LETO I MAREC 1962 St. 3 Rakek piazmife % LEDE NA UDELEŽBO V NOB ZAVZEMAJO RAKOVCANI Častno mesto., napredno predvojno delavsko giba¬ nje JIH JE PRIPRAVILO NA ODPOR PROTI TUJCU IN USME¬ RILO V BOJ ZA SOCIALNO PREOBRAZBO. V ZAČETKU MAJA 1941, NEKAJ DNI PO USTANOVITVI OF V LJUBLJANI, JE BIL NA RAKEKU MED PRVIMI V SLOVENIJI, SESTAVLJEN TERENSKI ODBOR OF, KI JE POVEZOVAL VEČI¬ NO STRANKARSKO RAZLIČNO USMERJENIH PREBIVALCEV. POLETI STA BILA FORMIRANA AKTIVA SKOJ IN KP, KI STA PRIPRAVLJALA TLA ZA OBOROŽENO VSTAJO. SREDI MARCA 1942 SO ZAPOREDOMA ODŠLE TRI SKUPINE MLADIH RAKOVCANOV V GOZDOVE LOŠKE DOLINE. IZ NJIH JE ZRASLA SLOVITA RAKOVŠKA ČETA, KI JE S SVOJIM PO¬ GUMOM OSVAJALA NOTRANJCE. KRAJ JE DAL 86 BORCEV, MED NJIMI NARODNEGA HEROJA IVANA TURŠlCA-IZTOKA. OD TEH JIH JE 36 VPISANIH NA TEM SPOMENIKU. REDKI SO BILI ODPADNIKI, OKUPATOR JE TO ČUTIL. CEZ DVE STO LJUDI SO ODVLEKLI V ITALIJANSKA IN NEMŠKA TABORIŠČA. ŠTIRINAJST SE JIH NI VRNILO. NA SLIKI: SPOMENIK PADLIM NA RAKEKU OSVETA POD KOZJIM VRHOM Prva zima pod tujci jc bila ne¬ navadno ostra in dolga, kot bi ho¬ tela nagajati nasilniku. Pozno marčno sonce je v dolinah odkrilo rjave zaplate; v višjih legah je ležala še meter debela snežna odeja, ki jo je pobralo šele v maju. V začetku oprila leta 1942 je Rakovška četa taborila nad Babno polico. Patruljo dvanajstih borcev, ki jo je vodil Smeli, so zadolžili, da naveže stike s hrvaškimi par¬ tizani. V celo so zagazili po str¬ mini proti Gerovemu. Pred vasjo se je odtrgal Smeli in izginil med hišami. Kmalu se je vrnil z do¬ mačini, terenci. Pred prezeble in lačne fante so postavili velik ko¬ lač sira in kruha. Zasmejalo se jim je, tolikšnega zalogaja že ves mesec, odkar so v četi, niso vi¬ deli. Zveza je bila vzpostavljena Četa se je preselila v novo ta¬ borišče na Kozjem vrhu med Gabrom in Prezidom. Patrulje so vsak dan odhajale na vse strani. 15. aprila je ena prinesla vest, da so Italijani v Prezidu aretirali dva terenca in da ju bodo naslednji dan prepeljali v čabranske za¬ pore. Leteča patrulja, ki jo je vodil Zorc Dušan-Martin, je postavila zasedo streljal od Majerja. Raz¬ mestili so se na polici ob useku, tri metre nad cesto. Izza ovinka se jc prikazal motor z dvema Italijanoma. Vsi naenkrat so pla¬ nili z naperjenim orožjem na ce¬ sto. Zavore so zacvilile. Fašista nista utegnila, da bi zgrabila za orožje. Dvignila sta roke in prese¬ nečeno buljila v grozeče cevi. Po¬ časi se jima je vrnil glas. Pove¬ dala sta, da bodo aretirance s po¬ sebnim avtobusom prepeljali v Cabar. V njuni torbi so našli se¬ znam dvanajstih ljudi, ki so jih nameravali aretirati. Tone Korenčič-Tarzan, in Ivan Slabe-Lisjak sta se hitro preob¬ lekla v njuni obleki, vžgala mo¬ tor in zdrvela po strmini proti Čabru, da bi preprečila odhod avtobusa. Prišla sta prepozno. Pri¬ peljala sta do vojašnice, izstrelila nekaj nabojev in se pognala na¬ zaj v serpentine. Pri gostilni sta polila motor z bencinom in ga za¬ žgala. Glas o pogumu Rakovške čete se je naglo razširil med pre¬ bivalci. Italijanom pa nagnal strah v kosti. Naslednjo noč je odšla patrulja Franca Bombača-Zorka v smeri proti Cabru. Bilo je hladno in me¬ gleno. Kompas in zemljevid sta odpovedala. Skupina je zašla. La¬ janje psov je naznanilo naselje. Zorko se je preoblekel v civilno obleko, pripravil bombo, napel pištolo in stopil med hiše. Naspro¬ ti mu je priteklo štirinajstletno dekle. Bila je vsa raztrgana in opraskana. V joku je pripovedo¬ vala, da so v vasi Italijani, ki strahujejo in mučijo prebivalce. Iz pripovedovanja je razbral, da se bodo sovražniki vrnili v Cabar. Ob pogledu na raztrgano dekle je v fantih zavrelo. Popoldne, bilo je 19. aprila 1942, sta razmeščala borce ob cesti proti Cabru vodji patrulj Zorko in Martin. Bila sta edina izkušena vojaka. Za napad so izbrali isti usek kot tri dni preje, to je tam, (Nadaljevanje na 2. strani) GLAS NOTRANJSKE © - OSVETA POD KOZJIM VRHOM (Nadaljevanje s l. strani) kjer se globel na eni strani strmo dvigne proti Majerju, na drugi strani pa je nizka polica, porasla z grmovjem. V smeri proti Cabru so pripravili tram, ki naj bi za¬ ustavil kamione. Domenili so se, da bodo napravili navzkrižni ogenj. Na levo krilo je postavil mitraljez France Bombač-Matjaž, desno krilo pa je zasedel s svojim zarjavelim mitraljezom novinec Jože iz Prezida. Urbančičevega Toneta so ob cesti maskirali z ve¬ jami in mu dali stare jugoslovan¬ ske bombe. Branil se je, še nikoli jih ni metal. Zorko mu je prinesel kamen, mu pokazal, kako se bom¬ ba odvije in vžge z udarcem ob skalo. To ga je pomirilo. Izvidnik se je postavil med grmovje na začetku useka, od ko¬ der je imel pregled nad delom ceste proti Prezidu prav do Brk- ljačičeve gostilne. Sredi popoldneva je zabrnelo. Štirje kamioni, polni Italijanov, so se ustavili pred gostilno. Za¬ gledali so ostanke izgorelega mo¬ torja in začeli pretepati gostilni¬ čarja. Partizan-izvidnik je napeto sledil dogajanju pred hišo. Nazad¬ nje so se sovražniki naložili in kolona se je premaknila. »Gredo!« je sporočil v usek, »na vsakem kamionu jih je okrog štirideset!« Srca so začela hitreje utripati. Martin in Zorko sta letala od bor¬ ca do borca in dajala zadnja na¬ vodila. Za vsakega sta imela bo¬ drilno besedo. Italijani v čeladah so, zadovoljni nad »uspelo akcijo«, bahavo prepevali: »Garibaldina capriciosa...« Prvi trije kamioni so zavozili v usek. Tedaj je za¬ grmelo. Urbančičev Tone je uda¬ ril bombo in jo zalučal v kamion, ki je vozil mimo. Zdelo se mu je, da jo je vrgel predaleč. Dvignil se je, da bi pogledal. Bomba se je gugala na platneni strehi nad glavami Italijanov. Treščilo je. V trenutku se je ducejeva vojska zmanjšala za štirideset vojakov. Presenečeni Italijani so skakali s kamionov in bežali v strmino. Vsaka krogla je prijela dva, tri. Drug za drugim so se valili nazaj v usek. Zorko jih je pozval, naj se predajo. Nekaj jih je odvrglo orožje in dvignilo roke. Prenehali so s streljanjem. Takrat je spet počilo izza kamiona. Bitka se je nadaljevala. Tisti, iz četrtega kamiona, so si upali streljati le od daleč. Slišati je bilo le sikanje krogel nad gla¬ vami. Po eni uri je ležalo v useku 134 Italijanov. Rakovčani so odnesli iz bojišča štiri mitraljeze, trideset pušk in več zabojev streliva. Vsi so bili nepoškodovani, le Tacar- jev Tone je kazal črno ramo. Krogla iz Italijanske puške je pri¬ letela prav v cev njegove. Kopito ga je udarilo s tako silo, da je zavpil: »Ranjen sem.« Sele po bitki je ugotovil od kod udarec: v razširjeni puškini cevi je tičala italijanska krogla. Akcija je moč¬ no odjeknila v okolici. Naslednji dan se je prijavilo 107 novih bor¬ cev. Formiran je bil Zidanškov bataljon, ki je dobil vodilni ka¬ der med borci elitne Rakovške čete. Po pripovedovanju majorja Mekine in ppol. Bombača hrirodil M. T. M Praznovanje 8. marca, mednarodnega ženskega dne, do¬ biva pri nas vse večjo družbeno politično vsebino. Osmi ma¬ rec je podčrtal politično manifestacijo vseh delovnih ljudi in ne samo žensk. Delovni kolektivi, ustanove, šole in družbeno¬ politične organizacije proslavljajo ta dan tako, da povezujejo uspehe v socialistični graditvi s prispevki žensk v teh skup¬ nih naporih. Tudi letošnje praznovanje 8. marca naj ima politično mo¬ bilizacijski karakter. Pokaže naj vlogo ženske kot proizvajal¬ ke in ustvarjalke. Pokaže naj ji kot polno veljavno osebnost, kot državljana socialistične dežele, ki je odločujoč faktor družbene proizvodnje, delavskega in družbenega upravljanja in političnega življenja. To je hkrati interes vse družbe, saj je udeležba žensk v gospodarskem in družbenem procesu eno od meril demokratizma našega družbeno-političnega sistema. Potrebno pa je opozoriti na to, da je že vrsto aktualnih problemov družbenega položaja žensk, ki jih bomo morali v bodoče bolj odgovorno reševati, če bomo hoteli, da se bodo ženske še bolj uveljavile kot politične in družbene delavke. Več skrbi bo treba posvetiti razbremenitvi žene pri njenih vsakdanjih, družinskih in hišnih delih. Vsekakor je nujno, da zaživijo stanovanjske skupnosti. Le na tak način se bo lahko žena sprostila in našla čas tudi za njeno razvedrilo, katerega si v sedanjih pogojih ne more privoščiti v zadostni meri. Vsekakor je prav, da se ob Dnevu žena spomnimo še po¬ sebej žena in mater padlih borcev, ki so žrtvovali svoja živ¬ ljenja za današnjo socialistično stvarnost. Delovni kolektivi' in ustanove naj ob tej priliki priredijo razgovore z ženami in materami ter se pogovorijo o vseh njihovih problemih. V počasitev 8. marca bodo na področju občine v vseh večjih krajih proslave, katerih priprave so v teku. Občani naj se v čim večjem številu udeležijo proslav,' ki bodo na predvečer praznika. FT SEKCIJA - Oblika krajevne organizacije SZDL Po V. kongresu SZDL so tako občinske kakor tudi kra¬ jevne organizacije SZDL in njihovi odbori zelo razširili svoje delo. Pokazalo se je, da s starimi enostranskimi pogledi in prakticističnim delom SZDL ni mogoče vplivati na vsa doga¬ janja v komuni. Z novim programom se SZDL, kot politični činitelj v komuni mogo bolj uveljavlja. Čeprav organizacija Socialistične zveze posega na vsa področja, to ne pomeni, da si podreja organe družbenega upravljanja, organizacije ali društva. Vsako od njih je samostojen organizem, SZDL pa si prizadeva, da občani v teh organih, organizacijah in društvih delujejo v interesu skupne komunalne politike, da so sposob¬ ni in moralno ter politično dovolj trdni, kadar nastopajo proti birokratskim in nesocialističnim pojavom. Zato mora krajevna organizaci¬ ja SZDL novim pogojem prilago¬ diti tudi dosedanje oblike dela s tem, da vključuje v delo čim širši krog občanov. Ena takih ob¬ lik dela v krajevnih organizacijah so sekcije. Vendar njih vlogo in delo krajevni odbor različno poj¬ mujejo in zavzemajo do njih raz¬ lična stališča. Ponekod jih smatrajo kot ko¬ misije krajevnih odborov SZDL in so v njih le člani krajevnih od¬ borov. Drugod trdijo, da so to operativni organi, ki naj izvedejo določene akcijske naloge. (V Mar¬ tinjaku je sekcija za postavitev plošče padlim borcem.) V nekate¬ rih krajevnih organizacijah SZDL so imenovali sekretariate sekcij. Ti so postavili na dnevni red naj¬ aktualnejšo snov in člane, ki se zanimajo za določeni problem so obvestili. Uspeh je bil zagotov¬ ljen, saj so se ljudje zbrali po interesnih skupinah. Tako so na¬ pravili v Starem trgu, kjer so ustanovili sekcijo za klubsko živ¬ ljenje. Prazni in mrzli prostori so i« spremenili v prijeten kotiček, ki ga občani izkoriščajo za razgo¬ vore, branje revij in časopisov, odprta je knjižnica, zaživela je šahovska sekcija itd. Določili so dnevni red in o vsem delu obve¬ stili občane. Uspešno je zaključila svoje delo tudi sekcija za ustanovitev stano¬ vanjske skupnosti v Cerknici. Vendar mora krajevna organiza¬ cija še nadalje tesno sodelovati s stanovanjsko skupnostjo in ji po¬ magati, da se organizacijsko čim¬ bolj utrdi. Vsaka sekcija pri krajevnem odboru SZDL ima določen uspeh, ki je tem večji, čim aktualnejši je problem, za katerega rešitev je pritegnjenih kar največ občanov, ki se za problem zanimajo, j Čeprav so uspehi nekdterih sekcij precejšnji, saj so pripo¬ mogle k rešitvi številnih gospo¬ darskih, komunalnih in drugih problemov je moč ugotoviti, da v sekcijah še vedno ni zajet širši kro? občanov. V komuni v 17 kra¬ jevnih organizacijah SZDL imamo do zdaj 26 sekcij. Krajevne organizacije SZDL se Pester program Ob 20-letnici množičnega odho¬ da Rakovških fantov v partizane so pripravile množič. organizacije Rakeka pester program prireditev. S prireditvami bodo pričeli že pred praznikom 13. marcem in jih zaključili šele 18. marca. Ra¬ kovčani in okoličani bodo kot vsako leto tudi letos lepo prosla¬ vili svoj praznik, ki mu daje po¬ membna obletnica še posebno slavnostno obeležje. Program je naslednji: 3. marca: Prosvetno društvo »Heroj Iz¬ tok« z Rakeka bo uprizorilo dramo »Poročil sem bom s svojo ženo«. 4. marca: Ob 10. uri prijateljska nogo¬ metna tekma Cerknica : Rakek 10. marca: Ob 19. uri proslava, po prosla¬ vi zabava s plesom 11. marca: Prijateljska nogometna tekma JLA Velike Bloke : Rakek 12. marca: Ob 19.30 žalna svečanost pred spomenikom in ognjemet in ob 20.30 slovenski film »Balada o trobenti in oblaku« 13. marca: Partizansko srečanje prežive¬ lih borcev in aktivistov Rake¬ ka in okolice 13. marca: Mladinska odaja »Pokaži, kaj znaš« s tematiko iz NOB 13. marca: Ob 19.30 slovenski film »Bala¬ da o trobenti in oblaku« 17. in 18. marca: Ob 19.30 ameriški film »Dnev¬ nik Ane Frank« 18. marca: Pogostitev svojcev padlih Med tednom bo tudi kegljaški četveroboj, na katerem bodo so¬ delovale ekipe: JLA Velike Bloke. Stari trg, Logatec in Rakek. Dim KMETOVALCI Že v prvih dveh številkah lista ste lahko zasledili vrsto člankov s področja kmetijstva. Naša želja je, da list razširimo tudi med kmetovalce. Zaradi tega smo v tretji številki objavili članek v najnovejših kmetijskih opravilih v mesecu marcu. V aprilski šte¬ vilki bomo uvedli novo rubriko »Za naše kmetovalce«. Želimo, da izkoristite to priložnost in tako spoznavate in poglabljate znanje iz kmetijstva. V tej rubriki nas lahko sprašujete za nasvete, mi pa vam bomo v glasilu odgovorili. Ce bo vprašanje manj pomemb¬ no, bomo odgovorili po pošti. Za¬ radi tega priložite k vprašanju tu¬ di svoj naslov. Vprašanja so lahko iz vseh panog kmetijstva, tako iz živinoreje (prehrana, bolezni itd.), poljedelstva, vrtnarstva, gnojenja in podobno. Prav tako bomo upo¬ števali vaše predloge za zanimi¬ vejšo kmetijsko stran v glasilu. Kmetje in vrtičkarji, želimo, da postane »Glas Notranjske« vaš spremljevalec pri delu! UREDNIŠTVO bodo morale v prihodnosti še bolj zanimati in skrbeti za delo sekcij. Te naj dajejo občanom možnost, da bodo lahko stalno in poglob¬ ljeno vplivali na vsa področja družbenega življenja. ec GLAS NOTRANJSKE © Plodna razprava V Cerknici je bila prva skupna seja obeh zborov pri zdru¬ ženi občini Cerknica-Loška dolina. Po združitvi šteje ljudski odbor 65 članov. Seji je prisostvoval tudi republiški poslanec tov. Peter Zorko. Po konstituiranju ObLO Cerk¬ nica je bil izvoljen za predsedni¬ ka Jože Telič, za podpredsednika Jože Mlakar, za predsednika zbo¬ ra proizvajalcev Stanko Mateko¬ vič, za predsednika splošnega zbo¬ ra pa Franc Mevec. Izvoljeni so bili tudi novi sveti, komisije in upravni organi stanovanjskega ter gozdnega sklada. Po razpravi o kategorizaciji cest IV. reda, ki jo je pripravil svet za komunalne in gradbene zadeve, so sklenili, da se odločitev odloži do prihodnje seje s pogojem, da omenjeni svet skupaj s krajevnimi odbori po¬ novno prouči, katere ceste naj po¬ stanejo ceste IV. reda in katere naj ostanejo v okviru krajevnih odborov. Sklenili so ustanoviti Zavod za vzdrževanje cest s sede¬ žem v Grahovem, kjer je že na razpolago potreben objekt, hkrati pa je tam tudi nekakšno središče cestnega omrežja nove cerkniške občine. Zavod bo samostojen, s stalno zaposleno delovno silo, ki bo štela okrog 40 delavcev. Ker je dobila občina v upravljanje 38 km novih cest, ki so bile doslej ceste III. reda, bo imel zavod skupaj 162 km cest, ki jih bo vzdrževal, rekonstruiral in gradil nove. Sprejeli so odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku, ki znaša 8 % od rednega proračunskega prispevka zaposlenih. Odlok o 5% prispevku je bil sprejet že preteklo leto in se bo po novem odloku, ki se uporablja od 1. ja¬ nuarja letos, povečal in razširil tudi na ustanove in državno upra¬ vo. Sredstva, ki jih bo okoli 12 milijonov, bodo uporabili za na¬ daljevanje gradnje osemletke v Cerknici in Zdravstvenega doma v Starem trgu. Sprejeli so odlok o sistemizaciji delovnih mest pri ObLO Cerknica. Skupno s kata¬ strskim uradom na Rakeku in s štirimi krajevnimi odbori predvi¬ deva sistemizacija 71 uslužbencev, kar je za dve delovni mesti manj, kot sta jih imeli do sedaj občina Cerknica in Loška dolina skupaj. Potrdili so sklep Zadružnega sveta na Uncu, s katerim se nji¬ hova zadruga priključi h KZ Cerknica, ki bo po novem obse¬ gala KZ Cerknico, Novo vas, Be¬ gunje, Grahovo in Unec, skratka celotno področje cerkniške doline. Istočasno so imenovali za novega direktorja zadruge Alojza Godešo. Izdali so garancijo trgovskemu podjetju »Škocjan-« Rakek za 15 milijonov dinarjev, ki jih bo po¬ djetje uporabilo za dograditev tr¬ govskih lokalov v novem poslopju nasproti ObLO. Dim Arondacija, kmetje in zadruga Arondacija kmetijskih zemljišč je v teku. Kaj pravijo k temu kmetje in kako spremljajo njen potek? Na področju naše občine bomo arondirali približno 320 ha kme¬ tijskih zemljišč, arondacijskih odškodovancev pa bo okoli 210. Lastniki teh zemljišč so kmetje, delavci in uslužbenci. Med njimi je nastala polemika — razburje¬ nje zaradi izvajanja in obsega arondacije. To je bilo tudi priča¬ kovati. Zlasti bodo prizadeti tisti kmetje, katerih zemljišča leže-sko- raj v celoti v arondacijskih kom¬ pleksih. Kmetom bo arondacijski upravičenec t. j. zadruga skušala dati vrednostno odgovarjajoče,po¬ vršine. Ostali pa se morajo zave¬ dati, da kmetijsko zemljišče pri¬ pada le tistemu, ki mu je zemlja edini vir dohodkov ter jo obdelu¬ je z lastnimi proizvajalnimi sred¬ stvi in s svojo delovno silo. Zara¬ di tega niso niti z ekonomskega niti zakonitega stališča upravičeni zahtevati zamenjavo zemljišč, temveč bodo prejeli le odškodni¬ no, ki pripada vsakemu. Odškod¬ nina za ta zemljišča bo določena sporazumno z lastnikom pripoje¬ nega zemljišča in z arondacijskim upravičencem. Ce se ne bodo spo¬ razumeli o višini odškodnine, bo to reševala pristojna arondacijska komisija. Zatorej govorjenja o »jemanju« zemlje ne drže, ker bo vsak prejel odškodnino: kmet zemljo, ostali denar. Seveda pri tem ni izklju¬ čen tudi zakup kmetijskih zem- liišč, ki je najprimernejša in po¬ gosta oblika zemljiškega odnosa med kmetijsko organizacijo in lastnikom zemljišča. Poudariti je treba, da aronda¬ cijo kmetijskih zemljišč nareku¬ jejo potrebe zadružnih kmetijskih obratov, ki se razvijajo vse bolj v nosilce sodobne kmetijske pro¬ izvodnje in proizvajalce tržnih vi¬ škov. Ta proces je potreben zara¬ di prelivanja delovne sile iz kme¬ tijstva v industrijo, zaradi spre¬ memb v strukturi prebivalstva ter zemljiških lastniških odnosov, kar se odraža v vse večji sociali¬ zaciji naših vasi. F. M. Kadrovanje Ob hitrem razvoju industrije in ostalih služb v okviru naše ko¬ mune je postalo aktualno vpraša¬ nje kadra in kadrovske politike nasploh, tako v gospodarskih or¬ ganizacijah, kot tudi v ljudskem odboru in družbeno političnih or¬ ganizacijah. Prav to, da. smo se ukvarjali predvsem z izgradnjo in moderni¬ zacijo naših podjetij, je tudi delni vzrok, da smo posvečali premajh¬ no pozornost kadrovskim vpraša¬ njem. Premalo smo upoštevali perspektivne potrebe v podjetjih, v ljudskem odboru in drugod. Ugotavljamo tudi, da imamo v okviru občine sedaj 136 štipendi¬ stov, ki študirajo na srednjih ali visokih šolah, pa nimamo z njimi večjega stika. Podjetja bi morala bolj vključevati štipendiste v spo¬ znanje razmer in nalog, ki so jih zadala, da se resno oprimejo štu¬ dija in ga kar najhitreje končajo. To naj bi bilo tudi merilo pri do- NOV BLOK SREDI CERKNICE Nasproti stavbe ObLO Cerknica je lani zraslo trinadstropno po¬ slopje. V njem je 18 družinskih in 9 samskih stanovanj. Celotna gradnja bo stala približno 105 mi¬ lijonov dinarjev. Investitorji so ObLO Cerknica, tovarna pohištva »Brest«, gradbeno podjetje »Gra¬ dišče« in Zdravstveni dom iz Cerknice. Celotno gradnjo je pre¬ vzelo gradbeno podjetje »Gradi¬ šče« iz Cerknice. Računajo, da bo¬ do stanovanja vseljiva že v sredi¬ ni meseca marca. V spodnjih pro¬ storih bo okrog 560 m 2 poslovnih prostorov, v katerih bo trgovsko podjetje »Škocjan« z Rakeka ure¬ dilo sodobne trgovske lokale. Lo¬ kali bodo urejeni predvidoma do 1. maja letos. Pred poslopjem bo¬ do okusno uredili okolico. Z no¬ vim poslopjem, ki bo le delen pri¬ spevek k stanovanjski stiski v Cerknici, bo center Cerknice pre¬ cej pridobil tudi na urbanističnem izgledu. Gospodarske organizacije občine se bodo skupaj z ObLO tu¬ di vnaprej prizadevale, da bodo z nadaljnjim vlaganjem sredstev v gradnjo stanovanj, prispevale delež k izboljšanju standarda na tem področju. Dim Več posluha skupnim problemom Občinski odbor SZDL je pred kratkim sklical posvetovanje predsednikov delavskih svetov z namenom, da bi se pogovorili o tesnejšem sodelovanju organov upravljanja s političnimi forumi. Ugotovili so, da je vloga delav¬ skih svetov vedno večja in da pri¬ hajajo neposredni proizvajalci vedno bolj do izraza preko svojih ekonomskih enot, katere so zaži¬ vele v preteklem letu. Razprave na delavskih svetih so bile dokaj konstruktivne, saj so razpravljali o vseh mogočih problemih — od proizvodnih planov, planov proda¬ je, pa do planov investicij. Vse premalo pa so razpravljali o pro¬ blemih izven podjetij, ki so ravno tako važni. Predsednik delavske¬ ga sveta z Bresta je poudaril, da in štipendisti ločanju višine štipendije. Večjo pozornost bi bilo treba posvetiti tudi njihovi družbeno politični aktivnosti. Nikakor ne moremo biti zadovoljni, da od 136 štipen¬ distov, ki stanejo družbo okroglih 13 milijonov letno, samo nekateri aktivno sodelujejo v družbeno političnem življenju komune, vsi ostali pa so pasivni. Nekateri štu¬ dentje na fakultetah tudi svetov¬ no nazorsko niso v redu. Mladi ljudje ne bodo s takimi nazori mogli uspešno delovati na odgo¬ vornih delovnih mestih v ljud¬ skem odboru, ali v podjetju. Ob tem problemu bi bilo prav, da se odgovorni tovariši na našem po¬ dročju zamislijo. Prav bi bilo tu¬ di, da razpuščeni klub »Notranj¬ skih študentov« prične ponovno delati. Z doseženim razvojem sociali¬ stičnih odnosov, s prenehanjem operativnega poseganja in odloča¬ nja organizacij in vodstev Zvez« morajo delavski sveti začeti raz¬ pravljati o teh problemih, kajtli zavedati se moramo, da ljudje ne živijo samo v podjetju, ampak da živijo večji del časa izven podjetja in da potrebujejo kulturnega raz¬ vedrila, izobrazbe, boljših stano¬ vanj, urejenih komunalnih naprav in podobno. O vserp tem pa so do sedaj premalo govorili na delav¬ skih svetih. V razpravi so ugotavljali, da so državljani premalo seznanjeni z dogodki v komuni, zato so se vsi predsedniki delavskih svetov stri¬ njali, da je treba lokalno glasilo nuditi vsakemu našemu občanu, vsebina glasila pa naj bi bila čim¬ bolj konkretna. Podjetje Kovino¬ plastika se je odločilo, da bo v vsaki številki opisalo svoje pro¬ bleme. Prav bi bilo, da bi se za tako akcijo odločil tudi Brest. Vsekakor pa ne smejo stati ob strani tudi druga podjetja. Kadar bodo hoteli delavski sveti obve¬ stiti delavce v podjetju o različnih problemih, jih bodo na ta način mnogo laže reševali, kajti sleher¬ ni delavec bo lahko izrazil v na¬ šem glasilu svoje pripombe' in predloge. FT komunistov, s povečano vlogo Socialistične zveze, s samostoj¬ nostjo političnih organizacij in gospodarskih organizacij je tudi kadrovanje prešlo v pristojnost teh mehanizmov. V vsaki organizaciji, podjetju, ljudskem odboru itd. je kadrov¬ ska komisija ali pa vlogo kadrov¬ ske komisije opravlja najvišji or¬ gan n. pr. predsedstvo), ki popol¬ noma samostojno odloča o ljudeh, ki naj pridejo na vodilna mesta v družbeno-političnih in gospodar¬ skih organizacijah. Seveda se s tem povečuje idejna vloga in od¬ govornost članstva Zveze komuni¬ stov. TK o GLAS NOTRANJSKE II k€LE14TI¥/l • ML®¥1M © I?IL/IS¥lfiUM" IlLOi iMttmuMtMtMmiinmtmmititiitiimiMiiminHitHiiiiiMiiimiiiiiit HiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiirutiifiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiifiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiilliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zadovoljen na delovnem mesta Kolektiv Kovinoplastike Lož posveča veliko skrb članom ZB in invalidom. Od zaposlenih 504 delavcev je v podjetju 61 članov ZB in 35 invalidov. Pred nedavnim je 32 članov ZB napravilo izpite za kvalifikacijo. Za te člane je podjetje plačalo tudi vse stroške. Primerna delovna mesta pa imajo v podjetju tudi invalidi. Kolektiv »Kovinoplastika« Lož leta 1955 V JESENI 1954. LETA S tem v zvezi smo naprosili tov. Antona Martinčiča iz Kozarišč. ki je popolnoma slep, zaposlen v podjetju od 3. VII. 1956, da pove, kako se peruti v podjetju, kako skrbijo zanj, kakšne težave in že¬ lje ima. Odgovor: Kolikor imam stika z invalidi, še nisem slišal, da bi se kdo pritoževal glede delovnega mesta v podjetju. Zato mislim, da smo vsi zadovoljni. V letu 1961 sem delal v obratu okovja Lož, kjer sem sestavljal dele za karni¬ se »Lož-dol«. Z januarjem pa v obratu v Pudobu sestavljam -bregman doze«. Ker delam po normi, se mi zdi, da je na seda¬ njem delovnem mestu norma ne¬ koliko preveč »napeta«. Ce bi ta¬ ko delal v obratu okovja Lož, bi gotovo zaslužil okoli 20.000 din na mesec, tu pa sem v decembru za¬ služil 15.700 din. Sedaj pritrdim v osmih urah okrog 6000 obročkov na doze. Kakor sem že omenil, sem zadovoljen na delovnem me¬ stu, vendar bi mi bilo mnogo laž¬ je, če bi imel še kakega sebi ena- Clani kolektiva Kovinoplastike lahko obiskujejo zdravstveno am¬ bulanto v Starem trgu tudi v po¬ poldanskem času. Tako ima zdrav¬ stvena ambulanta delovni čas ob ponedeljkih popoldne za otroke, ob sredah so posveti za noseče žene, žene po porodu in pregledi dojenčkov — zdravih otrok. Ob četrtkih popoldne naj bi priha¬ jali v ambulanto člani kolektiva, katerim ni potrebna hitra zdrav¬ niška pomoč in gredo k zdravni¬ ku samo po »recepte«. Ob petkih so sistematski pregledi šoloobvez- niH otrok, ob sobotah od 12 —13 ure pa je šolska ambulanta. Na ta način lahko prihranimo precej izgubljenih ur. 6. III. 1962 bo na področju Lo¬ ške doline krvodajalska akcija. V vseh dosedanjih krvodajalskih ak¬ cijah so člani kolektiva pridno so¬ delovali, zato lahko pričakujemo. kega tovariša. Tako bi se marsi¬ kaj pogovorila, odšla na sprehode in podobno. Vprašanje: In vaše privatno življenje? Odgovor: Z ženo in sinom sta¬ nujem v stavbi SLP v Starem trgu. Stanovanje je neprimerno in hoditi moram po stopnicah do podstrešja. V stanovanje teče vo¬ da, pod in okna pa so zelo slaba. 2e večkrat smo posredovali na bivši občini, da bi popravili okva¬ re. Pri stanovanjski komisiji smo že prosili za prostore, pa nismo uspehi. Stanujem z ženinimi star¬ ši v dveh sobah in kuhinji. Za tako stanovanje pa plačujem 2206 dinarjev najemnine na mesec, kar pa je vsekakor preveč. Poslovili smo se od tovariša Martinčiča 2 željo, da naj bi se tudi njegovo privatno življenje izboljšalo. Lahko povemo, da je tov. Mar¬ tinčič priden, spoštovan in enako¬ vreden delavec v podjetju in ga lahko postavimo za vzgled tudi marsikateremu, ki ni invalid. da se bodo tudi letos množično odzvali. Delavka Ela Martinek je preje¬ la od Zavarovalnega zavoda Po¬ stojna za 13,2% invalidnosti od¬ škodnine 36.960 din. Delavka je bila kolektivno zavarovana v pod¬ jetju. Delavke v strojnem oddelku obrata plastičnih mas v Podubu so zaključile tečaj o pravilnem delu pri strojih in o odklanjanju napak med obratovanjem. Obi¬ skovalo ga je v dveh izmenah po 15 delavk. Organizirali so ga zato, da bi izboljšali delo. V letu 1961 je bilo v podjetju 97 nesreč, v januarju letos pa 9 nesreč. Zaradi tega je bilo izgub¬ ljenih mnogo delovnih dni. To so bile le lažje poškodbe in znova ugotavljamo, da delavci ne upo¬ rabljajo varnostnih naprav in za¬ ščitnih sredstev. (Nadaljevanje s prejšnje številke) V prejšnji številki je na kratko prikazan razvoj našega podjetja do leta 1957. Zaradi lažjega razu¬ mevanja pa se moramo povrniti k sklepom delavskih svetov, ki so bili: najemanje kreditov za inve¬ sticije, kapitalna izgradnja (zdru¬ žitev podjetja na enem mestu) itd. V letu 1958 je bil sprejet sklep DS za graditev montažne hale, sred¬ stva pa naj bi najeli pri ObLO Loška dolina in sicer iz stano¬ vanjskega sklada. ObLO je razu¬ mel naše želje in potrebe in odo¬ bril iz svojega .sklada okoli 20. milijonov dinarjev. Mnogi so-, še morali bdreči novim stanovanjem, še več pa jih je dobilo zaposlitev v podjetju prav zaradi graditve novega objekta. Tudi od Izvršne¬ ga sveta LRS smo prejeli posojilo v višini 50 milijonov, ki smo ga porabili za povečanje proizvodnje okovja, predvsem pa za'izdelavo novega okenskega okovja za KLI Logatec. Del sredstev smo pora¬ bili za najnujnejšo dozidavo od¬ delka Stiskalnic. Obe posojili smo porabili v letu 1959. Tega leta so bili storjeni prvi koraki — še brez začrtane poti — za- proizvodnjo izdelkov iz plastič¬ nih mas. Sredstva smo vlagali v raziskave in na vprašanja, kako, s čim in kaj proizvajati, še ni bilo točnega odgovora. Toda o tem kaj več prihodnjič. Proizvodnja je naraščala vzpo¬ redno s številom zaposlenih. Bi¬ lanca je pokazala, da je bil bruto produkt znatno večji kot prejš¬ nje leto in sicer za okroglih 340 milijonov, kar je približno 110 mi¬ lijonov več kakor v letu 1957. Za¬ poslenih pa je bilo okrog 340 čla¬ nov. Morda bo kdo menil, da to ni velik skok naprej, a če pomisli- Obisk velesejma v Milanu Na zadnji seji CDS Kovinopla-. stike so sklenili, da bo 16 delav¬ cev obiskalo velesejem v Milanu, ki bo v maju letos. Na sejem naj bi šli predvsem tisti, ki se ukvar¬ jajo s predelavo plastičnih mas. Namen obiska je, seznaniti naše delavce z novimi proizvodnimi in tehnološkimi postopki pri prede¬ lavi plastičnih mas V končne iz¬ delke; mo, da podjetje ni razpolagalo s kvalificiranim kadrom in z mo¬ dernim strojnim parkom, je re¬ zultat vendarle uspešen. Upoštevati je treba, da smo proizvajali v glavnem izdelke z nizko ceno in mnogimi proizvod¬ nimi operacijami, za kar je bilo potrebno orodje. Izdelovali pa so ga zvečine ljudje, ki so bili vče¬ raj kmetje, danes pa so pridni, če¬ prav še nezikušeni orodjarji. Sko¬ raj lahko trdimo, da kljub pospe¬ šenem delu nismo v celiti zado¬ stili povpraševanju po naših iz¬ delkih. Ali smo pravilno gospoda¬ rili?, Vsi računi govorijo, da smo. Kolektiv se je zavedal, da mora vlagati sredstva tja, kjer bodo za¬ gotovila uspeh. Največ sredstev je bilo vloženih-V strojno opremo, v raziskovanje novih proizvodnih postopkov, v ureditev delovnih prostorov itd. Kolektiv se je od¬ rekel vsem »trinajstim plačam, redni osebni dohodki pa kljub težkim delovnim pogojem, niso bili zavidanja vredni. Cesto so bile izrečene besede — češ; kaj bodo ti kovinarji iz Loža. Uspeli smo, ker smo se zavedali, da more le pravilno zastavljeno delo roditi uspeh. »Kmetje« so Ustanovili podjetje, ga rzavijali in dajali kruha vsem, ki so se želeli zaposliti. Na tem mestu naj bo poudarjeno, da je bil porast proizvodnje, kljub določenim izkušnjam, še vedno precej riaslonjen na vztrajno in »trmasto« delo neizkušenega ka¬ dra. Proizvodnja je bila otežkočena tudi zaradi raztresenosti obratov. Vse to povezati v harmonično de¬ lovanje je terjalo mnogo časa in truda. Lahko trdimo, da so si de¬ lavci na vso moč prizadevali z iz¬ rednim delom, ne da bi zahtevali dodatke in marsikateri vodja ob¬ rata ni pozno v noč zatisnil očesa, premišljeval je, kaj mora storiti jutri, kaj naslednje dni, da bo delo z drugimi obrati čim sklad¬ nejše, zato je razumljivo, da ni šlo vse lepo in gladko, kljub ne¬ katerim sporom je zmerom zma¬ galo geslo: »V slogi je moč«. Res je, da brez napak ni šlo. Včasih so bile tako občutne, da so delno ohromile začrtani razvoj, kljub temu pa je'bilo ob koncu leta 1958 vedno pogosteje slišati besede: »Kovinska pa kar naprej raste«. Dalje prihodnjič Tovariš Martinčič pri delu IZ KADROVSKO SOCIALNEGA ODDELKA GLAS NOTRANJSKE © USPEH DELA PO SEKCIJAH Uspeh dela krajevnih organiza¬ cij SZDL na področju občine je dokaj različen. Vodstva krajevnih organizacij, ki so razumela novo vlogo SZDL, že žanjejo uspehe, ki so vidni na področju kulture in prosvete, družbenega upravljanja in komunalne problematike. Kra¬ jevna organizacija SZDL na Ve¬ likih Blokah je ustanovila sekcijo za prosvetno življenje. Ta je že prerasla v prosvetno društvo in danes že igrajo odrska dela po nekaterih krajih v občini. Krajevna organizacija v Iga va¬ si se je dolgo trudila, da bi si ure¬ dila klubske prostore in njihov trud ni bil zaman. Zbrali so do¬ volj denarja in s prostovoljnim delom zgradili potrebne prostore. Manjka jim še oprema, ki pa jo bodo v kratkem dobili. Klubski prostori bodo tako postali zato¬ čišče vseh tistih, ki se želijo iz¬ obraževati in razvedriti kulturno. Organizacija je zelo delavna, saj so pobrali članarino že za leto 1962. Uspeh dela krajevnih organiza¬ cij SZDL bo večji, če bodo začele formirati najrazličnejše sekcije, v katere se bodo vključevali držav¬ ljani po interesih. Take sekcije so zelo potrebne v Starem trgu, Cerknici in na Rakeku. FT IVERKA« V OBRATOVANJU Drobne iz gradbeniška Pred leti smo lahko slišali pogo¬ vore o tem, da bodo v Cerknici gradili tovarno ivernih plošč. Starejši mizarji niso verjeli, da je mogoče iz majhnih trščic na¬ praviti uporabno ploščo, ki meri več kot 6 m 2 . Prve podobne plošče, ki so se pojavile v tovarni pohištva v Cerknici, so bile lanit plošče, kas¬ neje so pričele prihajati iverne plošče domače produkcije. V prostem govoru je bilo slišati o dobrih in slabih straneh iverne plošče, češ da nastopajo pri upo¬ rabi težkoče in še mnogokaj. Med tem razglabljanjem pa je nova tovarna hitro rastla. Govo¬ rili so, da bo avtomatizirana, da bo kar sama delala, da v njej ne bo treba fizično delati in podobno. Načrti so danes stvarnost, nova tovarna dela, čeprav še še bori z začetniškimi problemi. V njej je našlo zaposlitev okrog 70 delav¬ cev, ki bi vedeli povedati, da je delo kljub avtomatiziranem pro¬ cesu naporno in odgovorno. Iz lesa je treba napraviti iverje, ga primerno posušiti, zmešati z lepilom, formirati tako imenovani -tepih«, ki ga stiskalnica stisne na določeno debelino, iz nje pa potegnemo že narejeno iverno ploščo. F. H. Delovni vaščani Krajevne organizacije in dru¬ štva na Uncu so bila v preteklem letu zelo aktivna pri reševanju komunalnih problemov. Uredili so vaško kanalizacijo od Slivic do Unca, uredili javno razsvetljavo po Uncu, uredili okolico spomeni¬ ka itd. Ravno tako so delovni pri organizaciji raznih kulturnih in zabavnih prireditev. Društva in organizacije imajo zelo lepo ure¬ jene klubske prostore, kjer imajo televizor, knjižnico, revije itd. Manjka pa jim še notranja opre¬ ma — stoli in mize. Zelo dobro so obiskana tudi predavanja, ki jih organizira delavska univerza ali pa sami. Prizadevnost društev, organizacij in posameznikov je vrecjna pohvale in priznanja. Res lep ‘primer vasice na robu naše občine. , TF Zadnja leta se je gradbeništvo v cerkniški občini pospešeno raz¬ vijalo. Za tak napredek so bili dani objektivni pogoji v vse več¬ jem investiranju delovnih kolek¬ tivov v stanovanjsko in industrij¬ sko gradnjo. Da so tolikšnim po¬ trebam lahko ugodili, je domače podjetje SGP -Gradišče« podvo¬ jilo svoje kapacitete, s čimer je obvladalo celotno področje južne Notranjske. * Težave s prehrano, ki so bile zadnji čas posebno pereče, so od¬ pravljene z dograditvijo -Bresto¬ ve« menze. Njena kapaciteta za¬ gotavlja oskrbovanje s hrano vsem delavcem in uslužbencem, ki so zaposleni v Cerknici. Stro¬ ški so znašali okrog 8,000.000 din, ki jih je v celoti kril -Brest«. Zadnja leta so kmetijske zadru¬ ge posvetile precej skrbi inten¬ zivni živinoreji. Na območju Blo¬ ške planote in Cerkniške doline je SGP -Gradišče« že do sedaj zgradilo sedem živinskih hlevov, od katerih sprejme vsak okrog 100 glav živine. Samo te gradnje so veljale nad 50 milijonov. Najbolj funkcionalen bo hlev na Uncu, ki je edini te vrste na Notranjskem. Odprta staja na Slivnici je že do¬ grajena in spomladi bo pod njeno streho našlo zavetje okrog 200 glav mlade živine. * Ker je likvidacija Remontnega podjetja v Starem trgu prizadela prebivalstvo Loške doline, je SGP -Gradišče« sklenilo imeti stalni gradbeni sektor na tem območju. Izvrševalo bo tudi manjše usluge. MaD NOVA STANOVANJA V MARTINJAKU IZ KOLEKTIVA -KOVINOPLASTIKE« LOŽ PRED VOLITVAMI v DS podjetja Mandatna doba centralnega de¬ lavskega sveta je pretekla. Smo pred volitvami v novi delavski svet in upravni odbor podjetja. Zato je CDS podjetja na svoji se¬ ji 15. 2. 1962 sklenil, da bodo vo¬ litve v nedeljo 25. 3. 1962. leta. Važno vlogo pri volitvah bo od¬ igrala sindikalna organizacija pod¬ jetja. Morala bo posvetiti veliko pozornost izbiri novih članov za delavski svet in upravni odbor. Spričo hitrega razvoja decentrali¬ zacije so usposobili že več članov kolektiva, ki bi bili sposobni za člane DS in UO. Potrebna pa bo še temeljitejša izbira. Upravni odbor sindikalne podružnice meni, da bi predloge za novi delavski svet po¬ djetja pripravili obratni sindikal¬ ni odbori, nato pa bi se celotni kolektiv porazgovoril o tem, šele nato bi začeli z volitvami. Pred volitvami v novi delavski svet in upravni odbor podjetja je potreb- SMEJALI SMO SE... Ena iz dokumentacije Izdelke vrtati po risbi, izdelke poglobiti po risbi, izdelke peljati na niklanje in cinkanje po risbi... no pregledati dveletno delo seda¬ njega delavskega sveta in uprav¬ nega odbora podjetja. Navodila o poteku in tehnični izvedbi volitev bo sindikalna or¬ ganizacija razložila celotnemu ko¬ lektivu. DOPISNIKI NA SEMINARJU Že v prejšnji številki smo poro¬ čali, da je v podjetju 37 slušate¬ ljev Dopisne šole v Ljubljani. V mesecu februarju pa je izobraže¬ valni center organiziral seminarje in to posebej za pripravljalni te¬ čaj in posebej za I. letnik TSS — strojni oddelek. Tako imajo slu¬ šatelji I. letnika TSŠ dvakrat te¬ densko po dve uri predavanja iz družbenih ekonomskih ved, mate¬ matike, sloveščine in tehničnega risanja. Ko bodo slušatelji prede¬ lali snov omenjenih predmetov, bo izobraževalni center organizi¬ ral seminar za strokovne predme¬ te: tehnologijo materiala in obde¬ lave. Na ta način dopisniki laže študirajo in opravljajo izpite. Slu¬ šatelji pripravljalnega tečaja se bodo lahko vpisali v I. letnik TSS in obenem v mesecu juniju lahko opravljali kvalifikacijske izpite. Stavbo, ki je v bližini tovarne, je podjetje -Brest« preuredilo v stanovanjski blok in obenem tudi v obrat družbene prehrane. Tu dobijo delavci iz Martinjaka ce¬ neno in izdatno hrano. Topel do¬ poldanski obrok so uvedli v me¬ secu februarju, ker do takrat ni bilo primernih prostorov. Potreba in želja po obratu družbene pre¬ hrane je bila iz dneva v dan več¬ ja, predvsem pri delavcih, ki se vozijo na delo z avtobusom ali ostalimi prevoznimi sredstvi, saj so nekateri zdoma celo po 12 ur na dan. Že takoj v začetku se je prijavilo preko 100 delavcev in uslužbencev, število pa iz dneva v dan raste. Restavracija, kakor tudi ostali pomožni prostori so okusno opremljeni ter nudijo delavcem poleg tople hrane in pijač še mrz¬ la jedila. Obrat naenkrat lahko nudi hrano 150 ljudem, celotna zmogljivost pa bo zaradi vsako¬ dnevnega prirastka interesentov v najkrajšem času zasedena. Z dokončno preureditvijo osta¬ lih prostorov, predvsem stanovanj, ki so v zaključnih fazah gradnje, bo preskrbljeno samskim delav¬ cem okrog 50 ležišč ter eno dru¬ žinsko stanovanje. Stanovanja bodo v pretežni meri'na razpola¬ go delavcem, ki se sedaj vozijo na delo z avtobusom. S preureditvijo, oz. gradnjo ome¬ njenih stanovanj ter obrata druž¬ bene prehrane je rešen pereč pro¬ blem. Tako se bo zmanjšala tudi fluktuacija delovne sile, ki je bila na tem področju velika in bo po¬ djetje obenem lahko sprejelo še novo delovno silo. M. M. Premalo kulturnega življenja Klubsko in družbeno življenje v Cerknici ne more zaživeti. Kra¬ jevne organizacije in društva po¬ svečajo temu problemu premalo pozornosti. Največji vzrok nede¬ javnosti so prdstori in denarna sredstva. Marsikdo bi rad pre¬ bral knjigo, revijo-ali časopis, pa si tega ne more privoščiti. Imamo precej knjig, a ni prostora, kjer bi se jih ljudje izposojevali. Skrajni čas je, da ta problem re¬ šimo. Rešili ga bomo tako, če bo¬ mo za to zainteresirali i ljudi* ki živijo na tem področju in pa go¬ spodarske organizacije, ki do ta¬ kih problemov do sedaj niso ime¬ le posluha. Prav tako nimamo ljudi, ki bi bili Voljni delati in pomagali rešiti boleči problem. S pametno presojo, z dobro voljo in z majhnimi denarnimi sredstvi bi vendarle lahko dali ta problem z dnevnega reda različnih sestan¬ kov in zborov. . « me «sn F. T. o GLAS NOTRANJSKE KAJ BOMO DELALI V Pomlad je pred durmi, kmalu bo dela na pretek. Mesec marec je izredno pomemben, zlasti za sadjarje in vrtnarje. Marčeve setve kale in uspevajo pogostokrat bolje in lepše kakor setve v apri¬ lu. Sadjarji ne smejo v marcu za¬ muditi niti dneva, ker je to pač zadnji čas za ureditev sadovnjaka. • NA ZELENJADNEM VRTU V začetku marca je zadnji čas za pripravo toplih gred, v kolikor tega seveda še nismo opravili v februarju. Preskrbeti si moramo hlevski gnoj, najbolje konjski, ker pri razkroju daje največ top¬ lote; pripraviti okna, splesti slam- njače in pripraviti zemljo. V pripravljeno gredo sejemo: glavnato solato, zeleno, majniško redkev, vse vrste kapusnic, por, paradižnik, papriko. Istočasno gre¬ do izkoristimo za vzgojo cvetlič¬ nih sadik — enoletnic, kot so: zajčki, astre, levkoje, petunje, sal- vije, cinije, nageljni in trajnic: krizantem, jegličev, naprstnikov, ostrižnikov, vetemic in drugih. Ce nimamo tople grede, vzga¬ jamo sadike v sejalnih zabojčkih. Zabojčke napolnimo s presejano mivko pomešano s humozno prst¬ jo in pripravimo za setev. Poseja¬ ne zabojčke rahlo poprašimo s prestano vodo, pokrijemo s stek¬ lom ali trdim papirjem in posta¬ vimo na topel, lahko temen kraj, dokler seme ne vzkali. Ce je vreme ugodno, sejemo prve setve na prosto, to je na sončno in zavestno gredo, na tako imenovano setvenico. Nanjo seje¬ mo zgodnjo in pozno zelje, zgod¬ nje sorte glavnate solate, majni¬ ško repo in mesečne redkvice. V drugi polovici meseca sejemo na grede peteršilj, korenček, ko¬ lerabo, rumeno kolerabo, rdečo peso, solato-berivko in rezivko, motovilec za poletno uporabo in špinačo. Tedaj sadimo tudi česen, čebulo, šalotko in zgodnji grah. # V SADOVNJAKU Sedaj je najprimernejši čas za sajenje, obrezovanje in preceplja¬ nje, gnojenje, obdelavo in škrop¬ ljenje sadnega drevja Za sajenje drevja smo jame iz¬ kopali in pripravili že v jeseni, ali pa vsaj tri tedne pred saditvi¬ jo. Jame naj bodo 1,50—2 m širo- ('DvfL&i Spet je mesec naokrog in prav je, da zopet spregovorimo z vami. Po vaših dopisih sodimo, da je bila druga številka kvalitetnejša od prve in da se je število bral¬ cev povečalo. Dobili smo tudi več naročilnic, vendar naklade 3.500 izvodov zaenkrat ne bomo pove¬ čali. Vse vaše nasvete in pripom¬ be bomo v prihodnje upoštevali, da bomo skupaj dosegli kvalitet¬ nejše glasilo. Kaže, da je bilo to¬ krat veliko zanimanje za na¬ gradno križanko, saj smo prejeli kar 168 rešitev. Ker je bilo največ reševalcev z Rakeka, se jim je muhasta sreča nasmehnila kar s tremi darili. Današnja uganka je malce trd oreh, vendar ne obu¬ pajte in se pogumno lotite dela. Tovariš France z Velikih Blok toži, da ne objavljamo programa kina JLA Velike Bloke, ki ga pre¬ bivalci Bloške planote močno po¬ grešajo. Ker je njegovo pismo pri¬ šlo do nas precej pozno, tudi to¬ ke in do 60 cm globoke. Pravo¬ časno pripravimo drevesne kole, ki jih impregniramo z 2—3 % ba¬ kreno galico ali vsaj ožgemo. Kol zabijemo pred sajenjem več kot 20 cm v dno jame. Pri sajenju pa¬ zimo zlasti na to, da drevesce ne bo globlje posajeno, kakor je rastlo v drevesnici. Vse poškodo¬ vane korenine pred saditvijo po¬ režemo, dolge skrajšamo. H kore¬ ninam prisujemo dobro kompost- nico ali močno zemljo z njiv ali vrtov. S hlevskim gnojem pogno¬ jimo proti vrhu jame in sicer po njenem obodu in nikdar direktno h koreninam ali celo na dno jame. Zanemarjena in opešana sadna drevesa odstranimo iz sadovnjaka! Vsa ostala pa temeljito očistimo in otrebimo: v vrhu odstranimo pregoste voje, veje, ki se križajo in zasenčujejo in vse suhe in po¬ lomljene veje. Pri odstranjevanju ne puščamo štrcljev, ampak odža¬ gamo veje tik ob deblu. Večje ra¬ ne zamažemo s katranom, manjše pa s cepilno smolo. Rakasta obo¬ lenja na deblu in vejah izrežemo in rane namažemo s karbolejem ali katranom. Hrapavo skorjo, mah in lišaje na starejšem drev¬ ju ostržemo s strgalom na raz¬ prostrto rjuho ter nato trebež se¬ žgemo. Šele tako očiščeno in obrezano drevje je pripravljeno za zimsko škropljenje. Škropimo z dinitro- kreozolnimi pripravki v 1,5 % raz¬ topini (1,5—3 kg škropiva na 100 1 vode). Med njimi je najbolj poznan rumesan. Zimsko škropljenje mo¬ ra biti temeljito izvedeno, tako da vsako drevo dobesedno opere¬ mo, ker le na ta način je škrop¬ ljenje uspešno. Z zimskim škropi¬ vom škropimo vse do pričetka ve¬ getacije, dokler popje ne nabrek¬ ne. Kadar je drevje zeleno, s te¬ mi škropivi nikdar ne škropimo! Zdaj je tudi čas, da drevje po¬ mladimo. Pomlajevanje dosežemo postopoma (nekaj let), sicer bi drevo preveč izčrpali. Pomlajuje¬ mo vse tisto sadno drevje, čigar veje so močno polomljene, pove¬ šene ali kakor koli nepravilno raščene in zgoščene. V vrhu reže¬ mo močneje, spodaj manj. Drevo, ki nam ne rodi ali pa rodi nered¬ no in slabo, precepimo. Za pre¬ cepljanje je marec najprimernej- bvalci! krat ne objavljamo želenega spo¬ reda. Obljubljamo pa, da bomo skušali v prihodnji številki od¬ praviti to neljubo pomanjkljivost. Izvedeli smo, da sc Občinski ko¬ mite LMS Cerknica ukvarja z mislijo, da bi ustanovili literarno sekcijo. Če je temu tako, se bomo prav gotovo povezali z njimi in objavljali tudi prispevke naših najmlajših bralcev. Dragi Igor z Rakeka, ne smeš nam zameriti, da smo tokrat izpustili tvoj čla¬ nek o divjih racah na Cerkniškem jezeru. Ne obupaj, saj verjetno poznaš pregovor »čez sedem let...« In veseli nas, da si zim¬ ske počitnice lepo preživel v do¬ mačem letovišču. Tonetu iz Stare¬ ga trga so najbolj pri srcu pesmi. Poslal nam je kar dve. Odločili smo se, da ju zaenkrat še ne bo¬ mo objavili, kaj bo z njima v pri¬ hodnje pa sc še nismo dogovorili. Pravite, da bi nam lahko pisali tudi o drugih stvareh. 2* v drugi ši. Sadno drevje, namenjeno za precepljanje, obrežemo na kratko nekaj dni pred cepljenjem. Cepiče za pomladansko cepljenje nabere¬ mo že v januarju ali februarju. Zlasti je to potrebno za koščičar- je. Cepiče shranjujemo v pesku ali zemlji v kleti na zaščitenem prostoru. Vse sadno drevje bomo v tem mesecu tudi močno pogno¬ jili bodisi s hlevskim gnojem ali umetnimi gnojili t. j. s kalijevimi, dušičnatimi in fosforjevimi gno¬ jili. Zlasti je priporočljivo, da ta gnojila zadelamo globlje v zemljo, da jih lahko korenine čimprej in čimveč vsrkajo. Starejše nasade gnojimo po vrhu travnate ruše, toda tedaj moramo doze gnojila in gnojil podvojiti. • NA POLJU Najvažnejša opravila v polje¬ delstvu se začno v aprilu, vendar tudi v mesecu marcu ne smemo počivati, če so vremenski pogoji ugodni. Vsak lep dan izkoristimo za pripravo na setev: razvažajmo hlevski gnoj, nabavimo potrebna semena in umetna gnojila v za¬ dostni količini. Travnike najprej pognojimo z umetnimi gnojili, Večji pridelki na Naši kmetovalci so dobro sezna¬ njeni z odloki o agrominimumu za pšenico, ječmen, travnike in deteljišča. S temi ukrepi skušamo povečati hektarske donose, kakor tudi rodovitnost zemljišča. Odloki, ki sta jih sprejela občinski zbor in zbor proizvajalcev, veljajo le za področje naselij: Cerknica, Dole¬ nja vas, Martinjek, Grahovo- in Žerovnica. So konkretni in točno predpisujejo količine gnojil za posamezne kulture. Ne moremo se pohvaliti, da te ukrepe pri nas izvajajo, celo na¬ sprotno, obdelovalne površine so vsestransko siromašne. Naši ljudje še vedno niso prepričani, da so pridelki zadovoljivi le ob vestnem izvajanju agrotehničnih ukrepov. Razumljivo pa je, da je strokovna izobrazba in vgoja na vasi dolgo¬ trajen proces. Po dogovoru med predstavniki Kmetijske zadruge Cerknica in kmetijsko inšpekcijo pri ObLO bodo letos izvedli akcijo za gno¬ jenje deteljišč. Za deteljišča smo se odločili predvsem : zaradi tega, ker bo vse viške zadruga lahko številki smo napisali, da bomo z veseljem objavljali zanimive in aktualne članke, zato kar smelo svinčnik v roke. Izmed vseh po¬ slanih prispevkov nam je najbolj ugajal članek tov. Marije Mlakar, ki ga bomo objavili prihodnjič. Kot vidite Marija, vaš članek ni romal v koš in zato se kar kmalu spet oglasite. Naše glasilo je javno, zato prosimo, da nam pošljete tu¬ di svoj naslov, ker prispevkov brez naslovov v prihodnje ne bo¬ mo več objavljali. Z željo, da bi vam tudi ta šte¬ vilka ugajala, vas pozdravlja UREDNIŠTVO Glasilo »GLAS NOTRANJSKE« izdaja Obč. odbor SDZL Cerknica — Urejuje ga uredniški odbor — Glavni urednik Mlinar Danilo — Izhaja enkrat mesečno — Tisk CZP »Kočevski tisk« Kočevje najbolje z nitrofoskalom in sicer 600—800 kg/ha. Travnike, ki smo jih že v jeseni pognojili s hlev¬ skim gnojem, bomo pognojili še z umetnimi gnojili — z dušičnatimi in sicer do 200 kg/ha in forsfor- nimi do 300 kg/ha. Sele tedaj bo¬ mo lahko pričakovali obilen pri¬ delek. Deteljišča gnojimo s fosfor¬ jevimi in kalijevimi gnojili in nikdar s hlevskim gnojem ali du¬ šičnatimi gnojili, ker jih s tem lahko močneje zaplevelimo. Stara — izčrpana lucernišča ugodno re¬ agirajo tudi na nitrofoskal. Vsa¬ kokrat deteljišča tudi prebrana- mo, da tla prezračimo in očisti¬ mo. Zelo važno je dognojevanje pše¬ nici, kar storimo čimprej. Dogno¬ jevanje z dušičnatimi gnojili, to je nitromonkalom do 150 kg/ha, ko¬ ličina je odvisna od rasti pšenice: čim slabše je prezimila, tem večjo količino zahteva. Po dognojeva¬ nju pšenico prebranamo. Dognoje¬ vanje zahtevajo obvezno vse vi- sokorodne sorte, zelo koristno pa je tudi za domače sorte, ker pše¬ nica neprimerno bolje sklasi in napravi večje in težje klasje. BR naših deteljiščih odkupila in si zagotovila kvalitet¬ no krmo za svoje živinorejske ob¬ rate. V prihodnjih letih bodo sle¬ dili podobni ukrepi tudi za ostale kmetijske kulture. Z oglednimi parcelami bomo spremljali gospo¬ darske akcije. Želimo, da bi do¬ segli naš cilj prostovoljno in da ne bi bilo potrebno prisilno izva¬ jati odloka o agrominimumu. Za¬ to bo prejel vsak kmetovalec ome¬ njenega področja predlog za pro- j izvodno sodelovanje s kmetijsko zadrugo. Uspeh je vedno večji, če so odnosi med ljudmi prijateljski. Prednosti sodelovanja z zadru¬ go so očitne. Kmetovalcem bo kreditirala gnojila do konca juni¬ ja, kredit bodo lahko poravnali s pridelki. Cena deteljnemu senu ; bo zagarantirana onim, ki bodo sklenili pogodbo o proizvodnem : sodelovanju z zadrugo in sicer 12 , din za kg. Tako bodo stroški za 1 hektar deteljišča pokriti približno s 700 kg deteljnega sena. Vsa po¬ drobnejša navodila bodo naši kmetovalci dobili ob sklepanju pogodb. Tak način kooperacije med kmetom in zadrugo bo vsekakor ; koristen. Poleg povečanega pri¬ delka bo seno iz gnojenih površin tudi po hranilnih vrednostih bo¬ gatejše. Ce vse te prednosti sešte¬ jemo, je gospodarski učinek žago- ] tovljen, kar je osnova za uspešno proizvodno sodelovanje. I. J. Nova trgovina čevljev Trgovsko podjetju »Ulaka« v I Loški dolini bo 1. marca odprlo v I Starem trgu novo prodajalno čev¬ ljev. Nova trgovina bo imela svo- ’ je prostore poleg sedanje Pre- ' hrane. Čevlje bodo dobivali pred¬ vsem od podjetja »Planika« iz ; Kranja. Računajo, da bodo na leto prodali čevljev v vrednosti 25 milijonov dinarjev. Ker bodo s tem razbremenili poslovalnico tek¬ stila, v kateri so do sedaj proda- , jali tudi čevlje, bodo ti lahko po- S večali zalogo za 100 %. Trgovsko - podjetje bi rado odprlo še eno po¬ slovalnico s tekstilom, vendar še ni mogoče, ker nimajo primerne¬ ga prostora. SB ■Hi GLAS NOTRANJSKE 0 Uspešno delo v Na občnem zboru turističnega društva Loška dolina so pregle¬ dali dveletno delo društva in so se pogovorili o bodočih nalogah. Na zboru je bilo okrog 100 članov. Iz poročil so spoznali, da je dru¬ štvo v minulih dveh letih zelo uspešno delalo. Uredili so letne vrtove z balinišči v Starem trgu, Pudobu in Babnem polju, v Ložu pa zgradili moderno kegljišče. V Pudobu so lani pričeli z gradnjo kopališča, katerega nameravajo letos dokončno urediti. Na pobudo tega marljivega društva so v Lo¬ škem potoku ustanovili samostoj¬ no društvo, v Babnem polju pa turistično sekcijo. Prav tako je na pobudo društva gostinsko podjetje Loška dolina popolnoma prenovilo gostinske prostore v Starem trgu. Uspehe je doseglo tudi pri tekmo¬ vanju za olepšavo poslopij in oko¬ lice. Skrbelo je, da so imele trgo¬ vine, gostilne in trafika zmeraj naprodaj dovolj razglednic z lepo¬ tami Loške doline. Prav gotovo ne bi društvo doseglo takih uspehov, če ne bi našlo razumevanja in podpore pri bivši občini, raznih organizacijah, posebno gospodar¬ skih. ki so ga finančno in moralno podprle. Ne stojmo Le še kratek čas nas loči od tu¬ ristične sezone, če o taki sezoni lahko sploh govorimo. Naše po¬ dročje je namreč vabljivo v vseh letnih časih, saj je spreminjajoči se kras ob presihajočem jezeru in vedno vabljivem jamskem svetu značilna posebnost, ki jo znajo ce¬ niti tujci veliko bolj kot domačini. Žal so naša propagandna sredstva sila primitivna in včasih se zares lahko vprašamo, ali je potrebno, da smo tako okoreli in ne vidimo okrog sebe tistega, kar privlači tujca. Ni torej čudno, če opazimo v naših trafikah le filmske igral¬ ce, cvetice in podobno, ne vidimo pa žive podobe naših krajev jn KINO CERKNICA: 1. marca ma¬ džarski film »DRAGA ANA« ob 19.30 uri, 4. marca ob 10. in 18. uri amer. film »ZAKON PRE¬ RIJE«, ob 15. in 20. uri italijan¬ ski film »DUBROVSKI«, 8. mar¬ ca ob 19.30 uri italijanski film »JEZ NA PACIFIKU«, 9. marca ob 19.30 jugosl. film »KAPE¬ TAN LEŠI«, 11. marca ob 10. in 18. uri jugoslovanski film »KAPETAN LESI«, ob 15. in 20. uri amer. film »PODAJ ROKO HUDIČU«, 15. marca ob 19.30 sovjetski film »BALADA O VO¬ JAKU«, 17. marca ob 19.30 ame¬ riški film »OKLAHOMA«, 18. marca ob 10. in 18. uri ameriški film »OKLAHOMA«, 18. marca ob 15. in 20. uri francoski film »ČRNI ORFEJ«, 22. marca ob 19.30 uri nemški film »ODVZE¬ TA SREČA«, 24. marca ob 19.30 sovjetski film »PRVI DAN MI¬ RU«, 25. marca ob 10. uri sov¬ jetski film »SNEŽNA KRALJI¬ CA«, ob 15., 18. in 20. uri amer. film »TRAPEZ«, 29. marca ob 19.30 italijanski film »VOLA- RE«, 31. marca ob 19.30 nemški film »PRFOKS«. KINO STARI TRG: 3. in 4. mar¬ ca jugoslovansko-češki barvni film »ZVEZDA POTUJE NA minulem letu V bodoče bo moralo društvo skrbeti, da bodo gostinski obrati, predvsem v Starem trgu in Pudo¬ bu, nudili gostom več raznega razvedrila, imeli na zalogi več vrst jedi in da bodo gostje kultur- neje postreženi. Novi odbor bi se moral povezati z lovskimi društvi in pomagati pri gradnji lovskih koč. Načrte obeh društev bi mo¬ rali vskladiti. Povezati bi se mo¬ rali tudi z organizacijo LMS in šolami, kjer naj bi ustanovili mla¬ dinske turistične sekcije. Vsekakor pa je bil upoštevanja vreden predlog, ki govori o tem, da bi z lovskimi društvi organizi¬ rali turistični dan, ki naj bi postal tradicionalen. Taka prireditev bi privabila mnogo gostov in turi¬ stov.' Jamarska sekcija, ki je bila ustanovljena pred nedavnim, bo morala vzgojiti vodnike in uvesti dežurno službo v Križni jami. Prav tako bo treba markirati še nekatere poti, zlasti proti Loškem potoku in proti Poljanam. Gotovo bo turističnemu društvu Loška dolina tudi letos uspelo izvesti delovni program ob enaki podpori in razumevanju raznih organizacij in podjetij, kot do se¬ daj. SB ob strani njihovih znamenitosti. Mar ni po¬ trebno, da dobi obiskovalec, ki bi rad poslal pozdrave svojcem in prijateljem na razglednici podobe naših notranjskih lepot vsaj v trafiki in na železniški postaji na Rakeku, saj bi prav gotovo vzbu¬ dile zanimanje pri naslovljencu ali pa bi ostale lep spomin obisko¬ valcu naših znamenitosti. S takimi propagandnimi sred¬ stvi, kot jih imamo na naših kri¬ žiščih,' lokalih in drugod, res ne bomo dvignili turizma na tisto stopnjo gospodarskega razvoja, ki bi prinašala našemu področju, če izvzamemo industrijo in kmetij¬ stvo, največ sredstev. Dim JUG«, 7. marca nemški film »POSLEDNJI BO PRVI«, 10. in 11. marca ameriški barvni CS film »VIDIMO SE V LAS VE- GASU«, 14. marca jugoslovan¬ ski film »RAZPOKA V RAJU«, 17. in 18. marca ameriški barvni film »LUKSUZNA LADJA«, 21. marca italijansko-jugoslovanski film »KAPO«, 24. in 25. marca ameriški film »BEG V VERI¬ GAH«, 28. marca italij. film »NEVERNICA«, 31. marca amer. film »OBRAČUN PRI O. K. KORALU««. Predstave ob sredah in sobotah ob 19. uri ter nedeljah ob 15. in 19. uri. KINO RAKEK: 3. in 4. marca ameriški film »VRTOGLAVI¬ CA«, angleški film »POPLAVA STRAHU«, 7. marca ameršiki film »DEKLETA POD MOR¬ JEM«, 10. in 11. marca ameri¬ ški film »DOLGO TOPLO LE¬ TO«, 12. in 13. marca slov. film »BALADA O TROBENTI IN OBLAKU«, 14. marca jugoslo¬ vanski film »BOLJE JE ZNA¬ TI«, 17. in 18. marca ameriški film »DNEVNIK ANE FRANK«, 21. marca nemški film »OD ALJASKE DO MEHIKE«, 24. in 25. marca ameriški film »NE- asim icnani Ko gledala sem vas žene v tistih težkih dneh. čudila se soncu v vaših očeh. Kdo vžgal vam to sonce je na oveli obraz, kdo dal vam moči, da omagale niste pod težo bremena, da dajale ste kapljo za kapljo krvi v skrbi za sto in sto svojih sinov? V vaše oči so govorile: »Kaj mar nam trpeče telo in prezgodaj osiveli lasje, to dar je za svobodo naše zemlje!« Naj v skrite vasice pride naš glas, vse skromne ženice spomni na nas; ta zemlja je naša in naše ste ve, tisočera vam hvala slovenske žene! JM Nove delovne akcije na Slivnici Ko bodo vremenske prilike ugodne, bo Planinsko društvo iz Cerknice nadaljevalo z ureditve¬ nimi deli pri gradnji naše najpo¬ membnejše planinske postojanke na 1114 m visoki Slivnici. Že lani je bilo organiziranih več delovnih akcij, ki so se jih razen mladine udeleževali tudi starejši tovariši. smemo namreč pozabiti, da bo s kočo postala Slivnica privlačna planinska točka, ugodna za obiske v vseh letnih časih. Stalno oskr¬ bovana in zelo lahko dostopna planinska postojanka bo prijeten kotiček za občudovalce naših tu¬ rističnih predelov, ker je s Slivni¬ ce lep razgled po celi dolini in Pri zadnji delovni akciji v lanskem letu Ker Planinsko društvo Cerknica ne razpolaga z večjimi finančnimi sredstvi, so primorani tudi letos nadaljevati gradnjo s pomočjo prostovoljne delovne sile. Priča¬ kujejo, da člani društev in go¬ spodarskih organizacij, predvsem pa mladinske organizacije, ne bo¬ do stali ob strani in se bodo po¬ novno izkazali s svojimi dejanji, ki bodo v korist celi dolini: Ne celo do gorenjskih orjakov. Tudi domačim gostom bo objekt dobro¬ došel, saj bo v njem poskrbljeno tudi za razvedrilo, ki ga sedaj v naših lokalih zelo pogrešamo. Ne pozabimo torej, da gre za naš dom in se odzovimo vabilu Planinskega društva iz Cerknice, ki želi čimprej dokončati kočo in poskrbeti, da se bomo tudi v do¬ mačem letovišču počutili prijetno. Tudi letos bodo letovali Tudi letos bomo organizirali le¬ tovanje otrok med letnimi počit¬ nicami. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da si je treba zagotoviti letoviški kraj že sedaj. V polet¬ nem času so že vsi kraji rezer¬ virani in oddani. Letos bo odšlo na letovanje iz cele občine 120 otrok. Svojo bazo bodo imeli v MIRNA LETA«, 28. marca ju¬ goslovanski film »SLABE ŽEN- ske«, 31. marca italijansko-fran- coski film »NOCl LUKRECIJE BORGIE«. Predstave vsako sredo in soboto ob 19.30 ob nedeljah in prazni¬ kih ob 16.30 in 19.30 uri. Kopru. Letovanje bo organizirano predvsem za šibke otroke, ki po¬ trebujejo spremembo zraka. Stro¬ ške za letovanje bo delno kril za¬ vod za socialno zavarovanje in občinski ljudski odbor, del sred¬ stev pa bodo morali prispevati tudi starši. Komuna pa naj bi v bodoče zgradila ali odkupila po¬ čitniški dom, ki bi služil tudi osta¬ lim občanom. Zelo potrebno bi tudi bilo, da bi v občini preuredili nekatere objekte, ki bi služili za rekreacijo. Tako bi lahko zame¬ njali domove s tistimi, ki si želijo letovati pri nas. Domačih krajev ne smemo zanemarjati, kajti naše prirodne lepote so znane po celem svetu. FT © GLAS NOTRANJSKE Pri vaji v telovadnici v Cerknici Delo v športnem društvu „Tabor“ Šolsko športno društvo "Tabor« je na osnovni šoli Cerknica to je¬ sen zaživelo. V društvu je vpisa¬ nih okrog 90 učencev in učenk te šole. To so bili najboljši pionirji in mladinci pri TVD »Partizan«. Ker jih njihovo vodstvo ne vidi in ne sliši, so se odločili, da nadalju¬ jejo začeto športno delo v okviru šolskega športnega društva. Tova¬ riši učitelji jim bodo kot voditelji vedno v pomoč. Ker pa v Cerkni¬ ci še vedno ni prostora, ki bi bil namenjen izključno telesni vzgoji, .je primorano društvo delati z okr¬ njenim programom, ki obsega le naslednje krožke: orodno telovad¬ bo, odbojko, folkloro, namizni te¬ nis in šah. V mesecu decembru je SSD »Tabor« tehnično pripravilo in iz¬ vedlo turnir v odbojki. Tekmoval¬ ci iz Cerknice so se spoznali z učenci nastopajočih šol: Grahove¬ ga, Nove vasi, Loške doline, Lo¬ gatca in Žiri. Sola je prispevala nagrade za zmagovalne ekipe in pripravila zajtrk ter enolončnico Športne vesti z rakeka % Namizni tenis: Pred kratkim je bil na Rakeku končan turnir v namiznem tenisu. Sodelovalo je 20 mladincev in pio¬ nirjev. Zmagal je Lado Frelih, 2. in 3. mesto si delita Antončič in Rihli. Prenovljena Telovadnico v domu TVD Par¬ tizan v Starem trgu je moralo društvo popraviti, saj je parket ponekod popolnoma segnil. Po¬ pravljalo je podjetje Gradišče iz Cerknice in je v mesecu dni po¬ polnoma prenovilo telovadnico. Najprej so izolirali, napravili be- gostujočim pionirjem in mladin¬ cem. V semestralnih počitnicah je SSD »Tabor« organiziralo smu¬ čarski tečaj in ob zaključku teča¬ ja tekmovanje. V tem šolskem letu bodo na¬ stopali člani društva še na sek¬ torskih tekmovanjih v mnogoboju v Žireh in v orodni telovadbi v Novi vasi. CS % Kegljanje Začeli smo s prvenstvom Rake¬ ka v kegljanju. Prva tri mesta so že oddana. V disciplini 3 X 200 lučajev mešano je podrl največ kegljev Franc Janež 2.502, sledi Kum z 2.452 podrtimi keglji in Gašper Stražišar z 2.443 podrtimi keglji. Sodeluje 18 kegljačev. $ Smučanje Smučarji z Rakeka so popravili 28-metrsko skakalnico in izvedli na njej že precej skokov. Med po¬ čitnicami je šola organizirala smučarski tečaj, ki ga je obisko¬ valo 22 mladincev in pionirjev. % Nogomet V pomladanskem delu prven¬ stva bodo nogometaši z Rakeka tekmovali samo z domačimi igral¬ ci. S treningi so začeli v telovad¬ nici že v januarju. AD telovadnica tonsko podlago in slepi pod, nato pa zamenjali parket. V telovadni¬ ci so napravili opaž iz ivernatih plošč. Sedaj bodo telovadnico zo¬ pet lahko uporabljali člani dru¬ štva, osemletka iz Starega trga, služila pa bo tudi raznim prire¬ ditvam. SB Poživili so klubsko življenje Klubske prostore pod kinema¬ tografsko dvorano v Starem trgu je prevzela v upravljanje krajev¬ na organizacija SZDL Stari trg. Na zadnjem sestanku krajevnega odbora SZDL sd imenovali sekcijo z nalogo, da poživi klubsko življe¬ nje in privabi čimveč ljudi. Odbor je sklical na razgovor šahiste, ki so ustanovili šahovsko sekcijo. Odbor te sekcije je že izdelal pro¬ gram dela in organiziral redne treninge šahistov. Sahisti trenira¬ jo ob ponedeljkih in petkih od 18. do 21. ure. Obenem pa je odprta tudi čitalnica. Tu lahko berejo re¬ vije in časopise in si izposojajo knjige. V teh prostorih je tudi fo¬ tografski klub. Odbor je imeno¬ val tudi oskrbnika prostorov in določil pravilnik o poslovanju in uporabi le-teh. Tako bodo morale gospodarske organizacije za upo¬ rabo prostorov v prostih dnevih plačati odškodnino, medtem ko bodo družbene in politične orga¬ nizacije oproščene odškodnine. Pričakujemo, da bo klubsko živ¬ ljenje v Starem trgu zopet zaži¬ velo. SB Nagradna fzrižan&a Vodoravno: 1. naslov Shakes¬ pearove drame, 7. orožarna, to¬ varna za orožje, 13. skopljenec, evnuh, 14. surovina za izdelavo kovin, 15. prislov, 16. tukaj, 18. podoknica, 20. k nogam, 21. oče, 23. kemični znak za litij, 24. pro¬ pagandno' sredstvo, 25. mati, 27. junak iz grške mitologije, 29. dolg prečen drog, 30. voditelj, vodilna oseba, 33. del posteljne opreme, 35. pleme, 36. prislov, 38. hidro- centrala na Dravi, 40. kvartopir¬ ski izraz, 42. odžagan kos debla, 43. turška utežna mera, 44. vnet, 48. osebni zaimek, 49. predlog, 50. spodnji prostor stavbe, 51. šalji¬ vec, 53. soli ocetne kisline, 54. smrtni boj, umiranje. Navpično: 1. preobrazba, 2. av¬ tomobilski znak za Švico, 3. mo¬ ški pevski glas, 4. priimek nekda¬ njega premiera Velike Britanije, 5. zober, bizon, 6. gojitelj hmelja, 7. naplačilo, 8. mestece ustano¬ vitve prve proletarske brigade, 9. kratica za zapadno velesilo, 10. različna samoglasnika, 11. spriče¬ valo, pismeno potrdilo, 12. večje področje na Notranjskem, 17. vrt¬ na lopa, 19. reka v ZDA, znana po slapovih, 20. znani slovenski športnik (motorizem), 22. hruška¬ sta stekleničica za zdravila, 24. sorodnik, 26. skrinja, barka, 27. arabski žrebec, 28. soseščina, 29 avtomobilski znak za Rijeka, 31 dva različna samoglasnika, 32. predlog, 34. slovenski slikar (Bo¬ židar), 37. ime ameriške filmske igralke (Novak), 39. rešen, osvo¬ bojen, 41. se hranimo, 44. pože¬ lenje, 45. skrajni konci celine, 46 okorel, 47. mestece v Dalmaciji. 50. okrajšava za konto in 52. vez¬ nik. Nagradna križanka iz 2. številke K prvi nagradni križanki smo prejeli 168 rešitev, od teh je bilo kar 90 nepravilnih. Reševalci so grešili največ pri besedi »prešte¬ vanje«. Naš sodelavec Dane Mazi je moral kar štirinajstkrat poseči v vrečko sreče, da je izvlekel še četrto in zadnjo pravilno rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. Kuhinjsko mizo, darilo tovar¬ ne lesnih izdelkov »TISA« Rakek, bo prejela Marinka Demšar, Ra¬ kek, Postojnska cesta 2. \ 2. Ogrodje za fotelj, darilo to¬ varne pohištva »BREST«/Cerkni¬ ca, prejme Branko Baraga, Koza- rišče 49. / 3. in 4. Kolekciji plastičnih iz¬ delkov, prispevek podjetja »KO¬ VINOPLASTIKA« Lož, prejmeta Staša Korošec, Rakek, Gasilska cesta 4 in Branko Istenič, Slivi- ce 24. Srečnim dobitnikom čestitamo, ostalim reševalcem pa želimo pri današnji križanki več sreče. Rešitev druge nagradne križan¬ ke pošljite do torka, 13. marca na naslov »Glas Notranjske« Cerk¬ nica. Med reševalce bomo z žre¬ bom razdelili 4 denarne nagrade. Rešitev nagrade križanke iz prejš¬ nje številke: Vodoravno: 1. Slavnik, 7. Pod- gora, 13. tiara, 14. obad, 15. os, 16. LP, 18. Stari trg, 20. alt, 21 vol, 23. PN, 24, kler, 25. Eros, 27. vata, 29. dobro, 30. preštevanje, 33. trakt, 35. iris, 36. Argo, 38. Ri¬ ta, 40. na, 42. Tom, 43. oba, 44. porotnik, 48. li, 49. vi, 50. Mina, 51. Irtiš, 53. očipkan in 54. kme¬ tija. Navpično: 1. Silvestrovo, 4. na¬ to, 8. obrt, 12. astronomija, 39. to¬ na. 41. kite.