254 Ocenc in i imčila o publikacijah in razstavah ARHIVI XXII I9y9 skup.ij z zunanjim in notranjim mestnim svetom. I'rvi zvezek objave labjaiičičevcga rokopisa se konca z letom 1504, ko sc je zgodila zelo pomembna spre memba, saj ',.. dobi ... mesto Ljuhljami pravico, da voli poleg mestnega .sodnika še župana ..." (str. 1?) Tu leto .sta se v Ljubljani lotili sodna in upravna funkcija, prvo je .sc naprej opravljal mcsln sodnik, drugo pa župan. Dr Uma Umek v študiji opisiijv tudi strukturo Fahjaiičičevega besedila. Gre za zaporedni zapis kronološkega vrstnega reda sodr .kov in županu v ter t. i. kronike, ki podaja dodajanja v Ljubljani v obdobju navedenih sodnikov in županov, Pojasnjena j: tehr.ika priprave rokopisa za objave. Seznani nas tudi z zgoščenim zapisom za pripravo zgodovinske monografije Ljubljane. Posebej velja opozoriti, da .so v opombah, ki so jih pripravili uredniki besedila za objavo, navedena vna dognanja slovenskega zgodovinopisji1, o Lj ubija" i. ki so nastala po letu 1950. Pred osrednjim delem knjige je objavljen še pregled ljubljanskih mestnih sodnikov za obdobje 1269 ISOS k, gaje pripravil dr. Božo Otorepec. 01) imenih sodnikov so navedene lis.ine (z nalujaii se i in ob javami), v katerih so sodniki imenovani. Zelo zani miva je preglednica ljubljanskih sodnikov, ki jili navaja Janez vajkard Valvasor v Slavi vojvoilinc Kranjske, sodnikev ki jih je zasledil fabjančič in sodnikov, ki so znani po današnjem stanju raziskav Pripravil jo jc Janez Kos. Osredn i del prvega zvezka obiave babjančiecvcg.a rokopisa je dvokolensko natisnjen na slrrmeh od do 19.") Zunanji stolpec vsake .strani jc namenjen t i. kroniki, na notranjih stolpcih strani pa sledi veriga ljubljanskih sodnikov. Na ta način je Eabiuneičev rokopis, ki zaporedno navaja sodnike in njihovi dobi pripadajočo kroniko dogodkov v Ljubljani postal prt glcdnejši. Na dnu vsakega stolpcu na vsaki strani pa si tekoče sledijo iipombe, ki imajo samostojno nu-mcracijo za kroniko in za ^odiokc Skozi !a znanstveni aparat, k» je bil pripravljen zelo natančno, se vsak lahke seznani s trermtnc vsemi znanimi viri n literaturo, k: povezana z obdobjem ljubljanske zgodovine med sredino D. in začetkom i.1), stoletja. Prepričan sem, da je tudi zaradi takega pristop,■( urednikov objave fabjančičeve^a teksta publikacija Ljubljanski sodniki in župan nepogrešljiv pripomoček pri vsakem študiju ljubljanske proeklosti. Če zraven dodamo še seznam literature na straneh od 198 do 202 in pregled v knjigi repvoducirancga slikovnega giradiva. da uporabljenih kratic niti ne omenjani ter antleške in nemške povzetke obeh uvodu I» suulij dr. Emc Umek in Janeza Kosa dobimo kompleksno sliko publikacije j s katero smo več kot dostojno počastili jubilejnih sto let Mi Milega oziroma sedanjega Zgodovinskega jtrlii va Ljubljana. Da je pred nami prvi zvezek objave 1-abjan-čičevega besedilu o ljubljanskih sodnikih m župan h, se imamo poleg urednikom zahvaliti še natančnosti lektorice Mije Mravlja, fotog.afinji Darinki Mlade novič, oblikovalskim zamirlim Andreje Aliančič Povirk, pripravi tiska Uroša Čndna iz podjetju Medit d.o.o, in fmaeni pomoči Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Mestne občine Ljubljana in številnim sponzorjem ki so pomagali izpeljati prireditve arhiva ob 100' letnici njegovega delovatva. V prihodnjih letih načrtujemo še objavo nadaljnih zvezkov I :,iH'in čičevega rokopisa. Za zadnji z.\czck imata urednika dr. Fma Umek in Jane/ Kos v načrtu, da pripravita sam.otojno študijo o vrsti ljubljanskih županov od leta 11820, ko je rahjunčič svoj rokopis končal, pa do župana ali županje, ki bo vodil ali vodila ljubljansko upravo ob izidu zadnjega zvezka Na ta naeir. bo slovensko glavno mesto dobilo teme) -t in natančen pregled svojih najvišjih upravnih uradnikov, vse odtlej, ko sc v zgodovinskih virili prvič pojavijo. Ze irid prvega zvezka, z vsemi dopolnili fab jančieevega rokopisa, pomeni velik prispevek k pr oravi zgodovinske monografije Ljubljane kai ie že več kot pol stoletja stara ideja. Upati smemo, da bo izid vseh načrtovanih zvezkov med proučevale! ljubljanski preteklosti vsaj vzpodbudil Kisel, da se spet lotijo priprave tako zaželene monografij slovenskega glavnega mesta Jane? Kopač Predstavitev knjige Danieie Juričlč - Čargo Ko sem bil v 70-tili letih s študenti na ekskurziji v Istr' smo obiskali tudi državi i arhiv v Pazinu. Takratni direktor nam je potožil, tla imajo sicer zelo bogat, toda neurejen ahiv, predvsem pa jim pri manjkuje usposobljenih arhivarjev. Izrazil jc željo da bi tudi na oddelku za zgodovino Filozolske fakultete v Ljubljani pritegnili za arhivsko delo kakega študenta zgodovine iz Istre. Znano ji r.amee bilo, da se mne^i mladi Istnini odločajo za študij na ljubljanski univerz.. Daniela Jnričič-Lirgo je bila ena tistih Študentov iz Istre, k> sti se vpisali na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Izbrala je študij sanic sloj ne smeri zgodovine z jeziki virov (latinščina, nemščina). Uspesno ie diplomirala leta 1989 Že med študijem sem postal pozoren na njeno zanimanje za zgodovinski razvoj ohmc.čja :/ katerega jc izhajala. V referatu'je obdelala "Gos podar.ski pomen Dvigrada", mesta ob zahodni obali Isto;, ki je danes opuščeno. Za diplomsko nalogo pa si je izbrala temo "Gospodarske razmere v pieanskem kraju od konca 15. stoletja do srede 18 stoletja". Raziskavo je delala predvsem na urbarjih Pa/uiski grotije, Pičanskc škofije in tcrczij-inskcin katastru. Ze v diplomski nalogi je opozorila na nekatere posebnosti v agrarnem gospodarstvu ua območju Istre. Ko se jc Daniela Jurieie-Čarge po diplomi vpisala na podiplomski šiudij. je za temo magistrske naloge spe: izbral« raziskavo gradiva, vezanega na območje, iz katerega je izhajala. Leta 1998 jc uspešno obranila magistrsko nalogo "O dno t Kranjske dežele do Istre in Beneške republike (Ifi. stoletje) - v luči kranjskih vircv" (v konic i za obrambo so bili1, tir Hma Umek -somentoricr., prof. dr. Jože -'ontar, prof. ilr Ignacij Voje mentor). Njena knjiga z. naslovom "Gospo- ARHIVI XXII 1TO Ocene i n potočna o puhl i k ne i i h h jn razsiavvi li darski razvoj lupoglavskega gospostva v Ki, stoletju" (Arhiv Republik. Slovenije Ljubljana 1999 322 strani), je nekoliko predelana in dopolnjena magistrska naloga Knjiga ima dva dela. Avtorica v prvem Jciu obravnava gospodarstva lupoglavskega gospostva, v drugem tie i" pa objavlja tekst urbajev v iranski .pciji va let 1523 in 1573. V uvodnem delil knjige Dan::la Jiirieič-Čago scz.nanja s stanjem raziskav, ki obravnavajo habsburško Istro. Vzrok, zakai jc ta del stre manj raziskan kot beneški del Istre, najde v slabši ohanjenosti primarnih virov in njihovi razdrobljenosti v arhivskih ustanovah v več krajih. Zato nekateri temeljni prohiemi, ki zadevajo avstrijsko Istro, Šc liso fazrešeni, Prav tako nam aUorica predstavi v:re k' jih JL' pn raziskavi uporabljala. Kranjski viri, na katere se je pri raziskavah oprla, odpirajo številna vprašanja in lionnjajo več odgovorov o zgodovini habsburške Istre lcr tje'iii navezanosti na K-anjsko, Vsebinsko je tekstovni del knjige razdeljen na tri v2Eja poglavja. V prvem poglavju prikaže zgodo vinsk' in teritorialni razvoj celinskega, avstrijskega ^a Istre, kije od leta 1374 pripadal H.ibsmiržanom 111 jc bil v prvi polovici 15. stoletja priključen Kran[ski ' njeni sestavi je ostal več kot tristo let. Ko so Hnbshnr/ani po smrti goriškega grofa Alberta IV, '374 podedovali ludi Istro, so priznali samostojnost I itzinskt; grofije. Paz m ska grofija je predstavljala " ¿einoknežje komorno premoženje V preostalih Pr delih hahsbnrške Istre pa jc svoje pravice izzvala Kranjska oziroma njeni deželni stanovi