Gomilškovega sestavka), Jožica Ceh (Slogovne zna~ilnosti v slovenskih pesmih Jakoba Gomilška), Mirko Križ-man (Gomilškove pesmi v nem-š~ini), Manja Flisar (Cerkvene pesmarice na Štajerskem v Go-milškovem ~asu) ter Ivan Fras (Gomilšek in zgodovinopisje). O Jakobu Gomilšku bodo pred simpozijem izdali tudi zbornik, ob koncu simpozija pa bodo na rojstni hiši odkrili spominsko ploš~o. V hiši še danes prebiva Gomilškov rod. Tu živi s svojo družino h~erka Gomilškove ne~akinje Ivana Pukši~. Hiša je lepo urejena, sicer posodobljena, kljub vsemu pa v svoji obliki takšna, kot je bila pred ve~ kot stopetdesetimi leti. DELO OBČINE TRNOVSKA VAS V ZADNJEM LETU O delu in dosežkih ob~ine Trnovska vas v letošnjem letu smo se pogovarjali z županom Karlom Vurcerjem, ki je dejal, da so ve~ino investicijskih sredstev namenili za izgradnjo mrliške vežice (38 milijonov tolarjev), za dokon~anje športnega igriš-~a in parkiriš~a. V središ~u trga nadaljujejo z gradnjo kanalizacije, tako navezujejo vedno ve~ uporabnikov na ~istilno napravo. Skupaj z Ministrstvom za kulturo so obnovili zavarovano, 215 let staro Simoni~evo panonsko hišo, ki še vedno daje Dr. Slavko Krajnc in Karl Vurcer Ivanka Pukšič (hči Gomilškove nečakinje) z vnukinjama dom Ivani Simoni~. Odlo~ili so se tudi za izgradnjo dveh cest na Biše~kem Vrhu in Crmlji, ki pa bosta kon~ani v naslednjem letu. Pripravili so tudi dokumentacijo za gradnjo šole v Trnovski vasi in sodelovali v akcijah pri nabavi bibliobusa za ptujsko knjižnico in pri posodobitvi dializnega oddelka v ptujski bolnišnici. Župan je zelo zadovoljen, da bodo letošnji ob~inski praznik praznovali nekoliko druga~e, kot so ga sicer. Doslej so se ob praznovanju posve~ali zgolj materialni bazi, kot so ceste, vodovod, ~istilna naprava, igriš~a, Simoničeva domačija je dobila novo slamnato preobleko PRAZNOVANJE letos pa bodo praznovanje nadgradili s kulturnim pridihom, s simpozijem o rojaku Jakobu Gomilšku, ko bodo strokovnjaki na znanstveni podlagi spregovorili o njihovem rojaku. Župan je tudi dejal, da lahko materialne dobrine kaj hitro propadejo, duhovne ostajajo, zato je ta del življenja vrednejši. V Trnovski vasi bodo v naslednjih letih veliko pozornosti posve~ali gradnji nove osnovne šole, ki bi jo naj gradili za potrebe dveh triad (šestrazrednica). O pomanjkanju otrok razmišljajo kot o trenutnem stanju, saj naj bi se v bodo~nosti rojevalo letno okrog petnajst otrok. Ob skrbi za šolo bo v Trnovski vasi potrebno poskrbeti za obrtno cono, kjer bi vsaj minimalno število družin imelo zagotovljeno socialno varnost. Trenutno se ob~ani Trnovske vasi v smislu zaposlovanja bolj kot na Ptuj, navezujejo na ob~ino Lenart, ki je po besedah župana prišla iz krize. Ob~ina bo morala pomagati tudi pri preusmerjanju kmetij, da bodo kmetje usposobljeni za kmetovanje po evropskih standardih, pa tudi turizmu bodo morali posvetiti ve~ pozornosti. Upajo tudi, da se bo vsaj nekaj mladih, ki danes študirajo v Mariboru in Ljubljani, vrnilo v doma~i kraj in z novimi idejami in zagnanostjo pomagalo pri razvoju kraja. OBČINSKEGA PRAZNIKA 20. oktobra bo odprtje poslovilne vežice, 25. oktobra se pri~ne simpozij o Jakobu Gomilšku s sve~ano akademijo, v soboto bo delovni dan simpozija, vmes bodo obiskali obnovljeno Simoni~evo doma~ijo, zve~er bo prireditev pod naslo- vom Slovenske gorice pojejo in plešejo, ki jo ob ob~ini prireja Gasilsko društvo Biš, kjer bodo podelili tudi ob~inska priznanja. V nedeljo bo tradicionalno Bolfenško žegnanje s sre~anjem ob doma~i lipi pri cerkvi, kjer bo prisotne s kostanji in vinom pogostil župan. Nato bo v Bišu odkritje spominske ploš~e na doma~iji Jakoba Gomilška. Franc Lačen SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI Ob prazniku Občine Trnovska vas Vam s spoštovanjem čestitam! Želim, da v domačem kraju v sodelovanju, z znanjem in srčnostjo najdemo smisel svojega bivanja! / ^ ^ Župan: ^ Karl Vurcer RADIOPTUJ 89,8-98.£"I04;3mhz občanom občine TrNOVSKA VAS čestitamo ob občinskem prazniku za dosežene uspehe in jim želimo prijetno praznovanje! soDEiAvci Tednika in Radia Ptuj Zadnje priprave za odprtje mrliške vežice v Trnovski vasi PREDNOST JE V SISTEMU fasade • ometi • malte OBČINA ZETALE ZETALE / 3. OBČINSKI PRAZNIK IN 12. KOSTANJEV PIKNIK Dosegli vei, kot so upali nairtovati Jesen je primeren čas za praznovanje, saj je za nami že večji de! leta, marljivega dela, čas obiranja sadov. To bodo ob letošnjem tretjem občinskem prazniku in dvanajstem kostanjevem pikniku naredili tudi v občini Žetale. Razlogov za dobro voljo imajo kar precej, sicer pa k temu že po tradiciji pripomore jesen z zlato rumenimi kostanji in moštom. Ob ocenjevanju svojega dela med obema praznikoma bodo v Žetalah tokrat naredili tudi obračun prvega štiriletnega obdobja samostojne občine. Župan Anton Butolen je pred dnevi dejal, da je po naravi večen optimist, da pa je dogajanje v Tudi v obdobju od lanskoletnega praznovanja je tekla v občini Žetale aktivna investicijska dejavnost. Vodovod so gradili s skupnim nastopom s sosednjimi občinami Majšperk, Pod-lehnik in Videm. Prvi vodovod poteka z Gorce, prek Strajne Župan občine Žetale, Anton Butolen tem štiriletnem obdobju preseglo tudi njegova pričakovanja. "Če primerjamo dosežke s tistim, kar smo upali načrtovati, smo lahko več kot zadovoljni," poudarja. Vsekakor je najpomembnejša pridobitev tega obdobja nova osnovna šola, ponos Žetal in priložnost za mlade v izobraževanju. Zelo so pomembni prvi kilometri vodovoda, od leta 2000, ko so stekla prva dela, je dobilo vodo že 130 gospodinjstev. Smelo so se lotili sanacije plazov, asfaltirali 6 kilometrov cest, uredili so ambulanto in pridobili stalno zdravstveno varstvo svojih občanov, nenehno zagotavljali prevoznost številnih kilometrov cest na svojem območju in kar je najpomembneje, obudili so kulturno, športno in društveno življenje v občini. Pogoji življenja v žetalskem delu Haloz so še vedno daleč od idealnih, vendar so mnogo boljši kot pred štirimi leti. Nenazadnje je v tem obdobju steklo v ta del Haloz za milijardo tolarjev sredstev, ki so bile kar v 70 odstotkih usmerjene v investicije, kar je obrnjeno razmerje v primerjavi z razvitimi občinami, kjer lahko večji del občinskega denarja trošijo za skupno porabo. do Kočic in ga je v občini Žeta-le kar 26 kilometrov in zagotavlja vodo 65 gospodinjstvom. Pri gradnji vodovoda iz smeri Ma-jšperka, Ptujske Gore do Planj-skega in Nadol je prišlo do delnega zastoja zaradi neuspelega kandidiranja za državna sredstva. Kljub temu je bilo v Nadolah na vodovod priključenih 14 gospodinstev. Ko bo vo- Žetale, ki je pripeljal vodo tudi v osnovno šolo, za priključitev gospodinjstev v Žetalah, ki se sedaj napajajo z vodo iz zasebnega vodovoda, pa bo potrebno urediti prečrpališče in premagati 65-metrsko višinsko razliko med Kozminci in Žetalami. V centu Žetal so poleg tega zgradili kanalizacijo in zaenkrat nanjo priključili štiri javne objekte in 6 gospodinjstev, tako je bolj izkoriščena tudi čistilna naprava pri osnovni šoli. Uredili so še manjši vodovod Ravno - Glo-bočec in zagotovili vodo 5 gospodinjstvom. Vse te investicije so občino stale 90 milijonov tolarjev, k sofinanciranju vodovoda so pristopili tudi občani, ki prispevajo za vsak priključek po 220 tisoč tolarjev, ne glede na oddaljenost od primarnega voda. Najdaljši priključek na posamezno gospodinjstvo je dolg kar kilometer, poleg tega pa ga je bilo potrebno vklesati v živo skalo. Na področju modernizacije cest je bil največji letošnji projekt asfaltiranje ceste Marinja vas-Dobrina v dolžini 1.850 metrov. Investicija je veljala 33 milijonov tolarjev, tudi pri njej pa so sodelovali občani z lastnimi sredstvi, največji posamezni znesek je znašal kar 800 tisoč tolarjev. Tik pred letošnjim praznikom so ob pokopališču končali gradnjo mrliške vežice v vrednosti 32 milijonov tolarjev. Gre za sodoben objekt z dvema vežicama, poslovilnim prostorom in Ob žetalskem pokopališču so zgradili novo mrliško vežico dovod končan, računajo, da bo to v letu 2003, pa bo pritekla voda v vsa gospodinjstva v Na-dolah in v preostali del Kočic. Med pridobitvami letošnjega leta je tudi kilometer dolgo nadaljevanje vodovoda Paukon - Prireditve v počastitev 3. praznika občine Žetale in 12. kostanjevega piknika so se začele že prvi konec tedna v oktobru. Razna športna tekmovanja in kulturne prireditve so popestrile številne jesenske dneve in večere, pestro pa bo predvsem ta konec tedna. Že danes ob 17. uri bo slovesnost ob zaključku del pri novi mrliški vežici, ob 20. uri pa bo v prireditvenem šotoru javna oddaja radia Ptuj Orfejč-ek. Jutri ob 10. uri bo otroški kostanjev piknik, ob 17. uri gasilska vaja PGD Žetale, pol ure kasneje pa slovesna predaja javnega vodovoda in kanalizacije v naselju Žetale. Ob 19. uri bo v prosvetni dvorani pogovor o gojenju rastlin, ki ga bo vodila Miša Pušenjak, ob 20. uri pa začetek družabnega srečanja v prireditvenem šotoru. V soboto, na osrednji praznični dan, bo ob 14. uri slavnostna seja občinskega sveta, uro za tem bo v avli osnovne šole odprtje kulinarične razstave, ob 16. uri pa v prireditvenem prostoru osrednja slovesnost letošnjega praznovanja. Nedeljske aktivnosti se bodo začele z mašo v farni cerkvi in zatem s srečanjem starejših občanov v prireditvenem šotoru. Ob 13. uri bo sledil festival mladih talentov, praznovanje pa bo zaokrožilo družabno srečanje, ki se bo v prireditvenem šotoru začelo ob 15. uri. prostorom za svojce. Slovesen zaključek del pri vežici bo danes ob 17. uri. Uredili so tudi prizidek pri zdravstveni ambulanti, ki zagotavlja poseben vhod zdravstvenemu osebju in v primeru intervencij, z dograditvijo je bila pogojena pridobitev uporabnega dovoljenja. Župan ocenjuje, da se je predvsem v zadnjem letu zelo obogatilo društveno življenje. Ustanovila so se nova društva, med njimi društvo jadralnih padalcev, obudilo se je nekdaj bogato kulturno življenje. Z vajami in nastopi je začel ženski pevski zbor, ki šteje 24 članic. V sodelovanju občine in društev so med letom organizirali vrsto odmevnih prireditev: ob materinskem dnevu, tradicionalni pohod na Donacko goro, gozdarsko tekmovanje, predstavitev knjige o Žetalah, ex tempore, razne turnirje in številne prireditve v prazničnem oktobru. In naprej? Vsekakor ostaja najpomembnejša naloga dokončanje gradnje vodovoda in zagotovitev pitne vode vsem gospodinjstvom. Načrti so izdelani za območje celotne občine in čakajo na razpise državnih sredstev. Na javni vodovod čakata še dve tretjini gospodinjstev, vendar bo gradnja v prihodnje nekoliko lažja, saj gre za bolj strnjena naselja. Leta 2003 bodo poskušali dokončati vodovod Kočice - Na-dole in v letu 2004 vodovod Žetale - Čermožiše. Pomembne naloge jih čakajo tudi na področju modernizacije cest, načrtujejo tudi ureditev prostorskih pogojev za delo občine, za kar naj bi skupaj s pošto uredili poslopje nekdanje osnovne šole. Tja bi se ob pošti in občini preselila tudi pisarna upravne loge. Še veliko bodo morali s pomočjo države, z lastnimi sredstvi in trdno voljo postoriti, da bo življenje v tem delu Haloz Tudi letos je bilo v Žetalah tradicionalno tekmovanje gozdarjev enote, sedanje prostore občine in pošte pa bodo preuredili za potrebe zobozdravnika, ki ga v Žetalah že dolgo pogrešajo. Vsekakor so tudi v prihodnje pred občino Žetale in njenimi občani zahtevne razvojne na- primerljivo z življenjem v razvitejših delih Slovenije. Če je obdobje prvih štirih let merilo njihove uspešnosti, potem so prihodnji rezultati že zagotovljeni. Prijetno praznovanje! J. Bračič Tudi ob letošnjem prazniku bo zadišalo po kostanju Občankam in občanom občine Žetale se ob občinskem prazniku 2ahvaijujem za dobro sodelovanje v preteklem letu in Vas vabim, na osrednjo PRIREDITEV, KI BO V SOBOTO, 19 OKTOBRA 2002, OB 16.00 URI, NA PRIREDITVENEM PROSTORU NA IGRIŠČU OŠ. Vaš župan Anton Bi Ob občinskem prazniku vošči in čestita ter želi zdravega življenja vsem občankam in občanom ambulanta splošne medicine Žetale. AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE Žetale BRANKA SKLEDAR Dr. med. spec, splošne medicine RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04;3MHz občanom občine žetale čestitamo ob občinskem prazniku za dosežene uspehe in jim želimo prijetno praznovanje! soDEiAvci Tednika in Radia Ptuj OD TOD IN TAM PTUJ / NEZA MAURER V SOLSKEM CENTRU Verjemite v dobre ljudi in imejte koga radi Srečanje s pisateljem je vedno vznemirljivo, posebno če ta opisuje življenje tako, da nas z žarom svoje pripovedi ujame vanj in nenadoma postanemo še sami del njega. Tako je bilo tudi v četrtek, 10. 10. 2002, ko je pri nas gostovala priznana in večini dobro znana Neža Maurer, ki jo je dijakinja Tamara predstavila kot zelo rahločutno, občutljivo, prijazno, modro, izredno toplo, pogumno in odločno pesnico "s srcem v roki in z besedo v srcu". Po uvodni dobrodošlici, ki jo je izrekel gostji direktor Brane Kumer, je skupina dijakov in dijakinj Ekonomske {ole (pod mentorstvom profesorice Marije Mir Milo{i~) za~ela program z avtori~ino najljub{o pesmijo Okrog vseh dreves se lahko lovi{, ki simbolizira današnjo družbo, ki ne nudi trdne opore so~loveku. "Pisalo sem v neizprosni roki. Počasi, z muko izpisujem: Ljubim svojo iluzijo" (N. Maurer) Pesmica Vrab~ek ~aka mamico je bila izto~nica za pesni~ino pripoved o svojem otroštvu, ki ga je preživljala (brez o~eta) na deželi ob igri in tudi delu. Bila je tako "otro~ji otrok", zato so toliko bolj grenki spomini na 2. svetovno vojno, ki je prekinila njeno otroštvo. Takrat niso smeli nikjer govoriti resnice, laž pa ~loveka osami. Na vojni ~as jo spominja tudi nemški u~itelj, ki je pred o~mi otrok kuril slovenske knjige. Takoj po vojni je obiskovala u~iteljiš~e in izkoristila za u~e-nje tudi ~as na poti iz šole, kajti veliko šol je bilo zaprtih zaradi pomanjkanja u~iteljev. Seveda so tudi takrat mladi ušpi~ili marsikatero neumnost. S pesmijo Prihaja so nas dijaki popeljali do pesniške zbirke Od mene k tebi, ki ~udovito oznanja ~are in pasti materinstva. O sebi kot materi je povedala, da ni bila le stroga u~iteljica, ampak tudi stroga mama. Po moževi smrti je zahtevnima otrokoma nadomeš~ala tudi o~e-ta. Čeprav sta zgodaj zapustila doma~e ognjiš~e, jima ni napisala kakšne knjige nasvetov. Glede nesporazumov med mladimi in starši je opozorila na dejstvo, da starši s svojimi izkušnjami predvidevajo mož- ne težave, mladi pa takoj to vzamejo, kot da se jim godi krivica. Mladim polaga na srce, naj se zavedajo, kaj so. Ne lagati drugim, še manj sebi. smi, kot so: Pla~am vse, Šibki, V senci ve~jih, Ta svet ni za takšne_ Potem je prisotne zanimalo, kaj umetnika peresa pripravi Nežo Maurer v Šolskem centru Ptuj . Foto: Silvestra Brodnjak Maurerjeva se rada druži z ljudmi, pogosto obiš~e tudi razne zavode z invalidno mladino ali prevzgojne domove, kjer pravzaprav sre~a veliko iskrenih mladostnikov, ne mara pa ljudi, ki zani~ujejo druge. Prebrala je nekaj presunljivih pe- SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Balkanska smer Nedeljske predsedniške volitve v Srbiji so razveljavili zaradi premajhne volilne udeležbe. Seveda so zdaj mogoče najrazličnejše razlage in špekulacije. Nekateri še posebej na veliko razglabljajo o nacionalističnem radikalcu dr. Vojislavu Šešlju, ki je bil tudi nekakšen Miloševićev kandidat. V prvem krogu predsedniških volitev pred štirinajsitmi dnevi je dobil skoraj 30 odstotkov glasov in to naj bi bilo znamenje, da "miloševićeva Srbija" še živi. Predstavniki demokratične koalicije, ki se je tudi ob predsedniških volitvah drastično razklala in medsebojno obtoževala, zdaj na veliko dokazujejo, da so na (sicer neregularnih) volitvah prepričljivo večino vendarle dobile demokratične sile. Namigovanje, da je ob izpričani volilni abstinenci največji zmagovalec dr. Šešelj je vendarle pretiravanje. Prej bi lahko rekli, da je srbsko volilno telo nasploh naveličano in razočarano. Če so vse politične igre, avforije in travme, ki so zadnje desetletje in pol spremljale Srbe povzročile njihovo nezainteresiranost za politiko pravzaprav niti ni slabo. Po drugi strani pa je to resno opozorilo domačim (in tujim) politikom, da se s potrpljenjem ljudi ne kaže igrati. Srbi so po razmeroma lahkem razhodu z Miloševićevo oblastjo od novih upravljalcev države veliko pričakovali, doživeli pa so velika razočaranja. Eno izmed takšnih razočaranj je nenehno zapletanje vladajočih v medsebojne prepire in afere, vse prepogosto se zdi, da se več ukvarjajo sami s seboj kot pa z zares težkimi problemi Srbije. Tudi mednarodna skupnost, ki ji še nekako uspeva "vzpostavljati" demokratično oblast na Balkanu, v poznejši fazi, ko bi bilo treba to oblast potrjevati in utrjevati z otipljivimi ekonomskimi in drugimi spremembami nekako odpove. Ni jim tudi jasno, kaj bi z "nacionalizmi". V Bosni in Hercegovini se "tujci" pravkar na veliko čudijo, ker so na volitvah zmagali "nacionalisti" in njihove stranke. To naj bi bilo skrajno slabo. Vsa novejša bosansko-hercegovska zgodovina dokazuje ravno nasprotno. Negiranje nacionalnega pri vseh treh konstitutivnih delih te države oziroma nekdanje jugoslovanske republike je skoraj po pravilu vselej povzročilo velike nesporazume in napetosti. Vzpostavljanje bosansko-hercegovske državnosti v okviru jugoslovanske federativne skupnosti je že med narodnoosvobodilno vojno upoštevalo veliko zapletenost odnosov in prepletenost življenja na tem območju. Vzpostavitev Bosne in Hercegovine kot samostojne republike naj bi v določenem smislu preprečevala tudi veli-kosrbske in velikohrvaške pretenzije po tem ozemlju in hegemonizem nad velikim delom muslimanskega prebivalstva, ki se ni imelo niti za Srbe niti za Hrvate. Po vojni je takratna socialistična oblast v Jugoslaviji in v Bosni in Hercegovini na veliko "eksperimentirala" ravno v zvezi z nacionalnim vprašanjem. Bilo je vleiko zaletavanj in iskanj v napačno smer. Tako so si nekateri Bosno in Hercegovino zamišljali kot nekakšno "valilnico" nove "jugoslovanske nacije", predvsem v Bosni in Hercegovini so se med muslimani zaradi zadrege pri nacionalnem opredeljevanju začeli pojavlajti "Jugoslovani". Ena izmed "rešitev" za nerešeno bosansko-hercegovsko nacionalno vprašanje je bila nekaj časa tudi možnost "neopredel-jevanja", ko je šlo za označevanje nacionalnosti. Po dolgotrajnih političnih bitkah, dilemah in tudi velikih nesporazumih znotraj same Zveze komunistov, še posebej pa v velikohrvaških in velikosrbskih ekstremističnih nacionalističnih krogih, je bila v Bosni in Hercegovini vzpostavljena muslimanska nacionalnost ne kot verska, ampak kot državno pravna oznaka. Muslimani z veliko črko M so bili priznani (ob Srbih in Hrvatih) kot eden izmed treh konstitutivnih narodov v Bosni in Hercegovini, s tem da so jim bili dani vsi atributi, ki pripadajo kakšni naciji. Uradna jugoslovanska in še zlasti bosansko-hercegovska politična doktrina je predvidela striktno priznavanje in spoštovanje vseh nacionalnih pravic za vse tri narode, ki so sestavljali Bosno in Hercegovino. Spoštovanje nacionalnega in skupnega, ki naj bi predstavljalo nekakšno novo kvaliteto bosansko-hercegovskega skupništva, je seveda izzivalo najrazličnejše reakcije in tudi nerazumevanje posameznih konkretnih potez, še zlasti pri površnih opazovalcih iz drugih delov Jugoslavije. Poudarjeno (in marsikdaj drago) demonstriranje nacionalne enakopravnosti (vzpostavljanje nacionalnih institucij za vse tri narode, izhajanje osrednjega dnevnika oslobod-jenje enkrat v latinici, enkrat v cirilici, striktno spoštovanje nacionalnega ključa pri vseh političnih in oblastnih funkcijah itd.) je po drugi strani spremljalo nervozno in radikalno, za mnoge drugod po Jugoslaviji nerazumljivo reagiranje na vsak najmanjši nacionalistični izpad in eksces. Takratna oblast (Branko Mikulić, Džemal Bijedić, Hamdija Pozde-rac, Faik Dizdarević...) je vztrajno dokazovala, da so neurejeni nacionalni odnosi grobar Bosne in Hercegovine, da so mednacionalna razmerja v Bosni in Hercegovini še posebej zapletena in do pisanja. Neža nam je postregla z zanimivim odgovorom. Najbrž ni nobene pesmi napisala pri mizi, pa~ pa skoraj vedno na kakšne listke, tudi na dlan ali celo na obleko. Dvoje jo pripravi do pisanja: ali trenutni vtisi ali pa se pesem po- obremenjena z ne tako davnimi tragičnimi izkušnjami in da tega mnogi v Jugoslaviji preprosto ne razumejo oziroma nočejo razumeti. Vsekakor pa je bila Bosna in Hercegovina ves čas v središču pozornosti (in tudi predmet različnih iger) skrajnih nacionalističnih krogov na Hrvaškem in v Srbiji. Zato ni naključje, da je politično vodstvo v Bosni in Hercegovini tako rekoč permanentno opozarjalo na hrvaško-srbsko vmeševanej v dogajanja v tej republiki in da glede tega ni vselej doživljalo nedeljene podpore aktualnih hrvaških in srbskih političnih vodstev. Ob vzpostavitvi večstrankarstva v Bosni in Hercegovini so seveda popustile mnoge varovalke, ki jih je prejšnja komunistična oblast vzpostavila še zlasti v zvezi z urejanjem mednacionalnih odnosov. Med drugim so bila nenadoma relativizirana različna stroga določila glede zagotavljanja nacionalne enakopravnosti, ki največkrat niso temeljila zgolj na nacionalni premoči posameznih skupin državljanov. Tudi izražanje različnih (skrajnostnih) nacionalističnih čustev je postalo nekaj "normalnega". Lahko bi celo rekli, da se je začelo pravcato nacionalisitčno licitiranje in preštevanje, ne v duhu vzpostavljanja novih mednacionalnih odnosov na še višji kvalitetni ravni, ampak v smilu medsebojnega obtoževanja, kdo ima ali želi uzurpirati čim več pravic, kdo koga ogroža in koga je treba preprosto eliminirati. V bistvu je eden izmed največjih Miloševićevih zločinov njegovo sistematično hujskanje in prepričevanje Srbov, ki so živeli na drugih območjih Jugoslavije, da si ogroženi, da se morajo s silo upirati legalno izvoljeni oblasti in ker je ves svoj "program" zaščite Srbov temeljil na tezi, da Srbom pripada nekaj več, se pravi na zavestnem podcenjevanju in odrekanju pravic drugim narodom. raja iz zelo mo~nega ~ustva (sre~a, žalost). Takšna je pesem Podoba na sliki. Ob spremljavi kitare so dijaki spet ob~uteno predstavili nekaj njene ljubezenske lirike: Vse si mi dal, Vsako jutro, Ni~ zato_, potem pa so zapeli še ljudsko Kaj ti je deklica, s ~imer so se še posebej prikupili naši gostji. Enako je bila navdušena nad pozneje zapetimi tujimi pesmimi. Njena želja je bila, da se predstavijo dijaki s svojimi pesmimi. Nad nekaterimi pesmimi Maje, Nine in Boštjana je bila o~arana, ~eprav so še na za~etku - njihove pesmi so gosenice, ki se lahko razvijejo v ~udovite metulje. V zahvalo za dobro pripravljen program in skrbno urejeno razstavo njenega pisateljskega izbora je prebrala še nekaj mladim namenjenih pesmi in nazadnje zaupala, da doslej izdanim 40 knjižnim enotam sledi spet nova, ki bo deseta po vrsti za odrasle. Za sklep našega popoldneva je vsem prisotnim svetovala: "Ver- jemite v dobre ljudi, delajte, delajte dobro in imejte koga radi." Ob zvokih harmonike in kitare je zadonelo po avditoriju, ko so dijaki zapeli Nežino najljubšo ljudsko Je pa davi slanca padla. Lepšega zaklju~ka si skoraj ni mogo~e zamisliti, zato smo se prisotni z dolgim aplavzom zahvalili najprej pesnici za njeno bogato pri~evanje, hkrati pa vsem, ki so prispevali svoj delež, da smo iz turobnega jesenskega dneva skupaj ustvarili za dušo in srce lep son~en dan. Mislim, da bo tistim, ki bodo videli na kaseto posneto prireditev (tehnik Mišo), kar žal, da si niso vzeli dobro urico ~asa za umetniški užitek. Knjižni~arka se je gostji zahvalila kar z besedami njene pesmi Naj jim ostanem. Za prejeto darilo Kmetijske šole se je Maurerjeva zahvalila z besedami: "Življenje je težko, tudi darovi jeseni so težki." Terezija Kekec Jak Koprivc MADŽARSKA / USPESEN NASTOP KIDRIČEVSKE GODBE Zlato za Pihalni orkester Po uspelem gostovanju na Madžarskem maja letos je bil Pihalni orkester Talum Kidričevo, 5. oktobra 2002 povabljen v mesto Mor na Madžarskem, na mednarodni festival pihalnih orkestrov, ki je bil tekmovalnega značaja. Tekmovanja se je udeležilo 11 orkestrov: iz Nem~ije, južne Tirolske, Italije, Češke, Estonije, Romunije in Slovenije po en orkester ter štirje orkestri iz Madžarske. Vsak pihalni orkester je odigral tri skladbe, ki jih je ocenjevala pet~lanska mednarodna komisija vrhunskih glasbenih strokovnjakov. Med tremi orkestri, ki so si priigrali zlato kolajno, je bil Pihalni orkester Talum pod dirigentskim vodstvom prof. Štefana Garkova. Prijeten ob~utek so imeli vsi godbeniki, ko mu je predsednik žirije okrog vratu položil zlato kolajno. To jim daje novih mo~i za nadaljno uspešno delo v pomlajenem Pihalnem okres-tru Talum Kidri~evo. Ivan Ogrinc MARIBOR, PTUJ / DOBRODELNA AKCIJA ZADIHAJMO SKUPAJ Za zdravljenje težke dihalne stiske novorojenčka Društvo za prezgodaj rojene otroke Maribor, Kulturno društvo Maran-atha Maribor in Društvo Timotej Ptuj so v sodelovanju s kliničnim oddelkom Splošne bolnišnice Maribor skupaj začrtali dobrodelno akcijo "Zadihajmo skupaj". Organizirali bodo več kulturnih prireditev v Mariboru in na Ptuju, predvidoma tudi v Murski Soboti ter Ribnici na Pohorju, izkupiček pa namenili za nakup respiratorja (umetnih pljuč) in aparata za dovajanje dušikovega monoksida za zdravljenje težke dihalne stiske novoroječka. V enoti za intenzivno nego in terapijo Klini~nega oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice Maribor zdravijo težko bolne novorojen~ke iz cele SV Slo-veni je. Cena aparata je 12 milijonov tolarjev. Organizatorji dobrodelne akcije pri~akujejo, zajela naj bi celotno obmo~je SV Slovenije, tudi sponzorske in donatorske prispevke na transakcijski ra~un: 04515-0000-444574-75000, pri ~emer je zadnjih pet številk sklic. Prvi dobrodelni koncert bo že to soboto, 19. oktobra, ob 19. uri, v dvorani Union v Mariboru. Nastopila bo svetovno znana sopranistka, solistka dunajske opere Ingrid Kaiserfeld. Izvedla bo arije iz znamenitih oper: Ri-golleto, Don Giovanni, Rusalka, La Boheme. Vstopnice so po 2500 tolarjev. Zadihajmo skupaj v interesu naših najmlajših! KMETIJSTVO - PODEŽELJE MIHALOVCI / MISA BARIKA Dobrodošlica za popotnike in prijatelje Na hribčku ob križišču poti iz treh smeri - Jeruzalema, Ivanjkovcev in Ormoža - stoji majhna hi{ka, ki jo doma~ini in izletniki poznajo pod imenom Barika. V njej je nekoč v skromnih razmerah živela Barika Golob. Vsi so jo imeli radi, ker je bila vedno pripravljena pomagati in ni nikoli nikomur odrekla gostoljubja. Barike ni več, v Mihalovcih 38 pa se njen duh ohranja naprej. Najbrž se vam zdi, da pripoved malce spominja na pravljico, pa vendar se je o gostoljubnosti hiše letos prepričalo že okrog 600 obiskovalcev. Največ pohodnikov na Jeruzalem ob 1. maju, ki vsi brezplačno dobijo kruh z zaseko in kozarček ali dva. Hiša je danes v lasti Roberta Puklavca, za ohranjanje njenega poslanstva pa skrbita predvsem njegova star{a Ivanka in Vlado Puklavec. Vlado je raziskoval obstoje~e dokumente in se je dokopal do pisnih dokazov vse do leta 1838. Takrat je bila hi{a v lasti Vaupoti~ev, kasneje Otorepcev, leta 1954 je postala splošno ljudsko premoženje. Poskušal je raziskati zgodovino hiše še dlje v preteklost, vendar so starejši viri ohranjeni na Dunaju. Sicer pa je Barika stara že okrog 400 let in vsa je izdelana iz lesa, v njej ni niti enega žeblja, trdi Vlado. Hra-stovina je še vedno zelo zdrava in najbrž bo lahko še dolgo stala na svojem mestu. Puklav~-eve moti stil in na~in obnove, ki ga je ubral Barikin sin, ko je še razmišljal, da bi tukaj živel. Hišo Barika je odprta za popotnike in prijatelje. IVANJKOVCI / DO KONCA MESECA PRIDELEK POD STREHO sezono s tujo delovno silo V ormoški občini je okrog 340 hektarjev površin, ki spadajo v kategorijo sadovnjakov. Večinoma gre za stare nasade. Z intenzivnim sadjarstvom pa se pri nas ukvarja 21 posameznikov, ki imajo skupno 31 hektarjev jabolk in okrog 10 hektarjev drugega sadja. Neprimerno več - 140 hektarjev jablan pa ima zasajenih sadjarstvo podjetja Jeruzalem, ki letno pridela 4000 ton jabolk. Direktorica Mira Kelemina je povedala, da letno obnovijo 7 do 8 odstotkov nasadov. Odlo~-ajo se za novejše sorte, težava pa je z licencami, nekaj so jih odkupili v okviru poslovne skupnosti. Imajo ve~ino sort, opažajo pa, da neko~ tako priljubljen jo-natan izginja, pojavljajo se nove sorte, ki omogo~ajo boljše skla-diš~enje, so ~vrstejše in bolj so~-ne. Okrog 60 hektarjev njihovih površin je bilo denacionalizara- nih in z upravi~enci so se ve~-inoma že dogovorili, da bodo zemljo odkupili ali pa vzeli v najem. Podjetje ima 30 zaposlenih, v sezoni pa jim pri obiranju pomaga ~ez 100 sezonskih delavcev. Med doma~im prebivalstvom je zanimanje za obiranje jabolk zelo slabo. Delo je normirano in delavci zaslužijo 400 SIT na uro, ponudijo pa jim tudi kosilo. Ve~ina podobnih podjetij si pomaga s tujimi Sezona jabolk se je začela, zato se v Ivanjkovcih ustavijo tudi avtobusi s turisti, ki se pred potjo domov oskrbijo {e s slastnimi jabolki. delavci, za ta korak pa se bodo prihodnje leto morali odlo~iti tudi v Ivanjkovcih. Pri obiranju so jim pomagali tudi šolarji. Do konca meseca bo ves letošnji pridelek pod streho njihove hladilnice. Malo jih pesti ~as, saj mora biti sadje za skla-diš~enje v hladilnici ravno prav zrelo. Že jeseni izvozijo okrog 650 ton pridelka predvsem na tržiš~a Evropske unije. Odkrili so zanimivo tržno nišo. Namre~ elstar dozori pri nas teden dni prej kot v Uniji in v tem tednu ga tam tržijo. Sicer pa so za resen nastop na velikih trgih naši sadjarji premajhni. Jeruzalem proda 70 odstotkov pridelka doma, 30 pa izvozijo, spomladi je zanimiv hrvaški trg, kjer nimajo dovolj lastne proizvodnje. Letošnja letina ne bo ravno preve~ dobra, saj je nasade najprej prizadela pozeba, potem pa še precej mo~na to~a. Plodovi so poškodovani, opaziti pa je še tudi posledice suše zadnjih let, saj plodovi niso tako lepi. Ra~-unajo s 30 tonami pridelka na hektar. Že ve~ let imajo integrirano pridelavo, pri kateri se manj uporabljajo agresivna škropiva in se bolezni poskuša zatirati na druga~ne na~ine. Vendar vedno bolj opažajo, da je vse ve~ jabol~nega zavija~a in vedno ve~ja intenzivnost škodljivcev, vra~a pa se tudi ameriški kapar. viki klemenčič ivanuša Barika Golob je ostala globoko v spominu sova{~anov Želijo si, da bi hišo spet pokrili s slamo, saj je pod salonitnimi ploš~ami vse tako kot je bilo neko~, ostrešje je lepo ohranjeno in z obnovo ne bi bilo posebnih težav. Prav tako bi bilo treba zamenjati okna, ki so prevelika. V ometu so še vedno skrite originalne line premera 30 krat 25 centimetrov, ki so bila neko~ nezastekljena okna. Poslopje sestavljajo hiša, leseni skedenj in štala. Hiša ima prednjo hišo z obnovljeno krušno pe~jo, hiško ter kuhinjo. V hiši je tudi originalna ~rna kuhinja, ki pa je zakrita. Pod hišo je velbana klet, kjer Puklav~evi spravljajo vino. V hiši je tudi elektrika, voda in kanalizacija, sedaj pa razmišljajo tudi o ureditvi sanitarij in kopalnice. K temu jih je nekako spodbudil poletni doživljaj, ko so mimo prikolesarili ~lani športnega društva Zadvor iz Ljubljane. Potepali so se po našem koncu Slovenije in iskali primeren koti~ek za preno~itev. Vlado Puklavec jim je ponudil, da si postavijo šotore pri Bari-ki in ~ez ~as je iz Ljubljane prejel prijazno zahvalo. Ob hiši je tudi lepo dvoriš~e, kjer se pogosto sre~ujejo mimoido~i, predvsem upokojenci na svojih izletih. V sadovnjaku pa v prijetni senci stojijo mize, da se popotnik spo~ije ali pa pripravi piknik, saj takšnega prostora na žiti nekaj denarja ampak ob takšni popularnosti hiše to najbrž ne bi bil ve~ji problem. Ob vsem tem se kar samo porodi vprašanje zakaj svoje ponudbe ne pri~nejo tržiti, zakaj Barika še ni kme~ki turizem ali kaj podobnega. Ivanka pravi, da so to hišo preprosto morali kupiti in da jo nanjo vežejo ~ustva. V njej je pe~ iz njene rojstne hiše. Ko so na Ivankini doma~iji podirali krušno pe~, je Barika zaprosila, ~e si lahko odpelje ploš~ice za pe~. In tako je kos doma~ije sedaj tudi v Bariki. Ker Vlado Puklavec boleha, Ivanka pa je že v pokoju si ne želita nakopati O usodi hiše največ razmišlja Vlado Puklavec z ženo Ivanko, lastnik pa je sin Robert. vinski cesti št. 14 primanjkuje. Nedavno so ob prazniku trgatve ponudili gostoljubje tudi do-ma~emu lon~arju Trkulji, da je tam lahko razstavil in prodajal svoje izdelke. Barika nudi zato~iš~e tudi ~lanicam aktiva kme~kih žena, ki lahko v njej pripravijo svoje dobrote. V obnovo je seveda treba vlo- dodatnega dela, ki ga ne potrebujeta. Tudi obveznosti, ki bi temu sledile se jima ne svetijo preve~. Pravita, da je to hiša za prijatelje in da sta v življenju spoznala, da se vsa dobra dela vrnejo k tistemu, ki jih dela. Zato bo Barika ostala še naprej Barika. viki klemenčič ivanuša PODLEHNIK / TRI OTVORITVENE SLOVESNOSTI Predali vodovod in dve cesti V občini Podlehnik so, kot krono štiriletnega dela, začeli predajati namenu pridobitve na področju komunalne infrastrukture. V nedeljo so bile slovesnosti v Strajni in Zaklu. Kot smo v Tedniku že ve~krat poro~ali, so dali v ob~ini Pod-lehnik takoj v za~etku njenega delovanja pred štirimi leti, na prednostno listo na~rtov gradnjo vodovoda in vzdrževanje ter modernizacijo cest. Kot smo slišali na nedeljskih slovesnostih, je gradnja vodovoda tako reko~ pri kraju, do srede novembra bodo dobila vodo še zadnja gospodinjstva, ki so se za to odlo~- ila v ~asu gradnje. Na obsežnem haloškem obmo~ju ob~ine Pod-lehnik je bilo v tem ~asu zgrajenih kar 62 kilometrov primarnega vodovoda in 34 kilometrov priklju~nih vodov za 330 gospodinjstev. Ob izpolnitvi na~rtov na podro~ju vodooskrbe pa so sprejeli na~rte za celovito rešitev tudi na podro~ju asfaltiranja javnih poti in lokalnih cest. Na~rt so za~eli izpolnjevati že v tem letu, glavni del pa bo naloga prihodnjih dveh let. V nedeljo so pripravili tri slovesnosti. Prva je bila pri vodo-hranu v Strajni, kjer so predali namenu vodovodni sistem Gor-ca-Rodni Vrh-Strajna, zatem so odprli pred dnevi asfaltiran, 400 metrov dolg del ceste v zaselku Zakl in nato še dva kilometra dolg cestni odsek Zakl-Strajna. Povsod se je zbrala množica ob~anov, ki so se skupaj z vodstvom ob~ine veselili pomembnih pridobitev. JB Ena od nedeljskih slovesnosti je bila na cesti v zaselku Zakl KULTURA, IZOBRAŽEVANJE TISKOVNA KONFERENCA / OB IZIDU NOVIH KNJIG Obzorja Litere Sodelovanje Študentske založbe Litera in nekdanjega urednika Založbe Obzorja Andreja Brvarja je že v pi~lih nekaj mesecih obrodilo obilne sadove. Dokaz so štirje knjižni prvenci, ki so bili pretekli mesec predstavljeni na tiskovni konferenci. Gre za pesniško zbirko Erike Vouk z naslovom Opis slike, za zbirko kratkih eroti~nih zgodb Mareta Cestnika v knjigi Odstavitev glavne junakinje, za znanstvene razprave Med antiko in avantgardo dr. Janeza Vre~ka in spomine dr. Sergeja Vrišerja Maribor v barvah mojega ~asa. Letošnjo pomlad smo lahko opazovali negotovo usodo Založbe Obzorja in njenih določenih programov. Studentska založba Litera je izrazila pripravljenost, da v sklopu njihovega zavoda zagotovijo nemoteno izhajanje knjižne produkcije Obzorij tudi v prihodnje. Direktor Studentske založbe Litera Orlando Uršič je povedal: »V začetku junija sem iz verjetno vsem znanih razlogov povabil gospoda Andreja Brvar-ja k sodelovanju k naši založbi, ker sem menil, da ima znanja, hotenja in zmožnosti, s katerimi lahko obogatimo program Studentske založbe Litera, kar pa je v bistvu samo sredstvo, za naš cilj, za naše poslanstvo, ta pa je zagotavljanje, izdajanje kvalitetne neprofitne nacionalno pomembne literature.Pomen založništva za kulturno politiko je predstavila svetovalka ministrice za kul- turo, za knjigo in založništvo Barbara Koželj: »Za kulturno politiko je najbolj pomembno, da se knjižni programi izvajajo kontinuirano in pa na visoki, profesionalni ravni, kar je Študentska založba Litera že dokazala, zato jo tudi v letošnjem letu podpiramo z vsemi tistimi programi, ki so jih prenesli iz Založbe Obzorja. Zdi se mi zelo pomembno, da ena taka zavzeta ekipa, ki izkazuje vso resnost, ostaja v Mariboru in da skrbi za knjigo iz dveh vidikov; iz tržnega, ki vedno bolj usmerja našo družbo, saj knjiga je tržno blago, in iz še bolj pomembnega, primarnega vidika, iz vidika vsebine.« In ker je vsebina resnično najpomembnejša, vam ponujamo kratko predstavitev knjig, ki so zaznamovale uspešno sodelovanje založbe Litera in urednika Andreja Brvarja. Opis slike je že četrta pesniška zbirka pesnice in prevajalke Erike Vouk, ki je z dovršeno pesniško govorico zablestela že v svoji prvi pesniški zbirki Bela Evridi-ka (1984). Nova zbirka zrcali vse značilnosti njenega pesniškega opusa, hkrati pa predstavlja najvišjo stopnjo, ki bi jo lahko poimenovali tudi najvišja stopnja klasičnosti. Gre za klasično poezijo tako po formi kot po izrazu. Tematska plat te poezije je vseskozi zavezana ženski erotiki, hkrati pa drugim eksistencialnim problemom, kot so bolečina, osamljenost, smrt in tako dalje. Vendar občutek imamo, kot da bi avtorica vse te probleme opazovala z neke reistične distance, kot da jih gleda kot slike. Lirski subjekt se v zbirki Opis slike spet povrne v realnost, na zemljo in v telo. V mnogih pesmih se celo tako močno odpre barvam in vonjem, da postane razigran in vzvalovan kot morje in primorje, ki sta našla v Eriki tenkočutno prisluškovalko. Tudi iz najtemnejših podob seva lahkotnost kot odsotnost in čista bolečina odpovedi. Zrela, intenzivna, osvobajajoča poezija. V zbirki Mareta Cestnika Odstavitev glavne junakinje gre v POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA SOLA Ptujski vajenci obiskali tovarno AUDI v Ingolstadtu 27. septembra smo vajenci in profesorji Poklicne in tehniške strojne šole obiskali ugledno nemško tovarno avtomobilov AUDI. Kot že tolikokrat doslej so nam tudi tokrat pomagali stkati vezi s tovarno naši zdomci, predvsem Ivan Napast in njegovi družinski ~lani, ki živijo v Ingolstadtu že 30 let in tam uživajo lep ugled. Ob prihodu nas je sprejela ~lanica sveta delavcev g. Barbara Wittmann, predstavnica industrijskega kovinskega sindikata IGM in nas skupaj z g. Napastom in njegovo h~erko tudi ves dan spremljala. Tovarna AUDI AG je po ugledu tretja znamka avtomobilov v Nemčiji. Nastala je z združitvijo štirih firm: DKW, Horch, Wanderer in NSU. Danes je hčerinsko podjetje tovarne Volkswagen in zaposluje 45.000 delavcev, 32.000 v Ingolstadtu, 12.000 pa v Neckarsulmu. V Ingolstadtu izdelajo 1872 avtomobilov na dan, in sicer sledeče tipe: A3, A4 limuzina in Avant in TT (samo groba izdelava in lakiranje). V Neckarsulmu izdelujejo tipe A2, A6 in A8. AUDI ima tovarno tudi na Madžarskem, v mestu Gyor, kjer izdelujejo motorje za VW in AUDI. Iz Ptuja smo zgodaj krenili, v Ingolstadt, ki leži 90 km severno od Muenchna, pa smo prispeli zgodaj dopoldan. Najprej smo si ogledali delavnice za praktično izobraževanje vajencev, bodočih delavcev tovarne AUDI. V njih po dualnem sistemu izvajajo praktični del izobraževanja za 16 poklicev, ki so tesno povezani z avtomobilsko industrijo. Šolanje traja 3,5 let, vsako leto pa sprejmejo približno 400 novih vajencev. Šola je last tovarne AUDI, teoretični del izobraževanja pa opravijo vajenci v državni šoli. V njo odhajajo enkrat na teden, pa tudi do 3 tedne skupaj, odvisno od poklica. Med ogledom smo imeli kaj videti. Opremljenost in organiziranost šole je izjemna in premosorazmerna z ugledom tovarne AUDI v svetu. Pozneje smo se z avtobusom odpeljali do tovarne in najprej obiskali tovarniški muzej Museum mobile, ki stoji v neposredni bližini in v katerem je prikazan zgodovinski razvoj tovarne. V njem smo, ob pogledih na najstarejše avtomobile in potem vedno mlajše, dobili pravi občutek o razvoju avtomobilske industrije in se prepričali, da človeška domišljija in ustvarjalnost resnično nimata meja. Popoldan je sledil ogled tovarne. Ogledali smo si proizvodnjo avtomobilov, ki se prične z odvijanjem pocinkanega traku s tri kilometrskega kolobarja. Najprej smo videli izdelavo karoserije, ki je popolnoma avtomatizirana. Stiskalnice najprej oblikujejo pločevinaste dele, ki jih kasneje roboti z nekaj tisoč točkovnimi zvari samodejno sestavijo v sa-monosno karoserijo. Na določenem mestu laserske merilne naprave v nekaj sekundah premerijo okoli 2000 merilnih točk, karoserija lahko npr. po dolžini odstopa samo za 2 milimetra. Po tekočem traku se karoserije zapeljejo v lakirnico, kjer dobijo svojo končno barvno podobo. Sledi vgradnja in montaža vseh delov avtomobila, od kokpita in sedežev do motorja z obesami in kolesi. Na koncu sledi še kontrola, testiranje in vožnja do skladišča. V tovarni ni za vgrajene sklope nobenih skladišč. Kooperanti jih morajo dobaviti do minute natančno po sistemu Just in time. Iz kamionov jih viličarji zapeljejo naravnost na delovna mesta. Poseben vtis je na nas naredila vrhunska tehnika, tehnologija in organizacija proizvodnje. Po večerji smo obiskali še prireditev Herbstfest (jesenski praznik), pozno zvečer pa smo v hotelu utrujeni zaspali. Drugi dan smo obiskali še velik trgovinski center, opoldan pa smo se odpeljali do Muenchna in obiskali olimpijski kompleks. Povzpeli smo se tudi na televizijski stolp in si z višine 190 metrov ogledali panoramo mesta. Sledila je vožnja do Ptuja. Vajenci 2. č - in 2. d-razreda so bili z ekskurzijo zelo zadovoljni. Na lastne oči so se lahko prepričali, kako pomembno je izobraževanje za nastanek in obstoj ugledne tovarne, kot je npr. AUDI. Vendar tudi odlična opremljenost še ni pogoj za uspeh, potrebni so tudi jasni cilji, dobra organiziranost izobraževanja oz. proizvodnje, pa tudi samodisciplina in red, da lahko te cilje dosežemo. Upam, da so vajenci to zaznali in da bosta njihov uspeh in motivacija v tem šolskem letu še za kanček boljša od lanskega in da bodo svoja spoznanja širili tudi na druge vajence in dijake naše šole. Niko Zuraj glavnem za izrazito erotične zgodbe, vendar, kot je povedal avtor sam, »to ni seksualni priročnik ali dajmo se dol« Avtor se tematsko osredotoča na razmerja med mokim in žensko ter obratno, predvsem na njune erotične odnose, ki so vedno v jedru zgodbe. O čudežnih razsežnostih spolnosti in telesne ljubezni spregovori bolj odkrito kot marsikateri slovenski pripovednik»doslej. Zbirka je sestavljena iz 16 zgodb. Razdeljene so v dva dela. V prvem delu se ukvarjajo z erotiko, spolnostjo in jemljejo ljubezen predvsem kot radost. V drugem delu se izrazi spolnost kot konflikt ali zloraba. »Erotika je izredno raztegljiv pojem,v mojih pripovedih je razkrita ali izredno transparentna.Ugledni profesor in umetnostni zgodovinar dr. Sergej Vrišer nam v svoji knjigi Maribor v barvah mojega časa prestavlja spomine osemdesetih let svojega življenja, ki ga je skoraj neprekinjeno živel v mestu ob Dravi. Za bralca je privlačno predvsem podajanje njegove osebne usode, povezane z obravnavo širšega mariborskega dogajanja. Sam je ta način pisanja opredelil kot osebno zgodbo, daleč od kronološke natančnosti, ki prav zaradi vrste podrobnosti iz javnega in političnega življenja Mariborčanov pomembno osvetljuje preteklo dogajanje. S tem se pisec približuje tistim sodobnim zgodovinskim usmeritvam, ki vedno bolj cenijo subjektivne pripovedi o dojemanju časa in zgodovinskih obdobij, saj se zavedajo, da je prav z mozaikom le-teh mogoče razumeti čas in prostor objektiv-neje. Knjigo dokumentaristično dopolnjuje nad 30 črno-belih fotografij in karikatur. Razprave, zbrane v knjigi dr. Janeza Vrečka Med antiko in avantgardo, je avtor objavljal od leta 1979 do danes. Dotikajo se širokega razpona tem: temeljnih pojmov literarne vede (mi-mezis, katarza), Goethejevega in Aristotelovega pojmovanja mi-mezisa, vprašanj moderne umetnosti, estetike in deestetizacije sveta, palimpsestne izkušnje postmodernizma, Kosovelovega konstruktivizma in konstruktivnosti ter celostne umetnine kot nostalgije do tragičnega v epu, problema romana v literarnem razvoju, Evripidovih in Sofo-klejevih tragedij, Ahila iz Iliade kot novodobnega junaka. Na novo raziskuje Kafkov roman Proces, posebej pa je potrebno poudariti popolnoma novo interpretacijo Krsta pri Savici v smislu novodobnega slovenstva, ki slovenstvo poenoti in odpre v svet, in je ob svojih revijalnih objavah tako pri nas kot v tujini doživela veliko zanimanja. Dosedanje delo dr. Janeza Vrečka dokazuje in zagotavlja, da bo tudi ta njegova knjiga dobrodošla v slovenskem prostoru, zlasti se bodo z njo okoristili študentje in poznavalci, saj jim omogoča na enem mestu pogledati v probleme, s katerimi se na svojem strokovnem področju sooča dr. Janez Vrečko. Vabljeni k branju! Jana Skaza 3. TOTI MEDNARODNI VIDEO FESTIVAL Bronasta plaketa za Tin~kovo ma{~evanje V za~etku oktobra je v Mariboru potekal 3. Toti mednarodni videofestival Maribor 2002, ki ga je odli~no organiziral Film in videoklub Maribor. Za nagrade se je potegovalo 155 filmov iz 12 držav, ki so bili razvrščeni v pet kategorij: dokumentarni, animirani, igrani, eksperimentalni in gorski film. Dolžina filma je bila omejena na 15 minut. Slovenijo je predstavljalo 33 filmov. Nagrajena sta bila dva. Med nagrajenci je bil tudi Ptujčan Tinček Ivanuša, avtor igranega filma Maščevanje, ki je prejel bronasto plaketo. Gre za kratkometražni film, dolžine 2,53 minute, za živalsko zgodbo iz serije petelinjih zgodb. To je že peti film, v katerem je glavni igralec petelin Koko. Motiv za film je dal resnični dogodek, ko je lisica ugriznila petelina. Ta se je oborožil s puško, ji sledil in jo na koncu ustrelil. Tinček Ivanuša si je z nagrado na 3. Totem mednarodnem video festivalu 2002 pripel že 24. mednarodno priznanje. Svečana podelitev nagrad s prikazom nagrajenih filmov je bila 5. oktobra v hotelu Habakuk v Mariboru. MG TEDNIKOVA KNJIGARNICA ■ ■•v • • Nn mi ni Minuli četrtek, 10.oktobra, je bil mednarodni dan duševnega zdravja. Včasih kak tak mednarodni dan mine brez posebnega pompa, medijsko mimobežno, saj je takšnih in drugačnih dni veliko in le kdo bi bil na vse pozoren. A zdi se mi, da je za današnji čas prav duševno zdravje in mir neprecenljiva vrednota, ki bi se ji morali posvečati sleherni dan. Ker zdravje je zdravje, fizično enako kot duševno, čeprav je slednje še vedno nekako tabuizirano in odrinjeno med raje zamolčane človeške skušnje. Saj veste, koliko besed lahkotno steče med ljudmi o tej ali oni bolezni, o prebavnih težavah, o sklepnih bolečinah, o dihalnih obolenjih_, o boleznih, kjer je nujen psihiater — ne, o tem se ne pomenkuje, ne govori, o hospitalizaciji na psihijatriji pa je najbolje molčati. Hja, tudi če je kdo, ki bi rad spregovoril, se morebitno poslušalstvo počuti nekam nelagodno. Na žalost je vse več takih boleznih, ki jim je nujen zdravnik strokovnjak za dušo (v svetu pričakujejo, da bodo v bodočnosti različne oblike depresij presegle AIDS in ta obolenja naj bi zadobila obliko epidemije) in skrajni čas je, da se ljudje poučijo in zavejo tovrstnih težav, ki so bolezen, kot vsaka druga. Med poučnimi knjigami je število tistih, ki so namenjene duševnemu zdravju in ohranjanju zdrave osebnosti, naraščujoče. In tudi leposlovja s to tematiko je vedno več. Rada bi vas opozorila na novost iz knjižne zbirke Odisej založbe Mladinska knjiga, ki je namenjena najstni-{kemu branju, a po zbirki s pre-mi{ljeno izbranim, kvalitetnim programom (zadnji urednik Va-sja Cerar) radi segajo tudi odrasli in med njimi jo posebej priporo~am vsem, ki se ukvarjajo z mladimi. Ni~ mi ni je zgodba odra{-~ujo~ega dekleta, ki, preprosto re~eno, zgublja stik s svetom. Boji se {ole, so{olcev, u~itel-jev, iz uspe{ne u~enke in spodobnega dekleta se spreminja v najve~ji {olski problem. Kitty vse ve~ ~asa preždi brez besed, izogiba se družini, izosta-ja v {oli in doma, a se hkrati trudi, da bi vsaj izgledalo tako, kot da ji ni ni~. Tak{no, zatopljeno v neki svet onstran, jo sre~a Sven — fant, ki zna skrbeti sam zase in je eden tistih hvalevrednih karakterjev, ki zelo radi pomagajo ljudem v stiski. Sven seveda takoj za~u-ti Kittyino nemo~ in se mu zdi, da je vir njenih problemov do-ma~e okolje- družina. Kitty povabi v svoj skromen dom, ki ga deli s tremi prijatelji in ji sku-{a narediti življenje znosnej{e. A fant se seveda ne zaveda, da je Kitty potrebuje strokovno pomo~. Dekletce se komaj obvladuje, preganjajo jo glasovi POVABILO NA PRAVLJICE Z JOGO Danes, 17.10.2002, je tretji ~etrtek v mesecu in ob 17.uri vabimo otroke od ~etrtega leta dalje v pravlji~no sobico mladinskega oddelka knjižnice Ivana Potr~a Ptuj, Mali grad, Pre-{ernova 33. Pravlji~na uro, ki bo popestrena z vadbo joge, bosta vodili Liljana Klemen~i~ in Sonja Trplan. Otroci naj imajo lahna {portna obla~ila in copatke. Pravljice z jogo, ki bodo odslej vsak prvi in tretji ~etrtek v mesecu, so namenjene vsem pravljic željnim, tisti, ki jih vadba joge ne bo pritegnila, bodo na voljo didakti~ne igra~e in knjige, ki sicer niso za izposojo v knjižnice. Vstopnine ni. Prijazno vabljeni. in podobe gosenic; najhuje pa je, da se tudi samopo{koduje: do krvi si praska nadlahti. Telesno je vedno bolj iz~rpana, du{i jo v prsih in nenadoma se tudi zgrudi. Zadeva se za~enja razpletati, ko Kitty sku{a kon~ati svoje življenje. Avtorica Brigitte Blobel nato opisuje Kitty v mladinskem oddelku psihiatri~-ne bolni{nice in dekli~ino napredovanje k zdravju. Knjiga Ni~ mi ni (160 strani,prevod Sanda Šukarov, spremna beseda Vesna Mar-ki~) je odli~na podoba du{evne motnje, bolezni ter prijazno slika in pojasnjuje pomo~ v bolni-{nici. Mimogrede {e opozarjam na knjigo Prva oseba množine ( Ljubljana: Tuma, 2000. 309 strani) avtorja Camerona Westa, ki opisuje lastno du{evno bolezen — asociativno motnjo osebnosti, multiplo osebnost. Avtor je pri petintridesetih letih zbolel in v sebi nosi {tevilne druge osebe, razli~nih starosti, tudi otrok, razli~nih spolov, pokli-cev_ Ta izjemna knjiga, ki jo je avtor napisal ob podpori družine, kaže hudo bolezen, ki kljub vsemu omogo~a kvalitetno življenje. Ob bolezni je avtor doktoriral iz psihologije, živi urejeno družinsko življenje in s svojimi skorajda dnevni{kimi zapisi sku{a pomagati ljudem. Liljana Klemenčič ZANIMIVOSTI PTUJ / PRIZNANJA NAJZASLUZNEJSIM PEDAGOŠKIM DELAVCEM Ponovno Igeieva priznanja Kot smo že pisali, so prejšnji petek v Kidričevem na srečanju pedagoških delavcev podelili Žgečeva priznanja in plakete najzaslužnejšim pedagoškim delavcem iz ptujskega področja. Srečanje je organiziralo Društvo ravnateljev ptujskega področja ter sindikat vzgoje in izobraževanja s svobodnim sindikatom. Slavnostni govornik je bil mag. Alojz Sirec, glavni inšpektor, Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport. V kulturnem programu so sodelovali učenci Glasbene šole Karol Pahor iz Ptuja. Komisija v sestavi: Rajko Jur-gec, Božena Bratuša, Marjan Gojkovic, Branko Kumer in Boris Frajnkovic je podelila 23 Žgecevih priznanj in štiri plakete. Priznanja so prejeli: Jožica Zaransek, Danica Anzelc in Darinka Barin Turica iz Vrtca Ptuj, Marija Stebih in Danica Debeljak iz OŠ Dornava, Danica Serdinsek iz OŠ Hajdi- na, Jožef Petrovič, Boža Papež in Milica Koser iz OŠ Ljudski vrt, Stefan Cvahte in Stanislava Varžič iz OŠ Majšperk, Marija Kusar in Jadviga Kolar iz OŠ Mladika, Lizika Bratusek in Helena Primožič iz OŠ Breg, Jožica Plajnsek iz OŠ Cirkov-ce, Vida Voglar iz OŠ Videm, Romana Leposa in Majda Vo-dušek Klemenčič iz OŠ Kidričevo, Estera Jelenko in Stanislav Senveter iz Gimnazije Ptuj, Jožef Petrovič iz Poklicne in srednje strojne šole ter Jože Cič iz Ekonomske srednje šole. Žgečeve plakete so prejeli: Neža Seso za petindvajset letno uspešno delo v vrtcu Kidričevo, kjer je od 1999 ravnateljica. Vrtec se je pod njenim vodstvom priključil projektu Zdrav vrtec, sodelujejo pa tudi v mednarodnem projektu Fitclub in lani so dobili certifikat za delo v tem mednarodnem projektu. Sodelujejo tudi v projektu Zgodnje učenje računalništva, prijavljeni pa so tudi na mednarodni projekt Comenius; Uros Lan-gerholc, namestnik ravnateljice in učitelj telesne vzgoje na šoli Dornava poučuje že 35 let Dobitniki Žgecevih priznanj in plaket. Foto: Kosi in učenci so pod njegovim vodstvom dosegali na športnem področju vidne rezultate v regiji in v državnem merilu. Bil je idejni vodja zimske šole v naravi ter je oral ledino na področju uvajanja letne šole v naravi; Slava Sarc poučuje na šoli Mladika že 31 let, bila je tudi pomočnica ravnateljice. Je vodilna strokovna delavka za področje razrednega pouka na šoli in zunanja strokovna sodelavka Zavoda RS za šolstvo v Ljubljani in Mariboru., kjer uspešno izvaja vsebine projekta Koncepti in modeli učenja in poučevanja. Lani je bila izvajalka vsebin Nova kultura preverjanja in ocenjevanja znanja za razredne učiteljice v Podravski regiji. Je tudi vodja šolskega tima Zdrave šole; Metoda Gregl Trop je v vzgoji in izobraževanju zaposlena že 34 let, 21 let dela kot učiteljica violine na Glasbeni šoli Karol Pahor na Ptuju. Vzgojila je veliko število violinistov, veliko jih je napotila na študij violine na srednjo glasbeno šolo. Že 18 let uspešno vodi godalni orkester na šoli, ki je požel pohvalne kritike na revijah godalnih orkestrov glasbenih šol. Prav tako uspešno organizira in vodi Mednarodno poletno violinsko šolo. Med dobitniki priznanj in plaket bo bralec bržkone pogrešal pedagoške delavce iz nekaterih šol bivše ptujske občine. V informacijo je potrebno povedati, da na Ptujskem delujeta dva aktiva (ali društvi) ravnateljev, ostali bodo najverjetneje podeljevali svoja priznanja! Franc Lačen FRANC FIDERŠEK / O DOGAJANJIH PRED [ESTDESETIM! LETI (XIV.) Spoznajmo tudi napol zamoHano Nadaljevanje iz prejšnje številke Ukrep Žukova je namreč bil, da so na posameznih odsekih fronte, kjer so bile skoncentri-rane glavne nemške napadalne sile, uro pred njihovim začetkom napada udarili z vsem ognjem težkega topništva in reketometov (katjuš). S tem so napadalcem napravili precej škode, predvsem pa jih zmedli, da so s svojim začetnim udarom začeli nekaj ur pozneje, z manjšo udarno močjo in brez presenečenja sovražnika, na kar so najbolj računali. Vse to je bilo odločilno za končni izid bitke, ki je trajala skoraj tri tedne. Sovjeti so nemške prodorne kline tankovskih enot ustavili šele v tretji obrambni črti in potem potisnili nemške napadalce nazaj na izhodišče položaja. To je bilo okoli 25. julija. Kdo ve, kako bi se bila bitka odvijala, če ne bi bilo opozorila, ki sta jih prinesla oba Slovenca in stra-težke odločitve maršala Žunko-va. Ce bi bili Nemci v tej bitki vsaj delno uspeli, bi se druga svetovna vojna prav gotovo podaljšala za nekaj mesecev, če ne več. Ob delnem nemškem uspehu sovjetska armada ne bi bila sposobna s svojimi brajnsko, centralno, voroneško in stepno fronto, 3. avgusta 1943 udariti na celi črti in krepko presenetiti komandate nemških ar-madnih skupin. 4. avgusta so sovjetske armade osvobodile Orel, 5. avgusta Belgorod, 23. avgusta Harkov, napredovale do Dnjepra in takoj 6. novembra osvobodile Kijev in nadaljevale napredovanje nezadržno naprej. Ta resnični dogodek zgovorno kaže, da lahko včasih odločitve nepomembnih posameznikov, dveh po sili vojakov izmed večmilijonske armade, odločilno vplivajo na potek za narode pomembnih dogodkov. V dneh od 10. do 12. oktobra 1943 je bil na slovenskem osvobojenem ozemlju prvi kongres Zveze slovenske mladine (ZSM). Na tem kongresu je sodelovalo tudi nekaj prvih ubežnikov iz nemške vojske, ki so se na Štajerskem že izkazali kot borci v partizanskih enotah in kot aktivisti OF na terenu. O tem kongresu poroča Mladina v oktobrski številki 1943. V njej je objavljeno tudi nekaj pisem mladih z vzhodne fronte. Po opisu dogajanj na frontnih odsekih Belgorod - Harkov, tam sem bil koncem julija tudi sam, sklepam, da so ta pisma bila napisana le nekaj dni pred začetkom znamenite kurske bitke, saj so prav takrat prvi sloven- ski mobiliziranci dobili dopust s fronte, kar je bila ugodna priložnost za ubežništvo, ki so jo nekateri izkoristili. Objavljeno je bilo tudi pismo, očitno napisano prve dni julija: "Dragi oče! Želim vam veselje, meni pa žalost. Danes smo prejeli novo obleko, jutri pa gremo s transportom naprej. Mislim, da gremo v mesnico, to pa sami veste kam. Solze se nam usipajo, pa ne pomaga nič. Tako žalosten še nisem bil, ko sem jemal slovo od Milke. Žal mi je, ker sem vas takrat poslušal, ko bi jaz naredil po svoje, bi imel življenje, sedaj pa ga bom izgubil. Nikdar več ne bom videl svojega doma. Na svidenje nad zvezdami! Vaš Martin". Izgleda, da je ta pisec izgubil upanje v božjo pomoč, saj je strah vsakega stiskal pri srcu, a vendarle je še upal... Treba je priznati, da je večina mo-bilizirancev izhajala iz vernih družin, zato jim je bila vera temeljni vir notranje moči, da so se zoperstavljali duševnim stiskam, nevarnostim in telesnim naporom. Na omenjenem kongresu slovenske mladine so sprejeli tudi proglas, v njem niso pozabili na mlade v posameznih slovenskih pokrajinih. Med drugim je v tem proglasu zapisano: "Mladi borci zelene Štajerske!... Ne pustite več, da bi vas Nemci oblačili v svoje uniforme, ne pustite se pobijati za koristi svojih rabljev, vsi, prav vsi, drvarji Pohorja in sinovi haloških viničarjev, dekleta s polja in trboveljski rudarji, vsi pograbite orožje in zrušite nasilnika, ki nam pije kri!" Pri-pagandistom je bilo sicer lahko pisati tako visoko donače propagandne pozive, toda v praksi desettisočev, ki so bili med nakovalom in kladivom, resnično ni bilo lahko, zato so se še naprej ravnali samoohranitveno po lastnem občutju. Mladi možje in 17-letni fantje so tudi v letu 1943 disciplinirano odhajali v vojaške enote iz strahu za svojce in z upanjem, da se jim bo čimprej posrečilo prebeg na nasprotno stran tako, da ga Nemci ne bodo smatrali za "uberlau-ferja" - prebežnika, ali pa, da so jih doma tik pred vpoklicem presenetil partizani in jih s silo odvedli s seboj. Tega so se predvsem posluževali tisti, ki so že prišli na vojaški dopust. Skraja so Nemci takim prijavam verjeli, pozneje pa ne več in so proti staršem izvajali represalije -bodisi z odvzemom živilskih in drugih nakaznic, predvsem pa enega ali oba starša v kazensko taborišče, za poročene tudi žene, če niso bile noseče. Se nadaljuje ... PA BREZ ZAMERE Ne'varni iasi DOPUSTNIŠTVO IN TERORIZEM Saj vemo, da smo že krepko v jesenskih časih, a vseeno še prija malo tople tematike. Ce ne drugega, da nas vsaj malo ogreje navznoter. Recimo take fine poletne, po morju dišeče in od sonca pekoče. S predvolilnimi kolobocijami vas itak že drugi dovolj filajo, tako da se bomo skušali na tem mestu od teh stvari v največji možni meri distancirati, čeprav lahko že sedaj izrazimo veliko mero dvoma, da nam bo to tudi dejansko uspelo. Kaj hočemo, tako pač je. To je trenutno v Sloveniji notranjepolitična tema številka ena in vi ste hočeš-nočeš tukaj, v Sloveniji. In med vsemi temi plakati, oddajami, propagandnim materialom, slogani in tako dalje. Tako da res že morate biti pošteno zaljubljeni, če vsega tega cirkusa ne opazite. No, pa nazaj k naši temi in poletju. Poletje je za precej ljudi tisti čas, ko ga mahnejo na morje. Za populacijo naše deželice največkrat pridejo v resne kombinacije predvsem obale in otoki naših južnih sosedov, seveda s pripadajočim sinjim Jadranom vred. Ta aranžma ponavadi vključuje tudi cijazenje po cestah, čakanje na meji, hudo vročino v prevoznih sredstvih, kronično praznjenje denarnice, precej uničene živce, tečno mularijo in, če imate res srečo, tu in tam dejansko tudi kak miren trenutek za uživanje ob morju ali pa ždenje v kakšni konobi. Zraven poletnega dopustovanja seveda spada še kakšna dobra papica, pa dalmatinska muzika, kakšen ožig meduze, pik komarja in tako dalje. Saj si predstavljate. Klasične poletne zadeve, torej. Seveda z manjšim dostavkom, da imate finance za tako rajžo. Seveda pa obstajajo tudi drugačne variante. Predvsem glede dejstva, da si take stvari privoščimo poleti. Oziroma, bolj natančno rečeno, da si jih privoščimo takrat, ko na naši polobli vladajo razmere in klimatske značilnosti, ki jim drugače pravimo poletje. Ce pa imate dovolj pod palcem, si lahko poletje privoščite tudi takrat, ko ostali trpini v matični deželi že vlečejo iz omar debele puhovke, ali pa celo takrat, ko (v denarnem smislu) navadni državljani že do kolen brodimo po snegu. Vse to velja seveda pod pogojem, da vremenske razmere ostanejo take, kot smo jih vajeni, se pravi, da ga vreme ne biksa preveč, a to ni današnja tema. Ce imate dovolj denarja, se torej lahko odpravite iz zime v poletje, iz snega na vroči pesek, s severne na južno poloblo. In si vse zgoraj naštete stvari privoščite tudi takrat, ko je velika večina denarno bolj ali manj povprečnih smrtnikov poletju še najbliže ob ogledovanju nostalgijo vzbujajočih poletnih fotk. Vendar pa se takšno letovanje ne razlikuje od standardnih poletnih letovanj le po tem, da moraš zanj imeti za večino državljanov republike Slovenije že nesramno veliko denarja, ampak tudi po še eni zelo zelo pomembni stvari: čeprav vsi vemo, da se v eksotičnih krajih hkrati z vašimi izdatki povečuje tudi zdravstveno tveganje, pa katastrofa, ki se je pripetila pretekli vikend, več kot nazorno kaže, da lahko s takega prijetnega dopusta domov pridete tudi v krsti. In tukaj se končuje vsak ve- sel ali pa morda zgolj koliko toliko prešeren ton našega današnjega druženja. Kajti to, kar se je pripetilo na Baliju, presega vsako možnost racionalne razlage. Tukaj ne govorimo o upravi~enju, kajti kdor je zmožen tega, si ne zasluži, da bi ga imenovali ~lovek, ampak govorimo o nemožnosti vsakega, še tako majhnega racionalnega za-popadenja te tragedije. Na svetu ni takega cilja in ne vem kakih vrednot, zaradi katerih bi bilo vredno in upravi~eno poslati v ve-~nost enega samega ~loveka, kaj šele blizu dvesto ljudi, katerih edina krivda je bila, da so bili na na-pa~nem mestu ob napa~nem ~asu. Ljudi, ki so prišli na oddih, malo zabave in sprostitve, dobili pa so enosmerno vozovnico za Hades. Poskusimo vseeno strniti nekaj misli o tej apokalipti~no usodni no~i. Postavlja se vprašanje ki ni ravno nepomembno: -Je, glede na trenutno popularno globalno retoriko terorizma in anti-terorizma, to tragedijo mogo~e ozna~iti za terorizem, ali pa zgolj za odvraten zlo~in, za gnusno dejanje, ki presega predstavne zmožnosti? Glede tega velja najprej na kratko pogledati, kaj vse naj bi terorizem sploh obsegal. Ce pogledamo v Verbin~ev slovar tujk, lahko pod geslom terorist najdemo obrazložitev, da je to nekdo, ki ho~e kaj do-se~i s terorjem, privrženec terorja, tisti, ki opravlja teroristi~na dejanja. Terorizem pa zgornji vir med drugim definira kot uporabljanje, izvajanje terorja kot politi~ne metode. Po tej definiciji je dejanje na Baliju zagotovo terorizem. In vsi, ki so ga tako ozna~ili, imajo prav, vključno z Georgem W. Bushem na ~elu, ki je seveda takoj za~el na ves glas vpiti o terorizmu, zraven pa pritaknil še kako o Iraku. Po drugi strani pa ravno zaradi vsesplošne in vsepovsod prisotne retorike o terorizmu te tragedije ne moremo imenovati terorizem. Zakaj? S to vsesplošno teroristi-~no retoriko, ko se prakti~no vse in vsakogar ozna~i za terorista, ~e na kakršen koli način ne ustreza vladajo~im silam, se je besedama, kot sta terorizem in terorist, popolnoma razvrednotil pomen in smisel, postali pa sta cenena in pogostokrat popolnoma neupravičena alibija za neke popolnoma druge interese (naftne, politične), ki ob racionalnem pretresu ne zdržita resne kritike. S tega vidika bi označiti takšno dejanje za terorizem pomenilo razvrednotiti in osramotiti nesmiselno smrt blizu dvesto človeških bitij. Tako je mnogo bolje in ustrezneje to odvratno dejanje označiti za zločin, za kriminalno in nečloveško dejanje. Pustimo teroristično retoriko komu drugemu. Glede terorizma pa zgolj še to. V prej omenjenem slovarju tujk zasledimo neposredno za geslom terorist tudi s tem povezano naslednjo, zelo zanimivo formulacijo: terorizirati naj bi med drugim pomenilo (pozor!) tudi strahovati, v strahu imeti z nasiljem, grožnjami. Imejte to definicijo v mislih in se spomnite Bushevega ravnanja v zvezi z Irakom, s tako imenovanimi malopridnimi državami, pa tudi kom drugim, ter se vprašajte: kdo je zdaj tukaj terorist? Gregor Ali~ SREDI ŽIVLJENJA PTUJ / O PLAKATIRANJU Lepilcev plakatov na irno se nii ne prime Plakatiranje je v tem predvolilnem obdobju se posebej aktualno. Odlok o plakatiranju na območju Ptuja je bil sprejet že pred desetimi leti. Z njim so določili način organiziranja, izvajanja in nadzorovanja plakatiranja. Določila obvezujejo podjetja, organizacije, skupnosti, občane in druge organizatorje prireditev, shodov ter drugih oblik druženja občanov, da spoštujejo vpeljani red pri lepljenju plakatov, izobešanju transparentov, reklam in drugih obvestil. Pomeni, da jih po predhodni ustrezni označitvi s strani koncesionarja, v mestni občini Ptuj je to KP Ptuj, ni dovoljeno lepiti drugam, kot na za to določena mesta, na stalne oziroma občasne plakaterje. Tehnični pogoji in način plakatiranja so zapisani v pravilniku, ki ga je sprejel koncesionar. Na plakaterje ni dovoljeno lepiti plakatov, transparentov in reklam ter drugih obvestil, ki s svojo vsebino kršijo določila javnega miru in morale. Prav tako je prepovedana vsa politična propaganda, razen v času pred volitvami. Za lepljenje plakatov in drugih sporočil plačujejo naročniki takso, ki je dohodek mestnega proračuna, in storitev z DDV, ki pa gre koncesionarju. Kot je povedal Janko Bohak, univ. dipl. inž. gradbeništva, vodja dejavnosti komunalnih storitev v KP Ptuj, imajo stalni odjemalci plakatnih mest določene bonitete, ni jim potrebno vnaprejšnje plačilo. Pri malih naročnikih oziroma občasnih uporabnikih zahtevajo vnaprejšnje plačilo. Običajno jih lepijo za en teden, po enem tednu, če je potrebno, jih obnovijo, ker dlje ne ostanejo iz različnih vzrokov, sicer jih odstranijo. V času predvolilne kampanje pla-katerje dnevno ažurirajo, odstranjene in popisane plakate nadomestijo z novimi, pa tudi tiste, ki so jih nedovoljeno prelepili z drugimi. Nove plakate lepijo praviloma ob torkih in četrtkih. Kot je še povedal Janko Bohak, z vsebino plakatov nimajo problemov. Z opolzkimi vsebinami se ne srečujejo, težave so edino s tistimi, ki pravil igre pri lepljenju plakatov ne upoštevajo, ne plačajo takse in ne storitve, njihove plakate pa je kljub temu najti na plakatnih mestih. Za takšne naj bi zdravilo imela tudi komunalna inšpekcija, ki deluje predvsem preventivno, da bi se spoštoval red na tem področju. Najprej kršilce vljudno opozori, da tega naj ne bi počenjali, ker s tem delajo škodo, če pa dejanja vztrajno ponavljajo, jih predlagajo v Organizatorji prireditev lepijo plakate povsod, tudi na vrata. Foto: Črtomir Goznik postopek pri sodniku za prekrške. Komunalna inšpekcija naj bi kaznovala tudi vse, ki plakate lepijo na nedovoljena mesta, na izložbena okna, vrata, stene hiš. Sprehod po Ptuju hitro pokaže, da za večino organizatorjev prireditev odlok o plakatiranju v mestni občini ne obstaja. Opozorila ne zaležejo, morda za kratek čas, potem pa se nedovoljena dejanja nadaljujejo. Morda bi jim bila v poduk le ustrezna višina kazni. V Komunalnem podjetju Ptuj pravijo, da so v njihovi pristojnosti le uradni plakaterji, ki jih morajo tudi ustrezno vzdrževati in obnavljati. Vse ostalo je naloga pristojnih inšpektorjev. Eden od vidnejših črnih plakatnih mest je tudi zid pri kletarstvu Slovenske gorice - Haloze, kot kaže pa to nikogar ne moti. Starim plakatom se vneto pridružujejo novi. Vpadnica v mesto pa je temu primerno ogledalo mesta in njegove (ne)urejenosti. Trenutno je v mestni občini Ptuj 27 stalnih plakatnih mest z okrog 108 m2 uporabne površine. Za volitve pa je letos na voljo še 228 m2 površin za dodatno tristransko samostoječe plakatiranje, prav tako je možno plakatirati tudi na stebrih javne razsvetljave, kjer je skupno 20 dvostranskih plakaterjev, na voljo pa so tudi še plakaterji po naročilu ter štiri lokacije za izo-besitev transparentov. MG LENART / 40 LET MATIČNE KNJIŽNICE Odprli prizidek 14. julija 1962 so v Lenartu v takratni Delavski univerzi sprejeli sklep o ustanovitvi knjižnice, ki je imela 375 knjižnih enot. V knjižnici so imeli težave s pomanjkanjem prostora od začetka delovanja. V letu 1991 so bili izdelani načrti za gradnjo prizidka. Od 27. septembra 1994 je knjižnica vpisana v register organizacij kot samostojna podružnica v okviru zavoda Ljudske univerze Lenart. V knjižnici so v letu 2000 skupaj z občino Lenart dosegli sklep o sofinanciranju gradnje prizidka s strani Ministrstva za kulturo. V letošnjem letu, ko Matična knjižnica Lenart praznuje 40 let delovanja, je dobila prizidek, ki so ga slovesno odprli v petek, 11. oktobra 2002. Petkova slovesnost ob otvoritvi prizidka in obnovljenih prostorov Matične knjižnice je potekala v občinski avli. Najprej sta zbrane pozdravila vodja Matične knjižnice Lenart Marija Šauperl in direktor zavoda Ljudske univerze Le- nart mag. Ivan Mauko. Sledil je prisrčen in bogat kulturni program, ki so ga pripravile osnovne šole z lenarškega območja, kulturna društva in posamezniki. Pred otvoritvijo pa sta zbranim spregovorila slavnostna govornika, v imenu Zbrane je pozdravil tudi direktor zavoda Ljudske univerze Lenart mag. Ivan Mauko. V ozadju zaposlene v knjižnici (z leve) Darinka Čobec, Marija Šauperl, Marinka Šalamun, Danica Donko in Zdenka Krautic. Obnovljene prostore in prizidek so odprli (od leve) sekretar ministrstva za kulturo Ciril Baškovič, župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin in vodja Matične knjižnice Lenart Marija Šauperl. investitorja pa župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. O bogastvu knjižničarske dejavnosti na slovenskem pa je govoril sekretar na Ministrstvu za kulturo Ciril Baškovič. Matična knjižnica Lenart je s prizidkom pridobila dobrih 400 kvadratnih metrov površin, tako sedaj deluje na 800 kvadratnih metrih. V starem delu in novem prizidku je sedaj urejen oddelek za odrasle, mladino in domoznanski oddelek ter oddelek za avdiovi-zualno gradivo. Pohvalijo se lahko tudi s čitalnico in časopisno čitalnico. V kleti knjižnice pa je zraven skladišča za knjige urejena še pravljična soba. Vrednost investicije je znašala 130 milijonov tolarjev; gradnja prizidka je stala 103 milijone tolarjev, 12 milijonov pa je veljala oprema, za ureditev širše okolice knjižnice so porabili 15 milijonov tolarjev. Gradnjo je s 34 milijonov tolarjev podprlo tudi ministrstvo za kulturo. Novo pridobitev sta odprla župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin in sekretar ministrstva za kulturo Ciril Baškovič ter vodja Matične knjižnice Lenart Marija Šauperl. Poleg omenjenih gostov so se slovesnosti udeležili še, svetovalka državne matične službe NUK Silva Novljan in številni predstavniki knjižnic v Sloveniji ter predstavniki lokalnih skupnosti iz Slovenskih goric. Slovesnost so popestrili tudi člani Slovenjegoriškega pihalnega orkestra MOL iz Lenarta. Tekst in foto: Zmago Šalamun PTUJ / NA OBISKU GASILCI -NAGRAJENCI MATEVŽA HACETA Najvišje priznanje prejmejo le redki gasilci V septembru so se na Ptujskem srečali gasilski veterani iz vse Slovenije, sicer dobitniki najvišjega gasilskega priznanja pri nas, ki nosi ime po prvem predsedniku Gasilske zveze Slovenije. Le redki so, ki se lahko ponašajo s tem priznanjem, med njimi edini s ptujskega območja Ciril Murko; pred leti še poveljnik ptujske gasilske zveze, danes pa član gasilskega društva v Majšperku in prav gotovo zapriseženi gasilski veteran. Gasilci so tokratno druženje začeli v Majšperku, kjer so si ogledali tamkajšnji gasilski dom, potem pa so se podali še na Ptujsko Goro, od tam pa ob lepem vremenu občudovali lepote Dravske doline, tja do Maribora in Ormoža. Naslednja postaja je bil gasilski dom na Sp. Hajdini, potem pa so si gasilci ogledali še Ptuj in okolico in se za dalj časa pomudili še v ptujskem gasilskem domu, kjer so jih sprejeli člani PGD Ptuj. Ob obisku v prostorih Območne gasilske zveze Ptuj pa so bili prijetno presenečeni še nad dobrodošlico najstarejšega člana zveze 94-letnega Konrada Rižnarja iz Spuhlje, nam je po srečanju dejal Janez Liponik, poveljnik OGZ Ptuj. Mimo ptujske kleti tokrat ni šlo, tam pa sta nagrajene gasilske veterane pozdravila tudi mag. Janez Merc, vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj, in Stanko Meglič, direktor Uprave za obrambo Ptuj, skupno enodnevno druženje pa so zaključili v hajdinskem gasilskem domu. Med veterani je bil tokrat tudi predsednik GZ Slovenije Ernest Oery, ki je srečanje označil za uspešno in hkrati pomembno, kajti le enkrat na leto se ponudi priložnost, da se nagrajeni gasilski veterani dobijo skupaj in izmenjajo izkušnje, v zahvalo za to, da so izbrali Ptuj in sosednje občine, pa se je veteranom zahvalil tudi Franci Vogrinec, predsednik OGZ Ptuj in PGD Hajdina, ter jih še povabil na ptujski konec. TM Dobitniki priznanja Matevža Haceta iz vse Slovenije so ob obisku Ptujske Gore naredili še spominsko fotografijo. PLANINSKI KOTIČEK Jesenske barve v planinah Odhod v soboto, 19. okt. ob 7.00 z železniške postaje Ptuj. S posebnim avtobusom se bomo popeljali skozi Savinjsko dolino do Solčave in nato do Podolševe. Podolševa je eno naših najvišjih gorskih naselij, ponuja nam tudi čudovit razgled na hribe nad Logarsko dolino_ Na začetku poti nas bo pozdravila planinska koča, kjer bomo popili topel čaj in po okrepčilu nadaljevali pot proti Potočki zi-jalki (2 uri). Hodili bomo skozi gozdove, gozdove v jesenskih barvah. V kameni dobi, pred 30.000 leti, je bila Potočka zi-jalka lovska postojanka oz. bivališče takratnih ljudi. Izkopali so razna orodja: rezkala, strgala, bodala, našli so tudi okostja jamskih medvedov. Pri Potočki bo dolg počitek, seveda si jo bomo tudi ogledali. Glede na želje udeležencev bo ena skupina nadaljevala pot na vrh Olše-ve — Govca (1929m). Hrana in pijača iz nahrbtnika in v koči. S seboj vzemi tudi topel pulover, kapo in rokavice. Vrnitev okrog 18.30 na zborno mesto. Cena izleta 2000 SIT za mladino in 2500 SIT za odrasle (vključuje čaj in fotografijo za spomin). Družine s plačano članarino plačajo otroške karte! Prijave s plačilom na PD Ptuj do petka, 18. okt. oz. do zasedbe prostih mest. Informacije na 041-863-544, Primož. Primož Trop 17. - 23. oktobra 2002 • 104,3 FM Četrtek, 17. oktober SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Afriške pravljice: Prepir med udi, 6/10. 9.10 Pojmo na {tajersko!, Slovenski knjižni kviz 2002. 10.00 Zgodbe iz školjke. 10.35 Alpe-Donava-Jadran, Podobe iz Srednje Evrope. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.25 Parada plesa. 13.45 Cik cak. 14.05 Pisave. 14.30 Svetovni izzivi. 15.00 Večerni gost. 15.55 Hidak - mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 17.25 Kul Sam in ljubka Suzi, kratki igrani film za otroke. 17.50 Dosežki, pon. 18.10 Zenit: Jurij Vega. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.05 Predsedniške volitve - uvodna oddaja. 21.35 Prvi in drugi. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Osmi dan. 23.20 Zgodbe o knjigah. 23.35 Pasje življenje, francoska dok. oddaja. 0.05 Zenit: Jurij Vega, pon. 0.35 Prvi in drugi, pon. 0.55 Osmi dan, pon. I.25 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 53.epizoda, pon. 1.50 Metroland, angleški film, pon. 3.50 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani. 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 16.20 Ushuaia, francoska dok. serija, 10., zadnji del, pon. 17.05 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 53.epizoda. 17.35 Zasilni izhod, ameriški film. 20.00 Popularna resna glasba. 22.00 Poseben pogled: Utelešene knjige, angleški film. 0.00 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 Salome, pon. 56. dela nad. 10.00 Močno me objemi, pon. 126. dela nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 53. dela nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 33. dela nad. 13.10 Lepo je biti milijonar, pon.14.10 Varuhi luke, 6. del nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 34. del nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 54. del nad. 17.20 Močno me objemi, 127. del nad. 18.15 Salome, 57. del nad. 19.15 24 ur 20.00 Volitve 2002. 21.15 Prijatelji, 7. del hum. nan. 21.45 Seks v mestu, 7. del nan. 22.15 Zahodno krilo, 7. del nan. 23.10 Odpadnik, 14. del nan. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Angel, pon. 2. dela nan. 12.10 Čarovnice, pon. 6. dela nan. 13.00 Mladi in nemirni, 254. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 128. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Mož akcije, sinhronizirana risana serija. 16.55 Angel, 3. del ameriške nan. 17.45 Korak za korakom, 4. del hum. nan. 18.15 Jesse, 16. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 9. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Krimič: Vse za dediščino, kanadski fil. 21.40 Ti in jaz, 20. del hum. nan. 22.10 Ned in Stacey, 9. del hum. nan. 22.40 Noro zaljubljena, 5. del hum. nan. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.00 Rdeče petke, erotična serija. TV3 07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Automobille. 09.45 Iz domače skrinje, pon. II.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Ustrelila sem Andya Warhola, ameriška drama. 22.00 Košarka Geoplin Slovan : CBC Široki, posnetek tekme. 23.15 Tvoj problem. 23.45 Videalisti, pon. 00.45 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanke. 9.30 Stari Rim. 10.45 Kviz. 11.00 Otro{ki program. 12.00 Novice. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraževalni program. 16.00 Novice. 16.05 Risanke. 16.30 Hugo. 17.00 Rijeka: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Dokum. oddaja. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jeziko-mer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Izbrisani prostor, magazin. 22.00 Trenutek spo-znanstva. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Videodrom. 23.45 Zakon mafije, am. film. 1.25 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija. 2.10 Na zdravje!, serija. 2.35 Svet je ponorel, am. TV film. 4.05 Glasbena TV HTV 2 8.10 Risanke. 9.00 TV vodič. 12.30 Zaključen svet, oddaja o filmu. 13.00 Na robu pozabe, dokum. oddaja. 13.30 Poslovni klub. 14.00 "M" magazin. 14.55 Glasba. 15.00 Prvi prestop, am. film. 16.40 Novice. 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Življenje na severu, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Na zdravje!, serija. 20.30 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija. 21.15 Novice. 21.30 Allo, allo. 22.05 Svet je ponorel, am. TV film. 23.40 Seinfeld. HTV 3 19.25 TV spored. 19.30 Planet glasba. 20.00 Zabavni program. 21.50 Šport danes. 22.00 Hit-depo. 23.30 Življenje na severu, serija. AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program. 8.05 Superman, . 8.55 Malcolm, serija. 9.15 James Bond 007, Octopussy. 11.25 25-magacin. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.45 Simpsonovi, serija. 15.10 Superman, serija. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije, serija. 16.50 X faktor, serija. 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.30 25-magacin. 19.00 Malcolm, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija. 21.00 Newsflash. 21.10 Sinan Toprak, serija. 22.00 Kaisermu-ehlen Blues, serija. 22.50 Četrtek ponoči. 0.50 Četrtek ponoči. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1617). 9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Igrani film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Poštna loterija. 12.30 Alpe Donava Jadran. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarli. 15.35 Bogati in lepi, (1618). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Vera, magacin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Dokum. oddaja. 23.00 Primer za dva, serija. Petek, 18. oktober SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Potujoči škrat: Zlata ribica, poučno-razvedrilna oddaja, 10., zadnji del. 9.25 Kul Sam in ljubka Suzi, kratki igrani film za otroke. 9.40 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 10.20 Humanistika. 10.50 Zenit: Jurij Vega. 11.20 Dosežki. 11.40 Prvi in drugi. 12.00 Klic divjine, kanadska nan., 5/13. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.35 Slovenci v Avstraliji: Srečanja v Melbournu, 2. del. 14.30 Osmi dan. 15.00 Vsakdanjik in praznik. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Marko, mavrična ribica, risana nan., 45.epizoda. 17.00 Iz popotne torbe: Čiščenje. 17.25 Mladi virtuozi. 17.40 National Geographic, ameriška dok. serija, 22/23. 18.30 Deteljica. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.05 Lokalne volitve. 21.35 Cik cak. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Polnočni klub. 0.10 Sedem dni, ameriška nan., 20/22. 0.55 National Geographic, ameriška dok. serija, 22/23, pon. 1.50 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 54.epi_zoda, pon. 2.15 Vzroka smrti ne omenjati, srbski film, pon. 3.55 Šport. 5.20 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.15 Povabilo na ples, pon. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani. 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 11.05 Predsedniške volitve - uvodna oddaja. 12.35 Videostrani - vremenska panorama. 16.20 Hladna vojna, ameriška dok. serija, 1/12, pon. 17.10 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 54.epi-zoda. 17.40 Jaime, portugalski film, pon. 19.30 Videospotnice. 20.00 Nadčlovek, angleška znanstvena serija, 3/6. 20.50 Panter, angleško-ameriški film. 22.50 Dušni pastirji, angleška nan., 3/6. 23.15 Big Band RTV Slovenija. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 Salome, pon. 57. dela nad. 10.00 Močno me objemi, pon. 127. dela nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 54. dela nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 34. dela nad. 13.10 Zahodno krilo, pon. 7. dela nan. 14.10 Varuhi luke, 7. del nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 35. del nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 55. del nad. 17.20 Močno me objemi, 128. del nad. 18.15 Salome, 58. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 Akcija: Potopljeni svet, ameriški film. 22.20 Kameleon, 7. del nan. 23.10 Odpadnik, 15. del ameriška nan. 23.30 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Angel, pon. 3. dela nan. 12.10 Svilene sence, pon. 6. dela nan. 13.00 Mladi in nemirni, 255. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 129. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Mož akcije, sinhronizirana risana serija. 16.55 Angel, 4. del ameriške nan. 17.45 Korak za korakom, 5. del ameriške hum. nan. 18.15 Jesse, 17. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 10. del nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Simpatije, 2. del nan. 20.50 Midve z mamo, 2. del nan. 21.40 Ellen, 12. del hum. nan. 22.10 Moške zadeve, 12. del nan. 23.00 Lov na čarovnice, ameriški film. 1.10 Rdeče petke, erotična serija. TV3 07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 V sedlu, pon. 09.45 Koncert. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Predsedniške volitve 2002, ponovitve predstavitev kandidatov. 16.05 Popotovanja z Janinom. 17.05 Štiri Tačke, pon. 17.35 Bonanca, 22. del nan. 18.35 Automobille. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.10 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Pod židano marelo, glasbeno-razvedrilna oddaja. 21.30 Čas zločina. 23.30 Reporter X. 00.00 Videalisti, pon. 01.10 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraževalni program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Novi način. 18.20 Split: Morje. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo Show. 20.55 Željka Ogresta z gosti. 21.55 Pol ure kulture. 22.30 Meridijan 16. 23.05 Sodba in kazen, mini-serija. 2.45 Glory Daze, am. film. HTV 2 8.10 Risanka. 8.35 Plesna akademija, serija. 9.00 TV vodič. 12.20 Trenutek spoznanstva. 12.50 Videodrom. 13.35 Dokum. oddaja. 14.05 Svet podjetništva. 14.35 Film. 16.10 TV koledar. 16.20 Novice. 16.25 Planet glasba. 16.55 Dokum. film. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Življenje na severu, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Tretji kamen od sonca, serija. 20.30 24, serija. 21.15 Novice. 21.30 Seks v mestu, serija. 22.00 Črna halja, film. 23.45 Seinfeld, serija. HTV 3 19.30 Planet glasba. 20.00 Svet mode. 20.30 Hrvaški rock - šestdeseta. 21.20 K(v)ader, oddaja o filmu. 21.50 Šport danes. 22.00 Biznis kung fu, dokum. film. 22.50 Pravi čas. 0.20 Življenje na severu. AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program. 7.50 Varuška, serija. 8.15 Sam svoj mojster, serija. 8.40 Superman, serija. 9.25 Malcolm, serija. 9.45 Kaisermueh-len Blues, serija. 10.30 Sinan Toprak, serija. 11.20 25-magacin. 11.45 Confetti tivi. 14.45 Simpsonovi, serija. 15.10 Superman, serija. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije, serija. 16.50 Čarovnice, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serja. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška, serija. 18.30 25-magacin. 19.00 Prijatelji, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šov za milijone. 21.05 Newsflash. 21.15 Dolce Vita & co., serija. 22.. 10 Dangerous zone, film 1996. 23.45 Air America, film 1990. AVSTRIJA 2 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1618). 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Igrani film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magacin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1619). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, serija. 21.20 Prizorišče sodišče. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.10 Komisarka, serija. Sobota, 19. oktober SLOVENIJA 1 7.30 Odmevi. 8.00 Zgodbe iz školjke. 8.30 Slovenske izštevanke z Melito Osojnik: Sosed Jaka pita polhe. 8.35 Kul Sam in ljubka Suzi, kratki igrani film za otroke. 8.50 Arčibald, risana nan., 16/26. 9.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 9.35 Pojmo na štajersko!, slovenski knjižni kviz 2002. 10.35 Kino kekec: Ikingut, islandski film. 12.15 Volite mene, dok. film. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.20 Študentska ulica, oddaja za študente. 13.50 Hidak - Mostovi. 14.20 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV. 14.50 Brez meja, italijanski film, 1. del. 16.30 Poročila. 16.50 Slovenski magazin. 17.20 Ozare. 17.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.50 Legende morja, francoska dok. serija, 9/13. 18.15 Mumini, risana nan., 1/14. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Eu in mi. 19.10 Sobotna tema. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Glasbena ogrlica. 21.00 Naša družinica, angleška nan., 1/8. 21.35 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi. 21.55 Malta: Otok vitezov, 2. del: V odkritju otočja, oddaja TV Koper-Capodistria. 22.30 Poročila. 23.00 Pod rušo, ameriška nad., 5/13. 0.00 Divja orhideja, ameriški film. 1.50 Legende morja, francoska dok. serija, 9/13, pon. 2.15 Slovenski magazin, pon. 2.45 Pesniška liga, ameriški film, pon. 4.50 Šport. 6.15 Mario, nedeljski večer v živo, pon. SLOVENIJA 2 10.05 Murphy Brown, nan., 13/22. 10.30 Meč časti, ang. nad., 4., zadnji del. 11.10 Dober tek vam želi Donatello iz Italije, fra. dok. nan. 11.25 Velika otročaja, ang. nad., 6/13. 11.50 Jasno in glasno: Nezaželjena nosečnost - Kaj zdaj?, kontaktna oddaja. 13.10 Lokalne volitve, pon. 14.40 Koncert skupine ROCK'N'BAND. 15.50 Dok. oddaja. 16.45 Drago Jančar: Disident Arnož in Njegovi, posnetek predstave SNG drama Ljubljana. 19.15 Videospotnice. 20.00 Piknik pri ozirisu, fra. film, 1. del. 21.40 Ana Karenina, angleška nad., 1/4. 22.30 Sobotna noč. POP TV 8.30 Ringa-Raja: Mala Kitty, risana serija. 8.55 Pujsek Zlatko, risana serija. 9.05 Slonček Benjamin, risana serija. 9.30 Mjav! Mjav!, risana serija. 9.40 Vrbja vas, sin. risana serija. 10.05 Mali-nji dol, risana serija. 10.15 Mala princesa, risani film. 11.10 Mali helikopter, risana serija. 11.30 Šolska košarkarska liga. 12.25 Preverjeno, pon. 13.20 Moja boš!, 11. del am. hum. nan. 13.50 Veliki intervju s predsednikom države, pon. 15.35 Volitve 2002, pon. 16.50 Goodyear liga, Krka : Pivovarna Laško, prenos košarke. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Filmski hit: Prave barve, ameriški film. 23.40 Globoka modrina, ameriški film. KANAL A 10.40 Obala ljubezni, pon. 125. dela. 11.30 Obala ljubezni, (126). 12.20 Obala ljubezni, (127). 13.10 Obala ljubezni, (128). 14.00 Obala ljubezni, (129). 14.50 Ledeno hladni, 7. del nan. 15.40 Film stoletja: Notredamski zvonar, ameriški film. 17.30 Xena, 7. del nan. 18.20 Herkul, 7. del nan. 19.10 Na sever, 3. del nan. 20.00 TV kriminalka: Poslednji zvezni šerif, ameriški film. 21.40 Sheena, kraljica džungle, 7. del ameriške nan. 22.30 Moški in ženska, ameriški film. 0.10 Ekstra magazin, pon. TV3 8.40 20.000 milj pod morjem, risani film. 10.00 V 80 dneh okoli sveta, risani film. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 14.00 Pod židano marelo. 15.30 DP v raftingu, pon. 16.00 Avtodrom. 16.30 Dokum. oddaja. 17.00 SQ Jam, glasbene lestvice. 18.00 Čarovnik iz Oza, risanka. 18.30 Rokometna mreža, pon. 19.00 Automobille. 19.15 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Policist s petelinjega vrha, 3. del jug. nan. 21.00 Retrospektiva YU filma: Žužki v glavi, socialna drama. HTV 1 8.00 Novice. 8.05 Pz. serija. 9.00 Risanka. 9.25 Zgodbica. 10.00 Novice. 10.05 Parlaonica. 11.05 Felicity, serija. 12.00 Novice. 12.20 Biblija. 12.35 Prizma - multinacionalni magazin. 13.30 Hrvaške manjšine v Evropi. 14.00 Fenomeni - za invalide. 14.30 Kontakt program. 15.30 Novice. 15.40 Veter v hrbet, serija. 16.40 Olsen banden sidste bedrifter, danski film. 18.15 Risanka. 18.25 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Indiana Jones in zadnja križarska vojna, am. film. 22.15 Hit HTV-ja. 23.05 Novice. 23.20 Alien - Osmi potnik, am. film. 1.15 G-2, am. film. 2.45 Soproge in hčere, serija. 3.30 Ekipa za pričo, serija. 4.20 Remek. 4.35 Pz. serija. 5.25 Zlata dekleta. 5.50 Bolje smrt kot predaja, dok. serija. HTV 2 9.05 K(v)ader, oddaja o filmu. 9.35 Split: Morje. 10.05 Svet mode. 10.35 Pol ure kulture. 11.05 Sodba in kazen, mini-serija. 14.45 Hišni ljubimci. 15.30 Potovanje v Vučjak. 16.30 Zlata dekleta, serija. 17.00 Melrose Place, serija. 17.50 Beverly Hills, serija. 18.40 Briljanteen. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Chansonfest 2002., prenos. 21.35 Novice. 21.40 Bolje smrt kot predaja, dokumentarna serija. 22.35 Soproge in hčere, serija. 23.30 Ekipa za pričo, serija. HTV 3 15.55 Hit-depo. 17.25 Košarka Goodyear liga: Split - Zagreb, prenos. 19.30 Športni program. 22.20 Hrvaška nogometna liga - oddaja. 23.30 Šport danes. 23.45 ČB v barvi. AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program. 12.05 Šaljivec Carey, serija. 12.30 Totalno mimo, serija. 13.10 Življenje in jaz, serija. 13.35 Simpsonovi, serija. 13.55 Princ in Bel Aira, serija. 14.20 Austria TOP 40. 15.15 Clueless, serija. 15.35 Clueless, serija. 16.00 Simpatije, serija. 16.45 Ally Mc Beal, serija. 17.30 Streetlive, serija. 18.00 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.15 Šov za milijone. 22.10 Fight club, film 1999. 0.20 Mortal kombat, film 1997. AVSTRIJA 2 11.10 Air America, film 1990. 12.55 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Avstrijski film. 14.35 Nemški film. 16.10 Dokumentarna oddaja. 16.25 Dežela in ljudje. 16.55 Religije sveta. 17.00 čas v sliki. 17.05 Doživetje Avstrija. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Narodnozabavna glasba. 22.15 Čas v sliki. 22.25 Dokum. oddaja. 23.25 Filmi stoletja: Preklet za vse večne čase, film 1954 1.20 Pogledi s strani. Nedelja, 20. oktober SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: V deželi palčkov, risana nan., 11/13; Roli Poli Oli, risana nan., 7/26; Bine, čuvaj parka, risana nan., 3/4. 9.55 Pro-menadni koncert. 10.25 Med valovi, oddaja TV Koper-Capodistria. 11.00 Orjaki, ang. dok. serija, 6/6. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tistega lepega popoldneva. 13.20 Predmet poželenja. 13.30 Kulinarika. 13.45 Kultura bivanja. 14.05 Motoring. 14.15 Avantura: Osamljeni planet. 15.05 Nedeljsko oko. 15.10 Privlačna nasprotja. 15.30 Kislo jabolko. 15.55 Šampioni. 16.00 Raymonda imajo vsi radi, humor. nan., 4. epizoda. 16.30 Poročila. 16.45 Tistega lepega popoldneva. 16.50 Pop-oldne. 17.00 Glasbeni dvoboj. 17.20 Družabna kronika. 17.30 Vsakdanjik in praznik. 18.35 Žrebanje lota. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.50 Pod preprogo. 22.45 Poročila, šport, vreme. 23.15 Pepermint, grški film. 1.05 Dušni pastirji, angleška nan., 3/6, pon. 1.30 Pokvarjena dekleta, angleška nad., 4/10, pon. 2.20 Vsakdanjik in praznik, pon. 3.35 Šport. SLOVENIJA 2 10.50 Rad imam Lucy, ameriška čb nan., 95.epizoda. 11.10 Bogataš in revež, am. nad., 3/12. 12.00 Gregorijanski koral: Mašni spevi. 17.30 Motociklizem za VN Avstralije, posnetek iz Philip Islanda. 20.00 Onkraj meja vzdržljivosti, fra. dok. serija, 1/6. 20.50 Murphy Brown, 14/22. 21.15 Homo Turisticus. 21.40 Pokvarjena dekleta, ang. nad., 4/10. 22.30 Straight up!, Ples sodobnih koreografov, 1. in 2. del. 23.00 Videospotnice, pon. POP TV 8.30 Ringa-Raja: Slonček Benjamin, risana serija. 8.55 Vrbja vas, risana serija. 9.05 Mjav! Mjav!, risana serija. 9.30 Malinji dol, risana serija. 9.40 Mala Kitty, risana serija. 10.05 Pujsek Zlatko, sin. risana serija. 10.15 Hercules, sin. risani film. 11.10 Mali helikopter, risana serija. 11.30 Šolska košarkarska liga, pon. 12.25 Pot v Kalifornijo, 6. del ameriške nan. 13.15 Bette, 17. del hum. nan. 13.45 Moja boš!, 12. del hum. nan. 14.15 Selkie, avstralski film. 15.50 Bolnišnica upanja, 10. del nan. 16.40 Močno zdravilo, 9. del nan. 17.30 Sam v gozdu, ameriški film. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.30 Športna scena. 22.25 Goodyear liga, Cibona VIP : Bosna, posnetek košarke. 0.20 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Mladi in nemirni, pon. 251. dela nad. 11.30 Mladi in nemirni, (252). 12.20 Mladi in nemirni, (253). 13.10 Mladi in nemirni, (254). 14.00 Mladi in nemirni, (255). 14.50 Begunec, 7. del nan. 15.40 Film stoletja: Sahara, ameriški film. 17.30 Beverly Hills, 3. del nad. 18.20 Melrose Place, 3. del nad. 19.10 Čarovnice, 7. del nan. 20.00 Družinski film: Space Jam, ameriški film. 21.35 Odvetnik z ulice, 4. del nan. 22.25 Vesla, kanadsko-japonski film. 0.25 Dannyjeve zvezde, pon. TV 3 8.00 Action Man. 8.30 20.000 milj pod morjem, risani film. 09.30 Risanke. 10.00 Čarovnik iz Oza, risanka. 11.00 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu. 12.00 V sedlu. 12.30 Iz domače skrinje, pon. 14.00 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 V 80 dneh okoli sveta, risani film. 17.00 Ekskluzivni magazin. 17.30 TV razglednica Rogaška slatina. 18.00 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 18.30 Policist s petelinjega vrha, pon. 3. dela jug. nan. 19.30 Risanke. 20.00 Svetilniki Jadrana, dokum. film. 20.30 Knjiga. 21.00 Najina poroka, razvedrilna oddaja. 22.30 Tvoj problem. 23.00 Automobille. 23.15 Košarka Geoplin Slovan : CBC Široki, posnetek tekme. 00.30 Videostrani. HTV 1 8.00 Novice. 8.10 Pleme, serija. 9.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Plodovi zemlje. 13.15 Mir in dobro. 13.45 TV izložba. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Oprah Show. 16.00 In to mi je življenje, serija za mlade. 16.50 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 17.25 Živi zid. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Generalov kraljevi nasmeh, TV drama. 22.20 Glamour Cafe. 23.25 Novice. 23.35 Passion, fr. film. 1.00 In to mi je življenje, serija za mlade. 1.45 Rubyina ameriška pita, dokumentarna serija. 2.15 Ksena, serija. 3.00 Betrayed by Love, am. film. HTV 2 9.45 TV spored. 9.50 TV koledar 10.00 Biblija. 10.15 Dokumentarna serija. 10.45 Portret mesta in cerkve. 11.00 Maša, prenos. 12.00 TV spored. 12.05 Ksena, serija. 12.50 Otroški program. 13.55 Družinski vrtiljak. 14.25 Opera Box: Romeo in Julija. 16.55 Obstanek, pz. serija. 17.45 Betrayed by Love, am. film. 19.15 Risanka. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Vesolje, dokumentarna serija. 20.55 Novice. 21.05 Bjork - At the Royal Opera House, posn. koncerta. 22.05 Komedija: Svet je ponorel, am. film. 0.40 Rubyina ameriška pita, dokum. serija. HTV 3 13.50 Pravica do rojstva, serija. 17.25 Hrvaška nogometna liga, prenos. 19.20 Športni portreti. 19.30 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 20.25 It. nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program. 11.30 Šport. 12.00 Uefa champions league magazin. 12.30 Drive!. 13.15 Čudež na 2. tiru, film 2000. 14.45 Griffelkin, film 2000. 16.15 Nogomet, avstrijska liga. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Trdoglavci, film v dveh delih. 21.55 Columbo, kriminalka. 23.10 Kraj zločina, serija. AVSTRIJA 2 9.05 Nedeljska matineja. 9.35 Umetnost zanikanja. 10.05 Belcanto ali Belconto. 10.35 Kulturni teden. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Ura tiska. 12.00 Visoka hiša. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Pogledi s strani. 14.20 Univerzum, magacin. 14.55 Tri dame z žara, serija. 15.20 Avstrijski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše živeti, oddaja. 18.00 Poštna loterija. 18.25 V kar verujem. 18.30 Slike iz deželnega studia Salzburg. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Umor v samostanu, film 1999. 21.55 Čas v sliki. 22.05 Odkrito povedano. 23.20 Čas v sliki. 23.25 2000 in 1 noč. 0.10 Cinemania. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE MARKOVCI / BARBARA KUKOVEC - STUDENTKA AGRFT "Moj prosti ias je to, kar delam!^' Barbara Kukovec iz Markovcev je študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani (AGRFT). Po končani gimnaziji je želela svoj umetniški duh izpolnjevati na plesni akademiji. Ker pa tovrstne akademije v Sloveniji ne premoremo, pa se je Barbara odločila za študij igralstva. "Igralstvo," pravi, "me v klasičnem smislu ni nikoli zanimalo. To, da sem se vpisala na igralsko akademijo, sploh ni bilo tisto, kar si resnično želim v življenju početi. Za stvar se sploh nisem toliko grizla. Po prvem krogu sprejemnih izpitov sem imela ob~utek, da sem popolnoma pogorela. Ko pa sem se uvrstila v drugi krog, sem se na sprejemnih popolnoma sprostila in v igri uživala. In so me sprejeli. S tem, da si sprejet, misliš, da je glavni del za tabo. Ne, takrat se komaj za~ne. In se je za~elo, ne... So ful krize. Soo~iš se sam s sabo," pripoveduje Barbara o svojih za~etkih Barbara Kukovec iz Markovcev na igralski akademiji. TEDNIK: Predavanja na igralski akademiji se verjetno razlikujejo od klasičnih predavanj na ostalih fakultetah. Kako se pravzaprav odvija učni proces na umetni{kih akademijah? Barbara: "Delo je večinoma praktično in poteka na odru. Jaz sem imela nešteto problemov. Spominjam se, da sem imela resnično probleme z govorom, ki jih seveda imam še vedno, saj je postopek dolgotrajen. Govor je seveda odvisen od tega, iz katerega dela Slovenije prihajaš in koliko se tvoj domač govor razlikuje od slovenskega knjižnega jezika. Poleg govora je v igri pomembno tudi to, da si sproščen. Če nisi sproščen, se ne moreš igrati. Tudi to gre skozi. Krize so vedno. Zdaj sem se ful ujela in mi je na faksu lepo. Nehala sem se obremenjevati z nekimi banalnimi stvarmi. Tukaj delaš svoje - kar ti je všeč. Vse je tako relativno. Predmetnik na faksu? Ja, imamo obvezne predmete: dramsko igro, odrski govor, umetniško besedo in gledališko petje. Vsak semester pripravljamo predstave, ki so obenem izpit. Vse poteka na podlagi dramskega teksta. Uprizarjamo klasike, se pravi svetovno znane pisce. Mentor, ki nas spremlja vsa štiri leta, nas pri predstavi spremlja od začetka do konca in točno ve, česa si sposoben. Ostali profesorji, ki izpit le ocenjujejo, pa vidijo samo končni rezultat. Moji mentorji na akademiji so Tanja Zgonc, Kristijan Muck, Dušan Mlakar in Aleksander Jurc." TEDNIK: Vemo, da zelo rada tudi ple{e{. Navdu{uje te bu-toh. Za kak{en ples gre? In od kod izvira? Barbara: "Direkten prevod besede bu in toh je ples teme. Seveda pa se ta beseda ne prevaja tako enostavno. Butoh je ples, ki izvira iz dvajsetih let 20. stoletja, eden izmed začetnikov pa je Tatsumi Hijikata, ki pa je začel v 60. šestdesetih letih 20. stoletja. Korenine tega plesa izhajajo iz Japonske." TEDNIK: Kaj pa vzhodne kulture? Te privlačijo? Barbara: "Vzhodne kulture. Všeč mi je način razmišljanja, ki je nekoliko bolj poglobljen. K neki stvari pristopiš, ker ti je zanimiva in šele kasneje lahko spoznaš, za kaj pravzaprav gre. Pri tem ne gre za geografijo, ampak za sorodnost razmišljanja. V prvi vrsti je pomembna kompatibilnost energij. Zanimivo se mi zdi to, da lahko nekje na drugem koncu sveta, na primer v Peruju, najdeš nekoga, ki razmišlja tako kot ti. To je sorodnost duš, sorodnost ljudi." TEDNIK: Kje pa se udeležuješ gledaliških delavnic in seminarjev? Barbara: "V času študija sem se udeležila raznih delavnic: MKFM (Medjunarodni kazali-štni festival v Puli, letos butoh delavnice v Berlinu in nekatere Marketing Radia Ptuj, 02 749 34 30,02 749 34 39, faks 02 749 34 35 e-maii: simDna@radio-tednik.si, mojca.brumec@radio-tednik.si ^jujiumi^piji^iimju ^jmjwjjum J^\UJ1J^ILU ČETRTEK, 17. oktobra: 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda FridI) 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Kicar in Žabjak (Anemari Kekec in Zvonko Žibrat) PETEK, 18. oktobra: 20.00 PETA NOČ, GOST ZLATKO DOBRIČ (Marjan Nahberger) SOBOTA, 19. oktobra: 21.00 POPULARNIH 10 Radia Ptuj (David Breznik) SREDA, 23. oktobra: 18.00 VRTIČKARIJE (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko) v Ljubljani." TEDNIK: Pravkar si se vrnila z gostovanja v Londonu. Nam lahko poveš še nekaj o tem projektu? Barbara: "Ja, gostovala sem v londonskem The Place Theatru. K sodelovanju me je prek elektronske pošte povabila Francis Barbe, ki sem jo spoznala lansko leto na seminarju v Puli. V predstavi pa sem sodelovala kot guestartist. To, da sem bila v Londonu, je zame nekaj ~isto novega." TEDNIK: Kaj pa predstave doma? Barbara: "Letos sem prvi~ delala zunaj Akademije — v profesionalni ekipi, ki jo je vodil Dragan Živadinov. Bila je neodvisna produkcija, naslov predstave pa je bil Ohorganizem. Živadinov je režiser, ki ne dela klasi~nih gledaliških predstav. Do konca leta me ~akata še dva projekta." TEDNIK: Verjetno od razvoja svoje igralske kariere v domačem okolju ne pričakuješ veliko? Barbara: "Hm, v Markovcih? Ne. Sem zelo firb~na. Stvari me zelo zanimajo in za njimi tudi grem. Ne morem biti pri miru. Stvari, ki me zanimajo, tod okrog seveda so, a me trenutno ne pri-vla~ijo tako mo~no, da bi ostala v Markovcih. V Markovce se rada vra~am, ker je tukaj moj dom, moji star{i. Star{i me v~-asih ne razumejo, a sem ~lovek, ki ne more zasledovati vizije, ki jo imajo drugi o meni." TEDNIK: Kako pa vidiš sebe kot gledališko umetnico, kot ustvarjalko? Kaj bi recimo počela po Akademiji? Barbara: "Ne vem. Pa saj ta vdanost v usodo je res malo naivna. Upam, da bodo stvari tudi v prihodnje, tako kot doslej, prihajale same do mene. Potem se odlo~iš. Ali priložnost zgrabiš ali ne. Saj se bom že znašla. Vedno se lahko najde kakšno delo. Nekakšne preddispozicije in malce izkušenj pa že imam. Da, res pa je, da si želim, da bi znala poslušati skrivna sporo~ila, ki so obenem najbolj odkrita. Samo prisluhniti jim je treba. Enkrat bi mogo~e želela imeti tudi svoj laboratorij nekje sredi narave. Potem bi raziskovala gib, prostor in vse, kar me zanima. Želim si, da bi vedno imela prostor za delo, raziskovanje." Mojca Zemljarič MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / SREDI PRIPRAV NA PRAZNOVANJE IN DEVETLETKO Na obeh šolah 211 uiencev Z letošnjim 1. septembrom je postal ravnatelj osnovne šole Miklavž Vlado Hebar, profesor športne vzgoje iz Ormoža. Doslej je poučeval na osnovni šoli in gimnaziji Ormož, ravna-teljevanje pa je sprejel kot nov profesionalni izziv. Da ga bo težko dohajati, je dokazal na nedavnem krosu, ko je skupaj z učitelji, na veliko navdušenje učencev odtekel svoj krog. Miklavževska šola se skupaj s svojo podružnico na Kogu nahaja v letu intenzivnih priprav na devetletko, ko bo potrebno veliko storiti na podro~ju izobraževanja in prostorskih rešitev. Prihodnje leto se bo namre~ tudi v u~iteljskem zboru zgodila menjava generacij in ve~ u~iteljev bo naenkrat šlo v pokoj. Zato je treba že sedaj razmišljati o ka- Vlado Hebar je z novim šolskim letom postal ravnatelj OŠ Miklavž. drovskih rešitvah in se na njih pripraviti. Obe šoli skupaj obiskuje 211 u~encev. Na Kogu sta letos dva kombinirana oddelka, v prihodnjih letih pa je na celotnem obmo~ju manj otrok, zato bo v perspektivi miklavževska šola postala enooddel~na. Po-sledi~no bodo težave pri zagotavljanju u~iteljev, predvsem za likovni in tehni~ni pouk, ki bodo le s pou~evanjem na ve~ih šolah lahko dosegli polno obvezo. Te- žko pa bo tudi s poukom v višjih razredih, kjer je predviden nivojski pouk. Podobne težave imajo tudi sosednje šole, zato jih bodo poskušali reševati skupaj. Do prihodnjega leta potrebujejo še nekaj dodatnih prostorov in najbrž se bodo dogovorili za povezavo z vrtcem, kjer že domuje knjižnica, in bi jih v prihodnosti lahko usposobili za pouk prve triade. Urediti morajo tudi gospodinjsko u~ilnico, na Kogu pa bo potrebno adaptirati prostore vrtca, sanitarij in kuhinje. Na mati~ni šoli se že od lanskega leta intenzivno pripravljajo na praznovanje 110-letnice. Zato pleskajo prostore, omislili so si nove zavese in garderobe in druga drobna dela za urejanje prostorov. Pri tem iš~ejo možnosti, kako bi lahko z manjšimi spremembami pridobili ve~ji skupni prostor. Obrnili so se tudi na dona-torje in jih poprosili za prispevke ter ustanovili šolski sklad, iz katerega nameravajo financirati nadstandardno ponudbo. Hkrati pa je ta sklad tudi nekakšna socialna varovalka v primeru težav pri pokrivanju stroškov za šolo v naravi in podobnih re~-eh. Po lanskoletnem za~etku so letos razširili fakultativno u~-enje angleš~ine na tretjino vseh u~encev. Pouk sofinancira tudi ob~ina, del pa pla~ajo starši. Ravnatelj Hebar pravi, da si bo prizadeval motivirati starše za sodelovanje s šolo. viki klemenčič ivanuša ORMOŽ / 13. IZREDNA SEJA SVETA Ormoi brez kandidata za državni svet Na svoji 13. izredni seji so svetniki ormoškega občinskega sveta odločali o več imenovanjih v različne zavode in organe. Poravnati so morali dolg iz prejšnjega tedna, ko jim ni uspelo izvoliti predlaganih kandidatov. Tokrat so za v.d. direktorico javne razvojne agencije izvolili Ireno Meško Kukovec, univ.dipl.ekon. V agenciji bo zaposlena za polovični delovni čas za dobo največ šestih mesecev. Kukovčeva je sicer zaposlena v občinski upravi in je ob kandidaturi podala pisno soglasje. Ker je bila Irena Meško Kukovec doslej članica sveta omenjene agencije, so jo svetniki članstva razrešili. Že na redni seji je član sveta postal Jurij Dogša, zato so morali izvoliti še dva člana. Mandatna komisija je predlagala štiri kandidate - mag. Bojana Burgarja, Dušana Cvetka, Aleksandro Ku-kec in Antona Prosnika. V prvem krogu je potrebno večino glasov dobila le Aleksandra Ku-kec, v drugem krogu pa so svetniki izbirali med Burgarjem in Prosnikom, ki je z 11 glasovi tudi postal tretji član sveta agencije. Volili so tudi predstavnike v svet zavoda zdravstvenega doma Ormož. Predstavili so tri kandidate, izvoljena pa sta bila Nataša Kosi in Anton Luskovič. Za kandidata občine Ormož za člana državnega sveta kot predstavnika lokalnih interesov so s strani SLS predlagali dr. Slavka Gregureca. Glede na to, da je bil le eden kandidat, se je na videz zdelo, da so se v svetu uskladili za omenjenega kandidata, vendar s 7 glasovi za in 15 proti, kandidat ni bil izvoljen. Ker je treba kandidature za člana državnega sveta predložiti volilni komisiji volilne enote do 28. oktobra opolnoči, občina Ormož ne bo sodelovala na volitvah za državni svet. To je bila hkrati tudi zadnja seja občinskega sveta v tej sestavi. viki klemenčič ivanuša PTUJ / TEDEN VSE@IVLJENSKEGA OKOLJA Vrsta prireditev V ptujski Animaciji so z odprtjem razstave članic ustvarjalnih krožkov, ki potekajo vse leto, 14. oktobra pričeli aktivnosti v tednu vse-življenjskega okolja, s katerimi delovno proslavljajo tudi svojo desetletnico. Del programa je namenjen vključitvi Slovenije v EU, njenih prednostih in slabostih. O tem so se v Markovcih pogovarjali že včeraj. Danes pa bodo predstavili študij- ski krožek Od ideje do uresničitve. S študijskimi krožki bodo obiskali tudi druge občine na Ptujskem. Staša in Vitoslava Cafuta pa nocoj ob 19. uri vabita v prostore Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer bo zanimivo predavanje z diapozitivi o Kanadi. Jutri bo v prostorih Animacije tečaj kitajske kuhinje. O podjetniškem izzivu za mlade pa bodo govorili na predavanju, ki bo 26. oktobra v Kolnkišti. MG Z razstave izdelkov članic ustvarjalnih krožkov v Animaciji. Foto: MG LENART Festival narodnozabavne glasbe Jutri, 18. oktobra, bo v športni dvorani v Lenartu festival narodnozabavne glasbe, ki ga organizira Kulturno društvo Motiv Slovenske gorice. V razpisnem roku se je za festival prijavilo 21 ansamblov. Organizatorji so morali štirim ansamblom nastop odkloniti. Festival v Lenartu bo letos prvi~, na njem pa bodo nastopili: ansambel 7. raj, Primož Založnik, Rogaški odmev, Jernej Koblar, Unikat, Špik, Vaški veseljaki, Frajerji, Dinamika, Zreška pomlad, Navihanke, Pok, Pogum, Bratje Gašperi~, Kompromis, Shov band klobuk in Izvir. Vsak ansambel se bo predstavil s svojo novo skladbo in izvedbo ljudske skladbe. Najboljši bodo prejeli tri nagrade strokovne žirije, nagrado ob~-instva, nagrado za najboljše besedilo in še posebno nagrado za najboljšo priredbo ljudske skladbe. Častno pokroviteljstvo nad festivalom je prevzela ob~ina Lenart. Zmago Šalamun REPORTAŽE, AKCIJE IZOLA / 25. NOVINARSKI DNEVI V ZNAMENJU ENOTNOSTI Kako se otresti pritiska kapitala Letošnji jubilejni 25. novinarski dnevi, ki so se dogajali od 10. do 12. oktobra v hotelu Belvedere v Izoli so nedvomno dokazali, da se novinarji zavedamo resnih posledic vse-mo~nejšega pritiska svetovnega globalnega kapitalizma, ki je sprožil recesijo tudi na področju medijev in vsebolj pritiska tudi na avtomonost novinarskega poklica. Morda je tudi to spoznanje spet strnilo novinarske vrste, saj smo končno ugotovili, da tako člani Društva novinarjev kot novinarskega sindikata plujemo na istem čolnu. Novinarji nismo javni uslužbenci, vedno in povsod pa smo v službi javnosti. Sicer pa smo se na letošnjih novinarskih dnevih najprej lotili lastnih težav, ki so rešljive tudi z večjo aktivnostjo sindikata. Novi predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Ju-rančič je med drugim ugotovil, da je po letu 1997 sindikalna aktivnost novinarjev do politike plač postala ohlapna in da je kolektivna pogodba za poklicne novinarje, ki je bila izdelana leta 1991, potrebna nekaterih sprememb in dopolnil. Tudi zaradi novega zakona o delovnih razmerjih. Novinarka sobotne priloge Dela Mija Repovž je primerjala slovensko kolektivno pogodbo za poklicne novinarje z drugimi v Evropi in ena njenih glavnih ugotovitev je bila, da slovenski novinarji - trenutno nas je okoli 1700 - delamo bistveno več kot drugi in prejemamo za to precej manj plačila kot drugi v Evropi. Slovenski novinar mora za osnovno plačo delati 2088 ur, nemški novinar pa le 1847 ur. In medtem ko je izhodišččna plača slovenskih novinarje 874 evrov, je recimo v sosednji Avstriji ta znesek enkrat višji, saj znaša 1719 evrov. Poleg tega bo potrebno urediti še regulacijo samostojnih novinarjev ali frelancerjev, posebej pa so opozorili na novinarsko avtonomijo in na dejstvo, da morajo biti novinarska uredništva strogo ločena od poslovnega dela hiše. Izboljšati se bo moral tudi odnos upravnega dela, oziroma delodajalcev do novinarjev. Pri tem je bil posebej prepričljiv Miran Korošec z radia Slovenija, ki je povedal, da novinarji delamo čedalje več, za čedalje manj denarja. Ob tem je povdaril, da bo "uredniškim biričem" enkrat treba povedati, kje je zgornja meja naših zmožnosti, saj resno ogrožajo naše zdravje, našo zasebno življenje, vseskupaj pa zelo slabo vpliva tudi na slabšo kvaliteto našega dela. Zato je predlagal, da v kolektivno pogodbo v imenu človeškega dostojanstva vnesejo tudi zgornjo mejo izžemanja novinarjev. Zanimivo zgodbo, ki je skoraj identična zgodbi novinarjev našega radia in Tednika je povedal Igor Vidmar iz Do-lejnskega lista. Včasih smo za dvojno normo dobili dvojno plačilo, potem so pričeli zniževati točke in končno pristali le pri 20 odstotnem plačilu presežka norme. Sodelavka, ki je nadomeščala bolno sodelavko je prejšnji mesec zaradi nujnosti dela dosegla dvojno novinarsko normo, pa je k osnovni plači prejela le pičlih 20.000 tolarjev dodatka. In od predsednika novinarskega sindikata smo slišali da je to navadna goljufi ja ter lopovščina, to je stvar za delovno inšpekcijo in za tožbo na sodišču. Na neurejen status novinarjev-dopisnikov je opozoril novinar Dela Danilo Uten-kar in predlagal, da to uredijo v novi kolektivni pogodbi. Sicer pa javna razprava o predlogih za spremembe in dopolnitve sedanje kolektivne pogodbe se bo pri~ela 1. novembra in v vseh novinarskih kolektivih bomo imeli vsaj dva meseca možnost za pripombe. Pri vsem tem pa je pomembno, da smo novinarji kon~no le ugotovili, da tako v Društvu novinarjev Slovenije, ko v novinarskem sindikatu plujemo v istem ~olnu. NOVI KODEKS -NOVA NOVINARSKA SAMOREGULATIVA Bistvo novega kodeksa novinarjev Slovenije, ki so ga isto dopoldne soglasno sprejeli na skupš~ini Društva novinarjev bi bila novinarska plača tako kot povsod po Evropi umeščena nad plačo učitelja in nekoliko pod plačo zdravnika. Nekaj posebnosti iz švicarskega modela novinarske kolektivne pogodbe je predstavil Alexander Sami, Generalni sekretar švicarske zveze novinarjev, ki združuje nekaj nad 6.000 ~lanov povezanih v 14 regionalnih združenj. Med drugim smo slišali, da veljajo v Šivici tri kolektivne pogodbe, v vseh treh pa je med pravicami novinarjev vsako leto 5 tednov dopusta, od 49.leta starosti 6 tednov dopusta, zaradi no~nega dela pa še en dodatni teden, torej skupaj 7 tednov dopusta. V primeru bolezni zagotavljajo izpla~ilo pla~e za 720 dni. Sicer pa je tudi Sami ugotovil, da vlada v Evropi na po-dro~ju medijev recesija, ki je prepolovila tudi oglaševalske prihodke. Zaradi tega uredniki in menažerji segajo po mlajših in neizkušenih novinarjih, ki so bistveno cenejši in pristanejo na vsak ponujen pogoj. Vse bolj pa je zameglena tudi lo~nica med kapitalom in novinarsko avtonomijo. Seveda se nih~e ne zaveda, da to pomeni tudi slabšo kvaliteto poro~anja in posledi~no padanje zaupan- O kapitalu in avtonomiji medijev so razpravljali (z leve) Michael Hirschler, dr. Sandra Ba{i~, Jurij Giacomelli in Sonja Merljak. Foto: M. Ozmec Slovenije so predstavili njegovi snovalci Mirko Munda, Vili Einspiler in Peter Jan~i~. Mirko Munda je povdaril da je novi kodeks kot novinarski katekizem, saj si v njem novinarji zastavljamo svoja etni-~na merila. Seveda ne gre za cenzuro javnosti ampak za sa-moregulativo, saj v kodeksu ni dolo~il, ki jih vsebuje novi zakon o medijih. Novi novinarski kodeks vsebuje pridobljene izkušnje in rešitve v zadnjih desetih letih, saj je bil prejšnji sprejet pred 11 leti, njegovo temeljno na~elo pa je, da smo novinarji izklju~no v službi javnosti in da torej nismo javni uslužbenci, kot so prepri~ani nekateri delodajalci. Drugi novinarski dan, v petek smo z zanimanjem prisluhnili dr. Iliji Juran~i~u, ki je novinarsko pla~o opredelil na socialno, stroškovno in motivacijsko vlogo. Prepri~an je, da se bodo slovenske novinarske pla~e ob vstopu v Evropsko unijo v naslednjih dveh ali treh letih realno zviševale, saj so dale~ pod evropskim povpre~jem novinarskih pla~. Realno bi bilo, ko ja javnosti, oziroma na drugi strani padec naklad, padec števila naro~nikov, itd. Nadvse pou~na je bila zgodba novinarke Dela Sonje Merljak, ki je to dokazovala na primeru Los Angeles Timesa, nekdaj uglednega in vodilnega ~asopi-sa na zahodni obali ZDA, ki sej je zaradi prepletanja novinarske in tržne funkcije spremenil v navadni propagandni list. Bralci so takemu ~asopisu vedno manj zaupali kar je pripeljalo do precejšnjega padca naklade. Na sre~o je leta 2000 dobil ~asopis novega lastnika in urednika, ki je spet postavil lo~nico med novinarskim in poslovnim delom in zaupanje bralcev se spet pove~uje. Sicer pa bi podobne primere lahko našli kar v Sloveniji. V to je prepri~an tudi Jurij Giaco-melli, direktor ~asnika Finance, ki je opozoril na dihotomijo ali dvojni na~in življenja v nekaterih medijskih hišah. Navedel je nekaj konkretnih primerov, ko so se morale Finance zaradi pikrih novinarskih prispevkov odre~i zaslužku nekaterih velikih "užaljenih" oglaševalcev. A dolgoro~no jje to naložba zanje, saj so ohranili kredibilnost, ki jim utrjuje tudi zaupanje bralcev. Sicer je tudi on ugotovil, da ~asi medijem niso naklonjeni, seveda tudi oglaševalcem ne. Na težave nemških novinarjev je opozoril Michael Hirschler iz nemške Zveze novinarjev, kjer v dobi krutega globalnega kapi- talizma prihaja zaradi zniževanja stroškov tudi do odpuš~anja novinarjev in nadomeš~anja z agencijskimi vestmi. To je slaba naložba za medij, saj uporabniki ne dobivajo poglobljenih in kakovostnih informacij in bodo kmalu segli po drugem mediju. Svoje je storila tudi globalna recesija, ki je udarila tudi po medijih. Na pritisk kapitala na medije pa je opozorila tudi dr. Sandra Baši~ iz Fakultete za družbene vede, ki je med drugim ugotovila, da lastniška struktura medijev pri nas še vedno neja- sna in da posledi~no niso jasne tudi namere lastnikov slovenskih medijev. Ob vsem pa je povdarila, da mora biti odgovorni urednik medija prvi med novinarji in ne zadnji med ~lani uprave. Tretji dan pa smo se s prof. dr. Tomom Korošcem lotili novinarskega jezika in razžalitev v množi~nih medijih, kolegi iz radia Slovenija in ~asopisni kolegi iz mariborskega Ve~era pa so nam pokazali tehnološki razvoj pisanih in elektronskih medijev. Ozmec A m "M- . Si.mobilni Senior? 500 SIT MESEČNA NAROČNINA 1 SIT NOKIA 3310 • pregleden ekran • velike tipke • vibra zvonjenje • glasovno izbiranje • igre • slikovni SMS J' astJ mi 3 SIT/MIN DRUŽINSKI POGOVORI Pri Si.mobilu smo posebej za upokojence pripravili poskočni Senior paket, ki vas bo navdušil z nizko mesečno naročnino, odličnim telefonom in izredno ugodnimi pogovori! S svojimi najbližjimi in prijatelji se boste lahko odslej pogovarjali ure in ure, saj se cene klicev tekom dneva ne spreminjajo. Čez vikend so vaši pogovori še ugodnejši. Z izbiro Družinske tarife (3 SIT/MIN) ali Prijateljev (5,5 SIT/MIN) pa si lahko svoje klice še dodatno pocenite. Kako torej ... ste mobilni Senior? Mesečna naročnina Pogovori v Si.mobilovem omrežju 3 SIT/MIN* Klici v druga omrežja v Sloveniji 20 SIT/MIN* *Cena velja za Družinsko tarifo. **Cena velja za klice med vikendi in prazniki. Minimalna mesečna poraba znaša 2000 tola vključuje vse storitve v Sloveniji. Ponudba tele velja za nove naročnike Senior paketa ob sk naročniškega razmerja za 24 mesecev in tr razprodaje zalog. Po želji si lahko izberet katerikoli drug model telefona iz Si.mo ponudbe. Ob sklenitvi naročniškega razm seboj prinesite odrezek pokojnine. Do informacije dobite na www.simobil.si ; 080 40 40. www.simobil.si 080 40 40 Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, SI- Ponedeljek, 21. oktober SLOVENIJA 1 6.25 Eu in mi. 6.30 Sobotna tema. 6.40 Zrcalo tedna. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Iz popotne torbe: Čiš~enje. 9.20 Marko, mavri~na ribica, risana nan., 45. epizoda. 9.35 Zlata ribica: Zlata ribica, otroška nad., 4/7. 10.05 Orjaki, angleška dok. serija, 6., zadnji del. 10.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 11.00 Tistega lepega popoldneva. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 13.15 Tistega lepega popoldneva. 15.25 Legende morja, francoska dok. serija, 9/13. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poro~iia. 16.50 Radovedni ta~ek: Struna. 17.05 Otok živali, risana nan., 11/13. 17.30 Risanka. 17.40 Barve jeseni. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.05 Predsedniške volitve - Soo~anja. 20.40 Manatea, francoska nad., 11/13. 21.30 Opus. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Knjiga mene briga - Longos: Dafnis in Chloe. 23.10 Dosežki. 23.35 Barve jeseni, pon. 0.25 Opus, pon. 0.50 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi, pon. 1.10 Homo Juristicus, pon. 1.30 Studio City, pon. 2.50 Kon~nica, pon. 3.50 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani. 8.30 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV. 9.05 Dobro jutro. 12.05 Nad~iovek, angleška znanstvena serija, 3/6. 12.55 Sobotna no~. 15.00 Poslanske pobude in vprašanja, prenos iz državnega zbora. 18.00 Velika otro~aja, angleška nad., 7/13. 18.25 Štafeta mladosti. 20.00 Kon~nica. 21.05 Studio City. 22.00 Hladna vojna, ameriška dok. serija, 2/12. 22.50 Brane Ron~ei Izza odra. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 Salome, pon. 58. dela nad. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 128. dela nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 55. dela nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 35. dela nad. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Varuhi iuke, 8. dei nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 36. dei nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 56. dei nad. 17.20 Mo~no me objemi, 129. dei. 18.15 Salome, 59. dei nad. 19.15 24 ur. 20.00 Pod eno streho, 4. dei sosedske nad. 20.55 Sedma nebesa, 4. dei nan. 21.50 Raztresena Ally, 8. dei nan. 22.45 Odpadnik, 16. dei nan. 23.40 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Angel, pon. 4. dela nan. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 256. dei nad. 13.50 Obala ljubezni, 130. dei nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Bali, japonska risana serija. 16.30 Mož akcije, sinhronizirana risana serija. 16.55 Angel, 5. dei nan. 17.45 Korak za korakom, 6. dei hum. nan. 18.15 Jesse, 18. dei hum. nan. 18.45 Družina za umret, 11. dei hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Super^iim: Dež za ubijanje, ameriški film. 21.45 Ti in jaz, 21. dei hum. nan. 22.15 Ned in Stacey, 10. del hum. nan. 22.45 Noro zaljubljena, 6. dei hum. nan. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.00 Rde~e petke, eroti~na serija. TV3 07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Knjiga, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.15 Mo~ polnega življenja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke.^ 14.20 Automobiiie, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Žužki v glavi, pon. filma. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videaiisti, glasbena lestvica. 20.00 Predsedniške volitve 2002, predstavitev kandidatov. 20.30 To je Bush, 5. dei humoristi~ne nan. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Naš vrt. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Videaiisti, pon. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 10.45 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 CRO expo. 18.20 Izobraž. oddaja. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 18.53 TV spored. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Stoj in gledaj, dokumentarna oddaja. 20.45 Latinica. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Etika. 0.00 Rde~i vogal, am. film. 2.00 Zahodno krilo, serija. 2.45 Frasier, serija. 3.10 Mannovi, nemški film. 4.55 Glasbena TV. 5.45 Seinfeld, serija. 6.15 Alio, alio, serija. HTV 2 8.10 Risanka. 8.35 Horace in Tina, serija. 9.00 TV vodi~. |2.30 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.00 Glamour Cafe. 14.00 Žeijka Ogresta z gosti. 15.00 Caii Giri iz fakultete, am. film. 16.40 Novice. 16.45 TV koledar. 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Življenje na severu, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Frasier, serija. 20.30 Zahodno krilo, serija. 21.15 Novice. 21.30 Alio, alio, serija. 22.05 Mannovi, nemški film. 23.55 Seinfeld, serija. HTV 3 17.40 It. nogometna liga, posn. 19.30 Planet glasba. 20.10 Petica -evropski nogomet. 21.25 Auto-magazin. 22.00 Note, notice. 22.30 Šport danes. 22.40 Koncert: Diaiogos. 23.40 Življenje na severU. AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program. 7.55 Varuška. 8.20 Sam svoj mojster 8.45 Življenje in jaz, serija. 9.05 Ally Mc Beal. 9.50 Trdoglavci, film. 11.20 Korak za korakoM. 11.45 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije, serija. 16.50 X Faktor, serija. 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška, serija. 18.30 Magacin 25. 19.00 Maicoim, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Trdogiavca, film v dveh delih 2/2. 21.45 Newsflash. 21.55 Out to sea, film 1997. 23.35 Nikita, serija. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1619). 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Salzburg. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Dr. Quinn, serija. 14.50 Naš Čarii, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1620). 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Faikenau, serija. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Sti~iš~e kultura. 0.00 Čas v sliki. Torek, 22. oktober SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~ila. 9.05 Radovedni ta~ek: Struna. 9.20 Otok živali, risana nan., 11/13. 9.45 Fliper in Lopaka, risana nan., 3/26. 10.10 Študentska ulica, oddaja za študente. 10.40 Barve jeseni. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Manatea, francoska nad., 11/13. 13.00 Poro~iia. 13.20 Ljudje in zemlja. 14.10 Pozabljeno bogastvo vezenin, dok. oddaja. 14.40 Poino~ni klub. 15.55 Prisluhnimo tišini. 16.30 Poro~iia. 16.50 Slovenske izštevanke z Meiito Osojnik: Le poslušaj vsak. 16.55 Ziatko Zakiadko: Jaboi~na ~ežana. 17.10 Knjiga mene briga - Longos: Dafnis in Chioe, pon. 17.35 Zgodba o možganih, znanstvena serija, 3/6. 18.25 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 9/26. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.05 Predsedniške volitve - Predstavitev. 20.40 Skrivnost, ang. nad., 1/3. 21.30 Skale kot odprta knjiga, dok. oddaja. 22.30 Odmevi. 23.20 Preklet služabnik ljubezni, slovaška drama. 0.55 Zgodba o možganih, angleška znanstvena serija, 3/6, pon. 1.45 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 9/26, pon. 2.00 Skale kot odprta knjiga, dok. oddaja, pon. 2.50 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 55.epizoda, pon. 3.15 Preklet služabnik ljubezni, slovaška drama, pon. 5.05 Šport. SLOVENIJA 2 8.30 Dober dan, koroška. 9.05 Dobro jutro. 11.05 Predsedniške volitve - Soo~anja. 15.10 Studio city. 16.05 Kon~nica. 17.10 Mary Tyler Moore, 55. epizoda. 17.45 Cena lepote, nemški film. 20.00 Športni film. 20.35 Liga prvakov v nogometu, Lyon - Inter, prenos. 22.35 Guvernanta, ang. film. 0.25 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 Salome, pon. 59. deia nad. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 129. deia nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 56. deia nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 36. deia nad. 13.10 Pod eno streho, pon. 4. deia sosedske nad. 14.05 Varuhi iuke, 9. dei nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 37. dei nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 57. dei nad. 17.20 Mo~no me objemi, 130. dei nad. 18.15 Salome, 60. dei nad. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 21.00 Resni~na zgodba: Samo ljubezen, ameriški film, 2/2. 22.40 Odpadnik, 17. dei nan. 23.30 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Angel, pon. 5. deia nan. 12.10 Na sever, pon. 3. deia nan. 13.00 Mladi in nemirni, 257. dei nad. 13.50 Obala ljubezni, 131. dei nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Bali, japonska risana serija. 16.30 Mož akcije, sinhronizirana risana serija. 16.55 Angel, 6. dei ameriške nan. 17.45 Korak za korakom, 7. dei hum. nan. 18.15 Jesse, 19. dei_ hum. nan. 18.45 Družina za umret, 12. dei hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Akcija: Mrtva to~ka, ameriški film. 21.40 Ti in jaz, zadnji dei hum. nan. 22.10 Ned in Stacy, 11. dei hum. nan. 22.40 Noro zaljubljena, 7. dei hum. nan. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rde~e petke, eroti~na serija. TV 3 07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Motor Show Report, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Alfi in prijatelji, pon. 17.20 To je Bush, pon. 5. deia nan. 17.50 Reklamni predah. 18.20 Naš vrt. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videaiisti, glasbena lestvica. 20.00 Predsedniške volitve 2002, predstavitev kandidatov. 20.30 Reklamni predah. 21.00 Rokometna mreža. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Videaiisti, pon. 23.50 Automobiiie. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 10.45 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Govorimo o zdravju. 18.20 Obnovljena zgodovina. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.35 Mesni ritam, glasbena oddaja. 21.05 Forum. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Internacionai, magazin. 23.30 Poino~ v vrtu dobrega in zia, am. film. 2.00 Pravica za vse, serija. 2.45 Smrtna kazen, serija. 3.10 Kinoteka: fr. film. HTV 2 8.10 Risanka. 8.35 Potniki skozi ~as, serija. 9.00 TV vodi~. 12.30 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.00 CRO expo. 13.30 Izobraž. oddaja. 14.00 Etika. 15.00 Cowboy, am. film. 16.40 Novice. 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Življenje na severu, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Smrtna kazen, serija. 20.30 Pravica za vse, serija. 21.15 Novice. 21.30 Alio, alio, serija. 22.05 Kinoteka: Ce soir ou jamais, fr film. 23.50 Seinfeld, serija. HTV 3 17.15 Petica - evropski nogomet. 18.30 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 19.30 Planet glasba. 20.05 Reprizni program.^ 20.35 Nogometna Liga prvakov, prenos. 22.40 Šport danes. 22.50 Življenje na severu, serija. 23.35 Nogometna Liga prvakov. AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program. 7.50 Varuška. 8.15 Sam svoj mojster 8.40 Superman. 9.25 Maicoim. 9.50 Trdogiavca, film 2/2. 11.20 Magazin 25. 11.45 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor, serija. 17.35 Sam svoj mojster. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.25 Magazin 25. 19.00 Maicoim, serija. 19.30 Čas v siiki. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.00 Newsflash. 21.10 Debeiuhar, serija. 22.50 Seks v mestu. 23.15 Liga prvakov, posnetek 4. igralnega dne. AVSTRIJA 2 9.30 Bogati in lepo, (1620). 9.55 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Nemški film. 12.00 Čas v siiki. 12.05 Evro co, oddaja. 12.35 Tedenska poro~iia. 13.00 Čas v siiki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn, serija. 14.50 Naš Čarii, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1621). 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v siiki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v siiki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Reportaža. 22.00 Čas v siiki. 22.30 Na prizoriš~u. 23.05 Križemkražem. 0.00 Čas v siiki. Sreda, 23. oktober SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Slovenske izštevanke z Meiito Osojnik: Le poslušaj vsak. 9.10 Ziatko zakiadko: Jaboi~na ~ežana. 9.25 Risana nan. 9.50 Oddaja za otroke. 10.05 Knjiga mene briga - Longos: Dafnis in Chioe. 10.25 Pozabljeno bogastvo vezenin, dok. oddaja. 10.50 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 9/26. 11.05 Zgodba o možganih, angleška znanstvena serija, 3/6. 11.55 National Geographic, 22/23. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 14.10 Cik cak. 14.30 Opus. 15.00 Skale kot odprta knjiga, dok. oddaja. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poro~iia, šport, vreme. 16.50 Male sive celice, kviz. 17.55 Dan ozn, prenos iz Slovenj gradca. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.05 Predsedniške volitve - Predstavitev. 20.40 Vaclav Havei: Gorski hotel, TV priredba gledališke igre, Češko-Siovenska koprodukcija. 21.40 Prvi in drugi. 22.10 Odmevi. 23.05 Z umetniki... Alfred Brendei, pianist. 0.20 Dan ozn, posnetek iz Slovenj Gradca. 1.10 Prvi in drugi, pon. 1.30 Mary Tyler Moore, 56.epi-zoda, pon. 1.55 Vise~i vrtovi, španski film, pon. 4.10 Šport. SLOVENIJA 2 9.05 Dobro jutro. 11.05 Predsedniške volitve - Predstavitev. 16.30 Gregorijanski koral: Mašni spevi. 16.55 Homo Turisticus. 17.20 Mary Tyler Moore, 56. epizoda. 17.55 Maribor: Povratna tekma ~etrtfinaia slovenskega pokala v nogometu, Maribor Pivovarna Laško - Vega Oiimpija, prenos. 20.00 Liga prvakov v nogometu, Milan - Bayern (m), prenos; Dinamo (K) - Feyenoord; Oiympiakos - Manchester United; Brugge - Gaiatasaray, posnetki. POP TV 9.10 Salome, pon. 60. deia. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 130. deia. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 57. deia. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 37. deia. 13.10 Preverjeno, pon. 14.05 Varuhi iuke, 10. dei nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 38. dei nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 58. dei nad. 17.20 Mo~no me objemi, 131. dei nad. 18.15 Salome, 61. dei nad. 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Dobra stran smrti, ameriški film. 21.40 Newyorška policija, 8. dei nan. 22.30 Odpadnik, 18. dei nan. KANAL A 10.40 Angel, pon. 6. deia. 12.00 Dannyjeve zvezde, pon. 13.00 Mladi in nemirni, 258. dei. 13.50 Obala ljubezni, 132. dei. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Bali. 16.30 Mož akcije, risana serija. 16.55 Angel, 7. dei nan. 17.45 Korak za korakom, 8. dei hum. nan. 18.15 Jesse, zadnji del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 13. dei hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Svilene sence, 7. dei nan. 21.00 Ekstra magazin. 21.50 Dharma in Greg, 1. dei hum. nan. 22.20 Ned in Stacey, 12. dei. 22.50 Noro zaljubljena, 8. dei hum. nan. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. Televizija Ptuj (v soboto ob 21. uri in v nedeljo ob 10. uri) Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: informativna oddaja z ve~ prispevki, med njimi tudi o volitvah. V Grajeni so odprli novo {olo, sodoben odkupno-prodajni center je zgradila KZ Ptuj, ob~ani Vi~ave in Ore{ja so predstavili svoje zahteve, z novimi prostori se lahko pohvali tudi Varstveno-delovni center Ptuj, vrata je odprla tudi nova ptujska galerija - galerija sv Jurija TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avtodrom, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.20 DP v raftingu, pon. 14.20 [tiri ta~ke, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Automobille. 16.30 Ustrelila sem Andya Warhola, ameri{ka drama. 18.20 Motor Show Report, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Predsedni{ke volitve 2002, predstavitev kandidatov. 20.30 Ekskluzivni magazin. 21.00 Sijaj. 21.30 TV razglednica: Roga{ka slatina. 22.00 Iz doma~e skrinje. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 10.45 Kviz. 11.00 Otro{ki program. 12.00 Novice. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otro{ki program. 16.00 Novice. 16.05 Duhovni izzivi. 16.30 Hugo. 17.00 Osijek: Obe strani. 17.30 Hrva{ka danes. 17.50 Barve turizma. 18.20 Na robu pozabe, dokum. oddaja. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Znaki ~asa, kontakt-oddaja. 21.00 Zaklju~en svet, oddaja o filmu. 21.30 Veliki pisci: William Faulkner, dokum. film. 22.15 Glasba. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Poslovni klub. 23.30 Jazz. 0.30 Odhod v smrt, am. film. 2.25 Re{evalna služba. HTV 2 15.00 Dive, am. film. 16.40 Novice. 16.45 TV koledar. 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Življenje na severu, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Simpsonovi. 20.30 Re{evalna služba. 21.15 Novice. 21.30 Allo, allo. 22.05Fr film. 23.35 Seinfeld. HTV 3 20.15 Nogometna Liga prvakov. 22.50 [port danes. 23.00 Planetarni zvok. 23.30 Nogometna Liga prvakov. 0.10 Življenje na severu. AVSTRIJA 1 6.05 Otro{ki program. 7.50 Mladi Herkules, serija. 8.10 Varu{ka, serija. 8.35 Sam svoj mojster. 9.00 Superman. 9.45 Malcolm, serija. 10.10 Columbo. 11.20 Magazin 25. 11.45 Otro{ki program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor, serija. 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 Magazin 25. 19.00 Maicoim, serija. 19.30 Čas v siiki. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, Liga prvakov. AVSTRIJA 2 9.30 Bogati in lepi, (1621). 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.20 Avstrijski film. 12.00 Čas v siiki. 12.05 Reportaža. 13.00 Čas v siiki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Dr. Quinn, serija. 14.50 Naš Čarii, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1622). 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v siiki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 18.48 Lotto. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v siiki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Snubec, film 2002. 22.00 Čas v siiki. 22.30 Svetovni žurnal. 23.15 Dokumenti, trgovanje z belim blagom. 0.00 Čas v siiki. Vsak ponedeuek med 21. in 22. uro na programu radia ftuj pripravlja in vodi: ^Ajujimir kajzoVar 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri mičmms^ POilCOČ n 13. Štajerskih 7-Ko poljubim te 12. Dori - Zgubu sem klarinet 11. Bratje Dobrovnik - Bolezen 10. Veseljaki Iz Dobja - Muzikantovska 09. Vagabundi - Na zdravje, prijatelji 08. Habrovi farrtje - Naša pesem 07.12. nasprotje - Prebujanje 06. Družina Galič - Predica 05. Aleš Hribernik - Veseli godci 04. Jasmin - Žegnanjska nedelja 03. Kvintet Špica - Nocoj na Graškl gori 02. Veseli Revirčani - Z nami vam bo lepo 01. Modri val - Od Bandlme do Martina LESTVICA: 1. Brina - Hopa cupa 2. Čuki - Liza 3. Marko Mulec - Pomlad ob tebi 4. Marjan Zgonc -Bela krajina 5. Ivo Mojzer - Vinček 'ma vedno prav 6. Yuhubanda - Ne, nimašpojma 7. Mlja - Poročni dan Poskočnih 13 Glasujem za; Veličastnih 7 Glasujem za; Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.0.0.,p.p. 318,2250 Ptuj Nagrado založbe MANDARINA prejme: Kumer Mojca, Dravska ulica 12,2277 Središče ob Dravi Xradioptuj 89.8*98.e'l04.3MHz PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 17. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (se 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 Horoskop. 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 CONECT 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Žabjak in Kicar. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). PETEK, 18. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.40 VEDEŽEVANJE. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran GlušičJ. 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 DJ TIME (Radio Salomon). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). SOBOTA, 19. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.10 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsidier). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). NEDELJA, 20. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). PONEDELJEK, 21. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Kiajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in ienarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žuie). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Viadimirjem Kajzovarjem). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski vai). TOREK, 22. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOfP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 VEČERNI PROGRAM (ABCD in Glasba za lahko noč). 24.00 SNOP (radio Štajerski vai). SREDA, 23. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.10 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 18.00 VRTIČKARIJE (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 24.00 SNOP (radio Murski vai). TURISTIČNI TEDNIK SLOVENSKA BISTRICA / SESTA PODELITEV "ZLATE VRTNICE" Seznam sodelujoHh je iz leta v leto daljši Glavni organizator akcije "zlata vrtnica" tednik Panorama, letos poteka šestič v njihovi izvedbi, je v sodelovanju z občinsko turistično zvezo ter občino Slovenska Bistrica, na svetovni dan turizma povabil sodelujoče ter ljubitelje vsega lepega, na osrednjo prireditev v viteško dvorani bistriškega gradu, kjer so v štirih ocenjevalnih kategorijah — zasebne stanovanjske hiše, naselja in vasi, ustanove in stanovanjski bloki ter gostinski lokali, podelili zlate, srebrne in bronaste vrtnice za najlepše urejene stanovanjske in druge objekte ter okolja. Posebnost letošnje razglasitve je bil osrednji govor, obarvan " romantično, rožnato ter vrtnarsko", pripravil ga je znani svetovalec za urejanje okolja in vzgojo rož, ing. Drago Jančič s Srednje vrtnarske šole Celje. Da lepo urejeno okolje ljudem resnično veliko pomeni in je pomembno tako v razvoju turizma, kot prijetnosti bivanja v njem, pove število govornikov, ki so akcijo "zlata vrtnica", ko simbol lepega in urejenega, poleg osrednjega govornika, vsak na svoj način pozdravili. Božo Juhart iz občinske turistične zveze je omenil, da se je s pomočjo akcije "zlata vrtnica" v minulih letih veliko naredilo pri urejanju okolja. Akcijo je pozdravil župan dr. Ivan Žagar, ter dejal, da je urejeno okolje velikega pomena tudi za ljudi, ki v tem okolju bivajo. Po govoru ing. Draga Jančiča ter kulturnem programu, je sledila podelitev priznanj vsem, ki so v letošnji akciji sodelovali. Na oder je prišlo 79 lastnikov zasebnih stanovanjskih hiš, največ iz krajevnih skupnosti Zgornja Ložni-ca in Šmartno na Pohorju, deset lastnikov gostinskih lokalov ter predstavniki šestnajstih ustanov in petnajstih vasi ter naselij. Zanimivo je tudi to, da so mnogi dobitniki najvišjih priznanj za lepo in urejeno okolje v vseh ocenjevalnih kategorijah in leta v leto bolj ali Studenicam daje posebne obeležje "pot na stari grad", ki je vsako leto bolj obiskan, pot pa je postala pravo sprehajali{~e doma~inov in {tevilnih obiskovalcev. Na na{i fotografiji, narejeni v za~etku oktobra je {e polno zelenja, manjka pa cvetje, ki je posebej lepo poleti. Foto: VT Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane — za urejeno okolje in lepe rože na balkonih so prejeli letošnjo "zlato vrtnico". Foto: VT manj isti. Najvišje priznanje "zlato vrtnico" je med gostinskimi lokali prejela gostilna Kidrič "Pri dvojčicah", Križeča vas 14 a Studenice, od ustanov Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, kjer za lepe balkonske PODLEHNIK / SKRB ZA LEPOTO POKRAJINE Najlepši domovi, kmetije, poslovni objekti Turistično društvo Podlehnik je v želji za vzpodbujanje občanov k urejenosti stanovanjskih hiš, kmetij, poslovnih in drugih objektov, tudi v letošnjem avgustu izvedlo njihovo ocenjevanje. V komisiji so sodelovali predstavniki kmetijske svetovalne službe ter člani društva. stu pa je hiša Martine Horvat in Franca Voda iz Kozmincev 14/a. Za najlepše urejen poslovni objekt je komisija izbrala upravno zgradbo občine Podlehnik in za najbolj urejeno, kmetijo družine Vaupotič iz Sedlaška 71. Podelili so tudi priznanje za ohra- njanje arhitekturne dediščine, ki sta si jo za Janževo domačijo prislužila Otili-ja in Franc Breznik iz Jablovca 19, posebno priznanje za etnološko zbirko pa je pripadlo družini Svenšek iz Sedlaška 24. rože skrbijo oskrbovanci sami, med naselji pa pohorski kraj Bojtina v šmarski krajevni skupnosti, priznanje so prejemali že prejšnja leta, ter družina Terno-všek, tudi že stari znanci ocenjevalne komisije, iz Stopna 17, Makole. "Srebrne vrtnice" so prejeli gostišče Golob, Zgornja Polskava, osnovna šola Šmartno na Pohorju, pohorsko naselje Ke-belj in družina Peklar iz Starega Loga. Dobitniki "bronaste vrtnice" so pizzeria "Kuki" Cigonca, stanovanjski blok Ma-kole 3, kraj Studenice ter Irena in Robert Gregorič, Tinjska Gora 80, Zgornja Ložnica. Vida Topolovec RADIOPTUJ 89,8''98,2«I04,3mhz JB ^ Najlep{e urejeno stanovanjsko hi{o ima družina Jurkovi~ iz Zakla 9. Turistično društvo združuje ljudi, ki imajo radi svoj kraj in mu želijo darovati vse, kar imajo najboljšega, ljudi, ki bi radi poskrbeli za lepše in čistejše okolje in so obenem ponosni na bogato naravno, kulturno in zgodovinsko dediščino in ki se znajo veseliti in želijo biti velika družina prijaznih ljudi. V Turističnem društvu Podlehnik se zavedajo, kako lepa je njihova pokrajina: grič pri griču v navidezno popolnem neredu, med njimi senčne, vlažne doline in nad njimi vrhovi, ki se kopljejo v soncu. Tako domačini kot obiskovalci lahko tam najdejo vedno nove zaklade, ki jih očarajo. Lepi domovi in poslovni objekti se čudovito ujemajo z lepo pokrajino. Najlepše urejen dom ima po oceni letošnjih ocenjevalcev družina Jurkovič iz Zakla 9, za njimi družini Kozel-Gabrovec iz Zgornjega Gruškovja 26, na tretjem me- Lepo ohranjena Janževa doma~ija Etnolo{ka zbirka družine Sven{ek Ob~ina Podlehnik ima najlep{e urejen poslovni objekt POGLEJ IN ODPOTUJ CBES, Sončkov klub 10.950 26.10., 2* hotal KImen, 3D, POL, oisanizitani pohodi lnlzlotl,otrokdo12lgtbiwplaino P0ltT0B0lLl=2 îssï 17,990 25.10.02 - 30.3.03,3* hotel Locija, Sončkov kluh, 3/4D, NZ, Izloll, ipori, animacila_ GRČIJA, Kreta 59.900 10.10., 2* hotal, 7D, NZ, polet z Brnika (3« hotal, POL: 70.900 SIT) TO Monastir 59.900 21.10., 3* hotel Le Khalife, 70, POL, polat z Brnika TORČIJA Z Izleti 79.900 vsaktadan do 27.10., S* hoteli (Antallla, Pamnkkale), 70, POL, polet z avstrijskih letallit KENIJA, Mombasa 137.470 25.10., 3/4- hotel, 70, P, palet z Dnnaja (2 tedna: 150.990 SIT) EKITAJSKA, Peking 145.000 27.11., 11., 10.12., potovanje, SO, POL, odllino slovensko vodenja www.sondiek.coiii Tsonček PTUJ, Krempljeva S. teL 02/749 32 82 TUl potovalni center ZANIMIVOSTI PTUJ / ZAGATE PTUJSKE UPRAVNE ENOTE DrŽava gluha za kadrovske probleme V okviru upravne enote Ptuj deluje 15 krajevnih uradov, od tega dve informacijski pisarni in sicer v Vidmu in Des-trniku. Njihova dostopnost za ob~ane je odvisna od tega, koliko prebivalcev živi na obmo~ju, ki ga pokrivajo in od števila zadev, ki jih rešujejo. Informacijski pisarni sta odprti trikrat tedensko, ~eprav si ob~ani želijo, da bi lahko svoje upravne zadeve reševali vsak dan, ne da bi jim bilo potrebno potovati na Ptuj. V krajevnih uradih lahko delajo samo tisti matičarji, ki opravijo posebni izpit na ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije. Izpit traja pol leta, kandidati za delo v teh uradih opravijo po en izpit vsaka dva meseca. Izpite organizirajo vsako drugo leto. Na območju upravne enote Ptuj dela devet mati~arjev. Zaradi dopustov in bolezni je ena tretjina matičarjev stalno odsotna. "Ptujskega matičarja ne moremo poslati delat na teren, ker bi s tem povzročili dodatne probleme na Ptuju, kjer moramo biti občanom na voljo vse dni v tednu. V sklopu delovnega časa smo planirali, da naj bi v osmih mesecih letos vsi krajevni uradi skupaj oddelali 1336 uradnih dni, dejansko pa so bili strankam na voljo le 986 dni, kar predstavlja 27-odstotni izpad. Planirani delovni čas smo v celoti izpolnili le v obeh informacijskih pisarnah. Ker zaradi bolezni nekaterih matičarjev ne moremo več zagotavljati normalnega poslovanja v krajevnih uradih, smo ministrstvo za notranje zadeve - urad za organizacijo in razvoj uprave - junija letos zaprosili za povečanje {te-vila izvajalcev ali za soglasje za zmanj{anje uradnih ur. V obeh primerih je ministrstvo odgovorilo negativno, ker bi to pomenilo oddaljevanje državne uprave od državljanov. Suhoparno uradni{ko so zapisali, da se na posameznem krajevnem uradu opravi določeno {tevilo uradnih ur v razponu. Obseg in razporeditev uradnih ur določi načelnik upravne enote glede na krajevne razmere in potrebe strank. Minister za notranje zadeve je lani junija izdal soglasje k razporeditvi poslovnega in premakljivega začetka in konca delovnega časa v upravni enoti Ptuj. Zato mora po navodilih ministrstva upravna enota ne glede na izpad ljudi zaradi dolgotrajnih bolezni, izkoristiti vse člove{ke vire, ki jih ima, da ne bo ogrožena dosežena raven nudenja storitev prebivalcev na območju upravne enote Ptuj. O novih zaposlitvah lahko le sanjamo, saj v leto{njem in {e v prihodnjem letu ni predvidenega nikakr{nega povečanja {tevila zaposlenih, razen v ministrstvu za obrambo in ministrstvu za notranje zadeve," je o težavah, ki jih imajo pri zagotavljanju normalnega dela v krajevnih uradih na Ptujskem povedal načelnik upravne enote mag. Metod Grah. Občani kadrovske težave upravne enote, kot kaže, razumejo. Doslej so prejeli le pritožbo občine Sv. Andraž, da ljudje ne morejo do storitev krajevnega urada oziroma ne morejo urediti matičnih zadev. POSTOPNO UKINJANJE NEKATERIH KRAJEVNIH URADOV V ministrstvu za notranje zadeve se sicer zavedajo pomembnosti informatizacije krajevnih uradov oziroma njihovega preoblikovanja v sprejemno-informacijske pisarne, v isti sapi pa poudarjajo, da pa je potrebno pri približevanju upravnih storitev uporabnikom upo{te-vati načela racionalne organiziranosti. Drugače povedano, ne nesprotujejo jim, če ne bodo dodatno obremenjevale državnega proračuna, tako v opremi kot v delavcih. V nasprotnem primeru jih ne podpirajo. Vsak nastanek sprejemno-informacijske pisarne mora zado{čati nekaterim kriterijem. V prvi vrsti je potrebno pripraviti elaborat o utemeljenosti njene ustanovitve. Delo je tudi po novem potrebno organizirati brez dodatne zaposlitve, obremenitev delavca na informatiziranem uradu mora biti približno enaka obremenjenosti delavca na sedežu upravne enote, kar lahko pomeni le združevanje posameznih krajevnih uradov. Stro{ke informatizacije krajevnih uradov, vzdrževanja informacijske opreme in vodov ter tehničnega varovanja plača zainteresirana lokalna skupnost. Vsak krajevni urad oziroma sprejemna informacijska pisarna naj bi v svoj delokrog zajela najmanj tri tisoč prebivalcev, od sedeža upravne enote naj bi bila oddaljena najmanj 15 km. Ko gre za hribov- PTUJ / LUDVIK PANDUR V MIHELICEVI GALERIJI Po tridesetih letih znova na Ptuju Prejšnjo sredo je bilo v Miheli~evi galeriji na Ptuju odprtje slikarske razstave akademskega slikarja Ludvika Pandur-ja iz Maribora. Kot je uvodoma dejal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih se umetnik v Ptuju predstavlja po tridesetih letih, ko je zadnji~ razstavljal v okviru takratne Borlske slikarske kolonije. Umetnik tokrat razstavlja svoj novej{i slikarski opus "Španski ciklus". Slavnostni govornik je bil izredni profesor dr. Darko Firš, prodekan Pedago{ke fakultete v Mariboru, torej stanovski kolega Ludvika Pandurja, ki je orisal slikarsko delo umetnika. Ludvik Pandur, sin znanega mariborskega slikarja Lajčija Pandurja je slikarstvo {tudiral v Zagrebu, kjer je bil sodelavec Mojstrske delavnice Krsta He-gedu{iča. Razstavo je postavila Stanka Gačnik, ki je dejala, da tokratna Pandurjeva razstava na Ptuju predstavlja slikarsko poetiko Ludvika Pandurja, ki se napaja iz bogate slikarske tradicije ter slikarjevega svetovljanstva in akademske razgledanosti ter ve- likega poznavanja glasbe in literature. Razstavo je odprl ptujski župan Miroslav Luci. Za popestritev odprtja likovne razstave je poskrbel Zagreb{ki kvartet saksofonov v sestavi saksofonistov Matjaža Drevenška, Dragana Sremca, Gorana Merčepa ter Sa{e Nestoroviča. Po njihovi zaslugi je tokrat bilo na odprtju razstave tudi veliko glasbenikov. Manjkali tudi niso kandidati za novega ptujskega župana. Zaradi Pandurja, saksofonistov ali obiskovalcev? Franc Lačen ska in demografsko ogrožena območja, je najmanjša razdalja 25 km, število prebivalcev pa nižje od tri tisoč. Glede na omenjene kriterije nekateri krajevni uradi na Ptujskem več ne izpolnjujejo pogojev za delo in bi jih bilo potrebno enostavno zapreti, kaj šele informatizirati. Informatizacija je možna le ob združevanju dela krajevnih uradov. Občani z območja upravne enote, ki delajo na Ptuju, v večini primerov vse potrebne zadeve opravijo na upravni enoti Ptuj, tudi zato v nekaterih krajevnih uradih ni pretirane gneče. Trenutno je upravna enota Ptuj ena tistih upravnih enot v Sloveniji, kjer je odprtih še največ krajevnih uradov. Načelnik Metod Grah je na ministrstvo za notranje zadeve poslal vloge za informatizacijo vseh 13 krajevnih uradov na Ptujskem, ker so v občinah pripravljeni pokriti stroške informatizacije. "Res pa je tudi, da se število opravljenih zadev po posameznih uradih močno razlikuje, ponekod je razmerje že 1:4. Ce se bo ta razlika še povečevala, bo potrebno nekaj urediti, rešitev je lahko tudi v združevanju posameznih krajevnih uradov. Svoje pa bo naredila racionalizacija postopkov pri pridobivanju podatkov. Primerjava podatkov v osmih mesecih letos z enakimi v lanskem letu je pokazala, da je bilo samo potrdil o državljanstvu izdanih 70 odstotkov manj, potrdil o skupnem gospodinjstvu pa za 50 odstotkov manj," je še dodatno obrazložil problematiko dela krajevnih uradov oziroma prizadevanj za odprtje novih spre-jemno-informacijskih pisarn, ki pomenijo pomemben korak pri približevanju upravnih storitev državljanom. Župane je pri zahtevah po informatizaciji obstoječih krajevnih uradov razumeti, saj bolj ko bodo svojim občanom izboljševali kvaliteto storitev na vseh področjih, večjo volilno bazo si bodo zagotovili. Dodatno jih k temu spodbujajo tudi obljube ministra za notranje zadeve, ki nima nič proti informatizaciji, celo jo podpira, vendar ne na račun države. Županom pa tudi nič ne pove, da je kriterij pri informatizaciji krajevnega urada tudi približno enaka obremenitev delavca kot na sedežu upravne enote. Te pa brez že večkrat omenjenega združevanja krajevnih uradov ne bo mogoče izpeljati, ali pač. Trenutno se krajevni uradi ohranjajo še zaradi "peš" dela. MG Stanka Gacnik, dr. Darko Fris, Ludvik Pandur in Aleš Arih v Mihelicevi galeriji. Foto: Fl FRANKFURT / 53. KNJI@NI SEJEM Tudi globalna vas potrebuje tržnico Letošnji 53. frankfurtski knjižni sejem je potekal od 9. do 14. oktobra 2002 in je še vedno najve~ji knjižni sejem na svetu. Predstavilo se je približno 6375 razstavljalcev iz ve~ kot 100 držav iz vsega sveta. Kot že nekaj let doslej, se je na sejmu predstavljalo tudi slovensko založništvo, ki je letos pripravilo prav gotovo najbogatejši program doslej. "Tudi globalna vas potrebuje tržnico," je bil eden od sloganov leto{njega frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je bilo predstavljenih čez 336.663 knjižnih naslovov. Resda so nave- poslovnih in humanističnih del v preteklem desetletju. Posebej se je predstavilo deset avtorjev, ki jih je izbrala lanskoletna Stritarjeva nagrajenka Vanesa Matajc. Šlo je za pred- vo, ki s svojim delom prav gotovo zaslužita pomenljivej{o predstavitev zunaj domačijskih mej. Med teh deset izbrancev je Vanesa Matajc uvrstila naslednje avtorje: Andreja Blatnika, Milana Deklevo, Mateta Dolenca, Nika Grafenauerja, Draga Jančarja, Milana Jesiha, dr. Edvarda Kocbeka, Du{ana Merca in Lucijo Stupico ter en sku- Slovenski založniki so se predstavili s svojim bogatim programom dene {tevilke precej visoke, pa vendar je bilo v nasprotju s pre-j{njimi leti razstavljalcev manj. Leto{nja osrednja gostja sejma je bila Litva, vendar se s svojim programom ni posebno izkazala, saj se je na okroglih mizah izmenjevalo manj kot trideset avtorjev, kar je bilo primerljivo s {tevilom slovenskih avtorjev na sejmu. Vsekakor je Slovenija sodila v sam vrh glede na {tevilo svojih avtorjev, ki so bili prisotni in so se predstavljali na frankfurtskem sejmu. Sicer pa se je na leto{njem sejmu slovensko založni{tvo v vseh pogledih izkazalo. Organizirali so veliko skupno predstavitev slovenskega leposlovja in prvič doslej skupno razstavi{če vseh založb, ki je služilo tudi kot prireditveni prostor. V treh dneh, od srede do petka, so se vsako uro vrstile različne prireditve in predstavitve, ki so bile zabeležene tudi v sejemskem koledarju. Prireditve so potekale pod imenom "Key Slovenia" in v ta namen sta iz{li dve publikaciji z obsežno bibliografijo prevodov slovenskih le- stavitev desetih najreprezenta-tivnej{ih izvirnih leposlovnih del zadnjih dveh let in njihovo predstavitev je pripravil Center za promocijo slovenske književnosti, v obliki stalne postavitve na razstavišču, avtorji pa so se predstavljali tudi z branji v slovenskem in tujem jeziku (nemščini in angleščini). Ob predpisani časovni omejitvi izbora (vrhunski umetniški rezultati zadnjih dveh let slovenskega leposlovnega založništva), ob "fizični" omejitvi na deset publikacij in ob raznolikosti literarnih vrst je izbirateljica upoštevala tudi zastopanost posameznih založb, ki tvegajo natise slovenskega leposlovja. Izbor je skušala "objektivirati" z upoštevanjem javnih priznanj, ki so jih v omenjenem obdobju prejeli avtorji izbranih del. Na subjektivni ravni izbiranja pa si je izbirateljica vzela svobodo v kriteriju prevedenosti oziroma pojavljanja posameznih vrhunskih avtorjev, zlasti pesnikov, na literarnih gostovanjih v tujini. V tej odlični družbi izbira-teljica pogreša predvsem Nika Grafenauerja in Milana Dekle- pinski projekt, Tržaško knjigo, ki jo je uredila dr. Marija Pirje-vec Paternu. Svoje avtorje pa so predstavljale še založbe Beletrina, Litera, Goga, Škuc, Aleph, Mondena in druge založbe. Zraven zgoraj naštetih založb pa so slovenske barve zastopale še: založba Sanje, Jutro, Franc Franc, Tuma, Literatura, Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Vodnikova založba, Nova revija, Slovenska matica, Prešernova družba, Bal-canis, Apokalipsa, Društvo slovenskih pisateljev in Center za slovensko književnost. Glede na to, da je velik del denarja za promocijo slovenskega založništva prispevalo tudi ministrstvo za kulturo, verjetno ni presenetljivo, da je sejem obiskala tudi ministrica Andreja Rihter. Slovenski založniki so se s svojim programom letos vsekakor potrudili. Sicer bi lagali, če bi rekli, da je njihov program privabljal gruče poslušalcev, vendar vsaj priložnost so dali morebitnim interesentom. Jana Skaza NASVETI Kuharski nasveti Glavnati ohrovt je vrsta zelenjave, katere razvoj še do danes ni popolnoma znan. Gojili so ga že stari Grki in Rimljani. Najverjetneje se je razvil iz divjega zelja. Na Škotskem je bil glavnati ohrovt včasih tako pomemben, da so iz njega vsak dan pripravili juho. Najobilnejši je glavnati ohrovt prav jeseni, čeprav ga gojimo skozi vse leto. Ker so nekatere sorte odporne proti mrazu, ga lahko še pozno v jeseni pobiramo kar z domačega vrta. Glavnati ohrovt, tako kot zelje in brsticni ohrovt, spada v skupino kapusnic. Ima nizko hranilno vrednost in vsebuje kar nekaj vitamina C in A, zunanji listi pa tudi vitamin E. Glavna-ti ohrovt ima bledozeleno glavo s temnozelenimi zunanjimi listi, ki so rahlo skodrani. Glav-nati ohrovt ima v primerjavi z zeljem bolj krhke liste ter nežen okus, ki je primeren za surovo uživanje. Glede na to, da je glavnati ohrovt primeren za surovo uživanje od toplotnih postopkov uporabljamo še kuhanje, vcasih le blanširanje, pečenje in dušenje. Od začimb in dodatkov se še posebej ujema s kumino, sirom, čebulo, porom, slanino, drob-njakom in papriko. Listi glav-natega ohrovta so primerni tudi za ovijanje, blanširane lahko napolnimo z različnimi nadevi, prelijemo z bešamel omako in v peči zlato rumeno zapečemo. Liste glavnatega ohrovta pa lahko uporabimo tudi za nadev, tako blanširane liste lahko fino sesekljamo, posebej na manjši količini prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na lističe narezane poljubne gobe, nato grobo sesekljan ohrovt, rahlo prepra-žimo in začinimo. S tako pripravljenim nadevom napolnimo ohrovtove liste, ki jih zavijemo kot zelje in poljubno paniramo ali v pečici zapečemo. Glavnati ohrovt je primerna zelenjava za številne juhe. Tako si lahko pripravimo juho, ko so krpice narezanega glavnate-ga ohrovta vidne, lahko ga, ko se glavnati ohrovt zmehča, pretlačimo ali prepasiramo ter ponudimo kot pretlačeno juho ali jo še izboljšamo in pripravimo kremno juho. Glavnati ohrovt je primeren tudi za številne zelenjavne mineštre in enolončnice. Pri pripravi zelenjavnih enolončnic ga pripravljamo skupaj s krompirjem, korenjem, čebulo, gomoljasto zeleno, paradižnikom, cvetačo in podobno zelenjavo. Ko pripravljamo zelenjavno juho, v kateri uporabimo glavnati ohrovt, zraven PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 404. NAD. Duâevno z^d/avje otrok in uJ^ladosJni^^ov 116. nadaljevanje Pravni vidiki duševnega zdravja otrok - 11. nadaljevanje Vsekakor je potrebno še nekaj povedati v razmislek ob slovenskem Zakonu o usmerjanju. Predvsem, ali je ustrezno rešeno tudi vprašanje o tako imenovanih programih zgodnjih intervencij. Ti se vsaj pri nekaterih ne tako majhnih skupinah otrok začnejo uvajati že kmalu po rojstvu in obsegajo različne oblike rehabilitacijske dejavnosti. Rezultate teh programov pa po svetu na splošno ocenjujejo pozitivno in zato vedno bolj pridobivajo na pomenu pri tisti skupini otrok s posebnimi potrebami, ki se rodijo s prirojenimi pomanjkljivostmi. Poseben problem je financiranje, saj položaj otroka kot subjekta terja od države, da mu omogoči "neodvisno" življenje, neodvisno v tem pomenu, da je neodvisen od nje in tistih oblik varstva, ki jih država zagotavlja (to je bivanje v zavodih) - če je to objektivno mogoče in subjektivno uresničljivo. Potrebno je zagotoviti večjo samostojnost odločanja staršev ali skrbnika.- ob zagotovitvi ustrezne strokovne supervi-zije in ustreznega finančnega nadzora. Take oblike varstva, ki ga označujejo kot respite care, stanovanjske skupine, življenje doma ob potrebni zunanji strokovni pomoči, bi moralo biti pravno in finančno obravnavano v načelu enako kota oddaja v zavod in bivanje v njem. Položaj družine, ki želi zadržati otroka doma (namesto, da bi ga ob izpolnitvi pogojev za to oddala v zavod) je finančno neprimerljivo slabši, kot če se odloči za oddajo otroka v zavod. Država lahko z ureditvijo financiranja programov za otroke s posebnimi potrebami z določitvijo bolj prožnih, raznovr-stnejših in enakopravnejših oblik finančnega pokrivanja teh programov tako neenakopravnost in krivice odpravi. Naslednjič pa še nekaj besed o pravu kot garantu pravičnosti in humanosti. ohrovta uporabimo še vsaj tri druge vrste zelenjave. Kremno juho iz glavnatega ohrovta si pripravimo tako, da liste ohrovta odrežemo od glave, po potrebi izrežemo na listih čvrsto glavno žilo, na hitro operemo pod tekočo vodo in poljubno narežemo. Posebej v večjem loncu segrejemo manjšo količino maščobe, na njej prepraži-mo sesekljano čebulo. Še preden čebula spremeni barvo, dodamo česen in nato moko. Moko pražimo kratek čas, vsekakor pa ne sme spremeniti barve. Zalijemo s poljubno mesno juho ali vodo. Če smo zalili z vodo, začinimo z lovorom, soljo in mleto kumino. Juho kuhamo vsaj 20 minut, nato jo skozi cedilko ali pasir-ko pretlačimo in ponovno zavremo. Preden juho ponudimo, vanjo zakuhamo proseno kašo in kuhamo še tako dolgo da se zmehča. Tik pred serviranjem dodamo še kislo smetano. Juho lahko izboljšamo tudi s kockami prepražene slanine, kuhanimi cvetkami cvetače ali brokolija ali opečenimi kruhovimi kockami. Iz glavnatega ohrovta pa si lahko pripravimo tudi glavne jedi, kot so narastek, ohrovto-vi zrezki in ocvrtki. Ohrovtov narastek si pripravimo tako, da liste ohrovta najprej očistimo in jih v slani vodi kuhamo 3 do 4 minute. Nato jih ohladimo in narežemo na tanke rezance. Posebej skuhamo enako količino krompirja in kuhanega takoj pretlačimo in ohladimo. Ohlajen krompir in ohrovt dobro premešamo, po potrebi solimo, dodamo dva do 3 rumenjake na pol kilograma mase, 2 do 3 žlice pšeničnega zdroba in po potrebi še malo ostre moke, tako da dobimo krompirjevemu testu podobno zmes. Posebej na vroči maščobi pre-pražimo na lističe narezano čebulo in ji dodamo narezane gobe ali šampinjone ter česen. Nadev pražimo, da gobe spustijo vodo in da voda izpari. Nadev odstavimo, po potrebi solimo, lahko tudi popramo in dodamo še peteršilj in eno do dve jajci. V dobro pomaščeni pekač damo najprej plast glav- OHROVTOVA ENOLONČNICA 0,5 kg svinjine 1 mala glava ohrovta (cca. 1 kg) 1 ~ebulo malo olja, sol, poper, kumina 1 kg krompirja 1 žlico paradižnikove mezge Potek Na olju prepražimo sesekljano ~eublo, nato dodamo na kocke narezano meso. Ohrovt o~istimo, ga narežemo na male kocke, dodamo za~imbe, malo vode ali juhe pokrijemo in dušimo. Posebej olupimo krompir, ga narežemo na kocke, prisipamo k ohrovtu, prilijemo toliko hladne vode, da je jed prekrita. Dodamo še paradižnikovo mezgo in kuhamo do mehkega. Preden ponudimo, dodamo sesekljan peteršilj. Avtorica: Mojca Roskar natega ohrovta, nato plast nadeva in postopek ponovimo. Zadnja plast naj bo zmes iz glavnatega ohrovta. Narastek večkrat prebodemo, po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc in v pečici pečemo 20 do 30 minut pri temperaturi 180 do 200 stopinj Celzija. Glavnati ohrovt je primerna zelenjava tudi za solate. Posebej primerne so kuhane ohrov-tove solate. Solate iz glavnatega ohrovta pripravljamo večinoma iz blanširanega ohrovta, ki ga kuhamo le eno do dve minuti. Za boljši okus pa solatam lahko dodamo kuhani in ohlajeni krompir, narezan na enako obliko kot ohrovt. Lahko dodamo tudi pest kuhane ajdove kaše ali na tanke rezance narezano slanino in podobne sestavine. Od solatnih prelivov dodamo osnovni solatni preliv z nekaj kapljicami bučnega olja in jogurta, solatni preliv ali preliv iz kisle smetane. Tako pripravljene solate ponudimo kot samostojne jedi ali kot predjedi v jedilniku. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci 1. oktober - Marjan Bezjak, So-betinci 20; Janez Tement, Za-bovci 46; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a; Milan Avguštin, Le-šje 37; Maksimilja Pihler, Štuji 26; Marija Kramberger, Ločki Vrh 33/a; Stanko Flegerič, Maj-šperk 30; Leon Hrovat, Dragonja vas 25; Stanko Leskovar, Devina 36; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Dragan Posavec, Ul. Svobode 7, Miklavž na Dr. polju. 3. oktober - Marija Zorec, Ku-nova 5, Spodnji Ivanjci; Tatjana Trinkaus, Bišečki Vrh 41 ; Marija Viher, Miklavž pri Ormožu 33; Srečko Puklavec, Obrež 82; Anton Habjanič, Lešnica 17; Marija Puklavec, Drakšl 35/b; Terezija Šoštarič, Brezovci 5/a; Slavko Filipič, Vinski Vrh 25; Smiljan Ivančič, Turški Vrh 28; Marjan Ozvatič, Ločki Vrh 1; Jožef Horvat, Cvetkovci 42; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Jože Pungračič, Turški Vrh 54/a; Milan Korez, Jelo-vcie 32; Suzana Kramberger, Mestni Vrh 50; Andreja Glažar, Podlehnik 22/a; Rudolf Jere-nec, Podlehnik 6/a; Silvester Tomanič, Podvinci 52/b; Marjan Rep, Zg. Ključarovci 33; Irena Kaisersberger, Stogovci 35/a; Dejan Dokl, Orešje 15; Branislav Svenšek, Žetale 105, Janez Lampret, Majšperk 51; Sonja Štrucl, Zagojiči 14/f; Aleksander Lesjak, Zakl 21 ; Franc Podgoršek, zakl 19/b; Franc Zupanc, Skrblje 11; Irena Avguštin, Breg 15; Stanislav Jelen, Podlehnik 12/a; Franc Čuš, Finžgarjeva 23, Ptuj; Franc Ca-futa, Kraigherjeva 14, Kidričevo; Janez Leskovar, Skrblje 7; Marjeta Turkuš, Podlehnik 2/a; Danica Kurež, Podlehnik 3/a; Damjan Bromše, Gajevci 8/a; Milica Jeza, Podlehnik 6/a; Bojan Brunčič, Juršovci 43; Stanko Topolovec, Jablovec 39; Berta Pernat, Kozminci 19; Vi-lijem Obran, Panonska 8, Maribor; Jože Kolar, Brunšvik 53; Drago Paska, Ul. Šercerjeve brigade, Maribor; Stanko Rih-tar, Podlehnik 22; Alojz Mihe-lak, Bezena 11, Limbuš; Slavko Vrbanić, Vošnjakova ul. 1, Ptuj; Bernarda Zorec, Slavšina 38; Anton Jelen, Sp.Gruškovje 18; Janez Meglič, Markovci 4/b; Bojan Topolnjak, Sovretova pot 6, Ptuj. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Vrt pred ensko sivino Sadno drevje in trta so obrani, vrtne gredice se praznijo, trate prekriva odpadlo listje, le drevnine in grmovnice s svojim zore~im zlatorumenim listjem in jesensko cvetje se obeležujejo jesensko podobo iztekajočega se zelenega leta v vrtu in bivalnem okolju pred začetkom osivele zime. Čas je za pospravilo vsega v vrtu, kar bi kazilo njegov izgled in motilo prezimitev. Red v vrtu in bivalnem okolju sta tudi pozimi oskrbovalčevo ogledalo. V SADNEM VRTU so obrane in pospravljene še poslednje vrste in pozne sorte sadja. Samevajo še pozne kutine, da bi prezorele, in nešplje, da jih omehčajo prve jesenske slane. Jabolka v zimski hrambi preložimo in izločimo plodove, ki kažejo znake kvarjenja po poškodbah ali sadnih boleznih. Lupinasto sadje, orehe in lešnike, imamo plitvo razgrnjene na mrežah ali sadnih platojih v suhih in zračnih prostorih, da bi se osušili. Plodove, pobrane v deževnem vremenu in iz vlažnih tal, vsakih nekaj dni premešamo in ponovno razgrnemo, da preprečimo plesnobo. V drugi polovici oktobra, ko z večine dreves koščičarjev: breskev, marelic, sliv in češenj odpade večina listja, poškropimo z bakrenimi pripravki, da na lubju in v brstih preprečimo prezimitev nevarnih sadnih bolezni, breskove ko-dravosti, listne luknjičavosti in podobnih. Škropimo temeljito z obilico škropiva, kot da bi drevo oprali, v mirnem in toplem vremenu, da škropivo oblije vso površino drevesnega lubja in zalije pazduhe cvetnih in listnih brstov. Škropivo se mora na drevesu posušiti, zmrzovanje škropiva na drevesu je škodljivo. Če škropivo z drevesa iz-pere dež, škropljenje ponovimo. V OKRASNEM VRTU nudimo okrasnemu rastlinju potrebno varstvo za prezimitev. Ločimo rastline, ki izvirajo iz našega domačega okolja in ki so prilagojene na tukajšnje zimske razmere in ne potrebujejo zaščite pred pozebo. S požlahtnjevanjem okrasnega rastlinja pa smo si že privadili nekatere občutljivejše rastlinske vrste na izjemno nizke zimske temperature in ledeno mrzlo vetrovje. Takšne rastline sadimo na zavarovanih toplejših legah, pred pozebo pa jih oskrbimo z raznimi ovijali kar na njihovem rastišču. Veliko vrst okrasnega rastlinja, nastalega s požlahtnjevanjem in križanjem rastlin, ki izvirajo iz južnih, toplejših krajev nižjih temperatur izpod zmrzišča, tudi če so brez listja v času mirovanja, ne preživi. Rastline, občutljive pred pozebo, spravimo za čas čez zimo v zavetišča in prostore, kjer ne zmrzuje. S selitvijo rastlinja v zimska zavetišča v jeseni ne prehitevajmo, ker je škoda vsakega toplega dneva, za katerega smo rastlino prikrajšali. V poznem oktobrskem času, ko se dan vse bolj krajša, temperature pa približujejo zmrzišču, smo pozorni na vsako vremensko spremembo in rastline premestimo tik pred tem, ko naj bi prišlo do kritičnih temperatur. Raznim vrstam gomoljnic in korenovk lahko brez škode ob prvih jesenskih slanah pozebejo njihovi nadzemni deli. Po pozebi jih porežemo in odstranimo, gomolje ali korene pa izkopljemo šele, preden prične zmrzovati zemlja. Korene in gomolje okrasnih rastlin izkopljemo, ko je zemlja suha, da se zlahka otrese, gomolje pa pred hrambo posušimo in očistimo. Osušimo jih v senčnem in zračnem prostoru; pri sušenju ne smejo biti izpostavljeni soncu ali ponoči nizkim temperaturam izpod zmrzišča. Okrasne lončnice, ki tvorijo zelnata stebla in zeli, občutljive na nizke temperature, spravimo v zi-movališče pred nastopom obdobja jesenskih pozeb. V ZELENJAVNEM VRTU nadaljujemo s pobiranjem in spravilom poznih jesenskih vrtnin. Korenovkam: črni redkvi, jedilni repi, korenčku in podobnim, slana še ne povzroči škode, populimo jih, preden bo pričela zmrzovati zemlja. Endivijo, glavnati radič in špinačo najbolje zaščitimo pred pozebo, če nad pridelkom razpnemo podpornike v obliki lokov in prekrijemo s polietilensko folijo, primerne debeline, da je ne poškodujeta veter in tanjša snežna odeja. Takšne tunele pa dnevno, ko so temperature nad zmrziščem, zračimo, sicer pride do okužb zaradi glivičnih rastlinskih bolezni, rastline pri-čno gniti ali se zaduše. Solatnico dobro zavarujemo tudi s toplo debelejšo ali večplastno vlaknasto folijo - vrteksom, kar pa ne velja za motovilec, ki dobro prenaša nizke temperature in ga omenjeno pokrivalo pri razvoju ovira. Zimske posevke vrtnin prekrijemo z vrteksom, da jih zavarujemo pred različnimi zunanjimi škodljivimi vplivi; nameščen pa mora biti dovolj ohlapno, da jih ne zavira pri rasti in razvoju. V ugodnih vremenskih in talnih razmerah sortam radiča, katerih koreni so pozimi primerni za siljenje, porežemo listne rozete in porabimo, korene pa spravimo na hladnem mestu ali v kleti, kjer jih hranimo do potrebe za siljenje. Peteršilju, ki ga bomo pustili čez zimo na prostem, visoko porežemo listje, da listi ne bodo pod snegom gnili. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 12. in 13. ter 22. in 23. oktobra, zaradi korenine, 14. in 15. ter od 23. do 25. oktobra, lista, od 18. do 21. oktobra, in cveta, 16. in 17. oktobra. Miran Glušič, ing. agr. +EHIII3== INFORMATIKA Internet na poti Sestavni del življenja so občasna potovanja, nekatera poslovna, druga zgolj za zabavo. Tako se pogosto pojavi vprašanje kako poskrbeti za dostop do elektronske pošte, interneta in informacijskih sistemov podjetja izven domačega okolja ter tudi države. Možnih rešitev problema je več, omenili bomo nekaj najbolj enostavnih. Za dostop do zgoraj navedenega je nujno potrebna povezava v internet. Ko smo enkrat "on-line" lahko uporabljamo elektronsko pošto, internet, se povežemo v informacijski sistem podjetja, ipd. Prvi korak je torej vzpostaviti povezavo z medmrežjem. To je moč storiti preko modema. Ta je vgrajen v prenosnik, dovolj je priključiti telefonski kabel in vzpostaviti zvezo s ponudnikom internetnih storitev. Ustavimo se za nekaj trenutkov pri slednjem. V tujini je lahko klic do slovenskega ponudnika dostopa na internet precej drag. Klic se obračuna po mednarodnih tarifah in ne po tistih, ki veljajo za klice v Sloveniji. Končni seštevek stroškov je lahko ob daljši povezanosti ogromen. Dosti ceneje je vzpostaviti zvezo s katerim izmed lokalnih ponudnikov interneta. Za podrobnejše informacije o tovrstnih opcijah se obrnite na recepcijo hotela kjer bivate. Vsi dobri hoteli znajo rešiti tovrstne zagate svojih strank. Internet v hotelu Poleg t.i. klicnega dostopa z rabo modema je na internet moč priti tudi preko lokalnega omrežja v hotelu, ki je lahko žično (priključki v sobah ali posebnih prostorih) in/ali brezžično. To možnost boste imeli praktično v vseh boljših hotelih. Ta rešitev je tudi najboljša, enostavna in relativno poceni. Pomoč pri pri- ključitvi vam bo ponudilo hotelsko osebje, omenimo le, da prenosniki že imajo vgrajen priključek za omrežje, nekateri pa serijsko podpirajo tudi brezžična omrežja. Če temu ni tako je moč kupiti dodatno kartico, ki se vstavi v prenosnik. Kaj pa dlančniki? Uporabniki dlančnikov so v malce slabšem položaju. Ti nimajo vgrajenega modema, temveč se lahko na internet povežejo preko mobilnega telefona ali brezžičnega lokalnega omrežja. V prvem primeru potrebujete z infrardečim ali Bluetooth vmesnikom opremljen mobilnik oziroma kabel za prenos podatkov, v drugem pa ustrezno razširi-tveno kartico za dlančnik. Pri povezavi preko mobilnika lahko uporabite paketni prenos podatkov (deluje samo v nekaterih državah) ali klicno povezavo. Obe možnosti sta relativno dragi in za povrhu nudita počasen prenos podatkov. Dosti bolje se obnese povezava preko brezžičnega lokalnega omrežja. Preverite pri osebju hotela in jih poprosite za pomoč pri nastavitvah. Kakšna naj bo vaša računalniška "konjenica" na poti? V vsakem primeru ne pozabite na prenosnik, pri tem pa pazite, da doma ne pozabite napajalnika, ki naj bo po možnosti opremljen Postanite novi naročnik Tednika vaše štajerske kronike in izkoristite priložnost: 0 >(J Û. N NAROČI LNICA: Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, irl čemej^bom^rve štiri številke prejemal(a) bréžpiácno. NaroîUmq^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih. I/) NOV NAROČNIK: Ime in priimek: Naslov: Pošta: _ DS: ,Tel.: Datum naročila in podpis: i Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi. z adapterjem za različne tipe vtičnic, ki jih srečamo po svetu. Nič ne bo narobe, če s sabo prenašate telefonski in omrežni kabel. Ponekod v hotelih so na voljo le ustrezne vtičnice, skrb za primeren kabel pa je prepuščena vam. Poleg prenosnika se lahko za koristnega izkaže še dlančnik, nujno potreben pa je zmogljiv mobilnik. Omenili smo brezžična lokalna omrežja. So zelo praktična in vas pri delu ne omejujejo s kablom, ki vodi do vtičnice na steni, zahtevajo pa ustrezno opremljen dlančnik ali prenosnik. Vanj mora biti vgrajena t.i. WLAN podpora, ki jo lahko tudi dokupite v obliki ustreznega dodatka. Tovrstna brezžična omrežja srečamo marsikje, ne samo v boljših hotelih temveč tudi na letališčih, kongresnih dvoranah, ipd_ Zakaj jih ne bi uporabili? Pa srečno pot in uspešen biznis! Svežina spletnih portalov Vodilni svetovni spletni portali za to jesen napovedujejo kar nekaj novosti. Večina jih pri tem računa na vse več širokopasovnih uporabnikov interneta. Yahoo bo v sodelovanju s SBC Communications ponudil storitev, ki vključuje spletni brskalnik, Yahoo Messenger in nekaj funkcij My Yahooja. Vse to v majhnem okencu z odličnim oblikovanjem in tudi delovanjem. Microsoft bo 24. oktobra prikazal spletni brskalnik MSN 8. Na novo oblikovan uporabniški vmesnik, ki združuje spletno surfanje, uporabo elektronske pošte, ravnanje z digitalnimi fotografijami in zaščito pred virusi. Malce drugačno zasnovo podpira AOL s svojim brskalnikom AOL 8.0. Izboljšana varnost in možnost nadzora staršev nad vsebino prikazanega sta glavni prednosti novinca. Za vse ponudnike je značilno, da združujejo storitve dostopa na splet s prej omenjenimi brskalniki. Ostali morajo pogosto seči v žep in odšteti nekaj drobiža za dostop do teh "turbo" portalov polnih zabave, novic in komunikacij. Paketi velikih ponudnikov kot so Yahoo, MSN in AOL pogosto nudijo zelo polno storitev, ki pa ni več brezplačna. Pri MSN sicer razmišljajo da bi MSN 8 ponudili tudi tistim, ki na splet ne dostopajo preko MSN, za to pa bi morali nekaj plačati. Tak pristop pa ni simpatičen AOL-u, kjer menijo da je za zadovoljstvo uporabnikov nujna dobra programska oprema in AOL-ov spletni dostop. NOVICE Nova Mobitelova omrežna skupina Družba Mobitel bo konec oktobra začela deliti prve številke, ki se za~no z omrežno skupino 051. Trenutno Mobitel koristi omrežni skupini 031 in 041. Teoretično je tako sicer na voljo dva milijona številk, žal pa je del teh neuporabnih (tiste, ki se začnejo z 0 ali 1), nekaj (041 400xxx) jih koristijo Debitelovi uporabniki, okoli 15 odstotkov razpoložljivih številk pa Mobitel koristi za lastne namene (podelitev začasnih številk gostujočim uporabnikom, podjetja, ipd). Ker se tako krči nabor prostih številk v obeh sedaj uporabljanih omrežnih skupinah, je prehod na novo nujen. Poceni proizvodnja je zakon Zakaj bi izdelovali doma, če lahko na Daljnem vzhodu? Takšno vprašanje si očitno postavljajo vodilni mnogih izdelovalcev mobilnikov. Kar dobra četrtina vseh mobilni-kov, ki so trenutno naprodaj, je izdelanih zelo daleč od prostorov podjetja, ki jih je razvilo. Ti. "outsourcing" je v mobilni industriji zelo izrazit, podlegli pa so mu že mnogi priznani, recimo Ericsson. Ob tem se nasmiha šefom giganta Flextronics, ki proizvaja večino takšnih "outsourced" mobilnikov. Bugbear razsaja po spletu Nov računalniški črv Bugbear pospešeno in agresivno razsaja po internetu. Njegova "posebnost" je zmožnost kraje gesel in številk kreditnih kartic. Različica Bugbear-A vsebuje datoteko v katero se po okužbi shranjujejo vsi vnosi s tipkovnice. Hekerji tako lahko pridejo tudi do zelo občutljivih podatkov. Črv najdemo v e-sporočilu s priloženo datoteko velikosti 50.688 bajtov. Virus so prvič odkrili 29. avgusta v Maleziji, sedaj pa se je že razširil v 108 držav. Pametni polnilci Irska izumitelja raziskujeta tehnologijo, ki bi vgrajena v omrežne polnilce, lahko služila za hranjenje pomembnih podatkov naprave, ki se ravnokar polni s svežo električno energijo. Za tehnologijo se zanima Siemens, izum pa bi lahko odlično uporabili v spregi z mobilnim telefonom. Te pogosto kradejo ali jih kar sami kje pozabimo, s tem pa največkrat izgubimo podatke, ki jih je hranil. Z inteligentnim polnilcem bodo težave rešene v nekaj sekundah. Kupili bomo nov aparat, ga priključili na polnilec in hkrati dopolnili zalogo energije ter vanj pretočili vse podatke, ki jih je hranil stari aparat. 10 let Thinkpadov IBM-ovi prenosniki Thinkpad so izredno prepoznaven in cenjen izdelek. Prvi prenosnik iz serije Thinkpad je nastal leta 1992. Njegova oznaka je bila 700C, pohvalil pa se je lahko z 10,4 inčnim barvnim zaslonom in "trackpoint" napravico. Tehtal je 2,6 kg. Ime Thinkpad naj bi nastalo med odmorom za kavo v glavi enega izmed inženirjev. V desetih letih je prodanih več kot 14 milijonov Thinkpad računalnikov, njihovo kakovost pa ponazarja tudi več kot 950 prejetih industrijskih priznanj. GPRS Treo Handspringovi komunikatorji serije Treo so po dolgem čakanju končno le dobili dodatek za paketni prenos podatkov GPRS. Slednjega je moč brezplačno prenesti s Hand-springovih spletnih strani, namestijo pa ga lahko evropski uporabniki modelov Treo 180 in 270. Dodatek je povsem enostavno namestiti, poleg podpore GPRS-u pa spreminja tudi telefonske funkcije komunikatorja in odpravlja nekatere pomanjkljivosti. Krepko se je dvignila hitrost iskanja zapisov v imeniku, prostoročni pogovor je sedaj moč vključiti še pred vzpostavitvijo zveze, prejeta elektronska pošta pa lahko vsebuje tudi hiperpovezave in telefonske številke na katere je sedaj moč enostavno poklicati ali obiskati spletno stran. Prej to ni bilo izvedljivo, podatke pa je bilo potrebno ročno vnašati v ustrezne aplikacije. Ericsson opozarja na slabo poslovanje Švedski proizvajalec telekomunikacijske opreme Ericsson je izdal opozorilo o upadu obsega naročil v tretjem četrtletju in slabšem poslovnem izidu. Ericsson, ki je v bolj ali manj izrazitih težavah že dalj časa, je napovedal obsežno krčenje stroškov in povečanje delovne učinkovitosti zaposlenih. Vodstvo Ericssona navkljub slabim novicam ostaja optimistično in izjavlja, da ima podjetje dovolj sredstev za financiranje sprememb v podjetju in pokrivanje izgub. Ericsson pa naj bi ponovno postal dobičkonosen v letu 2003. Razmere na tržišču mobilnih sistemov se po mnenju predstavnikov Ericssona počasi in na dolgi rok izboljšujejo. ZZA KRATEK CAS avstrijski pavlina rimski štip manjši rt hrvaška filmska igralka margiitič osebni zaimek črnogorski politik otok čarovnice kirke španski Sprinter (david) 24 ur črtica antona slodnjaka naša igralka borštnik srček nerodna ženska jap letal. družba letovišče pri kopru moskovska tiskovna agencija puškar mili-amper župuani niobu mesto ob jeniseju karl alpiger pikajoča žuželka švedska krauica OVCA, BACEK makedonsko kolo samodejna naprava tekstilna tovarna v varaždinu naša pevka dežman kmečko naseue rusko moško ime hrvaški petrol naš pesnik (pavel) pesem hvalnica vojaški oklepnik gregor pelhan titan sprinter boldon afriški veletok naša tiskovna agencija prešernova pesem Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: kasko, okrak, ranta, vinar, SO, Best, avša, TF, pobitost, antimonit, Amerika, Mn, ivanovič, kodeks, fit, silikoza, Ir, Ci, maiik, LT, lias, sni, poročanje, ui, tiranija, frajer, IM, Acapuico, ura, arnika, Nanos, AN, pav, gosak. Ugankarski slovarček: ASTENIJA = telesna šibkost, siabotnost, ASTIBO = rimsko naselje na kraju današnjega Štipa, DRAIS = nemški konstruktor drezin (Kari Friedrich, 1785 - 1851), ERITEM = vnetje kože z rdečino, skeienjem in iuskanjem, IGARKA = pristaniško mesto ob spodnjem toku Jeniseja, IVANI] = hrvaški književnik (Momčiio, 1853 - 1916), JAL = največja japonska ietaiska družba (Japan Airlines), KASPERL = avstrijski paviiha, RIA = moskovska tiskovna agencija. GOVORI SE... ... DA so se slovenski nogometaši v Parizu zares izkazali. Igrali so brez grobosti, brez prekr{kov, brez golov in ve~ji del tekme tudi brez žoge. ... DA je oktober mesec varčevanja, potegujoči za politične stolčke pa niti ta mesec ne znajo varčevati z obljubami. ... DA županskega kandidata nenadoma zanimajo prav vse pore ptujskega življenja. Ker se je začel družiti z občani, izve vsak dan o "svojem mestu" kaj novega. ... DA so okoličani Gajk v praksi dokazali, da so sposobni narediti iz dreka denar. Dobili bodo milijardo in pol. ... DA je Hajdina zares napredna občina, prehiteva celo čas. Tudi mošt bodo v vino spremenili že teden dni pred Martinom. Kdor zna, zna. ... DA so Slovenjevaš-čani prišli z obiska v Ormožu zelo sladki. Pa ne zaradi tovarne sladkorja, temveč zaradi nogometne zmage. ... DA moramo biti prve dni novembra nadvse previdni: v zraku bo nekaj promil alkohola. zaradi volilne mrzlice pa se nekaterim že danes meša. Aforizmi by Fredi Le politika cen ni bila pri nas nikoli cenena. *** "Eno figo vas briga, kaj se pod figovim listom skriva," je dejal Adam. *** Si lahko predstavljate, kak{ni debeluhi bi bili politiki, ~e bi zare~eni kruh redil?! *** Dandanes se petelini že vsak kopun. *** Najhuje je, ce ti nekdo postane trn v Ahilovi peti. Ni vsak, ki ne skace cez plot, zaplotnik. *** V lakoto nas spravljajo lakotni na oblast. *** Neka javna hiša je dala tak oglas: "Iščemo delavko za nedolocen cas, s spolnim delovnim časom." LUJZEK Dober den, vsoki den! Ejhaha, mesec oktober tak pomalen leze prta novembri, predzodjemi mesci v totem in vseh drugih let Den spomina na vse mrtve bo prvi svetek, potli bo pri{a na vrsto sveti Martinek, ki lubi vinsko, svinjsko in še žensko poleg, v decembri bodo na vrsti Božiček, Štefan in Silvester, vmes pa še dedek Mraz. Mraz je letos že najava duge rokove, duge gate in druge predzimske in zimske tegobe in tudi veselja poleg. Gnes, ko vam pod brajdami pišem toto pismo je nedela, 13. vinotoka. Na termometri piše ob enajstih dopudne 10 stopinj Celzijevih. Za duge gate še glih neje, nekšne vročine pa tudi nega občutiti. Provijo, ke bo letos hujda zima. Mija z Mico sma se že oborožla z bukovimi drvami, ke boma mela pozimi tople kosti in dušo. Vremenoslo-vci nam napoveduvlejo vremen za por dni naprej, moja Mica pa je tudi prova vreme-slovka. V spalnici ma obešeno sliko, na sredini slike je obešena vrvica, na sliki pa piše vremenska napoved za mene, ki sen od svoje babe ded: "Lujs, če se vrvica pregible z leve na desno -piha veter. Če je vrvica mokra, te^ v nojinem štampeti - dežuje. Če je na vrvici sneg - te sneži. Če pa tote vrvice ne vidiš - te pa si pijan ded frdamani. " Mislin, da še gospod Tronteljn ne bi moga bojše vremena napovedati... Vete, kaj pa na druggi stroni tote vremenske slike piše. Skoro vam ne bi rad poveda. Pa naj bo: "Lujzek, še nikol ti neje tvoja vrvica tak gor stala, kak ti zaj doj visi..." Če Mica tak provi, te pa je toti seksualni napovednik čista zagvišno točen... Vete, tudi jaz sen točen. To pred por dnevi smo meli moški nekšno predvolilno sre-čaje. Najprej na občini, potli pa še v gostilni. Mici sen obeča, da bom od desetih zvečer duma. Zadeva se je zavlekla. Voli smo izbirali kere vole bomo volili in vura bla naenkrat ob enih vjutro. Priša sen domu, ko je vura eno bila. Mica pa v luft: "Si obeča, da boš duma ob desetih. " Jaz pa nazaj: "Saj sen točen. Vura bije eno, ničle pa itak ne zvuni...!" Te pa srečno. VAŠ ZVUNČEK LUJZEK. OVEN 21.3. do 20.4. Pred vami je teden, v katerem boste zelo prijetno razpoloženi, saj boste znali biti romantični in ijuljezen se vam 1)0 ponujaia od vsepovsod. Lahko se zgodi, da se na nanovo zaljubite. Če pa ste že vezani, pa bosta znala s partnerjem odkrivati nove radosti. Najtioijši dan za spremembe je ponedeljek. BIK 21.4. do 20.5. Zeio harmoničen teden, saj se boste dobro počutili. V poslovnih zadevah boste zopet ugledali svoje cilje. Glede novih prijateljskih vezi se kaj lahko zgodi, da boste srečali novo osetio. Vaš ideaiizem tio v tem tednu na višku, le izkoristite ga, saj je tudi sanjati včasih potrebno. DVOJČEK 21.5. do 20.6. imeli boste priložnosti, da svoje genialne zamisli uresničite tudi na praktičen način, zato le glejte, da boste izbrali dobro strategijo. Najljoijši dnevi za vse te podvige so v drugi polovici tedna. Proste urice pa le izkoristite za zabavo, veseijeaii pa otiisk oziroma snidenje s prijatelji. RAK 21.6. DO 22.7. Kar se ljubezni tiče, je za vas v trenutnem poiožaju najljoije, da daste prednost razumu in ne srcu ter trenutnim vzgibom, ker vas bodo le-ti pripeijaii samo v težave. Zaradi tega se kaj lahko zgodi, da boste še malo zbegani. Ta situacija pa vendar ne bo trajala dolgo. V službi bodo nastali resni protjiemi, kar bo pripeljalo do stresnih situacij LEV 23.7. do 23.8. Delo boste stopnjevali in se pri tem počutiii izjemno koristni. Pravzaprav si morate priznati, da ste deloholik, čeprav si tega verjetno ne bi drznili povedati na glas. DEVICA 24.8. do 23.9. Ne morete si pomagati, ampak res se malce smilite sami sebi. Čeprav ne marate tega otičutka, vseeno mislite, da je do neke mere upravičen, saj bo bolje. Žalost ni večna. TEHTNICA 24.9. do 23.10 Partner t)o navdušen nad dobrimi novicami. Tudi vi ste veseli, ker so se zadeve končno izboljšale. Zdaj gre krivuija iahko ie še navzgor, kmalu bo vse spet tako, kot vam je najljubše. [KORPIJON 24.10. do 22.11. Počutili se boste topo. Nič pametnega vam ne t)o prišio na misei, pa bi vam moralo. Nič se vam ne bo ljubilo, pa naj bi vas razganjalo od energije. Včasih ne deiujemo, kottji hoteli. STRELEC 23.11. do 21.12. Nekoliko vas je strah pričakovane osebe, ki vas tako zeio spoštuje. Kaj če ne boste opravili dobro in se ji boste zamerili. Ne razmišljajte pesimistično, naredite, kot znate. KOZOROG 22.12. do 20.1. Nikoli ne smete misliti, da ste videli že vse na svetu. Življenje nas nenehno preseneča in prepričuje, da nas nekje čakajo nove dogodivščine. Ne nehajte verjeti v to. VODNAR 21.1. do 19.2. Razjedalo vas bo nekaj, kar vas ne bi smelo skrbeti. Včasih se ukvarjate z neobstoječimi težavami. Čeprav to radi pripisujete drugim, skušajte odmisliti, sicer bo prenaporno. RIBI 20.2. do 20.3. Praviia vas spioh ne tiodo zanimala. Odločili se boste opraviti pov- Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si. ODRASLIM PREPOVEDANO Jeseni pobiramo razne pridelke in ta čas je tudi v glasbi najbolj pester, saj se je in se {e bo v trgovinah pojavilo obilo novih glasbenih izdelkov. *** Avstralska pevka KYLIE MINOGUE za konec leta pripravlja kar dve poslastici in sicer remix album Fever ter kompilacijski album največjih hitov Greatest Hits iz obdobja, ko je snemala glasbo {e za založbo PWL. Prikupna pevka v novem komadu COME INTO MY WORLD (***) vstraja pri elektronskem plesnem {tancu popu. *** Daniella Jane Minogue je mlaj{a sestra zgoraj omenjene Kylie in je vstopila v svet zabave pri sedmih letih v televizijski nadaljevanki Skyways. Lani je pevka sodelovala s skupino Riva in skupaj so zmagovlai s hitom Who Do you Love Now? DANNII se tokrat kot solistka predstavlja s komadom PUT THE NEEDLE ON IT (****), ki je zelo zahteven, saj vseboje pasaže popa, r&b-ja, garaga in minimalističnega trip-hopa. *** Wal{ke pevec TOM JONES si je utrdil status mega zvezde z uspe{nico Sex Bomb in albumom duetov z naslovom Reload. Stari as ponovno eksperimentira v novem komadu TOM JONES INTERNATIONAL (***), v katerem prevladujejo r&b ter pop vibracije. Sodeluje tudi Wyclef Jean. *** Ameri{ka izvajalka MISSY ELLIOTT je množice najbolj dvignila na noge s komadom Get UR Freak On. Priznana pevka, raperka, tekstopiska in producentka se vrača z izvirnim in valujočim r&b komadom WORK IT (****). *** Britansko skupino MORCHEEBA sestavljajo Paul Godfrey, Ross Godfrey in Skye Edwards. Z nove zgo{čenke Charango že poznamo pesem Otherwise, ki ji sledi pesem WAY BEYOND (*****) in je sestavljena iz finih elementov soula in pop/rocka. JÉJ Odkritje leta je gotovo pevka NORAH JONES, ki nam že polep{a vsakdan z dvema čudovitima skladbama Don't Know Why in Feelin The Same Way. Fantastična vokalistka vam bo takoj segla do srca v sproščajoči baladi COME AWAY WITH ME (*****), katera se glasbeno naslanja na lahkotni jazz, soul in pop. *** MARIAH CAREY je po poizkusu samomora izgubila množico oboževalcev, kar je bilo razvidno tudi iz slabe prodaje albuma Glitter in propada istoimenskega filma. Vrhunska pevka se je pobrala s tipično magično popevko THROUGH THE RAIN (****). *** Švedsko skupino ROXETTE sta leta 1985 ustanovila Marie Fredericks-son in Per Gessle. Duet je posnel novo klasično balado A THING ABOUT YOU (***), ki napoveduje njun novi album Love Peas. Gre za album njunih najlepših balad in zaljubljenci bomo uživali ob baladah, kot so It Must Have Been Love, Listen to your Heart. Spending my Time, Almost Unreal, Crash! Boom! Bang!... *** Nedvomni prvaki grunge glasbe so gotovo PEARL JAM, ki nastopajo v naslednji postavi Jeff Ament, Stone Gossard, Dave Kruger, Mike McCre-ady in Eddie Vedder. Dve leti sta minili od njihove zadnje uspešnice Last Kiss, ki jo bo sedaj zamenjala temačna, zavajajoča in zahtevna rock skladba I AM MINE (****). David Breznik 5^) - LAS KETCÍI^^ X / / 4. muL À Pill - pyi\ \ \ X / xVe^idEis High - ATDMÍDKMEÍT^ ^ / f. Cleanin'Out my ClosEt - EMM^-^ ■ Don't Stop - THE HDLLING STDNE -é. Haíind Hound - SUGABABE ZlD^plicitEd - AVBIL LAVIGNE. a/Dilemma - NELLY & KELLY BDWLA j j ID. ^lEtricaj Strani^ ^^ \ \ Vsaki? rriť 2d 21. in 2.2.. uro Biumen Milan s.p. Maistrova 16,2250 Ptuj Tel.:02^80 6 720,031/659-562 RaíímatoM-79.990,00 sit Duron 1200,128mb,modem, inrežna,cd rom, hdd 30G, tip., MiSlca, zvočniki 12meœcwga[anc|el MoDitaiii-35.990,00 Sit litlOii 1710U<7«SpSHi ■ 3SM,I0 lit LCDIMlir-t5.li6IU«dt Sdski palest ! Digitalni sprqenmik-110.000,00 sit SatcmiierDS3-301 P^^" Duron 1300 ^ 2S6Mb CdRw 40/12/48 Hdd 40Gb Modem + Mrežna Monitor 17" Tiskalnik 24 mesecev garonďie I Cena MuUa IC4.9MM)0 stf Poskakui^te s skupino Bon Jovi! Dvajset glasbenih let je skupina Bon Jovi proslavila z izzi-dom njihovega enajstega albuma Bounce. Beseda Bounce v slovenskem prevodu pomeni poskakovati in prav to nam nudi ta super band na njihovem novem plo{~ku. Album prinaša dvanajst novih svežih skladb, od katerih gotovo že poznate aktualno uspe{ni-co Everyday. Glavni producent je bil priznan as Luke Ebbin, njegovi pomočniki pa so bili Jon Bon Jovi, Richie Sambora, Desmond Child in Andreas Carls-son. Vsak poslušalec bo šokiran ob udarnem uvodu, saj prve tri skladbe Undivided, Everyday in The Distance temljijo na energičnem rocku, ki se celo bolj spogleduje z elementi metalne glasbe. Ce se že na samem začetku vašega glasbenega potovanja niste prestrašili vam svetujem, da si počasi začnete iskati svoje favorite in poskakovati po plošči. Predlagam vam, da za zmagovalno zaporedje skladb izberete naslednje zaporedje 6., 5., 12., 2., 4., 7. in 10.. Pesmi na zgoščenki so preveč razmetane, vendar v osnovi sledijo sodobnih rock smernicam. Prvi vrhunec band ponudi v skladbi Joey, ki je njihova klasična jok-cava kitarsko- klavirska balada. Romantiki in zaljubljenci si bodo naježili kožo in se v teh hladnih dneh tudi stisnili ob skladbah All About Lovin You, Right Side Of Wrong, You Had Me From Hello in Open All Night. Najbolša zadeva na zgo- ščenki nosi naslov Misunderstood in je energična rock pesem, ki v besedilu na preve~ ob~utljiv na~in opisuje ljubezenske zmote (beri napake)! Naše poskakovanje po albumu se nadaljuje še s tremi ostrimi, agresivnimi in zažigajočimi rock komadi Hook Me Up, Love Me Back To Life in Bounce. Skupina Bon Jovi se z novim projektom Bounce želi prikupit najstniški rockerski populaciji, saj le ta dandanes posluša dinamičen rock. Hkrati kvartet želi zadržat stare oboževalce z prei- skušeno glasbeno formulo, ta pa se naslanja na standardne epske pop/rock balade in kakovosten ter speven srednje hitri rock. Glavni vlogi na ploščku sta kot zmeraj prevzela sijajen kitarist Richie Sambora in zavajoč vo-kalalist Jon Bon Jovi. Kvartet nadaljuje po že preiskušeni glasbeni poti in žalostno je to, da že nekaj časa kopirajo sami sebe in so preveč vpeti v svojo koli-so. Moja splošna ocena je, da je Bounce solidna hrana za ljubitelje skupine in dobrega rocka. Specialitete oziroma potencialne hit skladbe bodo pripomogle k konstantni prodaji te poska-kajoče, vendar glasbeno in idejno zastarele zgoščenke! David Breznik Coldplay so zmagali! Coldplay so zmagali! Z nežnimi napevi, prodornimi besedili in žametnim vokalom so angleški boemi opozorili nase že v prvencu Parachutes, kjer so jasno nakazali, da ti ni treba vedno kričati, da bi ti ljudje prisluhnili. Zdaj pa so očitno iznašli zmagovalno formulo, ki je, mimogrede, v osnovnih sestavinah precej podobna formuli njihovih zahodnih sosedov U2. Vsaj kar se tiče barve glavnega vokala in kitarskih prijemov. No, ja, pa tudi po lirični globini ne zaostajajo kaj dosti za Bonom. Sanje štirih študentov, ki so neomajno verjeli vase in svojo glasbo, so se uresničile. Zaslug za uspeh pa ne bi mogli ravno pripisati medijskemu pompu in reklamnim potezam. Fantje znajo — to je videti na prvi pogled. Drugi album so pričeli snemati leni oktobra, pri projektu pa sta sodelovala tudi ko-producent Ken Nelson in Mark Phythain, ki je opravil vse potrebno za računalnikom. Na Božič 2001 je bilo snemanje končano. Vsi so bili zadovoljni, razen članov skupine. »Imeli smo občutek, da je vse potekalo kar preveč gladko,Zadovoljni smo bili z izdelkom, nato pa smo stopili korak nazaj in ugotovili, da ni bilo vse v redu. Zdaj sem vesel, da imamo nekaj, s čemer bomo z veseljem nastopali vsaj dve leti.« _ Na album A Rush Of Blood To The Head so Chris Martin, Will Champion, Guy Berryman in Jonny Buckland izlili, kot sami pravijo, prav vse, kar so imeli. Ničesar niso želeli obdržati zase in v vsako skladbo so vložili vso energijo, kot da je vsak dan zadnji. Samo upamo lahko, da tega niso mislili dobesedno. Z albumom, na katerem Ji so med drugimi tudi uspešnica In My Place, čudovita balada Warning Sign, čutna God Put A Smile on Your Face in baje osebnoizpovedna Green Eyes, so namreč Coldplay presegli same sebe. Zanimivo, da jih prav nihče ne obsoja, da je njihova podobnost z U2 preočitna. Verjetno zato, ker je kljub vsakemu sumničenju konec koncev njihova glasba izvrstna. Je namreč tiste vrste, ki jo enkrat slišiš, ponotranjiš in se je, ne glede na to, koliko časa imaš na CD-playerju prižgan 'repeat', kar ne naveličaš. Poleg tega lahko v vsaki pesmi vsakič znova najdeš kaj novega, pa naj bo to aranžma, instrumentalne veščine ali pa nov pomen besedila. To pa, seveda, pride v poštev v primeru, če si tip človeka, ki rad analizira in secira stvari do podrobnosti. V nasprotnem primeru je zadeva še preprostejša. Spraviš se v horizontalo, stisneš 'play' in odplavaš. Coldplay so z A Rush Of Blood To The Head preskočili marsikatero stopničko na poti do vrha. Manjka jim samo še turneja po doslej še neznanem terenu — koncerte so imeli večinoma le v Angliji — in prodoren vide-ospot. Ostalo se zgodi samo od sebe. Fantje, ki prisegajo na pristnost in iskrenost pri ustvarjanju glasbe, se verjetno še dolgo ne bodo pustili ujeti v ustaljen kalup glasbene industrije. Sami namreč pravijo, da se za glasbo niso odločili zato, ker bi želeli biti na televiziji ali pa enostavno postati slavni, temveč zato, ker so želeli dati poslušalcem tisto nedotaknjeno, kar so v imeli sebi. Brez pretvarjanja, sprenevedanja in igranja nečesa, kar v resnici niso. Dovolj prepričljivo, da CD vsaj enkrat prepo-slušaš. OCENA: ODLIČNO (5), OBČASNO IZREDNO (6) n I .. Q NAGRADNO VPRAŠANJE Za kateri film je kanadsici rock pevec Bryan Adams zapel čudovito balado Everything I Do I Do It For You? Odgovor:_ Ime reševalca:_ Naslov:_ Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenec prejšnjega tedna je David Selinšek, Ločki vrh 57. Odgovore pošljite do ponedeljka. 14. oktobra, na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Raičeva 6. 2250 (za Info). Družina na letnem dopustu v Grčiji. Po kosilu Mihec močno in zelo glasno rigne. "Kaj bodo pa drugi mislili!" se huduje mama. "Saj me sigurno ne razumejo," reče Mihec. *** Mihec pride k starejši gospe in jo prosi: "Ali lahko stopim na vaš vrt, da vzamem puščico, ki sem jo tja izstrelil z lokom?" "Lahko, samo če jo boš našel!" "Saj vem, kje je." "Kje pa?" "V mački!" *** Starejša gospa pristopi k fantiču, ki na ulici kadi, in mu reče: "Veš, to pa ni lepo, da pri teh letih že kadiš! Ali tvoji stari to vedo?" "Ali vaš mož ve, da na cesti nagovarjate mlade fante? To tudi ni lepo!" *** "Ivan, kaj ti je očka kupil za rojstni dan?" "Fračo." "Zakajpa to?" "Steklar je po poklicu.' *** "Simon, kaj bi bil rad, če bi se še enkrat rodil?" "Opica." "To pa ne. Dvakrat ne moreš biti isto." *** Matejka in Peterček se igrata v dnevni sobi, poleg v zibelki pa se začne jokati njun trimesečni bratec Igorček. Matejka vstane, gre k zibelki in začne prepevati uspavanke. Peterček to nekaj časa posluša potem pa reče: " Utihni, naj raje kar Igorček joka, saj ga je lažje poslušati kot tebe!" *** Mira se je vrnila domov precej pozno in se pohvalila bratu Igorju: "Danes sem bila pa v lepotilnem salonu!" "Kaj nisi prišla na vrsto?" jo je vprašal bratec. *** Dva otroška vozička stojita v parku eden ob drugemu. Mala punčka se oglasi iz vozička: "Si ti fantek ali punčka?" "Ne vem!" "Dvigni odejico, da bom videla! Se malo..., no še malo! Ja, fantek si!" "Kako pa to veš?" "Plave nogavičke imaš obute!" *** Starejša sestra je rekla mlajšemu bratcu: "Ko se boš skopal, se poglej v ogledalo, ali si čist!" "Za to pa res ni potrebno, da se pogledam v ogledalo. Saj lahko pogledam brisačo!" KINO PTUJ Ta teden: - ob 18. in ob 20. uri: Nezvesta Prihodnji teden: - ob 18. in ob 20.30 uri: Posebno poročilo *** rokomet PRIJATELJSKI TEKMI Ptuj: četrtek, 17.10. ob 17.30 uri: Ormož: petek 18.10. ob 17.30 uri: SLOVENIJA : MADŽARSKA črnobelo in barvli^ fotokopiranje LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN Vladimir Sifar s.p. (T Info Tel.: 02) 78 78 766 Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si KOMENTIRAMO Boljšim to ni potrebno Rokometno srečanje med Veliko Nedeljo in Celjem Pivovarno Laško je v Veliko Nedeljo privabilo veliko število gledalcev, ki so lahko uživali v res dobri rokometni predstavi. Med eminentnimi gosti smo lahko opazili tudi vodilne može Pivovarne Laško s predsednikom kluba Tonetom Turnškom na celu. Ni potrebno posebej poudarjati, kaj in koliko so za rokomet v Sloveniji storili Celjani, saj so bili desetletje domala nepremagljivi. Tudi za močne evropske klube so postali pojem dobrega in načrtnega dela. Po lanskem izgubljenem naslovu državnih prvakov (Mobitel Prule), so se nekatere stvari sicer spremenile, toda to je še vedno odlično organiziran rokometni velikan z odličnim igralskim kadrom. V oči pa bode oz. je že drugič letos (od dveh srečanj!) bodlo v Veliki Nedelji nekaj drugega: boljši klubi so skoraj praviloma boljše zapisani pri sodnikih (v veliko četvorko v Sloveniji spadajo Celje PL, Mobitel Prule, Gorenje in Prevent). Celjani so odlično pričeli srečanje in so zasluženo povedli s 4:0. Domačini so vlagali veliko napora, da so se včasih približali na manj kot štiri zadetke razlike. V takih trenutkih pa sta na sceno stopila delilca pravice: predolg napad, prestop, prekršek v napadu, prekršek za izključitev; vse v škodo domačinov. Seveda se je med tekmo pojavil tudi kakšna sporna odločitev v škodo Celjanov, a ne moremo se znebiti občutka, da je bilo teh napačnih odločitev vendarle preveč. V dinamični in trdi igri, kar rokomet zagotovo je, so odločitve sodnikov včasih zares težke in lahko se zgodi nenamerna napaka, a ne vsakič v škodo ene ekipe. Upam si trditi, da bi Celjani zagotovo zmagali tudi brez teh malih daril sodnikov, saj so kakovostnejše in izku-šenejše moštvo. Opeharjeni pa so predvsem gledalci, ki plačajo vstopnico in s športnim navijanjem skušajo pomagati svoji ekipi. Vsi si želimo negotovih srečanj, saj tekme z razliko 10 in več zadetkov skoraj nikogar ne zanimajo in so celo nekoristne za obe sodelujoči ekipi. Sodniki, ki pomagajo boljši ekipi, jim delajo tako medvedjo uslugo, pa še varnostniki imajo polne roke dela. Jože Mohorič KOLESARSTVO / SVETOVNO PRVENSTVO V BELGIJSKEM ZOLDERJU Izjemni uspehi Gaxvode, Ilešlia in Marina Letošnje svetovno prvenstvo v kolesarstvu je deželi na sončni strani Alp prineslo izjemne uspehe. Deveto mesto Gregorja Gazvode v dirki na kronometer v konkurenci mlajših članov in trinajsto mesto Alda Ilešiča na cestni dirki mladincev so izjemni uspehi kolesarjev Perutnine Ptuj in slovenskega kolesarstva, ki jih postavljajo ob bok uspehom v članski konkurenci. Z malo več sreče bi uspehi lahko bili še večji, vendar je že to toliko, da jih tisti, ki spremljamo šport in ljudje iz športa lahko postavimo v kategorijo izjemnih uspehov. To pa je potrditev pravilnega in načrtnega dela v KK Perutnina Ptuj. Nekdo bi bil ob teh uspehih zadovoljen z doseženim. Toda fantje sami so v svojih izjavah delovali zadovoljno, a z odločnim pogledom naprej. V mislih so imeli izboljšanje svojih najboljših uvrstitev. Kaj svojih, tudi slovenskih. Samo trdo delo daje dobre sadove. NAŠI in VAŠI junaki v svetovni kolesarski eliti so samo NAŠI in prav je, da znamo to ceniti. Upamo le, da se bo razen Perutnine Ptuj še kdo spomnil na te izjemne dosežke Gregorja Gazvode, Alda Ilešiča in Mateja Marina. O devetem mestu Gregorja Gazvode in trinajstem Alda Ilešiča in nastopu Mateja Marina smo za mnenje o njihovem nas- topu povprašali njuna trenerja. »Uspeh je izjemen, toda priznati moram, da so bila TUDI pričakovanja velika. Aldo bi lahko dosegel še kaj več, najmanj dve mesti višjo uvrstitev, če ne bi bilo tistega padca. Uvrstitev Alda na trinajsto mesto med več kot 150 kolesarji je več kot veliki uspeh, saj to ni bila navadna dirka, ampak dirka na svetovnem prvenstvu. Aldo pa je skozi vso sezono izkazoval odlično formo, z dobrimi uvrstitvami in si je povsem zaslužil dres slovenske reprezentance. Na koncu je opravičil zaupanje, ki si ga je s svojim trdim delom prislužil.« je dejal trener Alda Ilešiča Boštjan Amuš. »Kaj naj rečem ob devetem mestu Gregorja Gazvode, kot to, da je vse skupaj fenomenalno. Deveto mesto je uspeh, ki si ga je želelo veliko kolesarjev na SP v kolesarstvu. Gregor bo imel še možnost, da svojo uvrstitev izbo- Gregor Gazvoda. Foto: CG ljša na naslednjem prvenstvu. Že na letošnjem EP se je veliko pričakovalo od njega. Takrat nismo zadeli prave forme, medtem ko je bilo na svetovnem prvenstvu povsem drugače. Je pa tudi dejstvo, da je svetovno prvenstvo veliko bolje odpeljal, kot evropsko. Sicer pa je njegovo deveto mesto izboljšanje Hauptmano-vega štirinajstega mesta, zraven tega se je prebil celo v prvo deseterico najboljših. Do tretjega mesta, oziroma medalje mu je manjkalo 32 sekund. Vedno se iščejo manjkajoče; če bi tisti ovinek, pa Aldo Ilešič z očetom. Foto: DK tisto ravnino itd. odpeljal bolje, potem bi bil svetovni prvak. Cas je njegov zaveznik in ne dvomim, da bo Gregor posegel še višje.« je povedal trener Gregorja Gazvode Marjan Kelner. Vse pohvale fantom iz KK Perutnine Ptuj, saj so dokazali, da znajo dobro vrteti pedala, da se enostavno ne predajo do konca in da je pred njimi velika prihodnost. Samo, da bi to znali ceniti tudi drugi, izven kolesarskega športa. Danilo Klajnšek ROKOMET / 1. A SRL: VELIKA NEDELJA - CELJE PIVOVARNA LAŠKO 25:32 (12:18) V režiji Bezjaka, Belca, Vugrinca in sodnikov VELIKA NEDELJA: Gotal 4, Mesarec, Trofenik, Potočnjak, Kokanovič 1, Bezjak 16, Šoš-tarič 2, Kokol 2, Belec, Šantl, Rezar, Kumer, Okreša. Trener: Vili Trofenik CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Cudič, Rutenka 6, Vugrinec 9, Bilbija 1, Oštir 1, Gajič 1, Maksič 2, Ivančič, Perič, Tomšič 2, Kozlina, Lorger, Milo-savljevič 5, Žvižej 5. Trener: Miro Požun. SEDEMMETROVKE: Celje Pivovarna Laško 6 (7), Velika Nedelja 8 (9) IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 8, Celje Pivovarna Laško 6 minut V Veliki Nedelji je, tako kot vedno ko gostuje Celje Pivovarna Laško, rokometni praznik, dvorana pa nabito polna, oziroma skorajda premajhna, da bi lahko sprejela vse tiste, ki bi si srečanje radi ogledali. Domači trener Vili Trofenik v tem dvoboju ni mogel računati na poškodovana Davorina Planinca in Gregorja Luka Žvižej je sicer dosegel 6 zadetkov, a je vratar Belec ubranil kar nekaj njegovih strelov. Foto: JM Cvetka. na svoje obrambne igralce, ki so puščali veliko praznega prostora igralcem Velike Nedelje, predvsem na krilnih položajih. Razlika se je zato precej znižala (na štiri zadetke razlike), tako, da je postalo ponovno bolj zanimivo in napeto. Igralec odločitve v vrstah Celjanov je bil nedvomno Renato Vugrinec, ki je v kritičnih trenutkih v napadu prevzel odgovornost na svoja ramena in poskrbel, da razlika ni bila nikoli manjša od štirih zadetkov. V zadnjih minutah pa so gostje ponovno izkoristili napake v igri domačih in zmagali s sedmimi zadetki prednosti. Ne moremo mimo tega, da ne omenimo neenakovrednega kri- Kljub vsem težavam so domači v prvem polčasu po začetnem vodstvu gostov z 0:4 uspeli držati korak z njimi vse do 24. minute. Takrat pa so Celjani izkoristili minute nepovezane igre Veliko-nedeljčanov in prišli do razlike plus šest. Po začetku drugega polčasa je izgledalo, da bo po vodstvu gostov z 12:21 domača barka potopila. Toda temu ni bilo tako. Za to je v prvi vrsti poskrbel domači kapetan Belec, ki je zbral samo v drugem polčasu šestnajst obramb (Rezar v prvem polčasu sedem). Robi Bezjak je v napadu neusmiljeno polnil mrežo vratarja Periča. Le-ta se je velikokrat jezil terija sodnikov, ki sta sprejela nekaj takšnih odločitev, da so gledalci v dvorani žolčno protestirali, to pa daje vedeti, da ljudje dobro poznajo moč domačih in Celjanov in so bili nad njunimi odločitvami še toliko bolj razburjeni. IZJAVE PO TEKMI: RENATO VUGRINEC: »Lep je pogled na polno tribuno, še posebno v tako malem mestu kot je Velika Nedelja. Mi smo se morali maksimalno potruditi, saj trenutno nastopamo brez Pajoviča in Kokšarova. Tekma je bila za gledalce zanimiva, toda ne morem mimo tega da ne omenim Miro Požun, trener Celja PL, Vili Trofenik, trener Velike Nedelje in Renato Vugrinec sodnika, ki sta naredila tekmo takšno, kot je pač bila. Mislim pa, da smo bili boljši in smo zasluženo zmagali. Danes sem pač jaz prevzel odgovornost nase v odločilnih trenutkih, vendar to ni vnaprej dogovorjeno, ampak tako pač izpade. Sedaj ko ni Pajo-viča je večji del bremena na mojih ramenih, drugače pa si to porazdelimo. Tudi moji doseženi zadetki pa so plod teamskega dela in so zasluga vseh igralcev. Jaz sem profesionalec in opravljam samo svojo nalogo. Veliko lažje pa je to pred številnimi gledalci, ki vedo, kaj je to vrhunski rokomet.« VILI TROFENIK - trener V. Nedelje: »Rekel bi, da so Celjani najboljša slovenska ekipa in se je že vnaprej vedelo, kdo bo zmagal. Vendar bi dodal, da sodniki niso imeli pravega pristopa in da ne bi smeli soditi v njihovo korist. Na tem srečanju smo bili velikokrat enakovredni. Na žalost pa moram reči za sodnika, kljub temu, da sem smatral da sta perspektivna in sta ravno prišla na prvoligaško listo, da sta me razočarala. Pred tekmo sem skorajda navijal, da sta pristala tukaj, a sta podlegla neki avtoriteti, s tem pa nikakor ne želim reči da sta nepoštena. Ščitila sta samo boljšo ekipo, kar pa ni športno. Mi smo v tem srečanju igrali brez prvih zunanjih igralcev Planinca in Cvetka in to se je nedvomno poznalo pri naši igri, saj nismo mogli biti toliko udarni.« DK, JM 1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA Rezultati 3. kroga: Velika Nedelja - Celje Pivovarna Laško 25:32 (12:18), Trimo Trebnje - Slovan 33:30 (16:14), Mobitel Prule 67 - Inles Riko 38:23 (16:11), Rudar Trbovlje - Gorenje 25:24 (13:13), Termo -Cimos Koper 32:32 (14:16), Pivka - Prevent 24:30 (11:16) 1. MOBITEL PRULE 67 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 3. PREVENT 4. GORENJE 5. RUDAR TRBOVLJE 6. TRIMO TREBNJE 7. SLOVAN 8. INLES RIKO 9. CIMOS KOPER 10. TERMO 11. VELIKA NEDELJA 12. PIVKA PERUTNINARSTVO 3 3 3 3 3 3 3 3 2 3 3 SPORT NOGOMET / 2. SLOVENSKA LIGA Aluminij ujel Grosuplje Rezultati 10. kroga: Aluminij - Nafta 3:0 (2:0), Bela Krajina - Drava Asfalti 3:1 (1:0), Jadran - GPG Grosuplje 3:3 (2:1), Triglav - Krško Posavje 2:2 (1:1), Železni~ar Radio City - Goriška Brda 0:2 (0:1), Zagorje - Dravinja 4:1 (2:1), Livar - Domžale 0:1 (0:0), Križevci - Izola 2:0 1. DOMŽALE 10 7 3 0 25:13 24 2. GPG GROSUPLJE 10 6 3 1 24:9 21 3. ALUMINIJ 10 6 3 1 20:9 21 4. DRAVA ASFALTI 10 4 3 3 19:14 15 5. JADRAN 10 4 3 3 17:13 15 6. IZOLA 10 4 2 4 16:16 14 7. GORIŠKA BRDA 10 4 2 4 13:13 14 8. KRIŽEVCI 10 4 1 5 20:15 13 9. DRAVINJA 10 4 1 5 14:19 13 10. ZAGORJE 10 3 3 4 20:19 12 11. LIVAR 10 3 3 4 7:9 12 12. KRŠKO POSAVJE 10 2 6 2 13:16 12 13. BELA KRAJINA 10 2 4 4 12:20 10 14. NAFTA 10 3 1 6 12:20 10 15. TRIGLAV KRANJ 10 2 3 5 11:18 9 16. ŽELEZNIČAR R.C. 10 1 1 8 7:27 4 ALUMINIJ - NAFTA 3:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Repina (11), 2:0 Raki~ (32), 3:0 Franci (52) ALUMINIJ: Dukari~, Koren (od 72. Kancler), Topolovec (od 76. Golob), Pe-kez, Raki~, Prapotnik, Don~ec, Panikvar, Repina (od 65. Letonja), Čeh, Franci. Trener: Miran Emerši~ Nogometaši Aluminija nadaljujejo z uspešnimi igrami. Proti lendavski Nafti so prikazali zelo dobro igro in to kljub temu, da so nastopili brez poškodovanega kapetana Borisa Sambolca in kaznovanega Igorja Perkovi~a. Že ~etrta minuta je dala slutiti, da se gostom to- krat ne bo pisalo dobro, saj je Panikvar zadel levi vratnik. Že v 11. minuti pa je Repina s strelom po tleh iz dobrih desetih metrov premagal nemo~nega vratarja gostov. Prvo in najresnejšo priložnost so Lendav~ani imeli v 17. minuti, ko se je za strel odlo~il Geren~er, njegov strel pa je Dukari~ s skrajnimi mo~mi izbil v kot. Nato je sledilo pravo obleganje vrat Nafte in v 32. minuti je bil natan~en Raki~ in je zvišal vodstvo doma~inov. V drugem pol~asu je tempo igre nekoliko upadel, vendar so še vedno vse niti igre držali v svojih rokah nogometaši Aluminija. Ko je v 52. minuti Franci dosegel še tretji zadetek za doma~ine je bilo glede kon~nega zmagovalca vse jasno. Do konca sre~anja je bilo še veliko priložnosti za zvišanje vodstva, vendar doma~ini niso imeli sre~e pri zaklju~nih strelih, nekajkrat pa je goste rešil njihov vratar Starovasnik. BELA KRAJINA - DRAVA ASFALTI 3:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Plevnik (25), 2:0 Ple-vnik (47), 2:1 Majcen (70), 3:1 Plevnik (71) DRAVA ASFALTI: Štelcer, Emerši~, Krajnc, Korez (Horvat), Klinger, Zde-lar, Zajc, Toplak (Krepek), Majcen, Vo-grinec, Lenart (Poštrak). Trener: Dragan Grbavac. Ptujski nogometaši so na gostovanju v Črnomlju proti ekipi Bele Krajine doživeli poraz. Nastopili so v oslabljeni sestavi, vendar so si vseeno obetali kaj ve~, kot pa poraz. Goste iz Ptuja je »potopil« doma~i napadalec Gorazd Plevnik, ki je dosegel tri zadetke. Doma~ini so bili za odstenek boljši, oziroma podjetnejši in so prišli do pomembne zmage. DK LISTE STRELCEV 2. SNL 5 zadetkov: Jernej Repina (Aluminij) in Matjaž Majcen (Drava Asfalti Ptuj); 3 zadetki: Milan Rakic, Aleš Čeh in Peter Franci - vsi Aluminij 3. SNL - SEVER 6 zadetkov: Denis Kolenc (Središče); 5 zadetkov: Boštjan Kupčič, Filip Žnida-rič (oba Stojnci) in Tadej Jurišič (Hajdina) 1. LIGA MNZ PTUJ 5 zadetkov: Dušan Husel (Holermu-os Ormož), Mitja Lah (Mark 69 Rogoz-nica), Robert Šijanec, Denis Petek (oba Skorba), Aleš Gerečnik (Slovenja vas) 2. LIGA MNZ PTUJ 6 zadetkov: Peter Kaučevič (Hajdo-še), Gregor Sobotič (Spodnja Polskava, Vojko Volavšek (Boč) VETERANI MNZ PTUJ 10 zadetkov: Danijel Ivančič (Hajdina); 9 zadetkov: Dani Menoni (savaria Rogoznica); 6 zadetkov: Boris Kurbos (Prepolje) Slovenjevašianom prija ormoški sladkor Osem golov v Maleiniku, gneia na vrhu 3. SNL - Z nvim trenerjem prva zmaga Dornave - Visoki zmagi Hajdoš in Zgornje Polskave 3. SNL - SEVER V 3. SNL - severna skupina je po odigranem 10. krogu pri vrhu velika gne~a, saj imajo kar štiri ekipe 20 to~k. To kaže na veliko izena~enost ekip, ali pa na zmanjšanje kvalitete nogometa v tem rangu tekmovanja. Tretje lige bodo po vsej verjetnosti v naslednjih letih doživel korenito spremembo tekmovalnega sistema, saj se bo vse vrnilo v tisto, kar je že bilo. Zmaga Bistrice, remi Središ~a, ter poraza Hajdine na doma~em igriš~u in Stojnc v gosteh z novim trenerjem pa je manj, kot so ljubitelji nogometa pri~a-kovali. Rezultati 10. kroga: Vransko - Mons Claudius 6:1 (2:1), Hajdina - Pohorje 2:4 (2:1), Fužinar - Kozjak Radlje 2:3 (2:0), Bistrica - Krško Posavje 2:1 (2:1), Šmarje pri Jelšah - Šoštanj 0:1 (0:1), Paloma - Stojnci 1:0 (0:0), Male~nik - Središ~e 4:4 (1:0) 1. ŠOŠTANJ 10 6 2 2 21:8 20 2. POHORJE 10 6 2 2 20:11 20 3. PALOMA 10 6 2 2 20:12 20 4. BISTRICA 10 6 2 2 20:14 20 5. ŠMARJE PRI JEL. 10 6 1 3 18:13 19 6. KOZJAK RADLJE 10 5 0 5 13:12 15 7. KRŠKO POSAVJE 10 4 2 4 16:19 14 8. HAJDINA 10 4 1 5 13:22 13 9. STOJNCI 10 3 2 5 15:12 11 10. VRANSKO 10 3 2 5 12:10 11 11. SREDIŠČE 10 3 2 5 21:23 11 12. MALEČNIK 10 3 2 5 17:23 11 13. FUŽINAR 10 2 3 5 16:24 9 14. MONS CLAUDIUS 10 1 1 8 11:30 4 BISTRICA - KRŠKO POSAVJE 2:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Horvat (17), 1:1 Muja-ki~ (19), 2:1 Šabanovi~ (22) _ BISTRICA: A. Papotnik, Sep, Skale, Šabanovi~, U. Klajderi~, Horvat, M. Klajderi~ (od 46. Obrovnik), I. Papotnik, Topi~ (od 85. Frelih), G. Regoršek, Zupani~ (od 46. A. Regoršek). Trener: Mom~ilo Moša Miti~. KRŠKO POSAVJE: Polovi~, Rašovi~, Bani~, Molan, Gabri~, Omerzu, Slako-nja, Brdik, Mujaki~, Pilipovi~, Zorko. Trener: Adnan Zildžovi~. PALOMA - STOJNCI 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Žabota (60) PALOMA: Gumzar, Uhan, Vajngerl, Podhostnik, Unger, Hvalec, Petrovi~ (od 63. Turk), Stojanov, Žabota, Lorber (od 46. Kurnik), Kapun (od 46. Ferk). Trener: Anton Unger. STOJNCI: Klinger, Purgaj (od 50. Serdinšek), Sluga, Štebih, Bezjak, Emer-ši~, Arsi~, Rižnar, Vil~nik, Kup~i~ (od 71. Strgar), Klajderi~. Trener: Silvo For-šnari~ MALECNIK - SREDIŠČE 4:4 (1:0) STRELCI: 1:0 Žel (7), 1:1 Pintari~ (54), 1:2 Prapotnik (60), 2:2 Stan~i~ (75), 3:2 Klane~ek (80), 3:3 Kolenc (83), 3:4 Kolenc (84), 4:4 Blagus (86) MALEČNIK: Golob, Makari, Bosilj, Novoselec, D. Partli~, Najvirt (od 46. Klane~ek), Gajser, Blagus, Žel (od 60. Stan~i~), Kotnik, G. Partli~. Trener: Zorko Hlava~. SREDIŠČE: Maj~ (od 90. Polak), Novak, Jelovica, Ivan~i~, Kolenc, Pintari~, Kaloh (od 78. Kolari~), Prapotnik, Žerjav, Lesjak, Rajh. Trener: Miran Rako-vec HAJDINA - POHORJE 2:4 (2:1) STRELCI: 1:0 Vrabl (9), 1:1 Naber-nik (14. 11-m), 2:1 Pihler (42), 2:2 Muz-lovi~ (65), 2:3 Mori (71), 2:4 Mori (81). HAJDINA: M. Brodnjak, Gaiser, Frangez, Krajnc, Vrabl (Kuserbajn), Črnko, Hotko, Bauman, Petrovi~ (Nah-berger), Pihler, Princl. Za~etne minute igre so pripadale do-ma~inom, ki so nekajkrat ogrozili vrata gostov. Doma~ini so nato le prišli v vodstvo, ki pa ni trajalo dolgo, saj je Bauman v kazenskem prostoru zrušil napadalca gostov in sodnik je dosodil najstrožjo kazen in gostje so izena~ili. Žal je sodnikova piš~alka ostala nema, ko je igralec gostov pred svojimi vrati igral z roko. Kmalu zatem je Bauman izvajal v kratkem obdobju dvakrat prosti strel, a je vratar Prelec žogo obakrat izbil v kot. Nekaj pred odmorom je iz prostega strela Pihler le zadel v polno. V nadaljevanju so doma~ini pri~eli nervozno, napadalci priložnosti niso izkoristili, v obrambi pa so po zamenjavi poškodovanega Vra-bla nastale vrzeli, kar je naprej izkoristil Muzlovi~ in izena~il, nato pa je do konca Mori še dvakrat zatresel mrežo doma~inov in postavil kon~ni rezultat. Pred~asno sta morala v sla~ilnico najprej Dragar, nekaj zatem pa Bauman zaradi dveh rumenih kartonov. anc 1. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 8. kroga: Pragersko - Skorba 1:1, Mark 69 Rogoznica - Videm 1:2, Holermuos Ormož - Slovenja vas 1:3, Tržec - Dornava 0:2, Gorišnica - Gere-~ja vas Unukšped 1:2, Zavr~ - Podlehnik 2:1. 1. HOLERM. ORMOŽ 8 5 2 1 15:8 17 2. PRAGERSKO 8 4 4 0 17:7 16 3. PODLEHNIK 8 5 0 3 11:9 15 4. GEREČJA VAS U. 8 4 2 2 15:14 14 5. SKORBA 8 3 3 2 18:11 12 6. ZAVRČ 8 3 3 2 9:11 12 7. GORIŠNICA 8 3 2 3 14:8 11 8. MARK 69 ROGOZ. 8 3 1 4 13:16 10 9. SLOVENJA VAS 8 2 2 4 10:16 8 10. VIDEM 8 2 2 4 8:15 8 11. DORNAVA 8 12 5 11:17 5 12. TRŽEC 8 116 8:17 4 TRŽEC - DORNAVA 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Obran (13), 0:2 Trunk (64) TRŽEC: Braci~, Bratušek, Zelko, Fi-deršek, D. Emerši~ (Kolednik), Šeliga, Metli~ar, B. Emerši~, Pe~nik, Medved (Skrbinšek), B. Emerši~. Trener: Janez Pe~nik. DORNAVA: Kekec, D. Novak, A. Ar-nuš (Vrabl), Metli~ar, Kvar, J. Arnuš, Vidovi~, Obran (Kau~i~), Stergar (R. Novak), Cvetko, Trunk. Trener: Ivan Zajc ZAVRČ - PODLEHNIK 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Milan Kokot (11. iz 11m), 2:0 Matej Kokot (23), 2:1 Želez-nik (89) ZAVRČ: Cesar, Cvetko, R. Kokot (Fridl), Milan Kokot, Juri~inec, Žunec, Serec, Pongrac, Golob (Strelec), Sandi Kokot, Matej Kokot (Sandi Kokot). Trener: Milivoj Jamnik. PODLEHNIK: Grabrovec, Lesjak (Širec), Železnik, Topolovec, Polajžer, Zajšek, Vinko, Frlež, Beloševi~ (Podgoršek), Koren, Miloši~. Trener: Dušan Hvalec GORIŠNICA - GEREČJA VAS 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Petek (56), 1:1Bohl (69), 1:2 Ciglar (77. iz 11m) GORIŠNICA: Meško, Lapornik, Jan-žekovi~, Ljubec (Baki~), Šmigoc, Bohl, Ž. Horvat, Bezjak, Tobijas, J. Horvat, Plohl. Trener: Franc Rajh. GEREČJA VAS UNUKŠPED: Ve-seli~, Sagadin, Pacher, G. Krajnc, Kai-sesberger, Vidovi~, Vrbanec, Gorše, B. Krajnc, Ciglar, Petek (Vogrinec). Trener: Ivan Ornik MARK 69 ROGOZNICA -VIDEM 1:2 (1:1) STRELCA: 0:1 V Ciglar (37), 1:1 D. Polanec (44), 1:2 B. Ciglar (60) MARK 69 ROGOZNICA: I! Polanec (Krajnc), Cajnko (Nenad), Kukovec (Bela), Pungracic, Lah, Kurbus, Markež, Hvalec, Kralj, D. Polanec, Dokl. Trener: Janko Vindiš. VIDEM: M. Trafela, Kokol, G. Trafe-la, Hrovat, Bra~i~, Skok, Šipek, Ov~ar, V. Ciglar, Varnica (B. Ciglar), Bedra~ (Ko-prek, Topolovec). Trener: Franc Panik-var PRAGERSKO - SKORBA 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Breznik (30), 1:1 Horvat (50) _ PRAGERSKO: Petrovi~, Curk, Kralj, Žnuderl, M. Čelan, Sagadin (Kmetec), Debevec, Breznik, Robar (Dirnbek), Krajnc, B. Čelan. Trener: Zvonko Kac-jan SKORBA: L. Šmigoc, Perko, B. Mer-telj, Širovnik, Janžekovi~, Pani~, Horvat, Mohorko, J. Šmigoc, S. Mertelj, Mlakar. Trener: Darko Jeza. HOLERMUOS ORMOŽ -SLOVENJA VAS 1:3 (1:2) STRELCI: 1:0 Gori~an (12), 1:1 Ge-re~nik (36), 1:2 Ekart (38), 1:3 Huzjak (73) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Jerebi~ (Šek), Gori~an, Školiber, Jur~ec, Jambriško, Husel, Gašpari~, Plohl (Kir-biš), Habjani~, Zidari~. Trener: Darko Lah SLOVENJA VAS: Ber, Sarki~evi~, Lenart, Erhati~, Levstik, Šterbal, Huz-jak, Ekart, Krajnc (Kotnik), Gere~nik, Predovnik. Trener: Alojz Podhostnik 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 2. kroga: Cirkulane - Mar-kovci 2:1, Apa~e - Podvinci 2:0, Spodnja Polskava - Bo~ 0:2, Lovrenc - Hajdoše 0:5, Leskovec - Zgornja Polskava 0:5, Bukovci - Grajena 2:2 1. BOČ 8 7 1 0 26:7 22 2. APAČE 8 5 2 1 12:6 17 3. GRAJENA 8 4 2 2 16:10 14 4. HAJDOŠE 8 4 2 2 18:14 14 5. BUKOVCI 8 4 1 3 19:12 13 6. CIRKULANE 8 3 2 3 11:14 11 7. SP POLSKAVA 8 3 14 19:21 10 8. MARKOVCI 8 3 1 4 11:15 10 9. LOVRENC 8 3 0 5 11:15 9 10. ZG. POLSKAVA 8 1 3 4 14:19 6 11. PODVINCI 8 1 3 4 10:17 6 12. LESKOVEC 8 0 2 6 9:26 2 LESKOVEC - ZGORNJA POLSKAVA 0:5 (0:3) STRELCI: 0:1 Ostruh (7), 0:2 Romih (20), 0:3 Polajžar (45), 0:4 Polajžar 883), 0:5 Mikloži~ (85) LESKOVEC: A. Stopajnik, Topolovec (Prelog), J. Vidovi~, Z. Vidovi~ (Kme-tec), Pernek, Bratušek, Kozel, D. Stopaj-nik (Podpe~an), Strmšek, Vinko, Zavec. Trener: Marjan Mlakar ZGORNJA POLSKAVA: Jelen, Čelo-figa (Petelinšek), Vodušek, Ramšak (Čelan), Romih, Mikložic, Polajžar (Ker-ši~), Stojan Pe~ovnik, Pivec, Stanko Pe-~ovnik, Ostruh. Trener: Aleš Utenkar SPODNJA POLSKAVA -BOČ 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Habjani~ (47), 0:2 Vo-lavšek (90) SPODNJA POLSKAVA: Papotnik, Tropan, Jesenek, Sinkovi~, Horvat, D. Soboti~ (Merlak), Pu~nik, G. Soboti~, Falež, Koren (Razboršek), Jevšenak. Trener: Boris Ratej BOČ: Črešnar, Fridrih, P Trunkl, Sto-jnšek, Korošec, B. Vehovar, Habjani~ (Samastur), Medik (Dolšak), Volavšek, S. Trunkl (Berglez), R. Vehovar. Trener: Janez Forštnari~ APAČE - PODVINCI 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Pihler (9. - avtogol). 2:0 A. Predikaka (70) APAČE: Horvat, Bezdrob (M. Pre-dikaka), Krivec (P. Predikaka), Mar~i~, Kralj, Šmigoc, Kmetec, Vajsbaher, Ba-uman, Zajc (Sambolec), A. Predikaka. Trener: Zlatko Škerlak PODVINCI: Gašperi~, Arnuš. B. Ku-serbajn, Brus, Petek, Pihler (Modri~), D. Kuserbajn, Plohl, Toplak, R. Kuserbajn, Hren. Trener: Ivan Klinger BUKOVCI - GRAJENA 2:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Gajzer (52), 0:2 Kukovec (54), 1:2 Mustafi (57), 2:2 Kos (81) BUKOVCI: Jurgec, Kozel, Bedra~, Rojko, Mustafi, Zupani~ (Habjani~), Pet-rovi~ (Kos), Majcen, Štrafela, Majer, Lju-bec (Kelc). Trener: Maks Kmetec. GRAJENA: Miheli~, Golob, Rojko, Gabrovec, Hvala (Pšajd), Jakoli~, Ber-ghaus, Gajzer (Golob), Mlakar, Bra~i~, Kukovec (Kokot). Trener: Zoran Hvala CIRKULANE - MARKOVCI 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Fridauer (2), 1:1 B. Korošec (77), 2:1 Klajderic (90) CIRKULANE: Bedra~, Jus, Kova~i~, J. Horvat (Arne~i~), Kokol (J. Klajder-ri~), P. Horvat, Kelc, Fridauer, S. Klajde-ric, Miloši~ (Zebec), Kristovi~. Trener: Branko Fridauer MARKOVCI: Star~i~, Kun~nik, Golob, Lepoša, Plohl, Bratušek, Domen Zver, N. Korošec, Ciglar (Dejan Zver), B. Korošec, Janžekovic (Rožman). Trener: Marjan Bezjak LOVRENC - HAJDOŠE 0:5 (0:3) STRELCI: 0:1 Drevenšek (10), 0:2 Kau~evi~ (26), 0:3 Petek (30), 0:4 Kau-~evi~ (77), 0:5 Kau~evi~ (89) LOVRENC: Amon, Zafošnik, Pulko, Tominc, Novak, Belca, Tomani~, Mur-šec (Muzek), Godec, Lamperger, Medved. Trener: Milan Hadler HAJDOŠE: Mišic, Ornik, I. Cebek, Poto~nik (Šadl), Kirbiš, D. Cebek, Turn-šek (Doniko), Drevenšek (Zupani~), Petek, Glodež, Kau~evi~. Trener: Marjan Glažar VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ Rezultati 7. kroga: Gorišnica - Videm 5:1, Tržec - Apa~e 3:2, Prepolje - Savaria Rogoznica 3:4, Polskava - Hajdina 1:1, Markovci - Dornava 3:3 1. HAJDINA 7 4 3 0 20:4 15 2. SAVARIA ROGOZ. 7 4 1 2 27:10 13 3. GORIŠNICA 6 4 1 1 20:3 13 4. POLSKAVA 7 3 4 1 14:5 12 5. TRŽEC 7 2 3 2 9:17 9 6. MARKOVCI 7 2 2 3 8:26 8 7. APAČE 7 1 4 2 13:9 7 8. PREPOLJE 7 2 1 4 13:17 7 9. VIDEM 7 1 2 4 7:20 5 10. DORNAVA 6 0 2 4 10:30 2 Danilo Klajnšek SPORT ODBOJKA / 1. IN 2. DOL MOŠKI IN ŽENSKE Bombastiien zaietek 1. A DOL (M) Rezultati 2. kroga: Svit - Fu-žinar Metal Ravne 3:1, Calcit Kamnik - Salonit Anhovo 1:3, Merkur LIP Bled . Maribor Stav-bar IGM 3:1, Pomurje - Galex -Šoštanj - Topološ~ica 3:1, Astec Triglav - SIP Šempeter 3:1 1. SALONIT ANHOVO 2 2 0 6 2. SVIT 2 2 0 6 3. ASTEC TRIGLAV 2 113 4. CALCIT KAMNIK 2 113 5. FUŽINAR RAVNE 2 113 6. MERKUR LIP BLED 2 113 7. POMURJE GALEX 2 113 8. ŠOŠTANJ TOPOL. 2 113 9. MB STAVBAR IGM 2 0 2 0 10. SIP ŠEMPETER 2 0 2 0 MARIBOR STAVBAR IGM - SVIT 1:3 MARIBOR STAVBAR IGM: Pušnik, Miklavc, Galešev, T. Horvat, Radovi~, Žitnik, Bra~ko, Pa-ljak, Terzer, Škorc, G. Horvat. SVIT: Bedra~, Djuki~, Pri-mec, Gomivnik, Jurak, Kneževi~, Lampret, Pipenbaher, Mileti~, Bra~ko. Mariborski odbojkarji, ki jih mnogi prištevajo med prve favorite letošnjega prvenstva, so že v prvem kolu presenetili z doma~im porazom v sosedskem obra~unu z ekipo iz Slovenske Bistrice. Že v prvem nizu so gostje pokazali izjemno borbeno in domiselno igro, v kateri je izstopal njihov hrvaški odbojkar Mauro Mileti~, ki je bil za do-ma~e nerešljiva uganka ob mreži. Gledalci so v nadaljavanju pri~a-kovali preobrat moštva, ki se je letos okrepil z nekdanjim repre-zentantom Samom Miklavcem, vendar pa do tega ni prišlo in na koncu so bistri~ani zasluženo slavili. SVIT - FUZINAR METAL RAVNE 3:1 SVIT: Bedra~, Djuki~, Pri-mec, Gomivnik, Jurak, Kneževi~, Lampret, Pipenbaher, Mileti~, Bra~ko FUŽINAR MELTAL RAVNE: D. Slatinšek, G. Slatinšek, B. Kotnik, V Kotnik, Pušnik, Stravnik, Kokot, Jelen, Dirntiš, Tone Odbojkarji Svita so po presenetljivem uspehu v sredo, ko so v Mariboru premagali favorizirani Stavbar IGM, zabeležili še drugo zaporedno zmago. Tokrat so bil njihove žrtve Raven~ani, ki prav tako sodijo v zgornji razred elitne deseterice. Gostitelji so sicer za~eli nekoliko preve~ spoštljivo, kar se je zlasti poznalo pri izvajanju za~etnih udarcev, ki so jih gostje zlahka sprejemali in preko Kokota, Slatinška in Kotnika nizali u~inkovite napadalne akcije. V nadaljevanju so doma~i zaigrali precej bolje, z mo~nej-šim servisom pa so goste povsem odstranili iz bližine mreže. Ize-na~eno je bilo do 17. to~ke, nato pa so Mileti~, Jurak in Djuki~ napravili odlo~ilno razliko treh to~k. V tretjem nizu je bila igra zelo izena~ena, toda v zaklju~ku pri 18:20 so Bistri~ani popustili in gostom dovolili, da so jih ujeli na 22:21, kar pa je bilo premalo za preobrat. V ~etrtem nizu so odbojkarji Svita prikazali najboljšo predstavo, saj so proti ekipi, v kateri igrajo kar trije slovenski reprezentanti, že na za~etku povedli s petimi to~kami naskoka. Raven~ani so še uspeli dvakrat izena~iti, na koncu pa se je vendarle veselila doma~a ekipa. Danilo Klajnšek 1. A DOL (Z) ROKOMET / 1. B SRL - MOŠKI IN ŽENSKE Smola Gorišniianov 1. B SRL - MOŠKI Rezultati 3. kroga: Novoles -Ormož 25:25 (14:16), Sevnica -Gorišnica 26:25 (12:14), Istra-benz Plini Izola - Dol TKI Hrastnik 21:21 (11:13), Chio Kranj -Pekarna Grosuplje 28:28 (15:15), Mitol Pro Mak - Črnomelj 30:26 (16:11), Dobova - Gorica Leasing 24:34 (10:17) 1. CHIO KRANJ 3 2 10 5 2. ORMŽ 3 2 10 5 3. OVOLES 3 2 10 5 4. SVNICA 3 2 0 1 4 5. MITOL PRO MAK 3 2 0 1 4 6. GORICA LEASING 3 2 0 1 4 7. ISTRABENZ IZOLA 3 1113 8. PEK. GROSUPLJE 3 1113 9. OBOVA 3 10 2 2 10. DOL TKI HRASTNIK 3 0 12 1 11. RNIOMELJ 3 0 0 3 0 12. ORIŠNICA 3 0 0 3 0 NOVOLES NOVO MESTO - ORMOZ 25:25 (14:16) ORMOŽ: Radek, Dogša, Bel-šak 7, Horvat 2, Koražija 6, Bezjak, Prapotnik 1, Grabovac, Kiri~, Vu~i~ 4 (1), Luka~ek, Me-sarec, Hrnjadovi~ 3 (1), Hanželi~ 2. Trener: Saša Prapotnik V derbi tekmi 3. kroga so se Ormožani vrnili z veliko to~ko iz Novega mesta, ki jih je ohranila na vrhu razpredelnice. Za-~etek sre~anja je bil popolnoma v znamenju gostov. Odli~ni Radek (17 obramb) v vratih in dobra igra v napadu sta Ormoža-nom prinesla visoko vodstvo osmih zadetkov (12:4). Do pol~asa doma~inom uspe izid znižati, v 36. minuti pa celo izena~iti na 18:18. Pri izdu 25:25 Er~ulj zapravi napad doma~ih in ponudi priložnost Ormožanom za drugo to~ko, ki pa je na koncu vseeno ostala v Novem mestu. Uroš Krstić SEVNICA - GORIŠNICA 26:25 (12:14) _ GORIŠNICA: Valenko, Sok, Štorman, Fricelj 4, Kumer 7, I. Ivan~i~ 3, Zajnkovi~, Zuki~, Šter-bal, D. Ivan~i~ 5, Firbas 1, Kra-uthaker, Ali~ 4, Pisar 1. Rokometaši Gorišnice so zelo nesre~no ostali brez to~ke, ali morebiti celo brez celotnega iz-kupi~ka na gostovanju v Sevnici, sicer lanskoletnemu prvoligašu. Njihovo za~etno vodstvo 7:2 je bilo dovolj veliko opozorilo, da se mora nekako ukrepati. Goriš-ni~ani so še enkrat bili oškodovani in ostajajo poligon za nekoga, ki se mora u~iti nogometne pravice, to pa so sodniki, ki so verjetno najve~ja rak rana slovenskega rokometa. Kako so Gorišni~ani ostali brez vsaj to~ke v zadnjih trenutkih igre, ko so dosegli zadetek (Kumer) je že v domeni znanstvene fantastike. Upamo samo lahko, da bo v naslednjih krogih tekmovanja v 1. B SRL boljše. Si- NAJ NOGOMETAŠ 2002/3 2. SNL............... 3. SNL-SEVER... 1. LIGA MNZ PTUJ. 2. LIGA MNZ PTUJ. Ime in priimek: Naslov:......... Izpolnjeno glasovnico poiljite na Radio-Tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj cer pa njihove tekme in priložnost za zmage šele prihajajo. DK 1. B SRL (Z) Rezultati 4. kroga: Mercator Tenzor Ptuj - Sevnica 47:14 (29:6), Celje - Branik Maribor 40:13 (13:7), Vegrad Velenje - Millennium 36:20 (40:10). V tem krogu je bila prosta ekipa Zagorja 1. M. TENZOR PTUJ 4 4 0 0 8 2. VEGRAD VELENJE 3 3 0 0 6 3. AGORJE 3 3 0 0 6 4. ECLJE 3 1 0 2 2 5. IMLLENNIUM 4 10 3 2 6. EVNICA 3 0 0 3 0 7. BRANIK MARIBOR 4 0 0 4 0 MERCATOR - TENZOR PTUJ - SEVNICA MERCATOR TENZOR PTUJ: Laki~, Majcen 5, Pu~ko 7, Radek 4(1), Rodi~ 6, Mikoli~ 1, Ramšak 2, Nojinovi~ 6, Bru-men 7, Hameršak 1(1), Majnik 4, Raukovi~ 4(1), Kelenc. Gostiteljice so slavile visoko zmago, kljub temu, da nista nastopili poškodovani Šijan~eva in Podvršnikova. Mlade Sevni~an-ke se niso mogle upirati fizi~no mo~nejšim igralkam Ptuja, ki so že na za~etku iz protinapadov napolnile mreže gostij. DRAVA - CERKLJE 35:27 (17:14) DRAVA: Klinc, Mešl 2, Pučko 3, Honingmann 3, Skaza, Majcen 3, Bra~i~ 4, [tager, Po~ivav{ek 2, Predikaka, Selin{ek 4, Vajda 10 (3), Sapač 4, Starc. Domačini so po nekaj minutah igre uredili svoje vrste, ~vrsto je delovala obramba in z odli~no igro v napadu so si priigrali prednost 7 zadetkov. @al pa so pred odmorom popustili, Bračič je nekajkrat zapravil žogo, kar so gostje izkoristili in prednost znižali. V nadaljevanju so domačini dosegli štiri zaporedne zadetke, a je nato zbranost popustila. Nekaj minut smo videli brezglavo igro, kjer so tako eni kot drugi izgubljali žoge in zapravljali priložnosti za zadetke. anc Ekipa Benedikta: stojijo zadaj od leve: trener Zoran Kolednik, Rundle Brook, Mateja Crešnar, Helga Hauptman, Bogdana Mu-zek, Martina Rajšp, Simona Krajnc, Jitka Štumper. Stojijo spredaj od leve: Rundle Brook, Romana Holc, Tea Šau-perl in Sabina Šijanec. Manjka Janja Vrbančič. BENEDIKT - LUKA KOPER 3:1 Minuli konec tedna se je začelo državno prvenstvo v odbojki. V prvi odbojkarski ženski ligi pa igrajo letos novinke, to so od-bojkarice OK Benedikt, ki so v soboto odigrale prvo tekmo pred 400 domačimi navijači. V ekipi igrajo Mateja Crešnar, Romana Holc, Bogdana Muzek, Martina Rajšp, Tea Šauperl in Sabina Šijanec. Ekipa pa je okrepljena tudi s šestimi novimi igralkami, in sicer dvema ameriškima igralkama, to sta Coulter Brook in Rundle Brook, Jitko Štumper, ne- kdanjo igralko ekipe Nova KBM Branik iz Maribora, Helgo Ha-uptman, Simono Krajnc in Janjo Vrbančič. Trener ekipe ostaja Zoran Kolednik, njegov pomočnik pa Vlado Curin, tehnični vodja pa je Damjan Rajšp. Odbojkarice Benedikta so se v prvi tekmi pomerile z ekipo Luke Koper, ki v novi sezoni meri zelo visoko. Najbolj izenačen je bil prvi niz, ki se je končal s 23:25 za gostujočo ekipo. Drugi niz se je končal 25:19 za domačinke, v tretjem nizu je ponovno slavila domača ekipa Benedikta s 25:17, v četrtem odločilnem nizu so ponovno zmagale domačinke s 25:18 in tako je bil končni rezultat tekme 3:1 za domačo ekipo Benedikta. Trener Zoran Koled-nik, ki po tekmi ni skrival navdušenja nad svojo ekipo je dejal, da je po tihem pričakoval dober rezultat glede na vloženo delo celotne ekipe, vendar si takšnega rezultata ni upal napovedati. Ta konec tedna se bodo igralke Benedikta v ŠD Marof v Novem mestu pomerile z ekipo TVP Novo mesto. Zmago Šalamun 2. DOL - ZENSKE BLED - FIAT PRSTEC PTUJ 2:3 (-16,-14, 22, 23,-13) FIAT PRSTEC PTUJ: Kucaj, Prauhart,. Terbuc, Sep, Mohor-ko, Intihar, Rola, Nimac, Kosta-njevec. Bled in njihova športna dvorana ostaja ptujčankam v slabem spominu, saj so lansko sezono ravno tukaj naletele na spolzki parket in izgubile točke, ki bi jih morebiti popeljale v prvoligaško društvo. Tokrat, vsaj po prvih dveh nizih ni kazalo, da odbojka-rice Fiat Prstec Ptuj ne bi prišle do gladke zmage. Toda v tretjem in četrtem nizu so tesno izgubile in Blejke so uspele rezultat izenačiti. V petem nizu pa so le zmogle toliko moči, da so tesno zmagale in osvojile dve točki. Danilo Klajnšek JUDO / 1. SLOVENSKA LIGA Drava previsoka za Broker Po treh turnirjih, oziroma šestih krogih v 1. slovenski judo ligi na vrhu ni ni~ novega. Judoisti Impola so z dvema zmagama na Ptuju samo še u~vrstili v vodstvo. Po pri~a-kovanjih so premagali ptujsko Dravo in mariborski Branik Broker. Ptuj~ani pa so opravili z Maribor~ani in ostajajo najresnejši kandidat za drugo, oziroma tretje mesto. Četrti ne bi rad bil nih~e, saj ga potem na finalnem turnirju ~akajo judoisti Impol, ki so v letošnji sezoni razred zase. Na turnirju v Slovenski Bistrici so judoisti Olimpije po pri~ako-vanjih premagali Juršince in nato še nekoliko presenetljivo Celjane, ter se približali ekipam prve ~et-vorke na samo to~ko zaostanka. V Kranju pa so Triglavani odpravili Korošce in Kopr~ane, v medsebojnem sre~anju, ki bi lahko pomenil obstanek v ligi pa so bili boljši judoisti iz Slovenj Gradca, ki so premagali Kopr~ane, ki so še edino moštvo brez to~k. TURNIR NA PTUJU: Impol Drava 5:2 (50:17), Impol - Branik Broker 7:0 (67:0), Drava -Branik Broker 4:2 (33:20) IMPOL - DRAVA 5:2 Do 60 kg: Matarugi~ - Horvat 1:0 (10:0), do 66 kg: Sevšek - Kolednik 1:0 (10:0), do 73 kg: Rus -Vogrinec 1:0 (10:0), do 81 kg: B. Greif - Seni~i~ 1:0 (10:0), do 90 kg: G. Greif - K. Ferjan 0:1 (0:7), Skerbiš - P. Ferjan 0:1 (0:10), nad 100 kg: Petek - Plošinjak 1:0 (10:0) DRAVA - BRANIK BROKER 4:2 (33:20) Do 60 kg: Horvat - Drakši~ 1:0 (10:0), do 66 kg: Kolednik - Kosi 0:0 (0:0), do 73 kg: Vogrinec - 1:0 (10:0), do 81 kg: Seni~i~ - Muši~ 0:1 (0:10), do 90 kg: K. Ferjan -Bevc 1:0 (3:0), I! Ferjan - Rajh 0:1 (0:10), nad 100 kg: Plošinjak - Mihalina 1:0 (10:0) TURNIR - SLOVENSKA BISTRICA: Olimpija - Juršinci 4:2 (37:20), Juršinci - Ivo Reya 2:5 (17:47), Ivo Reya - Olimpija 3:4 (30:40) OLIMPIJA - JURŠINCI 4:2 (37:20) do 60 kg: Štrajnar - E Kuhari~ 0:1 (0:10), do 66 kg Tomši~ - A. Kuhari~ 1:0 (7:0), do 73 kg: Pet-ri~ - Hrga 1:0 (10:0), do 81 kg: Mavec - Slodnjak 1:0 (10:0), do 90 kg: Mihali~ - 1:0 (10:0), do 100 kg: Šimic - Ozimi~ 0:0 (0:0), nad 100 kg: Arta~ - Marin 0:1 (0:10) JURŠINCI - IVO REYA 2:5 (17:47) do 60 kg: A. Kuhari~ - Mati~ 1:0 (10:0), do 66 kg: P Kuhari~ - Vukovi~ 0:1 (0:10), do 73 kg: Hrga - Košir 0:1 (0:7), do 81 kg: Brumen - Holer 0:1 (0:10), do 90 kg: Ozimi~ - Imamovi~ 1:0 (7:0), do 100 kg:- Sadžak 0:1 (0:10), nad 100 kg: Fras - Ceraj 0:1 (0:10) TURNIR V KRANJU: PJK Triglav - JK Koroški Holding SG 4:3, JK Koroški Holding SG -JK Koper 5:2, PJK Triglav - JK Koper 4:3. 1. IMPOL 6 6 0 0 12 2. IVO REYA 6 4 0 2 8 3. DRAVA 6 4 0 2 8 4. PJK TRIGLAV 6 4 0 2 8 5. OLIMPIJA 6 3 1 2 7 6. BRANIK BROKER 6 2 1 3 5 7. JURŠINCI 6 1 0 5 2 8. KOROŠKI HOLDING 6 1 0 5 2 9. KOPER 6 0 0 6 0 Danilo Klajnšek Judo klub Drava Ptuj ŠPORT, REKREACIJA MALI NOGOMET 1. SLMN, rezultati 4. kroga: Svea Lesna Litija - Napoli Pernica 9:2, Puntar Tolmin - Dobovec 6:3, GIP Beton Zagorje - Kix Ajdov{~ina 10:0, Metropol Ljubljana - Sevnica 8:1, Grafis tiskarna - Tomaž Mila Po-etovio 4:6. Lestvica po 4.krogih: Svea Lesna 12, GIP Beton 12, Puntar 9, Metropol 7, Dobovec 6, Tomaž 4, Napoli 3, Kix 3, Sevnica 3, Grafis tiskarna 0. GRAFIS TISKARNA - TOMAŽ MILA POETOVIO 4:6 (1:3) Strelci za Tomaž: 2 x Kamen{ek in Ga{pari~, 1 x Bohinec in D.Cvetko Tomaž Mila Poetovio: Bedra~, Magdi~, B. Cvetko, D. Cvetko, Jur-~ec, Horvat, Školiber, Lah, Ka-men{ek, Janžekovi~, Ga{pari~, Bohinec. V derbiju za~elja je ekipa Tomaža povsem zasluženo dosegla svojo prvo zmago v letošnji 1. ligi. V petek ob 20.00 uri bo v {portni dvorani na Hardeku gostovala letos odli~na ekipa GIP Betona iz Zagorja. Uroš Krstić 2. SLMN VITOMARCI ERA PETLJA -CERKVENJAK GOSTIŠČE PRI ANTONU 8:3 (3:2) VITOMARCI ERA PETLJA: Kirsanov, Kuri, Gomzi, Rižnar, Šprah, Kraut, Puk{i~, Ramadani, Majheni~, Vajngerl, Markež, Krampelj. Trener: Darko Križman CERKVENJAK GOSTIŠČE PRI ANTONU: Žmauc, Loren~i~ S., Lo-ren~i~ M., Mlinari~, Kova~ec, Nede-ljko, Šimunek, Vebari~, Podgor{ek. Trener: Zdravko Loren~i~ Strelci: Vitomarci: Ramadani 3, Kraut 2, Šprah 2, Puk{i~ 1. Cerkve-njak: Žmauc 3. Sosedski derbi so po pri~akova-nju dobili doma~i. Gostje so zap-retili le z igro z vratarjem, kateri je tudi dosegel vse tri zadetke za goste in je s svojimi obrambami spravljal doma~e napadalce ob živce, ter prepre~il {e ve~ji poraz gostov. Vi-tomar~ani so se pokazali kot zelo rutinirana ekipa, ki ve kaj ho~e, in bo gotovo krojila vrh lestvice, pa ~eprav so nastopili {e brez reprezentanta Kurnika, ki je moral odslužiti kazen iz minule sezone. R.D. STRELSTVO POKAL PTUJA V MARIBORU Strelski klub Ptuj je strelsko tekmovanje Pokal Ptuja v po~astitev ptujskega ob~inskega praznika z zamudo organiziral v Mariboru. Letos se tekmovanja po petih letih ni dalo organizirati v Babusekovi grabi. Ker je bil strelski klub Ptuj tudi doma~in petega kola prve državne lige v streljanju s pi{tolo in revolverjem velikega kalibra, je obenem organiziral dve tekmovanji. V streljanju z pi{tolo velikega kalibra je posamezno zmagal Ernest Mežan SD Duplek-Mobitel s 191 krogi. Ptujski strelci so dosegli naslednje rezultate: Franc Simoni~ 157, Milan Stra-ži{ar 155 in Borut Sagadin 142 krogov. V ekipni konkurenci si je prvo mesto in pokal Športnega zavoda Ptuj priborila ekipa SD Du-plek s 556 krogi. SD Ptuj je osvojilo deveto mesto s 454 krogi. Streljanje z revolverjem velikega kalibra je minilo ekipno v premo~i odli~nih strelcev Dupleka. SD Ptuj v sestavi Franc Simoni~, Borut Sagadin in Milan Straži{ar je osvojilo osmo mesto. Posamezno je prvo mesto dosegel Ernest Mežan s 194 krogi. Ptujski strelci so dosegli naslednje uvrstitve: Milan Staži{ar s 174 krogi TROCAL TROJNO TESNENJE Izdelujemo in montiramo: PVC OKNA, VRATA ROLETE in ŽALUZIJE (Evropska kakovost s cert. â. c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana) Ivan Arnuš s«. Povodňová ul. 3,2251 (Ob IMariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576 deseto mesto, Franc Simoni~ 172 krogov in trinajsto mesto in Borut Sagadin 161 krogov. Skupaj je tekmovalo 78 strelcev v dveh kategorijah in {estnajst ekip. Pokrovitelj tekmovanja je bila MO Ptuj, generalni sponzor NKBM in sponzor Era Petlja Ptuj. Mladinci Ptuja prvi v državni ligi V soboto, 12. oktobra je potekalo prvo kolo državne mladinske lige v streljanju z zra~no standard pi{-tolo. Najbolj{i so bili mladinci SK Ptuj v sestavi Simon Fras, Sebasti-jan Molnar in Simeon Gonc s 1044 krogi. Posamezno je bil ~etrti Simeon Gonc (354 krogov), Sebastijan Molnar {esti (349) in Simon Fras je (341) osmi. Trener mladincev Jože Malek napoveduje dvojno krono v ekipni in posamezni konkurenci, saj je to leto, v katerem je po trdnem delu pri~akovati sadove. Kadeti SK Ptuj v sestavi Aleksej Vajda, Domen Solina in David Hojsek so dosegli tretjo mesto s 973 krogi. Posamezno je bil Domen Solina s 333 krogi deveti, Aleks Vajda je nastreljal 326 krogov in David Hojsak 314 krogov. Trenerka kadetov Majda Rau{l je trenutno najbolj{a re{itev za vadbe in tekmovanja mlaj{ih mladincev in mladink. Tehni~ni sekretar kluba Marjan Gril pa napoveduje v naslednjih kolih {e bolj{e dosežke in nove zmage tudi mlaj{ih mladink. SI Pokal Fioki v Italiji Konec septembra je v Italiji potekala zadnja tekma letošnje sezone za strelce invalide. Na tej tekmi je uspešno nastopil tudi Sre~ko Maj-cenovi~. V streljanju z standardno zra~ko puško je v disciplini stoje (60 strelov) z nastreljanimi 595 krogi zmagal, leže pa je s prav tako 595 krogi osvojil 2. mesto. KOŠARKA KK Ptuj Haloze - KK Šmarje Pivovarna Lipnik 75:87 V soboto, 12. oktobra, se je ~lan-ska ekipa KK Ptuj Haloze v okviru 3. SKL - vzhod pomerila z ekipo KK Šmarje Pivovarna Lipnik. Tekma je bila v novi gimnazijski dvorani, spremljalo jo je okrog 100 gledalcev. KK Ptuj Haloze: Štumbergar 3, Jagarinec 19, Rojko 5, Bien 14, In-dji~ 16, Dreven{ek 2, Sira~evski 9 in Medved 7, Gori~an, Puk{i~, Radej, Šo{tari~. Ptuj~ani so nerazumljivo popustili v zadnji tretjini tekme. II. SLOVENSKA KADETSKA KOŠARKARSKA LIGA - VZHOD Kadeti KK Ptuj Haloze so se v prvi tekmi pomerili z ekipo KK Alpos Ke-moplast. Zmagali so slednji z rezultatom 113:63. Ko{e za doma~o ekipo so dosegli Brki~ 12, Holc 11, Bien 13, Nedelko 9, Šo{teri~ 6, Ze-mljari~ 2, Metli~ar 3 in Ciglar 7. V drugi tekmi so se ptujski ko-{arkarji pomerili z ekipo Radenske Creativ in izgubili 97:83. Ko{e za ptujsko ekipo so dosegli: Brki~ 25, Šosteri~ 21, For{nari~ 10, Nedelko 6, Bien 11, Metli~ar 55, Stropnik 5. V II. slovenski ko{arkarski ligi -vzhod tekmuje {est ekip, ptujski kadeti so si za cilj zadali uvrstitev med tri, kar jim bo omogo~ilo preigrava-nje za vi{jo uvrstitev v ligi. MG LETALSTVO Prehodni pokal Ptuja Milanu Kralju Ptuj~an Milan Kralj je na tradicionalnem odprtem prvenstvu motornih pilotov na ptujskem letališ~u v Moškanjcih zbral 558 to~k, kar je zadoš~alo za osvojitev prehodnega pokala motornih pilotov. Tekmovanja, ki so ga pripravili v ptujskem aeroklubu ob zaklju~ku letošnje letalske sezone, se zaradi slabih vremenskih razmer niso mogli udeležiti piloti iz drugih aeroklu-bov. Tekmovalni komisiji, ki so jo vodili Tomi Vrban~i~, Tomaž Pliberšek, u~itelja letenja in pilot Rudi Koder-man, se je prijavilo 16 tekmovalcev, ki so se pomerili v to~nosti pristajanja, ~asovni to~nosti in v navigacijskih nalogah. Zmagovalci disciplin so bili: ćasovna toćnost, 180 toćk: Damjan Stopar - 168 to~k, Kostja Kolari~ - 162 to~k, Tadej Dobrun - 160 to~k; navigacijske naloge, 280 toćk: Gregor Urban~i~ - 259 to~k, Jože Stopar - 259 to~k, Milan POSAMIČNI IZZIDI: Arnuš 529, Haladea 537, Šeruga 519, Sušanj 561, Ivan~i~ 487, Podgoršek 496. V 1. kolu 2. lige OKZ Maribor je druga ekipa ptujske Drave izgubila s 6:0 z ekipo Konstruktor mladi, ženska ekipa pa je s 5:1 premagala ekipo Krilato Kolo iz Maribora. Danilo Klajnšek 11. KROS SLOVENSKE VOJSKE Štatenberg je bil prizoriš~e že 11. jesenskega krosa slovenske vojske, ki ga vedno zelo dobro pripravi in izvede 760. artilerijski bataljon iz Slovenske Bistrice. Izredno slabo vreme (lilo je kot iz škafa) je bilo verjetno razlog, da se tekmovanja ni udeležilo prijavljeno število slovenskih vojakov in vojakinj. Krosa se je udeležilo 157 tekmovalcev. Med tekmovalci in tekmovalkami na tem krosu je bilo opaziti kar nekaj znanih imen iz slovenskega športa, kot so Andreja Graši~, Miran Stanovnik, Helena Javornik in drugi. Slednja je tudi upravi~ila vlogo favorita Štart 11. teka Slovenske vojske v Slovenski Bistrici Kralj - 227 to~k; toćnost pristajanja, 200 toćk: Jože Botolin - 190 to~k, David Merc - 190 to~k, Milan Kralj - 180 to~k. Najve~ to~k je zbral in prehodni pokal Ptuja /iz leta 1977/ ponovno osvojil M. Kralj iz Ptuja, pred G. Ur-ban~i~em iz Kidri~evega in T. Do-brunom iz Dolan, dijakom ptujske gimnazije. V dvoboju ekipe mladih pilotov: Tadej Dobrun, Gregor Urban~i~ in Damjan Stopar ter ekipe pilotov se-niorjev: Jože Mau~i~, Karel Korpar, Matevž Cestnik so zmagali mladi piloti z 1500 to~kami. Ptujski letalci so tako zaklju~ili še eno, v že skoraj 50 - letnem aktivnem delovanju aerokluba Ptuj. M. Cestnik KEGLJANJE DVE ZMAGI PTUJČANOV Keglja~i ptujske Drave so bili v minulem tednu dvakrat uspešni. Najprej so brez težav premagali ekipo Piramide iz Zagorja in potem še to nedeljo Petrol v Celju. S tema dvema zmagama so pri vrhu prvenstvene razpredelnice v 3. SKL - vzhod. DRAVA - PIRAMIDA 8:0 (3264:2966) POSAMIČNI IZZIDI: Šeruga 523, Arnuš 568, Haladea 538, Čuš 558, Sušanj 561, Podgoršek 566. PETROL CELJE - DRAVA 2:6 (3051 : 3129) Ptujska košarkarja (beli dresi) Indjic in Jagarinec v akciji. Črtomir Goznik Foto: za zmago in je s 4,3 kilometra dolgo progo najhitreje opravila. Za njo sta se uvrstili Mateja Šimic in Andreja Graši~ (vse tri prihajajo iz športne šole slovenske vojske). Vojaki so tekli na deset kilomtrov. V hudem nalivu, mokrem asfaltu in blatu pa je bil najhitrejši Tade Drobni~ (bataljon slovenske policije), drugi je bil Matjaž Pokljukar (športna šola slovenske vojske), tretji pa Tadej Drobni~ (bataljon vojaške policije). Po kon~anem teku je sledila podelitev priznanj najboljšim posameznikom in ekipam po kategorijah. Danilo Klajnšek ŠAH Septembrski in oktoberski turnirji Šahovskega društva Ptuj V mesecu septembru se je nadaljeval ciklus turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj v hitro-poteznem šahu, kjer je tempo igre 5 minut za partijo in pospešenem šahu s tempom igre 15 minut za partijo. Na hitropoteznem turnirju za mesec september je presenetljivo vendar popolnoma zasluženo zmagal Igor Iljaž pred prvim favoritom mojstrom Gregorjem Podkrižnikom na drugem mestu in Zlatkom Roškar-jem in Matjažom Plajnšekom na tretjem do ~etrtem mestu. Na naslednja mesta so se uvrstili Janko Bohak, Viktor Pernat in Boris Žlender. Na hitopoteznem turnirju za mesec oktober je zmagal Janko Bohak z 9 to~kami pred Igorjem Iljažom in Mirom Mihali~em z 8,5 to~ke, Viktorjem Napastom s 7,5 to~ke ter Viktorjem Pernatom in Robertom Mihali~em s 7 to~kami. V skupnem seštevku s premo~jo vodi Gregor Podkrižnik s 92 to~ka-mi pred Jankom Bohakom s 83 to~kami, Igorjem Iljažom s 73 to~-kami in Dušanom Majcenovi~em s 66 to~kami. Na turnirju v pospešenem šahu za mesec september je brez prave konkurence premo~no zmagala ruska reprezentantka velemojstrica Tatjana Stepovia, ~lanica LŠK Ljub-jlana s 6,5 to~kami pred Viktorjem Pernatom s 5 ter Martinom Maj-cenovi~em, Borisom Žlendrom in Karmen Mar s 4,5 to~kami. Na naslednja mesta so se uvrstili Janko Bohak in Igor Iljaž s 4 to~kami ter Aleksander Podkrižnik, Zlatko Roš-kar in Marrtin Skledar s 3 to~kami. V oktobru je na turnirju v pospešenem šahu zmagal Janko Bohak in še pove~al vodstvo v skupnem seštevku. Janko Bohak Na Ptuju in v Ormožu: Slovenija - Madžarska Slovenska rokometna reprezentanca bo priprave zopet opravila na Štajerskem, natančneje na Ptuju. Najboljši slovesnki ro-kometaši se bodo pripravljali na športnih površinah SŠC na Ptuju, bivali pa bodo v Termah Ptuj. V četrtek, to je danes, s pri-četkom ob 17.00 uri, v športni dvorani Center na Ptuju, bo slovenska rokometna reprezentanca Slovenije odigrala prijateljsko rokometno srečanje z reprezentanco sosednje Madžarske. Predsednik RK Drava Ptuj gospod Gomilšek nam je pred tem srečanjem in o pripravah naše izbrane vrste dejal naslednje: »Slovenska reprezentanca se je naselila v ptujskih Termah, treninge pa bo opravila v SŠC na Ptuju. Danes, v četrtek bo odigrano srečanje na Ptuju, jutri v petek pa še v Ormožu. Na našem področju je veliko zanimanje za rokomet, imamo veliko klubov in priprave reprezentance na Ptuju so dobrodošle tudi po strokovni plati. Seveda si zaupanje naše reprezentance štejemo v posebno čast. Mi bomo kot gostitelji naredili vse po naših najboljših mo~eh. S takšnimi akcijami se povečuje zanimanje za rokomet. Upamo, da bodo ljubitelji rokometa na Ptuju in okolici prišli na svoj račun in se odločili za obisk te tekme. Seveda pa je to za nas izjemen dogodek.« Danilo Klajnšek MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK NOGOMET ISLANDIJA - JUGOSLAVIJA V KIDRIČEVEM V ponedeljek, s pricetkom ob 15.30 uri, bo na stadionu Aluminija v Kidričevem kvalifikacijska tekma reprezentanc U-19 za nastop na evropskem prvenstvu. 1/4 FINALE POKALA NZS 23.10. se bodo v povratnih tekmah pomerili: Relaks Korotan - Aluminij (1:1), Maribor Branik - Vega Olimpija (0:0), Gorica - CMC Publikum (1:6), Dravograd - Nafta (2:0) 2. SNL V nedeljo s pri~etkom ob 15.00 uri bodo nogometaši Drave Asfalti na Mestnem stadionu na Ptuju gostili ekipo Livarja iz Ivan~ne Gorice, nogometaši Aluminija pa bodo gostovali v Krškem, kjer bodo merili mo~i z ekipo Krško Posavje. Preostali pari 11. kroga: Domžale - Jadran, Izola - Bela Krajina, Dravinja- Križevci, Goriška Brda - Zagorje, Nafta - Železni~ar, GPG Grosuplje - Triglav. 3. SNL - SEVER V soboto 19.10, s pri~etkom ob 15.00 uri bodo odigrali sre~anja v 3. SNL - sever. Pari so naslednji: Središ~e - Vransko, Stojnci - Ma-le~nik, Šoštanj - Paloma, Krško Posavje - Šmarje pri Jelšah, Kozjak Radlje - Bistrica, Pohorje - Fužinar, Mons Claudius - Hajdina. 1. LIGA MNZ PTUJ Sobota 19.10 - ob 15.30 uri: Dornava - Zavr~, Slovenja vas -Pragersko, Gere~ja vas Unukšped - Holermuos Ormož; Nedelja -ob 10.30: Videm - Tržec, Skorba - Mark 69 Rogoznica; Nedelja ob 15.00: Podlehnik - Gorišnica. 2. LIGA MNZ PTUJ Sobota 19.10 - ob 15.30 uri: Hajdoše - Bukovci, Zgornja Polskava - Lovrenc, Bo~ - Leskovec, Markovci - Apa~e; nedelja - ob 15.00: Grajena - Cirkulane, Podvinci - Spodnja Polskava VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ Petek 18. 10 - ob 16.00 uri: Dornava - Videm, Hajdina - Gorišnica, Savaria Rogoznica - Polskava, Apa~e - Prepolje; Nedelja - ob 16.00: Markovci - Tržec. ROKOMET 1. A SRL - MOŠKI V 1. A moški slovenski rokometni ligi bodo sre~anja 4. kroga odigrali v sredo 23. oktobra. Rokometaši Velike Nedelje bodo gostovali v Trebnjem, kjer se bodo pomerili z doma~im Trimo Trebnje. Preostali pari: Slovan - Cimos Koper, Inles Riko - Termo, Prevent - Mobitel Prule 67, Gorenje - Pivka Perutninarstvo, Celje Pivovarna Laško -Rudar Trbovlje 1. B SRL - MOŠKI V soboto, s pri~etkom ob 19.00 uri bodo rokometaši Ormoža v 4. krogu 1. B slovenske moške rokometne lige gostili ekipo Sevnice, rokometaši Gorišnice pa bodo gostovali v Hrastniku, kjer se bodo pomerili z ekipo Dol TKI Hrastnik. Preostali pari: Črnomelj - Novoles, Gorica Leasing - Mitol Pro Mak, Pekarna Grosuplje - Dobova, Istra-benz Plini Izola - Chio Kranj. 1. B SRL - ŽENSKE V soboto bo odigran 5. krog v 1. B SRL za ženske. Igralke Merca-tor Tenzor Ptuj bodo gostovale v Zagorju. Preostala para: Millennium - Celje, Sevnica - Vegrad Velenje. 2. SRL - MOŠKI V soboto ob 16.30 uri bodo rokometaši Drave Ptuj gostovali v Ljutomeru, kjer se bodo pomerili z ekipo Razkrižja. Preostali pari: Atom Krško - Arcont Radgona, Gr~a Ko~evje - Šmartno 99, Ajdovš~ina Mo-kerc, Cerklje - Sviš, Krim - Radovljica. ODBOJKA 1. A DOL MOŠKI Pari 3. kroga: Šoštanj Topolš~ica - Svit Slovenska Bistrica, Fu-žinar - Merkur Bled, SIP Šempeter - Pomurje Galex. Sre~anji Calcit Kamnik - Maribor Stavbar IGM in Salonit Anhovo - Astec Triglav sta bili odigrani v~eraj. 1. A DOL ŽENSKE V 2. krogu 1. A DOL za ženske bodo odbojkarice Benedikta gostovale v Novem Mestu, kjer se bodo pomerile z doma~o ekipo. Preostali pari: ZM Ljutomer - ACP Pivkajama Evivital, Luka Koper - Varstvo Broline, Nova KBM Maribor- HIT Nova Gorica, Ljubljana -Formis Bell Miklavž 2. DOL ŽENSKE V soboto s pri~etkom ob 19.30 uri bodo odbojkarice Fiat Prstec Ptuj gostile ekipo Ljubljane II. Preostali pari: Solkan - Piran, Purus Tabor Maribor - Spodnja Savinjska, Dravograd - Mislinja, Prevalje -Bled, Gradbeništvo Stane Mežica - Ko~evje POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA RISE: DRAGO ACIMOVIC SVENSEK Izbirni predmet za pod-roije športa v zadnjem triletju devetletke - 4 J.) Financiranje Sistemsko je rešeno financiranje učitelja, izvajalca programov. Za vse ostale dodatne finan~ne obremenitve (najem bazena, dodatno spremstvo na lokacije zunaj šole, vstopnine^) mora šola sama zagotoviti sredstva. Sponzorstva, srečelovi, zbiralne akcije, pomoč staršev (finančna in strokovna), prostovoljno delo trenerjev, so najpogostejše oblike pomoči. K.) Dodatno strokovno izpopolnjevanje Z uvajanjem novih vsebin so se precej povečale tudi potrebe športnih pedagogov po dodatnih strokovnih znanjih. Predvsem za področje športnega plezanja, badmintona, rolanja, potapljanja, aerobike, plesa in vseh netipičnih vsebin, ki jih dopušča program športa za sprostitev. L.) Preverjanje in ocenjevanje Izbirni predmet je ocenjen tako kot ostali predmeti obveznega programa, številčno. Športni pedagogi v okviru strokovnih aktivov pripravijo skupne kriterije ocenjevanja za posamezno šolo glede na vsebino programov, standardov znanja v učnih načrtih, pogojev dela in značilnosti generacije učencev. Poleg športnega znanja, ocena vljučuje tudi športno obnašanje ucencev -inovativnost, samostojnost, spo- štovanje drugačnosti, tako kot je to predpisano v Učnem načrtu za izbirni predmet šport. Za lažje ocenjevanje, je potrebno natančno spremljanje ucenče-vega razvoja in napredka. Način spremljanja dela učenca je prepuščen izbiri učitelja. Najpogosteje so to učiteljevi dnevniki spremljave. Številka daje predmetu večjo težo in športnemu pedagogu večjo moč, hkrati pa mu tudi nalaga večjo odgovornost. Izbirnega predmeta za področje Športa si ne izbirajo le učenci, uspešni športniki. Nasprotno. Tisti učenci, ki se že sami zunaj šole ukvarjajo s kakšnim športom, raje izbirajo druge izbirne vsebine. Zato je toliko bolj pomembno, da so vsebine športa ali plesnih dejavnosti pripravljene tako, da so učencem zanimive in da začutijo željo po športni aktivnosti tudi v prostem času. Viri: 1. Zakon o osnovni šoli, 1SSS 2. Učni načrt za izbirni predmet Šport 3. Odredba o normativih in standardih ter elementih za sistematizacijo delovnih mest, ki so podlaga za organizacijo in financiranje programa devetletne osnovne šole iz sredstev državnega prora~una - sprejeta 4. 4. 1999 4. Odredba o standardih in normativih v osnovni šoli (Uradni list 37/97) 5. Predmetna skupina za športno vzgojo, Nives Puhan, ZRSŠ Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 19.09.2002, opr.{t. St 25/2000, v ste~ajnem postopku nad dolžnikom ANA, trgovsko, gostinsko in storitveno podjetje, d.o.o., v stečaju, Trstenjakova 12, Ptuj objavlja PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB Zap št. Vrsta opreme Št. kosov Najnižja prod. cena 1. Gostinska oprema (štedilnik, peč, blagajna, hladilnik, šank, itd.) 22 360.000,00 SIT 2. Pisarniško pohištvo in oprema (stoli, mize, fotokopirni stroj, računalnik, faks, itd.) 10 25.000,00 SIT 3. Sobno pohištvo (omare, gledala, jogi, itd.) 21 80.000,00 SIT 4. Audio in viedo oprema (ojačevalec, mešalna miza, reflektorji, televizor, zvočniki, itd.) 38 95.000,00 SIT 5. Ostala oprema (peči, kolo, gasilni aparati, sesalec, itd.) 68 195.000,00 SIT Interesenti morajo pisno ponudbo poslati v zapečateni ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, Krempljeva 7, 2250 Ptuj, z oznako "Ne odpiraj - javni razpiz za ANA d.o.o. - v stečaju." Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe s sedežem v Republiki Sloveniji. Pravne osebe morajo predložiti izpisek iz sodnega registra v Republiki Sloveniji, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Vsak ponudnik mora pred iztekom roka za oddajo ponudb predložiti dokazilo o plačani varščini v višini 10 % od najnižje prodajne cena na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri Novi KBM d.d. Ptuj, št. 04202-0000786510, ki bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh delovnih dneh po končanem zbiranju ponudb. Ponudniki bodo o izbirii obveščeni v 3 dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupnino plačati v 8 dneh po prejemu obvestila o izbiri, sicer se šteje, da je od nakupu odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davke in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Podrobnješe informacije so na voljo na tel. št. 02 228 12 10, na kateri se je mogoče dogovoriti tudi za ogled premoženja. Mali oglasi KMETIJSTVO KRAVO za zakol prodam. Tel. 719-80 85, zvečer. BIKCE simentalce kupim. Tel. 041 263-537. BREJO TELICO v 9 mesecu, simen-talko, prodam. Tel. 757-47-01. BUČNICE KUPIM, pridem tudi na dom. Tel. 041 730-866. OBRAČALNI PLUG 2 + 3, trobraz-dni, kocko za odvzem silaže Strap-tman, prodam. Telefon 755-31-71. NESNICE, rjave, cepljene, stare 13 tednov, prodam. Cena 550 sit, dostava na dom. Tel. 792-35-71. Marčič, Starošince 39. KUPIM BUČNICE, pridemo tudi na dom. Tel. 740 80 93 ali 031 202-563. VINO, belo, mešano in sortno vino ter jabolka za ozimnico. Tel. 764-49-21, 031 554-705. JABOLKA za ozimnico prodajamo, možna dostava, brezplačno po dogovoru. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, tel. 769-26-91. GROZDJE na brajdah prodam. Tel. 771-75 81. MLADO BREJO KRAVO ali telico simentalko kupim. Tel. 792-00-91. TINLES, d o o. Križevec 18, 3206 Stranice -prodaja lesa po dimenzijah ■ brune, stensl(e obioge, opaž tel:03/5762 345, gsm:041/647 234 ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10 Možnost piačiia na obrolte, gotovinsici popust _in popust za upoltojence_ 11 1 I za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dotiodka preko 1/3, stari kredit ni ovira. NO. 1, Dušan Šimunovič s.p., Mlinska ul. 22, 2000 Maribor tel.: 02/252 48 26, GSM: 041/ 750 560 ZOBNA ORDINACIJA dr Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -n-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEM NA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE. BELA TEHNIKA KOMBINIRAN hladilnik, pralni stroj Gorenje in zamrzovalno skrinjo, 180 l, prodam. Tel. 02 772 34 41. NEPREMIČNINE PTUJ, Osojnikova cesta - prodam poslovni prostor 44 m2, pritličje, uporabno dovoljenje. Tel. 041 604-114. TRAVNIKA v Bišu, v občini Trnovska vas, prodam. Tel. 041 230-835. GARAŽO na Ptuju dam v najem. Tel. 031 801 855 ali 778- 65-31. V NAJEM: pisarniški prostor, 20,70 m2, Domino, delavnica s stroji in stanovanjsko posl., hišo Miklavž pri Ormožu, PRODAMO: stanovanjske hiše na raznih lokacijah - parcele Rodnavska c.; Maistrova, Dornava, Destrnik; Rogoznica. Poslovni prostori Osojnikova 315 m2; Zagrebška 110 m2; gostinsko stan. Grajena, Zamušani, Borovci; Orešje, Placar. Nova stanovanja s parkirnimi prostori Drava center; 2 sob. Ul. 25. maja; 3 sob Volkmerjeva; 3 sob. Slomškova zelo ugodno; 3 sob. 5. prekomorske; 3 sob. Ul 25. maja; 4,5 sob. 5. prekomorske; 4 sob. Kidričevo. Vse ostale inf. v Štajerskem oglasniku ali na tel. 02 757-11-01, Domino 02 748 10 13, GSM 041 955-402, www.vikend-sp.si Agencija Vikend, Biš 8/b. ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61 Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906 izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovi~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. AKTALd.o.o. Industrijska 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 10 let ©csHKi m mmï m m MJOD [fílMjíFDíySW Strgar Majda s.p., Štuki 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81 - športna koiriekcija za ntrake in odrasle: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,... ■ iivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za močnejše postave. RAČUNOVODSKI SERVIS INTEL Stroicovno in i(ai(ovostno: • vodenje posiovnih icnjig za družbe in samostojne podjetniice • davčno, finančno In podjetniško svetovanje Nenad Šoskič, s.p., Piešernova 36, Ptuj (stavba restavracije Amadeus) Tel.: 02/ 748 13 06, GSIVI: 041/ 683 112 VIKEND, vinograd in sadovnjak, v izmeri 22 a, 17 m2, na lepi sončni legi, prodam. Tel. 02 772 34 41. DOM IN STANOVANJE V NAJEM oddam hišo z gospodarskim poslopjem. Tel. 755 06 51. V NAJEM damo prostor za prodajo rabljenih vozil, na prometni lokaciji. tel.: 041 387-270 NA PTUJU oddam v najem trisobno opremljeno stanovanje. Tel. 031 407-300. NA PTUJU prodam 2-stanovanjsko hišo, v račun vzamem 1,5- ali 1 -sob. stan. ali garsonjero. Tel. 777-65 71, po 17. uri, ali 041 753-103, ves dan. DELO IŠČEMO dekle za strežbo v lokalu. Green bar, Damijan Širovnik, s.p., Čopova 1, Ptuj, tel. 031 666-738. INFOKOMERC Danica Malešev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po tel. 041 747-121. REDNO ZAPOSLITEV dobi dekle v bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije po tel. 03 897-18 50 ali 041 613-070, Fanika Vrtačnik, s.p., Ravne 103, Šoštanj. TAKOJ ZAPOSLIMO DVA KV MIZARJA. Pogoj: dve leti delovnih izkušenj, Mizarstvo Čeh, Zdenko Čeh, s.p., Grajenščak 92 a, 2250 Ptuj, tel. 751 20 11 ali 041 394-820. IŠČEMO SODELAVCE za delo na terenu. Dobro plačilo. Informacije 031 801-855 in 778-65-31. Tok-tok, Andrej Ašenbrener, s.p., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj Roietarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. iUaistrova 29, 2250 Ptuj »02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. BAR DON JUAN išče natakarico. Vlado ČUŠ, s.p., Dornava 49, tel. 041 760-095 GOSTILNA EL RESTAURANTE DE PONCHO redno ali honorarno zaposli natakarja oziroma natakarico. Pogoj: komunikativnost, veselje do dela z ljudmi. Nudimo nadpovprečni osebni dohodek. Boris Šegula, s.p., Rogozniška c. 20., 2250 Ptuj, tel. 02 780-62-90 ali 041 631-578. RAZNO SPALNICO ugodno prodam. Tel. 041 728-881. 610 KOSOV strešne opeke - zarez-nik (42 m2), kot nova, cena 55.000 SIT, prodam. Tel. 751 13 91. TROSED, dva fotelja in francosko posteljo prodam. Tel. 755-06 -51. KUPIM STARINE, drobnarije, pohištvo, slike, ure, steklo. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-11. CIRKULARKO za žaganje, trofazno z elektro motorjem in kovinskim ogrod-djem, prodam. tel. 031 256-656. TERVOL - trdi in polinpoltrdi prodam. Tel. 031 635-543. POZOR-1 Z aparati iščemo vodne tokove, vsa sevanja v domu, na parceli, v okolju in podjetju. Ivica Kocmut, s.p., Peršonova 17 a, Ptuj, tel. 02 779-50-10 ali 041 897-675. MASIVNO mizo, 6 stolov ter kredenco, regal za dnevno sobo, 1,80 m dolžine, prodam. Tel. 02 772-34-41. £1 ercator PGddS Ormoška cesta 30, Ptuj PRIREDITVE V OKTOBRU 200Z petek, 18. oktober ob 18.QQ uri DOBAVITELJ SE PREDSTAVI PIVOVARNA UNION Glasbene gostje MAKE UP 2, nagradne igre, plesna skupina,... s Htenaammgboljši sosed 1 POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT, RAZl-AGA SANJ i 090-42-22 K LJUBEZEN, DELO, DENAR,... POKUČfTE IN NAM ZAUPAJTE! EVROPSKI TEDEN BOJA PROTI BOLEČINI 14. - 20. OKTOBRA 2002 Inciativa za ustanavljanje združenja bolnikov z bolečino. Kroni~na bole~ina je zapletena osebnostna izku{nja, ki vpliva na na{e po~utje, čustva, družbene odnose in delazmožnost. Možnosti za lajšanje kronične bolečine so vsak dan večje. Organizirane skupine bolnikov z bolečino bodo lažje obveščene o novostih glede lajšanja bolečine in bodo lahko vplivale na odnos do obravnave kronične bolečine s strani našega zdravstva in celotne družbe. Slovensko združenje za zdravljenje bolečine je bolnikom pripravljeno pomagati pri osnovanju združenja in pri njegovem delovanju. V času Evropskega tedna proti bolečini, od 14.do 18. 10. 2002, lahko dobite informacije o lajšanju kronične bolečine v vseh ambulantah za zdravljenje bolečine v slovenskih bolnišnicah: Ljubljana - sre., 12.00-13.00, tel. 01 522 25 33 in čet., 12.00-13.00, 041 764 646. Maribor - petek, 12.00-14.00, telefon 02 321 15 36 Celje - ponedeljek in četrtek, 13.00-14.00, telefon 03 423 33 83 Murska Sobota - četrtek, 11.00-12.00, telefon 02 512 33 00 Slovenj Gradec - sreda, 10.00-12.000, telefon 02 882 34 37 Ptuj - ponedeljek, 10.00-12.00, telefon 02 771-55-11 in četrtek, 10.00-12.00 Novo mesto - četrtek, 11.00-12.00, telefon 07 391 62 76 Nova Gorica- sreda, 10.00-12.00, telefon 05 330 10 79 SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE BOLEČINE SLOVENIAN ASSOCIATION FOR PAIN MANAGEMENT Učna bolnišnica Maribor, Oddelek za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin Maribor Teaching Hospital, Department of Anesthesiology, Intensive Care and Pain Management Ljubljanska ul. 5, 2000 Maribor, Slovenija tel. * 386 02 321 15 -36, 15 - 68, faks: * 386 02 312-393. POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Obnavljate kopalnico? S popusti Metalke Ptuj! • armatura ARMAL-WEGA t pomivalno korito INOX - LOŽ »VVC splakovalnik PROSAN - LIV • tuš kad KOLPA-SAN STEP/808 ftuš kabina KOLPA-SAN TK80/90B • bojierji TIKI -GORENJE od 5-50 I t sanitarna keramika STRUMICA f Švedske WC deske KAN t Italianske keramične ploščice nakup nad 1 O m^ 10% 10% 15% 10% 10% 10% 10% 20% POPUST POPUST POPUST POPUST POPUST POPUST POPUST POPUST 20% POPUST ^ i< ■ Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00 fíSTŮlMA' TRGOVINA PRODAJA IN POPRAVILO Malih kmetijskih strojev Kosilnic Škropilnic Motornih žag Kultivatorjev Servis Peteršičsp. Dornava 76a, tel.: 755-0941 Brezžična komunikacija Univerzalna uporaba Boljše obveščanje Aktivna zaščita Generalni distributer: Petovia avto Ruj d.d., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, telefon: 02 749 35 12, www.bubapovezuje.com Kupujete pralni stroj, hladilnik, štedilnik ali mogoče televizor? OGLASITE SE PRI NAS! Kupite lahko s trajnikom na 6 ali 12 obrokov Mlo ali na gotovino s popustom. Franc LOVREC, s.p., Vinarski trg 3,2250 Ptuj čevlji za prosti čas nogometna oprema. sc Hiarin^ NAVTIČNA ■ OPREMA nogometni čeviji AVTO CELJE REZERVNI DELI ZA AVTOMOBILE Milena Jakopec s.p. JADRALNA OBLAČILA ^ in OBUTEV HH in TBS Rotorji AKCIJSKE CENE MOTORJEV IN ČOLNOV-10% Mariborska c. 15, Ptuj, Tel.: 02 783 73 81, GSM: 040 548 666 Ekstra lahko kurilno olje Petrol * Kurilno olje evropske kakovosti nabiralnik@radio-tednik.si Kupi zdaj, plačaj drugo leto!* Pri vsakem nakupu vozila v okviru financiranja Peugeot Kredit in Peugeot Leasing vam podarimo vse letošnje obroke. »Velja za vsak nakup in hkrati prevzem vozila Peugeot 307 s 3 in 5 vrati, v mesecu oktobru, za dobo od 3 do 5 let, do vrednosti 1 mio SIT pri kreditu oz z minimalnim 30% pologom pri leasingu. Več informacij dobite pri pooblaščenih prodajalcih mreže Peugeot SAMOZAVEST SERIJSKO. PEUGEOT SPC TOPLAK s.p. Dežno Id, 2286 Podlehnlk,tel.:02 788 40 50 Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja! 080 22 66 brezplačna številka za hitra in enostavna naročila! Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico! UGODN ŽENSKI KOSTIMI 12.500 SIT ZIMSKE BUNDE: Otroške, ženske, moške Lina, Zagrebška cesta 70 a. Ruj IMJ blago ■ Metelko Dekorativno blago » PáZňíacnřerija UGODNO OTROŠKI TERMOFLIS, ŽAMET, DEFTIN, JEANS; elastičen, rebrasti, različne barve Vse po 1.990 SIT/m Metra, Cankarjeva ul. 6, Ptuj GSM SISTEM NADZOROVANJA Generalni distributer: Petovia avto Ptuj d.d.. Ormoška cesta 23, 2250 nuj, telefon: 02 749 3512, www.bubapovezuje.com eiMOMTd '.o. o. & GRnDBCNn M€HRNIZflCIJR CLCKTROMONTRŽfl RLCKSRNDCR GRBROVCC s.p. IZVIURMO: - IZKOPC (boger, mini boger, JCB) - PRCBOJC CCSTIŠČ - POLRGRNJC INFRRSTRUKTURNIH VODOV (konalizocijo, vodovod, plinovod) - KOMPRCSORSKC STORITVC - UTRJCVRNJC TCRENfl, RCZRNJC RSFRLTR ŽNIDARIČCVO NflBRCŽJC 12.2250 PTUJ. TCL: 02/748 18 90 FAKS: 02 / 774 21 51, GSM: 041 648 255,031 648 255 SPLOSNO STEKLARSTVO Darinka Vojsk, s.p. Ormoška c. 3,2250 Ptuj TEL. IN FAX.: 02/775II91 GSM: 041/687 773 ODPRTO: od 7.00 do 15.00, v soboto do 12.00 ure IZDELUJEMO: - termo stekla - rastlinjake - vetrolove - akvarije - fazetiramo in peskamo stekla - uokvirjamo slike Od ij. septembra do ij. oktobra pri montaži ne zaračunavamo prevoza. Wtnarski center CIlvî^ Dragcvlč 1 a, JURŠINCI tei.: 754-60-01 LONČNE KRIZANTEME Obiščite nas, ne bo Vam žai. Ugodno tudi Calluna, Erica, Hebe... in še mnogo drugih rastlin primernih za posaditev na grobove. Sprejemamo tudi naročila za 1. novemberske ikebane. Spoštovani lastnik jeldenega konjička! AKCIJA ZIMA 2002 Približuje se čas, ko bo potrebno poskrbeti za zimsko opremo vašega avtomobila. Zato smo za naše zveste kupce pripravili posebno ponudbo in ugodnosti. IN TE SO: 20% popust za ZiiMSKE PNEViMATIKE - SAVA, IMiCHELiN, GOOD YEAR; 20% POPUST za jeklena platišča za vozila Renault in Škoda itd.; 20% popust za okrasne pokrove koles vseh dimenzij; 20% popust za motoma olja ELF in OMW, hladilne tekočine, čistila stekel; 10% popust za akumolatorje TAB, Vesna, Fuimen; V delavnici na Ptuju, vam bomo gume in platišča premontiraii po ceni 700,00 SIT za kom.; Nudimo vam brezplačno hrambo pnevmatik. iVIožnost plačila na 4 čeke ali bančnimi karticami. Ponudba velja od 15.10. do 15.11.2002, oziroma do odprodaje zalog. PE Ruj, osebni program, Ormoška 23, telefon 02 749 35 44,749 35 22, {F 24), PE Ormož, Ptujska cesta 13-15, telefon 02 741 14 80, PE Maribor, Titova cesta 62, telefon 02 330 0770. OGLASI ÊN OBJAVE MOTORNA VOZILA JUGO 55, letnik 92, vozen, neregistriran, prodam. Tel. 031 635-543. RENAULT 21, letnik 89, lepo ohranjen, prodam. Cena 160.000 sit. Tel. 041 793-459. AVTO-RAK, UREDIMO KREDIT ALI LEASING DO 5 LET, PRODAMO: Rover 416, 1996; Golf 1.4, 1994; Escort 1.6, 1993; Rover 414, 1997; Felicia, 1996; Polo 1.4 karavan, 2000; Ibiza, 1.4, 2001; Golf 1.4, 1996; Astra classic, 2000; Omega 2.5 TD, 1995; Megane 1.6, 1996; Golf 1.4, 1994; Escort 1.6, 1996; Tipo 1.6, 1994; Lantra 1.6, 1994; Mon-deo 1.6 karavan, 1997; ZX 1.4, 1993; Golf 1.8 karavan, 1995; Fa-bia 1.4, 2001; Kia pride, 1998; R5 five, 1995; Smart, 1999; Fiat palio 1.2 Weekend, 2000; Mon-deo, 1993; Astra, 1993; Golf TDI karavan, 1994; BMW 523, 1996; Kia pride karavan, 1999; Clio 1.2, 1994; Mercedes C 180 ,1998 _ GOTOVINSKI ODKUP VOZIL DO 7 LET STAROSTI, RADKO KE-KEC, S.P, NOVA VAS PRI PTUJU 76 A, PTUJ, TEL. 02/78-00-550. STORITVE 30 LET SOBOSLIKARSTVO-PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje - kvalitetno delo - priporo~amo se. Telefon 757-51 -51, GSM 031 383-356. TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvori{~ in parkiri{~, Nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasa-nagi~, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. ZA DVORIŠČa, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kme~ka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenja-kova 5, Ptuj, tel. 78-78-190. PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, možnost pla~ila na ~eke. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik. POPRAVILO TV aparatov, video-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571. POSOJILA NA SVOJO nepremičnino, leasingi, krediti, projektna financiranja, ugodna posojila za kmete ... Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij Šlehta, s.p., Hau-senbichlerjeva ulica 8, 3310 Žalec. ZASEBNA AMBULANTA za male živali V.M.V. Vojko Milenko-vič, dr. vet. med., s.p., Kettejeva ul. 11, Ptuj. DelOvni čas od pon. do pet. od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, torek, sobota od 9. do 12. ure. Telefon 771 00 82 ali GSM 040 86 32 52. ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56. NUDIMO ugodna posojila za dobo 6 let za zaposlene in upokojence, možna obremenitev za več kot 1/3 plače ali pokojnine, stari kredit vam lahko odplačamo. VIVA, Matej Prapotnik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj, tel. 02 748 15 00 in 041 325-923. ZAČELI SMO Z IZVAJANJEM PROGRAMOV za pridobitev poklicev: STROJNI TEHNIK; ELEKTROTEHNIK; EKONOMSKI TEHNIK; TRGOVEC, KUHAR in NATAKAR. Vpis je še možen. Ljudska univerza Ormož, telefon 74 15 500. BETONSKI ZIDAKI, ŠIRINE 12, 20 in 25, v akcijski ponudbi, oktober 2002. Cementninarstvo Bruno Šurbek, s.p., Bistriška c. 30, 2319 Poljčane. Tel. 02 8025-303. PO ZELO UGODNIH cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju: Inf. 041 326-006. Aleksander šket, s.p., Irje 3/d, Rogaška Slatina. FRIZERSTVO "BRIGITA" prameni na sto načinov, nova volumen-ska trajna(Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61. Zahvala Bolnišnice Ptuj Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali: Bogdan Kovac, Ptuj 20.000,00 SIT S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski račun številka 01100-7635071114 pri UJF; Urad Slovenska Bistrica. KOMUNALNO PODJETJE PTUJ d.d. Žnidaričevo nabrežje 3, PTUJ JAVNO ZBIRANJE PISNIH PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA Komunalno podjetje Ptuj d.d. prodaja, po sklepu uprave z dne 03.09.2002, svoje do celote lastne nepremičnine na naslovu Žnidaričevo nabrežje 3 na Ptuju, ki predstavljajo poslovne prostore in gospodarske objekte s pripadajočim stavbnim zemljiščem z naslednjimi katastrskimi podatki: - parc. št. 1695, pripisana pri vl.št. 656 k.o. Ptuj, v naravi objekt za delovne stroje v izmeri 170,85 m2, - parc. št. 1695, pripisana pri vl.št. 656 k.o. Ptuj, v naravi poslovna zgradba v izmeri 278,24 m2, - parc. št. 1694, pripisana pri vl.št. 656 k.o. Ptuj, v naravi vratarnica v izmeri 46,14 m2, - parc. št. 1693, pripisana pri vl.št. 656 k.o. Ptuj, v naravi delavnice v izmeri 867,70 m2, - stavbno zemljišče v izmeri 3.946 m2. Navedene nepremičnine so ocenjene na znesek 68.000.000,00 SIT. Ponujene nepremičnine se bodo prodajale kot celota s pripadajočo infrastrukturo, ne pa po delih. Ponudniki naj v svoji pisni ponudbi poleg svoje predstavitve in referenc opredelijo zlasti: - ponujeno kupnino, - način poravnave kupnine z morebitnim zavarovanjem plačila kupnine, - namen, za katere bo prodajane nepremičnine uporabljal. Kot najugodnejša ponudba bo štela cenovno najvišja dana ponudba, pri cenovno enaki ponudbi pa tista, pri kateri ponudnik ponudi krajši rok plačila kupnine. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Komunalno podjetje Ptuj d.d., Žnidaričevo nabrežje 3, 2250 Ptuj, z oznako "zbiranje ponudb za prodajo nepremičnega premoženja". Podrobnejše informacije in informacije o ogledu predmeta prodaje je mogoče dobiti v pravni službi pri Jožici Jerenko, univ. dipl. prav., tel. 02 787 03 17. Komunalno podjetje Ptuj d.d. izrecno izjavlja, da si pridržuje pravico, da ne sklene pogodbe s ponudniki. Komunalno podjetje Ptuj d.d. Uprava družbe Anton Gonza ZG. VELOVLEK 19 A, PTUJ 13. 1. 1951 - 17. 10. 1996 Bridek je spomin na ta dan pred šestimi leti, ko nas je kruta usoda ločila in ustavila bolno ter plemenito srce na{ega skrbnega očeta in moža. IN MEMORIAM nanj in pokojne sorodnike bo maša v cerkvi Svetega Jurija na Ptuju, dne 19. 10. 2002 ob 8. uri (zjutraj). Rozalija Krapsa NOVA VAS 112, PTUJ spomin na 1. 5. 2001 Janez in Neža GONZA KICAR 142, PTUJ spomin na 19. 11. 1990, 13. 4. 1991 Pavel Vaupoti~ TRDINOVA 4, PTUJ spomin na 16. 5. 1981 Hvala vsem sorodnikom in znancem, ki obiskujejo njihovo mnogo prerani večni dom. Vaši: družine Gonza, Vaupotic, Krapša, Arnuga, Flajšman, Gonza, Horvat, Polajžer in Drčič. RAČUNOVODSTVO IDA LOR-BER, s.p., tel.02/771-01-90; 795-02-40, GSM 041 934-650, obveščam stranke, da sem razširila dejavnost računovodskih storitev v centru Ptuja, Ulica heroja Lacka 10 - III. nad., v novem Grajevem posl. objektu. Ugodne cene nudim malim davčnim zavezancem. Razpored dežurstev zobozdravnikov (ob sobotah od 8. do 12. ure), 19. oktobra Lejla Kusanovič, dr. stom. ZD Ptuj ZAHVALA V 75. letu starosti je dotrpel Anton Fideršek IZ NADOL 23 V nedeljo, 13. oktobra je bilo na pokopališču v Žetalah zadnje slovo. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za lepe odnose v življenju in pomoč, ki jo je mnogokrat potreboval. Posebna zahvala družinama Ludvika in Toneta Hohneca, družinam Jurčka Vogrinca, Anice Ros in Vlada Zajka, ki so mu zadnje tedne največ pomagali! Najlepša hvala g. župniku Štefanu Zveru za slovesno in spoštljivo opravljen verski del pogreba, prav tako pa tudi pevkam in pevcem cerkvenega zbora. Hvala pogrebnemu podjetju MIR in godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala občini Žetale, še posebej tajniku g. Jožetu Krivcu za njegove lepe besede slovesa. Hvala vsem darovalcem za svete maše, cvetje in sveče ter izrečena sožalja. In hvala tudi vsem, ki ste pokojnega Tončeka pospremili v tako lepem številu! Brat Franc z družino Mar prav zares odšel si tja, v neznano? Tja, od koder poti nazaj več ni, nam in mami zapustil si veliko rano o Branko tam, zdaj mirno spi... ZAHVALA ob mnogo prerani izgubi našega dragega Branka Hojnika IZ DORNAVE Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih veliko pomagali in soču-ustvovali z nami ter dragega Branka pospremili na njegovi poslednji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za opravljen cerkveni obred, molilki za molitev, pevcem za odpete žalo-stinke, gasilskemu društvu Dornava za slovo in zadnje spremstvo, pogrebnemu zavodu MIR in iskrena hvala za vse lepe ob grobu izrečene besede ga. Anici Vrabl in g. Srečku Kondriču. Žalujoči: mama in tvoji najdražji. @e dve leti na{ dom je tih in prazen, kar nehote smo {li narazen, vedno znova, ko jutro se rodi, v dan se zazremo s solznimi o~mi, srce v bolečini zaječi, je res, da tebe draga mama več med nami ni. Le lu~ka na{e ljubezni ti vedno gori in rožica ti grob krasi. Ce bi lahko solza koga obudila, ne bi tebe draga mama črna zemlja krila. Boleč je spomin na 20. oktober, ko smo izgubili našo drago ženo, mamo in mater Elizabeto Lah IZ SODINCEV 43 Hvala vsem za gorečo svečo, poklonjen cvet in trenutek spomina nanjo. Tvoji najdražji S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Otona Unuka str. IZ UL. 1. MAJA 5 PTUJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrazili ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za cerkveni obred, pevcem in govornikoma, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju MIR Žalujoči: žena Terezija in sin Oton z družino. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine, tam, srce tiho zajoče, saj verjeti ono noče, da tebe več med nami ni. SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 16. oktober 1999, odkar te ni več med nami dragi Bogdan Satler IZ DOBRINE 25 a Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem prera-nem grobu in prižigate sveče. Tvoji najdražji. VINSKI VRH / PODOKNICA NEDELJSKEGA Tokrat je bila namenjena Tiliki Kolarii O Tiliki Kolarič vemo skoraj vse. Kdo ne pozna "obrškega Tileka", kot ji pravijo domačini. Je žena, mama, tašča, babica, med vsemi "poklici" pa ji menda najbolj leži ljubiteljsko kulturno izročilo, saj je v Obrežu pred 28 leti orala ledino na področju folklore, ki je v tistem času prepoznavnost teh krajev ponesla ne samo preko občinskih, temveč tudi državnih meja. Pa kasneje ustavitev mladinske in otroške folklore in skupine ljudskih pevcev in godcev, s katerimi je izvedla in s tem ohranila prenekateri doma~i obi~aj. Tudi danes je na tem podro~ju še vedno zelo aktivna. V zadnjih letih pa ima še en "poklic", je predsednica KZ Ormož in med drugim tudi gospodari na svojem vinoto~u na Vinskem Vrhu v Miklavžu pri Ormožu, kamor jo vežejo še posebej lepi spomini na o~eta. Ravno tukaj se je minuli petek zve~er v prvem mraku, kar sicer ni prava ura za te re~i, "dogodila" podoknica Nedeljskega, šestnajsta po vrsti. Pobudnica je bila Majda Viher z Vinskega Vrha, podokni~ar Franc Pestotnik pa je s seboj pripeljal ansambel Nagelj. Pa tudi doma~ini niso bili nepripravljeni, saj so Pestotnika pri-~akali ~lani središke godbe na pihala in doma~i fantje, nabru-šenih jezikov, polni zvija~ in vsega, kar je potrebno, da nekomu zagrenijo veselje do plezanja po lestvi. Tako je Franc Pestotnik moral peti, kar mu je šlo še posebej dobro od rok, potem pa so ga vzeli v "šolo" pri postavljanju klopotca. Bilo je tudi nekaj jezikovnih pregrad, tu in tam Pestot-nik ni povsem razumel prleš~ine, kajti druga~e doma~i fantje niso hoteli z njim "gu~ati", no, na koncu je bilo vse v redu. Klopo-tec je bil postavljen, sedaj je na vrsti trgatev. Tudi to so opravili, vendar je potrebno grozdje zme- dala", saj kot pravijo "nima po-draš~enega jezika" in kon~no je Pestotniku le uspelo, da ji je iz-ro~il šopek Nedeljskega ter pri tem vsem obiskovalcem, teh pa se je zbralo resni~no veliko, kar je tudi hvale vredno, povedal, da bo veliki finale in letošnja zadnja podoknica v petek, 18. oktobra, na Velikih Poljanah nad Ortne-kom. Ta pa bo namenjena vsem Marijam dale~ naokoli, saj bo v njihovem imenu slavljenka Marija Okorn. Podokničarju je po daljšem prizadevanjju končno uspelo priplezati do Tilike Kolari~ in ji izro~iti {opek. ~kati in doma~e ženske so podo-kni~arja ro~no vrgle na tla, mu sezule cokle in debele nogavice, pri tem so ugotovile, da ima noge ~iste in je moral na prešo, kjer je zgnetel grozdje. Ko je komisija ugotovila, da je to zadovoljivo opravil, so mu dovolili, da lahko kon~no spleza po lestvi do balkona, kjer ga je že ~akala Tilika, ki mu jih je tudi "nekaj napove- V prleškem Vinskem Vrhu pa prireditve s tem, ko je podokni-~ar uspel po lestvu priplezati na balkon in Tiliki izro~iti šopek, še ni bilo konec. Veselja in rajanja, imeli so dvojne muzikante, pihalno godbo in ansambel Nagelj, bil pa je tudi petek in drugi dan sobota, ni bilo konca do jutranjih ur. Vida Topolovec PTUJ / RDEČI KRIZ V AKCIJI DROBTINICA Za prehrano šoloobveznih otrok V humanitarno akcijo Drobtinica ob svetovnem dnevu hrane, ki je 12. oktobra potekala na Ptuju, v Majšperku in Cirkovcah, se je vključilo tudi Območno združenje Rdečega križa Ptuj. Od pekov, ki prodajajo kruh na Ptujskem in drugih, so zbrali 432 kg kruha, ki so ga prodajali po ceni 300 tolarjev za štruco. S ptujske stojnice s prodajo kruha za socialno ogrožene otroke. Foto: Črtomir Goznik Na vseh treh stojnicah so zbirali tudi denarna sredstva. Skupno so v akciji zbrali 162.240 tolarjev, razliko predstavljajo dobrodelni prispevki in donacije. Namenili jih bodo za zdravo in redno prehrano socialno ogroženih šoloobveznih otrok. Škoda, da takšnih akcij ni ve~, saj je tovrstnih potreb veliko. Kruh so prispevali Ptujske pekarne in slaš~i~arne Ptuj, Pekarna "Kruhek" Ptuj, Pekarna Hleb~ek Pragersko, Pekarna Me-tli~ar Zgornje Jablane, Kme~ki turizem Medved, Aktiv podeželskih žena Cirkovce, pekarna Bo~ Zbelovo, Pekarna Serdinšek Milena Lovrenc na Dravskem polju, Pizzeria Kurent Cirkovce in Gostilne Korže Cirkovce. V izvedbi akcije je sodelovalo 44 prostovoljcev. MG Napoved vremena za Slovenijo če je vlažen in mrzel Luka (18.), repo popuka In osmuka. Napoved za Slovenijo Danes bo v večjem delu države oblačno. V vzhodnih krajih bo se suho vreme, drugod bo občasno deževalo. Zvečer in v noči na petek se bodo padavine, razširile nad vso Slovenijo. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, najvišje dnevne pa od 15 do 21 stopinj C. Obeti V petek bo oblačno s padavinami, ki bodo popoldne ponehale. Jutro bo še toplo, čez dan pa se bo hladilo. Vsobo-to bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, možne so kratkotrajne plohe. Kulturni križemkražem PTUJ * Danes je tretji četrtek v mesecu in ob 17. uri vabimo otroke od četrtega leta dalje v pravlji~no sobico mladinskega oddelka knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Mali grad, Prešernova 33. Pravljična uro, ki bo popestrena z vadbo joge, bosta vodili Liljana Klemenčič in Sonja Tr-plan. Otroci naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Vstopnine ni. PTUJ * Danes ob 17. uri bo v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj "PRAVLJICA Z JOGO". PTUJ * Nocooj ob 19. uri bo v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj predavanje z diapozitivi o Kanadi. Predstavitev in predavanje o Kanadi sta pripravili Staša in Vito-slava Cafuta, ki sta se pred kratkim vrnili iz potovanja po Kanadi. ORMOŽ * Jutri ob 17. uri bo v avli občine Ormož odprtje razstave o 30 letih delovanja vrtca Ježek pri OŠ Tomaž pri Ormožu. Razstavo ob 30. jubileju vrtca pripravlja Pokrajinski muzej Ptuj. ORMOŽ, VELIKA NEDELJA * V tednu vseživljenjskega učenja vabi Ljudska univerza v Ormožu in ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj na brezplačen ogled prostorov in zbirk ormoškega gradu med 12. in 15. uro, v soboto pa med 10. in 14. Prav tako si je mogoče ogledati etnološko zbirko v gradu Velika Nedelja vsak dan med 10. in 17. uro v nedeljo pa med 10. in 13. uro. ORMOŽ * Jutri ob 18. uri bo v osnovni šoli Ormož predstavitev z diapoizitivi in glasbo - Delo in doživetja študenta medicine v tropskih krajih Papue-Nove Gvineje. Predaval bo Amadej Lah, dr.med. ORMOŽ * Z jesenjo se pričenja nov sklop muzejskih vikendov. Tokrat bodo otroci slikali na kamne. Delavnico, ki bo potekala v soboto od 9. ure naprej na Ljudski univerzi v Ormožu, bosta vodili Nevenka Korpič in Zdenka Plajnšek. SLOVENSKA BISTRICA * Zavod za kulturo Slovenska Bistrica - Galerija Grad in Društvo keramikov in lončarjev vabita k odprtju druge pregledne razstave keramikov in lončarjev Slovenije, ki bo v petek, 18. oktobra ob 17. uri v galeriji Grad Slovenska Bistrica. PTUJ * V soboto ob 9. uri bo pred blagovnico Mercatorja potekal kulturni maraton, ki ga pripravlja Območna izpostava Sklada za kulturne dejavnosti Ptuj. V štiriurni predstavitvi bodo nastopili pevci, godci, plesalci, godbeniki iz Pod-lehnika, Zavrča, Sel, Stoperc, Zg. Leskovca, Rogoznice, Male vasi, Cirkovc, Lovrenca, Lancove vasi, Kungote, Vidma pri Ptuju, Budine, Destrnika, Hajdoš, Kidričevega, Žetal , Hajdine, Bukovcev, Skorbe, Dornave in Ptuja. PTUJ * V nedeljo bo ob 18. uri v Viteški dvorani na ptujskem gradu koncert Komornega orkestra Srednje glasbene šole iz Maribora. Vstopnine ni. PTUJ * V ponedeljek, 21. oktobra bo ob 21. uri v Gledališču Ptuj gostovalo Prešernovo Gledališče iz Kranja s komedijo Jorgeja Acca-meja Benetke. Igrali bodo Vera Per, Vesna Jevnikar, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Gaber Trseglav in Matjaž Višnar. Predstava je za izven. PTUJ * Ljubitelji likovne umetnosti si lahko v Miheličevi galeriji ogledajo razstavo akademskega slikarja Ludvika Pandurja, v galeriji Sv. Jurij se predstavljata akademski slikar Dušan Fišer z grafikami ptujskih vedut in akademski kipar David Ga-šparič z miniplastikami ptujskih posebnosti, v blagovnici Mercatorja razstavlja Rozina Šebetič, v restavraciji Lužnik pa razstavljajo člani likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj. PTUJ * V viteški dvorani bomo v nedeljo ob 18. uri gostili mlade umetnike, člane Mladinskega komornega orkestra Mariboi; ki deluje pod okriljem tamkajšnje Srednje glasbene in baletne šole. Godalni orkester deluje že peto leto in je eden najod-ličnejših mladinskih ansamblov na Slovenskem. Njegov mentor je priznani violinski pedagog prof. Franjo Peternel, ki je vzgojil vrsto odličnih violinistov. Vstopnine ni! CRNA KRONIKA VLOM V STANOVANJSKO HIšO Med 11. in 12. oktobrom je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo [.V, stare 43 let iz Ptuja. Iz hiše je odnesel oblačila in tehnične predmete v vrednosti cca. 900.000,00 SIT PRENOČIL PRI POLICIJI 13. oktobrA so policisti intervenirali zaradi kršitve javnega reda in miru v Kicarju, UE Ptuj, kjer je vinjeni S. H., star 21 let doma razgrajal in grozil domačim. Ker se kljub opozorilom policistov ni umiril, je bilo ob 19.00 uri odrejeno pridržanje do streznitve. DVE SMRTNI ŽRTVI 11. oktobra ob 17.35 uri se je v križišču Nazorjeve in Gundu-ličeve ulice v Mariboru, zgodila prometna nesreča, zaradi izsiljevanja prednosti. H.M., stara 37 let iz Maribora, je vozila osebni avtomobil po Gunduličevi ulici v smeri Železnikove ulice. Ko je pripeljala do križišča z Nazorjevo ulico ni ustavila in pustila mimo vozilo, ki je imelo v križišču prednost, ampak je zapeljala v križišče v trenutku, ko je z njene desne strani pripeljal voznik osebnega avtomobila M.B., star 51 let iz Maribora. V silovitem trčenju se je vozilo M.B. prevrnilo na desno bočno stran in nato na streho. Med prevračanjem je vozilo trčilo tudi v betonsko ograjo. Voznik M.B. in potnica v avtomobilu M.S., stara 41 let iz Maribora, sta v nesreči umrla, voznica H.M. pa je bila telesno poškodovana. RADIOPTUJ 89,8-98,e"l04;3MHz OSEBNA KRONIKA Rodile so: Sonja Ornik, Jir-šovci 27, Destrnik - Luka; Nataša Cuš, Starše 86/a, Starše - Lovra; Nataša Ko-lednik, Cirkulane 29, Cir-kulane - Lariso; Anica Pleteršek, Zlatolicje 59, Starše - Klaro; Dragica Dobic, Dornava 88/b, Dor-nava - Alena; Mateja Po-lajžar, Nadole 49, Žetale - Aljaža; Simona Rampre, Cermožiše 53, Žetale -Mojco; Brigita Plohl, Hla-ponci 13/a, Juršinci - Sanjo; Alenka Malek, Moravci 128, Mala Nedelja - Danijela; Suzana Bohak, Jurčičeva 8, Ptuj - Gajo; Terezija Hvalec, Ul.Šercerjeve brigade 18/a, Ptuj - Niko; Renata Peršuh, Dragonja vas 40, Cirkovce - Saro; Leo-nida Medved, Irje 43, Rogaška Slatina - Domna; Mateja Balta, Rabelčja vas 19, Ptuj - Tilna; Vesna Primc, Mihovce 46, Cirko-vce - Saro; Helena Plav-čak, Gorca 4, Podlehnik - Tjašo; Andreja Fajs, Sv. Florjan 112, Rogaška Slatina - Boruta. Poroka - Ptuj: Milan Plaj-nšek, Kočice 7 in Danica Letonja, Dolena 48/a. Umrli so: Anton Grabar, Slovenska cesta 67, Središče ob Dravi, rojen 1923 - umrl 03. oktobra 2002; Katarina Drevenšek, rojena Mohorko, Pleterje 67, rojena 1911 - umrla 02. oktobra 2002; Paula Logar, rojena Tkavc, Laporje 61, rojena 1919 - umrla 25. septembra 2002; Ernest Cernoša, Zgornja Se-narska 4, rojen 1930 - umrl 04. oktobra 2002. TRGOVINA, STORITVE, UVOZ - IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, Štuki 1 TeL: 02/787 96 30 TRGOVINA • črna in barvna metalurgija • ročno in elelctrično orodje • vodovod in toplovod • okovje in ležaji ter vrtni program GARDENA PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV _. Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_ d.O.O. • TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD •PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85. 2281 Markovci, Tel.: 02/788 88 12 POPRAVILA KAROSERIJE ZAMENJAVA VETROBRANSKIH STEKEL SERVIS HITRO - KVALITETNO Bnan/u Avto Prstec d.o.o..Ob Dravi 3a, Ptuj. 02/782-3001,050/613-310