GEOLOGIJA 49/2, 253–265, Ljubljana 2006
Teksturno-strukturne lastnosti glinastega skrilavca in njegov odziv na to~kovni obremenitveni test
Structural and textural characteristics of slate and its response to the point load
test
Mirka TRAJANOVA1 & Ana MLADENOVI^2
1Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, 1000 Ljubljana
e-mail: mirka.trajanova@geo-zs.si
2 Zavod za gradbeni{tvo Slovenije, Dimi~eva ulica 12, 1000 Ljubljana
e-mail: ana.mladenovic@zag.si
Klju~ne besede: glinasti skrilavec, tekstura, struktura, mineralna sestava, to~kovni obremenitveni test, karbon
Key words: slate, texture, structure, mineral composition, point load test, Carboniferous
Povzetek
Glinasti skrilavci veljajo z geomehanskega vidika za enega od te‘avnej{ih kamninskih razli~kov. Rezultati raziskav jasno ka‘ejo na tesno povezavo med teksturnimi, strukturnimi in mineralo{kimi zna~ilnostmi kamnine na eni ter med trdnostjo in odpornostjo na to~-kovni obremenitveni test na drugi strani. Oslabljene cone v njem so posledica anizotropij. Nastale so v prvi vrsti zaradi dinamometamorfoze primarne muljaste sedimentne kamnine, pri ~emer se je oblikovala sekundarna skrilavost z izrazito prednostno orientacijo filosili-katov. Vzrok nizke trdnosti je {ibka Van der Waals-ova kemijska vez med paketi notranje kristalne strukture listastih mineralov, predvsem sericita. Pomembne, vendar manj pro-blemati~ne anizotropije predstavljajo plastovitost in mikrogube s plisirano teksturo, prav tako z delno usmerjenimi listastimi minerali ter smeri oslabljene s sigmoidalno oblikovanimi stri‘nimi deformacijami, kot predhodniki mikroprelomov. Kljub navidezno masivnim plastem pe{~enega metameljevca v glinastem skrilavcu, predstavljajo tanke lepidoblasti~-ne lamine v njih diskontinuiteto, ki odlo~ilno vpliva na zni‘anje njihove trdnosti.
Abstract
From the geomechanical point of view slate is considered to be one of more trying rock varieties. The results of research have shown close relationship between structural, textural and mineralogical characteristics on the one hand, and its strength and resistance to point loads on the other hand. Its weakened zones are the result of anisotropy. They develop mainly due to dynamo-metamorphosis of the primary mudstone, resulting in the formation of the secondary slaty cleavage, with a pronounced preferred orientation of the phyllosilicates. Low strength is the consequence of the weak Van der Waals chemical bond between individual packets of the internal crystal structure of the sheet minerals, particularly sericite. Bedding and microfolds with a crenulated structure and partial preferred orientation of sheet minerals, as well as directions that are weakened with sigmoidal shear deformations as the predecessors of microfaults, also result in significant but less problematic anisotropy. Thin lepidoblastic lamina, in apparently massive sandy metasiltstone beds in the slate represent discontinuities, which have a decisive influence on the reduction of their strength.
254
Mirka Trajanova & Ana Mladenovi~
Uvod
Raziskave, ki povezujejo teksturno-struk-turne in mineralo{ke lastnosti kamnine z njenim geomehanskim obna{anjem, v zadnjem ~asu tudi pri nas dobivajo vse ve~ji pomen, ~eprav jih pri prakti~ni uporabi {e vedno premalo upo{tevamo. Obravnavanje in‘enirsko-geolo{ke problematike, posebno plazov ali zru{itev pri odprtih ali jamskih odkopih, navadno upo{teva predvsem geomehanske dejavnike, zanemarjene pa so osnovne, teksturno-strukturne in mineralo-{ke lastnosti kamnin ali zemljin, ki se bodo, glede na razli~ne zunanje vplive, v istem okolju povsem razli~no obna{ale.
Zanimivo je, da je specifi~na literatura, ki obravnava obna{anje glinastega skrilavca in nespremenjenega skrilavega glinavca, kljub njuni znani geomehanski problemati~nosti, relativno skopa.
Kompozicijska in geomehanska soodvisnost razli~nih kamnin in drugih materialov je bila prikazana v {tevilnih objavljenih in neobjavljenih delih, od katerih naj na{te-jemo najprej nekatera iz slovenskega raziskovalnega obmo~ja (Trajanova & Mla-denovi~, 1996; Trajanova 2001, Traja-nova & Mladenovi~, 2001). Lastnosti, ki jih bo imela kamnina v svoji kon~ni obliki, so v marsi~em odvisne ‘e od njene primarne sestave, na primer od sestave sedimenta in zemljine, kot je vidno v delih Dolinar (2002, 2004), Dolinar & Trauner (2003), Trauner et al. (2005).
Bratli (1992) opozarja na pomen geolo-{kih faktorjev na mehanske lastnosti kamnine in na dejstvo, da temu ni posve~ena ustrezna pozornost v primerjavi z in‘enir-skim vidikom.
Zlasti struktura kamnine, kot produkt njene geneze in kasnej{e tektonske zgodovine, ima odlo~ilen vpliv na mehaniko kamnine (Ersoy & Waller, 1997). Tako so zelo pomembni parametri velikost zrn, specifi~-na povr{ina, oblika in vrsta mineralnih zrn, njihova porazdelitev in koli~ina drobnozr-natega matriksa (Lundquist & Gorans-son, 2001). Poleg tega so pomembni tudi stiki med posameznimi minerali. Stik med raznovrstnimi minerali pomeni stik med materiali z razli~no kristalno re{etko, tipom vezi, trdnostjo in modulom elasti~nosti, kar rezultira v nastanek druga~nih mikroraz-pok kot med istovrstnimi minerali (Moore & Lockner, 1995). Ĺkesson et al. (2003) pa s svojimi analizami dokazuje, da je po-
memben parameter, ki vpliva na mehanske lastnosti, predvsem na lom, oziroma drobljenje, tudi foliacija. Ko prihaja do nastanka foliacije, se struktura spremeni zaradi prednostne orientacije in usmerjene rasti, migracije medzrnskih stikov (avtigene rasti in progresivne rekristalizacije) in v nekaterih primerih tudi zaradi nastajanja podzrn (degradacijske rekristalizacije). Foliacijska ravnina je povr{ina z velikim {tevilom faznih mej s podobno orientacijo, ki v kamnini deluje kot pomembna napaka. Mehanske lastnosti kamnine bodo zato v veliki meri odvisne od stopnje kontinuitete, lege v prostoru in orientacije teh foliacijskih ravnin. Odvisnost mehanskih lastnosti od foliacije so v kvantitativnem smislu raziskovali raz-li~ni avtorji (Schön, 1996, Brosch et al., 2000, Ĺkesson et al. 2003) in ugotovljena je bila jasna korelacija med foliacijo in mehanskimi lastnostmi. [e posebej je bil kot pomemben negativni parameter izpostavljen vpliv sljude.
Poudarek prispevka je na teksturah in strukturah {ibko metamorfoziranih muljev-cev (glinastih skrilavcev) s prehodi v pe{~e-njake v povezavi z njihovo mineralno sestavo. Omenjene kamnine so nastale pod vplivom povi{anega pritiska, ki je najpogosteje posledica usmerjenih napetosti. Pri pogojih dinamometamorfnih sprememb v polju lomnih deformacij je bil vpliv temperature lokalnega in podrejenega pomena.
Izrazoslovje v primeru obravnavanih kamnin je {e vedno nere{eno. Spremembe v obmo~ju anhicone dajejo enakovredne argumente tako za poimenovanje s sedi-mentolo{kimi, kot z metamorfnimi termini. Uporabljena so imena za metamorfne kamnine s poudarkom njihovega sedimentnega porekla. Izrazi »glinaste, muljaste, meljaste in pe{~ene« plasti ali lamine se nana{ajo na zrnavost primarne sedimentne kamnine, s katerimi poudarjamo litolo{ke razlike znotraj obravnavanih vzorcev.
Za dolo~anje trdnosti je s posebnim namenom izbrana to~kovna obremenitev. Dolo~a le eno preferen~no smer poru{itve v smeri obremenitve. Omogo~a prosto po-ru{itev vzorca in je zato najbli‘e stanju, ki nastane pri razbremenitvah zaradi odko-pavanja kamnine. Tako na enostaven na~in dobimo medsebojno primerljive in zgovorne rezultate.
Teksturno-strukturne lastnosti glinastega skrilavca in njegov odziv na to~kovni obremenitveni test  255
Kratek pregled geolo{kih razmer
na osrednjem obmo~ju pojavljanja
karbonskih kamnin v Sloveniji
Preiskovane kamnine predstavljajo lito-lo{ko {ibko metamorfozirane drobnozrnate sedimentne kamnine muljaste do pe{~ene, redkeje konglomeratne zrnavosti. Podrobno raz~lenitev in opredelitev karbonskih klasti~nih kamnin najdemo v {tevilnih delih Mlakarja (1959, 1967, 1969, 1994, 1996 a, b, 2003) ter Mlakarja s soavtorji (1992). Mlakarja (1987) navaja, da se koli~ina gli-navca (glinastega skrilavca) v podenoti b2 iz obmo~ja Posavskih gub proti zahodu manj-{a in da bi lahko zaradi svojih posebnosti predstavljal reperni korelacijski horizont. Karbonske kamnine, katerih starost sta na osnovi konodontne favne in rastlinskih zdru‘b dolo~ila Kolar-Jurkov{ek & Jur-kov{ek (1985, 1986, 2002), so na povr{ini najbolj razprostranjene med Ju‘nimi Alpami in Zunanjimi Dinaridi v osrednjih tektonskih conah krovne strukture smeri W-E. Na zahodu se za~ne na obmo~ju Ljubljanske kotline in razprostira vse do Trojanskih nizov, oz. do La{kega (Premru, 1982, 2005). Pripadajo izostati~no in izrivno dvignjenemu obmo~ju Zunanjih Dinaridov (Placer, 1999). Posledica njihovega geotektonskega polo‘aja je mo~na tektonska poru{enost od makro do mikro dimenzij ‘e na primarnem mestu. Glavni vzrok poru{itev so narivne in prelomne strukture, zaradi katerih so se primarne sedimentne kamnine asimetri~no gubale, trgale in postale intenzivno skrilave ter zdrobljene. Spremembe so potekale pre-te‘no v plitvem delu skorje, zaradi ~esar je glavni del deformacij nastajal v lomnem ob-mo~ju. Kovne deformacije, ki so zna~ilne za ve~je globine, niso potrjene.
V tem strukturno kompleksnem podro~-ju poteka velik del avtocestne povezave med Ljubljano in Celjem in je gradbenikom predstavljal ne{tete te‘ave. Kljub {tevilnim opozorilom, se enaka zgodba ponavlja dandanes pri konstrukciji predora pod [entvi{kim hribom kar pomeni, da gradbeni posegi niso projektirani v skladu z lastnostmi kamnine.
Vzorci in metode
Vzorci so bili odvzeti na trasah predorov Golovec in [entvi{ki hrib ter iz {ir{ega ob-mo~ja zemeljskih del za objekte trojanskega odseka avtoceste Ljubljana-Maribor.
Pridobljeni so bili iz predhodnih raziskovalnih vrtin ter pri samem odkopavanju hribinske mase za gradnjo objektov. Izbrali smo kamninske razli~ke za katere smo predvidevali, da imajo najslab{e geomehanske lastnosti. To so glinasti skrilavci, prete‘no ali v celoti meljasto muljaste primarne zr-navosti, s prepoznavno plastovitostjo.
Mikroskopske preiskave so izdelane na petrografskih preparatih, s preseki pravokotno na vpad plastovitosti, oziroma druge na oko vidne usmerjene teksture. Za geomehanske preiskave pa so bili izrezani preizku-{anci ustreznih orientacij in dimenzij.
Preparati so bili analizirani pod opti~-nim mikroskopom pri presevni polarizirani svetlobi in pri 10 do 130-kratnih pove~avah. Za dolo~anje mikrokristalnih faz ter strukturnih posebnosti smo se deloma poslu‘ili tudi vrsti~nega elektronskega mikroskopa z elektronsko disperzijsko spektroskopijo.
Tla~na trdnost je bila dolo~ena s »to~-kovnim obremenitvenim testom« (point load test). Preizku{ance smo obremenili v dveh smereh: vzdol‘ plastovitosti, ki je ponekod sovpadala s sekundarno skrilavostjo (kar pomeni tudi vzdol‘ skrilavosti) in pre~no na plastovitost oz. skrilavost.
Rezultati
Skupno je bilo obravnavanih {est vzorcev. Poglejmo si najprej njihove makroskopske lastnosti. Preiskane kamnine so vodonepre-pustne, vendar ka‘ejo zelo spremenljivo hi-groskopi~nost, ki niha glede na stopnjo po-ru{enosti. Zdrobljena kamnina ima, zaradi velike specifi~ne povr{ine luskastih delcev, veliko sposobnost adsorpcije vode. Mikro-razpokani vzorci so le kapilarno higrosko-pi~ni, medtem ko neporu{eni vzorci ne vpijajo vlage.
Vzorca 1 in 4 pripadata temno sivemu glinastemu skrilavcu. Plastovitost je izra‘e-na s prehodi v svetlej{e, tanke plasti srednje sivega metameljevca, ki imajo nejasno postopno zrnavost. Pe{~ena plast za~enja na muljasti ostro, navzgor pa prehaja vanjo postopno kar je skupaj z navzkri‘no pla-stovitostjo, zna~ilno za ritmi~no usedanje drobnih turbiditnih frakcij (sl. 1). Vzorec 1 je videti dinami~no manj spremenjen, od-nosno s homogeno vtisnjenimi spremembami. Oba vzorca sta odvzeta na mestu, kjer sovpadata plastovitost in skrilavost. Pre-vladujo~i glinasti skrilavec ima kontinui-
256
ran kliva‘, v meljevcu pa je vzdol‘ glinastih mikrolamin razvit prostorski kliva‘. Vzdol‘ foliacije se lu{~ita v drobne luske s svilnato sijo~o povr{ino, ki je skoraj kontinuirano prekrita s sericitom. Kot posledica mikro-gubanja imajo posamezne povr{ine line-acijo. Na pre~nem prerezu je {e ohranjena navzkri‘na plastovitost. Sekundarne lomne poru{itve nakazujejo reverzni zna~aj premikanja (sl. 1).
Sl. 1. Laminirano do tanko plastovito
menjavanje glinastega skrilavca in pe{~enega
meta-meljevca z rahlim reverznim zamikom
desno spodaj. [entvi{ki hrib, staciona‘a 1404.
Fig.1. Laminated to thinly bedded alternation of
slate and sandy metasiltstone, with slight reverse
shift at the bottom right. [entvid Hill.
Vzorec 2 pripada plŕsti nekoliko pe{~-enega metameljevca s tankimi, trakastimi koncentracijami filosilikatov, ki nakazujejo lamine navzkri‘ne plastovitosti in sekundarne skrilavosti. Na straneh prehaja v ~i-stej{i glinasti skrilavec. Filosilikatni trakovi so drobno nagubani, po temenih gubic pa je pre~no na plastovitost razvita sekundarna skrilavost (sl. 2).
Vzorca 3 in 6 sta identi~na, pe{~ena me-tameljevca s tankimi laminami glinastega skrilavca, podobno kot vzorec 2. Primarna tanka plastovitost je poru{ena s sekundarnimi reverznimi premiki, zato je tekstura na pre~nem preseku drobno le~asta. Prostorski kliva‘ je nastal v lepidoblasti~nih laminah pre~no na plastovitost, po temenih drobnih gub in mikrogub. V meljevcu so u~inki gu-banja prikriti z medzrnskimi premiki. Stri-‘ne napetosti so deformirale tudi foliacijo. Ob zamikih s sigmoidalnimi strukturami foliacije so na razdalji okrog 1 cm nastale oslabljene smeri in mikrorazpoke. Nekoliko starej{i sistem nepravilnih razpok je ‘e zapolnjen s kremenom in dolomitom.
Mirka Trajanova & Ana Mladenovi~
Sl. 2. Menjavanje tankih plasti glinastega
skrilavca in pe{~enega metameljevca z
navzkri‘no plastovitostjo in s pre~no
(horizontalno) potekajo~o s1. [entvi{ki hrib,
staciona‘a 1409.
Fig. 2. Alternation of thin beds of slate and
sandy metasiltstone with cross-bedding and with
a transverse (horizontal) s1. [entvid Hill.
Vzorec 5 je sestavljen iz dveh delov, glinastega skrilavca in skrilavega meljevca s filo-silikatnimi laminami. Odvzet je v nadaljevanju vzorca 2. Lamine so mo~no poru{ene, presekane in zamaknjene vzdol‘ foliacije (sl. 2). Zaradi diferencialnih stri‘nih zamikov ob domenah kliva‘a, je iz primarne smeri zarotirana tudi debelej{a plast pe{~enjaka in je zato videti nagubana.
S petrografskimi analizami vzorcev smo z vizualno oceno dolo~ili naslednjo mineralno sestavo povpre~nega, spremenjenega mu-ljevca do meljevca, navedeno po padajo~i vsebnosti:
-  Kremen
-  Illit/sericit,
-  Bela slijuda (muskovit ali paragonit)
-  Glinenci (predvsem albit)
-  Klorit
-  Dolomit in siderit
-  Neprosojni minerali (prete‘no grafitizi-rana organska materija in pirit)
-  Sledovi turmalina, cirkona, rutila, titanita in granata
Mineralna sestava se koli~insko spreminja glede na zrnavostno strukturo kamnine. V ~istih muljevcih v sestavi navadno prevladujejo filosilikati illitno-sericitne in kloritne vrste, sledi pa jim kremen. Tudi koli~ina klorita je spremenljiva, vendar je opti~no pogosto prikrita v intimnih zra{-~encih s sericitom. Ve~ji listki bele sljude ter Fe in Mg razli~ki filosilikatov so ve~inoma detriti~nega izvora. Prera{~anje klorita s se-ricitom oblikuje sericitno-kloritne agregate,
Teksturno-strukturne lastnosti glinastega skrilavca in njegov odziv na to~kovni obremenitveni test  257
ki pri spreminjanju sedimentne kamnine najdlje zadr‘ijo svojo primarno orientacijo in v {ibko metamorfoziranih kamninah nakazujejo smer plastovitosti v primerih, ko je le-ta rotirana in prekrita s sekundarnimi teksturami (sl. 3). Pojavljajo se v delih kamnine, kjer so v primarni sestavi prevladovali minerali glin, oz. filosilikati.
Sl. 3. Stopni~asto deformiran sericitno-kloritni
agregat nakazuje plastovitost pre~no na foliacijo,
ki poteka diagonalno od leve zgoraj, proti
desni spodaj. Viden je mehansko rotiran listek
muskovita in nova rast sericita v smeri s1. + N,
pove~ava 130 ×.
Fig. 3. Kinked sericite-chlorite aggregate, showing bedding transverse to foliation, passing diagonally from the top left to the bottom right. Mechanically rotated muscovite flake and newly grown sericite can be seen in the direction of the s1. + N, magnification 130 ×.
Po vizualni oceni pod mikroskopom predstavlja sericit okoli 40 do 50 %. Z njim, ponekod prera{~en v obliki agregatov, nastopa klorit (koli~insko do 15 %). V znatni koli-~ini najdemo kremen (ocenjen z okrog 25 %). Alkalne glinence predstavljata plagioklaz in verjetno K-glinenec, skupno do okoli 10 %. Koli~ina neprosojnih mineralov variira in se giblje nekje med 1 in 10 %, v povpre~ju pod 5 %. V sledovih najdemo akcesorne minerale (turmalin in cirkon). V kremenovi ‘ili, ki so jo na{li pri odkopavanju raziskovalnega rova pod [entvi{kim hribom, je nastopal galenit v obliki 2-3 mm velikih kristal~kov.
Bolj pe{~eni razli~ki (metameljevci do metape{~enjaki) vsebujejo najve~ kremena (ca 50 %), sledijo alkalni glinenci (ca 20 %) in listasti minerali, med katerimi je najve~ sericita (ca 15 %). Del listastih mineralov je izrazito listi~asta bela sljuda (muskovit/pa-ragonit), pogost pa je tudi klorit (do okoli 8 %). Neprosojnih mineralov je okrog 2 do 3 %. Drugi akcesorni minerali so {e cirkon, granat, rutil in turmalin, lokalno tudi malo
titanita. Poleg mineralnih detriti~nih zrn sestavljajo pe{~enjake tudi odlomki kamnin, prete‘no metamorfnega izvora.
Preiskani vzorci nakazujejo najmanj tri faze tektonskih procesov. Prvo fazo ozna-~uje kompresija, zaradi katere se je kamnina gubala od makro do mikro dimenzij. V drugi fazi prevladujejo reverzni (narivno vezani) premiki, tretja faza pa se odra‘a v krhkih, prelomnih deformacijah, ki so kamnino lokalno bre~izirale.
Dinamometamorfne spremembe se v tek-sturnem pogledu manifestirajo z nastankom gub, plisirane teksture, mo~ne sekundarne skrilavosti s1, stilolitnih stikov med deli kamnine z ve~ kremena, diferencialnega kli-va‘a in razpoklinske poru{enosti. Na mikro nivoju so vidne kot rekristalizacija (pre-te‘no degradacijska), nova rast, sence pritiskov, mehanska reorientacija mineralnih komponent s pasivno koncentracijo filosi-likatov in neprosojne grafitizirane materije ter stopni~asto deformirani listasti minerali. Najve~je spremembe so izra‘ene na mineralih glin. Sledi jim kremen, nemigrativni minerali pa imajo poseben pomen prav zaradi ve~je kemi~ne obstojnosti.
Menjavanje plasti in lamin muljevca in pe{~enega meljevca, je v dinami~nih pogojih izoblikovalo zna~ilne zloge kamnine, ki so predvsem posledica razlik v granulome-trijski in mineralni sestavi primarnega sedi-menta, kar pomeni koli~ine listastih in izo-metri~nih klastov (lepidoblsti~nih in grano-blasti~nih zrn) ter intenzitete in polo‘aja »in situ« v ~asu dinamometamorfnih sprememb. Te se mo~no odra‘ajo v muljastih (nekompe-tentnih) plasteh in laminah, medtem ko so v meljevcih in pe{~enjakih (kompetentni deli) pogosto komaj vidne.
Prednostna orientacija filosilikatov je ena od najizrazitej{ih struktur, nastala kot posledica dveh mehanizmov: diageneze in primarne obremenitve sedimenta zaradi zakopavanja (smer plastovitosti in primarna skrilavost s0) ter sekundarnih dinami~nih tektonskih procesov. Pri slednjih so spremembe najbolje vidne na mineralih glin. Il-lit je prekristaliziral v sericit ali paragonit-no belo sljudo (sl. 4). @e pri sedimentaciji in diagenezi se filosilikati dokaj enotno orientirajo s ploskvami (001) vzdol‘ plastovitosti. S prehodom diageneze v polje metamorfoze se je njihova prednostna orientacija mo~no poudarila v primeru, ko je bila maksimalna napetost (smax) pravokotna na plastovitost (s0) ali je potekala nanjo pod koti, ki so pov-
258
Mirka Trajanova & Ana Mladenovi~
zro~ili dinami~ne spremembe vzdol‘ plasto-vitosti (sl. 5). ^e je bila visoka tudi srednja napetost (ssr), je izra‘ena mineralna linea-cija ali pa je nastala plisirana tekstura (sl. 6), katere temena mikrogub ustvarjajo line-acijo. Razlika med smax (in ssr) ter smin (minimalno napetostjo) je v tem primeru velika.
Pri razvoju sekundarne skrilavosti so iz zrnatih delov nastali mikrolita‘i, sestavljeni prete‘no iz kremena, glinencev in dolomita, iz glinastih pa domene kliva‘a, ki imajo na prelomu mastne, ~rno svetlikajo~e se povr-
Sl. 4. Minerali glin (illit) so delno rekristalizirali
v sericit ali paragonitno belo sljudo in so
prednostno orientirani vzdol‘ sekundarne
skrilavosti s1. + N, pove~ava 20 ×.
Fig. 4. Clay minerals (illite), partly recrystallized
into sericite or paragonitic white mica, with a
preferred orientation along the secondary s1. + N,
magnification 20 ×.
Sl. 5. Ko deluje smax vzdol‘ plastovitosti, nastane
(prostorski) skrilav kliva‘, oz. sekundarna
skrilavost (s1) pre~no na s0. ^e je visoka tudi
srednja napetost (ssr), lahko nastane plisirana
tekstura, katere temena mikrogub ustvarjajo
lineacijo. ?N, pove~ava 30 ×.
Fig. 5. Slaty cleavage (spaced) or secondary foliation (s1) develops transverse to s0 when smax acts along the bedding. If the mean compressive
stress (ssr) is high, crenulation cleavage may
occur, whose hinge lines form a lineation. + N,
magnification 30 ×.
Sl. 6. V glinastih laminah se je razvil plisiran
kliva‘ s koncentracijo grafitizirane organske
materije vzdol‘ sekundrane skrilavosti. Poteka
pre~no na pe{~eno meljasto plast, v kateri se
deformacija odra‘a kot ekstenzijske mikro‘ilice.
+ N, pove~ava 15 ×.
Fig. 6. Crenulation cleavage with concentrations
of graphitized organic matter along the hinge
lines (s1) developed in the clayey lamina. In
the silty layer the deformation reflects with
development of extensional micro-veins. + N,
magnification 15 ×.
{ine in so sestavljene v glavnem iz sericita, klorita in neprosojnih mineralov. Pri tem je imela veliko vlogo pasivna koncentracija filosilikatov in netopnih, te‘ko migrativnih komponent (organske snovi).V conah intenzivnih premikov se je v filosilikatnih delih izoblikoval kontinuiran (sl. 8), v nekoliko izraziteje zrnatih pa prostorski kliva‘ (sl. 5). Poteka tako vzdol‘ plastovitosti, kot tudi pre~no nanjo in oblikuje sekundarno skrila-vost s1, vzdol‘ katere se kamnina preferen~-no kroji. Glede na odnos med plastovitostjo in kliva‘em, kot ga vidimo na slikah 5 in 6, lahko sklepamo, da izhaja del vzorcev iz ob-mo~ij ve~jih gub.
Stiskanje kamnine in reverzno drsenje sta poleg fizi~nih premikov povzro~ila tudi raztapljanje pod pritiskom, zaradi katerega so lamine prekinjene v delih, ki fizi~no niso prestri‘eni. Vzdol‘ temen mikrogub se je razvila sekundarna skrilavost. Primarne glinaste lamine so zavle~ene ob slednicah s1 in povijajo okrog kompetentnej{ih pe{~eno meljastih odlomkov. V le~astih razpokah in v sencah pritiskov je sintektonsko kristalizirala migrativna kremenica (sl. 7). Ponekod jo spremlja dolomit. V dinami~nih pogojih je kremen rasel v obliki usmerjenih vlaken, ki lokalno nakazujejo smer premikanja (sl. 8). Raztapljanje pod pritiskom je povzro~ilo tudi pasivno koncentracijo ter delno rotacijo filosilikatov in njihovo poenoteno prednostno orientacijo. Listasti minerali so zato
Teksturno-strukturne lastnosti glinastega skrilavca in njegov odziv na to~kovni obremenitveni test  259
orientirani tako po primarni plastovitosti s0, kot tudi po sekundarnih, dinamometamor-fnih strukturah (sl. 3 in 5).
Sl. 7. Le~aste vrzeli pri levem strigu je zapolnil kremen. + N, pove~ava 17 ×.
Fig. 7. The lenticular gaps caused by left shear
sense are filled with quartz. + N,
magnification 17 ×.
Sl. 8. V ekstenzijskem okolju se je v odprte
mikrorazpoke odlagala predvsem migrativna
kremenica. Vlakna kremena nakazujejo smer
razpiranja. + N, pove~ava 20 ×.
Fig. 8: The opened microcracks of an extensional
environment are filled mostly by migrative silica.
The fibres point in the direction of the extension.
+ N, magnification 20 ×.
V odprte, stri‘ne mikrorazpoke, nastale kot posledica istih mehanizmov kot sence pritiskov, so se izlo~ale ‘ilice kremena in karbonatov, redko s sericitom in kloritom ter ponekod s sulfidi, predvsem piritom. Tudi v njih se odra‘ajo strukture kristaliza-cije v dinami~nih pogojih. Take so na primer vlaknate kremenove ali dezintegrirane do-lomitne ‘ilice, obrasle z vlaknatim kremenom (sl. 9). Vlaknate kremenove obrobe se nahajajo tudi na ve~jih zrnih pirita. Zaradi sekundarnih lomnih deformacij so ‘ilice pogosto deformirane in zdrobljene.
Sl. 9. @ilice so redko sestavljene iz dolomita,
sericita in klorita. Pri reaktiviranju razpiranja je
na zrnih dolomita rasel vlaknat kremen.
+ N, pove~ava 25 ×.
Fig. 9. The veins are rarely composed of
dolomite, sericite and chlorite. In the case of
reactivated opening of the veins, fibrous quartz
grew on the grains of dolomite.
+ N, magnification 25 ×.
Sodobne metode preiskav nam omogo~-ajo vpogled v vse manj{e elemente kamnine in nam s tem pomagajo razumeti njeno ob-na{anje. Pod vrsti~nim elektronskim mikroskopom smo preiskali povr{ine foliacije in nanjo pre~ne prelomne povr{ine. V prvem primeru so povr{ine gladke, sijo~e, prekrite z drobnimi listki sericita in z ostanki grafitizi-rane organske materije. Asimetri~ne mikro-gube nakazujejo za~etne stri‘ne deformacije (sl. 10). V drugem primeru so vidni izrazita
Sl. 10. Gladke povr{ine foliacije prekrite z
drobnimi listki sericita in z ostanki grafitizirane
organske materije (~rna). Asimetri~ne mikrogube
nakazujejo za~etne stri‘ne deformacije. SEM
BSE posnetek.
Fig. 10. The smooth surfaces of the foliation planes are covered with fine flakes of sericite and the remains of graphitized organic matter (black). Asymmetric microfolds indicate the initial shear deformations. SEM BSE image.
260
Mirka Trajanova & Ana Mladenovi~
prednostna orientacija listastih sericita in klorita v delu, ki ni lomno po{kodovan ter skupki zrn v nekoliko poru{enem delu (sl. 11). Pri ve~ji pove~avi je opaziti redke se-ricitno-kloritne agregate, orientirane pre~-
no na foliacijo. V dinami~nih pogojih so se pri povi{anih usmerjenih pritiskih vzdol‘ drsnih ravnin koncentrirali lepidoblasti sericita, ki oblikujejo lineacijo (sl. 12). V mikrorazpokah zadnjih lomnih deformacij,
Sl. 11. Prednostna orientacija listastih sericita
in klorita v delu, ki ni lomno po{kodovan ter
skupki zrn (prete‘no dolomit in siderit) v lomno
poru{enem delu. SEM BSE posnetek.
Fig. 11. Preferred orientation of the sericite and
chlorite flakes in an undeformed rock, and a
concentration of (mostly dolomite and siderite)
grains in the brittly deformed part. SEM BSE
image.
Sl. 12. Pri povi{anih usmerjenih pritiskih so se
vzdol‘ drsnih ravnin koncentrirali lepidoblasti
sericita (vertikalni trak v sredini slike).
Oblikujejo lineacijo pre~no na smer traku.
SEM BSE posnetek.
Fig. 12. In the case of increased orientated stress the sericite lepidoblasts are concentrated along
the shifting planes (the vertical strip in the
middle of the image), and form a lineation in the
transverse direction. SEM BSE image.
Tabela 1. Trdnost vzorcev glinastega skrilavca s prehodi v spremenjen pe{~eni meljevec pri to~kovnem obremenitvenem testu
Zap. {t.	Oznaka vz.	Vrsta vzorca	Smer obremenitve	To~kovna trdnost (Mpa)
1	3/1	metameljevec s tankimi laminami glinastega skrilavca	ii   1	16,9
2	4	glinast skrilavec s tankimi plastmi metameljevca	II s in s II      0             1	4,9
3	5	glinast skrilavec in pe{~eni metameljevec	s ¦i   1	29,7
4	6	pe{~eni metameljevec s tankimi laminami glinastega skrilavca	? s1 ter ? sekundarnemu kliva‘u	15,8
5	1	glinasti skrilavec	L na s + s 0     1	67,6
6	2	pe{~eni metameljevec, plastovit do laminiran	L na s 1	103,9
7	3	metameljevec s tankimi laminami glinastega skrilavca	L na s 1	27,9
8	4/1	glinast skrilavec s tankimi plastmi metameljevca	? na s0 in s1	102,1
obremenitev vzporedno ploskvam nehomogenosti obremenitev pravokotno na ploskve nehomogenosti
Teksturno-strukturne lastnosti glinastega skrilavca in njegov odziv na to~kovni obremenitveni test  261
brez vidnih premikov, so koncentrirani zrnati minerali prete‘no dolomitno sideritne sestave (sl. 11).
Za to~kovni obremenitveni test smo izbrali {est razli~nih vzorcev, od katerih sta dva obremenjena v dveh pravokotnih smereh. Sestavljeni so iz tanko plastovitih do laminiranih prehodov temno sivega glinastega skrilavca v svetlo sive metameljevce in drobnozrnate pe{~enjake.
Rezultati trdnosti pri to~kovni obremenitvi so prikazani v tabeli 1.
Na slikah 13 do 20 so prikazani na~ini po-ru{itve. V glinastem skrilavcu je dose‘ena naj-ni‘ja trdnost pri to~kovni obremenitvi vzdol‘ sovpadajo~ih s0 in s1 na vzorcu 4 in zna{a 4,9 MPa. Lomna povr{ina je gladka, preskoki vzdol‘ folij skrilavosti so neznatni. V vzorcih 3/1, 5 in 6 so dobljene vrednosti 15,8, 16,9 in 29,7 MPa (tabela 1). Bolj meljasta zrnavost-na sestava vzorca 3/1 oblikuje gost prostorski kliva‘. Povr{ina preloma je hrapava in nekoliko preskakujo~a vzdol‘ nagubane fo-liacije. Vzorec 5 je bil prav tako obremenjen vzporedno s1, vendar po{evno na smer stika plasti glinastega skrilavca s pe{~enim meta-meljevcem. Prelom ni sledil s1 preko celotnega vzorca, temve~ se je stopni~asto odklonil v smeri stika z deformirano kompetentno plastjo pe{~enega metameljevca (sl. 13). Trd-
Sl. 13. Poru{itev glinastega skrilavca in
skrilavega meljevca s filosilikatnimi laminami
pri obremenitvi vzdol‘ s1. Vzorec 5. Dol‘ina
spodnjega desnega roba vzorca je 35 mm.
Fig. 13. Failure of the slate and of the slaty
siltstone with phyllosilicate lamina, when loaded
parallel to s1. Sample 5. The length of the lower
right edge of the sample is 35 mm.
nost je dosegla relativno visoko vrednost 29,7 MPa. Posebna poru{itev, ki ni odgovarjala predvidevanjem, je nastala pri pe{~enem me-tameljevecu s tankimi laminami glinastega skrilavca, t.e. vzorcu 6. Poru{il se je pre~no na s1, v smeri sekundarnih gub sigmoidalnih stri‘nih zamikov (sl. 14), pri obremenitveni vrednosti 15,8 MPa. Prelomna povr{ina je hrapava in le rahlo zobato preskakujo~a.
Sl. 14. Lom pe{~enega metameljevca s tankimi
laminami glinastega skrilavca, obremenjen
vzdol‘ s1. Vzorec 6. Dol‘ina zgornjega roba
vzorca je 45 mm.
Fig. 14. Failure of the metasiltstone with thin
slate lamina, when loaded parallel to s1. Sample
6. The length of the upper edge of the sample is
45 mm.
Sl. 15. Odlomna povr{ina glinastega skrilavca
pri obremenitvi pravokotno na s0 in s1. Vzorec 1.
Dol‘ina spodnjega roba vzorca je 37 mm.
Fig. 15. Failure surface of the slate when loaded
perpendicularly to s0 and s1. Sample 1. The length of the lower edge of the sample is 37 mm.
262
Mirka Trajanova & Ana Mladenovi~
Pri obremenitvi pravokotno na s0 in/ali s1 to~kovna trdnost dose‘e kar 102,1, oziroma 103,9 MPa. Nizka vrednost 27,9 MPa je dobljena le pri meljastem vzorcu 3, ki vsebuje zelo tanke lamine glinastega skrilavca. Tako kot pri vzorcu 6 je prelom tudi tu vodila oslabljena cona nastala zaradi drobnega gubanja. Z nizko, skoraj polovi~no trdnostjo (67,6 MPa), v primerjavi z vzorcema 2 in 4/1, je presenetil vzorec 1. Vzrok je v njegovi homogeni sestavi, manj{i stopnji dinami~ne spremenjenosti in sovpadajo~i skrilavosti s0 in s1. Lom je potekal v dveh vertikalnih smereh le v zgornji tretjini vzorca, nato pa se je odlu{~il vzdol‘ foliacije (sl. 15). Vzorca 2 in 4/1 sta si po zrnavostni strukturi zelo raz-li~na, vendar imata identi~ne to~kovne trdnosti. Pri vzorcu 2 zna{a to~kovna trdnost 102,1 MPa. Obremenitev pravokotno na s1 je povzro~ila lom vzdol‘ drobno nagubanih filosilikatnih lamin navzkri‘ne plastovitosti ter po stiku s plastjo glinastega skrilavca (po s0), ko je dosegel litolo{ko mejo, kot je vidno na zgornjem robu slike 16. V primeru vzorca 4/1 je trdnost dosegla vrednost 103,9 MPa. Lom poteka pre~no na plastovitost in sovpa-dajo~o s1. Ob laminah glinastega skrilavca
Sl. 16. Tanka plast pe{~enega metameljevca z
drobno nagubanimi filosilikatnimi laminami
vzdol‘ navzkri‘ne plastovitosti. Pre~no na
plastovitost je po temenih gubic razvita
sekundarna skrilavost. Vzorec 2. Dol‘ina
spodnjega roba vzorca je 35 mm.
Fig. 16. A thin layer of the sandy metasiltstone
with finely folded phyllosilicate lamina along
the cross-bedding. Secondary foliation has
developed along the fold hinges, transverse to the
bedding. Sample 2. The length of the lower edge
of the sample is 35 mm.
prelomna ploskev ostro povije v smer skrila-vosti, z ‘agasto prepletajo~imi zobci (sl. 17).
Sl. 17. Prelom v laminiranem do tanko
plastovitem menjavanju glinastega skrilavca
in pe{~enega metameljevca pri obremenitvi
pravokotno na s0 in s1. Vzorec 4/1. Dol‘ina
spodnjega roba vzorca je 53 mm.
Fig. 17. Fracture in the laminated to thinly bedded alternation of slate and sandy meta-siltstone, loaded perpendicularly to s0 and s1. Sample 4/1. The length of the lower edge of the sample is 53 mm.
Diskusija
Pri laboratorijskem preizkusu to~kov-ne trdnosti glinastih skrilavcev s prehodi v pe{~ene metameljevce smo v prizmo oblikovane vzorce obremenili pre~no ter vzdol‘ prevladujo~ih diskontinuitet kamnine. Predstavljajo jih:
-  plastovitost in laminacija s primarno skrilavo teksturo s0,
-  sekundarna skrilavost (foliacija) s1 s koncentracijami v domene kliva‘a in mikrolita‘e
-  razlike v mineralni sestavi kot posledica gornjih dveh dejavnikov
-  izrazita prednostna orientacija lista-stih mineralov
-  gube in mikrogube
-  slednice sekundarnih strigov
-  sekundarne zapolnitve in ‘ilice ter
-  (mikro)razpokanost zadnje faze tektonskih procesov.
Lomne poru{itve pri obremenitvah vzdol‘ diskontinuitet praviloma sledijo sekundarni skrilavosti s1, ne glede na to ali sovpada s pla-stovitostjo s0 ali ne. V primeru sovpadanja je dobljena najni‘ja to~kovna trdnost (vzorec 4, sl. 18). Tanke pe{~eno meljaste plasti nanjo nimajo vpliva. Lom vzorca je vedno nastopil vzdol‘ domen kliva‘a s koncentriranimi,
Teksturno-strukturne lastnosti glinastega skrilavca in njegov odziv na to~kovni obremenitveni test  263
Sl. 18. Prelom v laminiranem do tanko
plastovitem menjavanju glinastega skrilavca in
pe{~enega meta-meljevca pri obremenitvi vzdol‘
s0 in s1. Vzorec 4. Dol‘ina spodnjega roba vzorca
je 35 mm.
Fig. 18. Fracture in the laminated to thinly bedded alternation of slate and sandy meta-siltstone, loaded parallel to s0 and s1. Sample 4. The length of the lower edge of the sample is 35 mm.
prednostno orientiranimi listastimi minerali (sericitom in kloritom), ki oblikujejo gladke povr{ine nedeformirane foliacije. V primeru deformirane foliacije ali ko s0 in s1 ne sovpadata, so spremembe primarne zrnavosti kamnine pomemben dejavnik. Pri nekoliko vi{ji vsebnosti pe{~eno meljaste komponente dobimo, pri enaki smeri obremenitve, nekajkrat vi{je trdnosti za to~kovne obremenitve (vzorci 3/1, 5 in 6). Vzorec 3/1 predstavlja metameljevec s tankimi, drobno nagubanimi laminami glinastega skrilavca. Zaradi valovite povr{ine diskontinuitete se ni mogla oblikovati ravna prelomna povr{ina. Prav gubice, {e posebno pri obremenitvi pre~no na osne ravnine, botrujejo vi{ji trdnosti. Lom sledi nagubanim laminam glinastega skrilavca (sl. 19), vzdol‘ katerih je prednostno orientiranih del listastih mineralov, kar bi mikroskopsko lahko primerjali s stanjem na sliki 5. Stopni~ast odklon preloma pri vzorcu 5 je nastal v obmo~ju, kjer se je pribli‘al kompetentni plasti pe{~enega metameljevca (sl. 13). Iz dokaj gladkega preloma vzdol‘ s1 z nizko kohezijo se usmeri pre~no na s1, kjer listasti minerali ne pomenijo ve~ oslabljene cone, ampak igrajo »armirajo~o« vlogo. Trdnost je zaradi tega vi{ja kot pri ostalih dveh
vzorcih v tej skupini. Pri to~kovnem obremenitvenem testu vzorca 6 je trdnost celo nekoliko ni‘ja od tiste pri vzorcu 3/1, kljub temu, da sta identi~na. ^eprav je obremenitev potekala vzporedno prevladujo~i tekstu-ri s1, se ni poru{il vzdol‘ nje, temve~ v pre~-ni smeri. Drobne razpoke so ‘e zapolnjene s kremenom in nekaj dolomita. Trdno se prera{~ata z osnovno kamnino, zato z vidika trdnosti kamnine te ‘ilice ne predstavljajo diskontinuitete. Obna{ajo se podobno, kot kompetentne plasti ali lamine. Lom je zato nastal po vmesni sigmoidalno deformirani coni, oslabljeni zaradi stri‘nih premikov pre~no na foliacijo s1 (sl. 14).
Sl. 19. Pe{~eni metameljevec s tankimi,
nagubanimi laminami glinastega skrilavca,
obremenjen vzporedno z s1. Vzorec 3/1. Dol‘ina
spodnjega roba vzorca je 53 mm.
Fig. 19. Sandy meta-siltstone with thin, folded
lamina of slate, loaded parallel to s1. Sample 3/1.
The length of the lower edge of the sample
is 53 mm.
Pri obremenitvah pre~no na diskontinui-tete ima posebno velik vpliv menjavanje kompetentnih in nekompetentnih plasti in lamin, ki hkrati pomeni tudi menjavanje zrnavosti, mineralne sestave in zloga. V za-~etku poteka lom praviloma v vseh primerih vertikalno, v smeri obremenitve. V pe{~eno meljastih plasteh in laminah se smer razpoke zadr‘i vse dokler ne dose‘e lepidoblasti~-nih diskontinuitet. V takih delih se razpoka odkloni v smer foliacije. Odklon je odvisen od debeline lamine, odnosno plasti, kot je vidno pri vzorcih 4/1 in 3 (sl. 17, 20). Pri klo-ritno sericitnih laminah le neznatno zavije, pri debelej{ih plasteh pa so zajede znatnej{e. Preskok ni oster, temve~ postopen in je odvisen tudi od velikosti in hitrosti pove~eva-nja obte‘be, do njene kon~ne vrednosti. Pri po~asnej{em obte‘evanju vektor napetosti pri napredovanju poru{itve sproti prilagaja smer maksimalne komponente, zato so poru-{itve pre~no na smer obremenitve praviloma globlje. ^e re~emo, da je vzorec 4/1 z gladkimi ploskvami foliacije prelomljen v »slu-
264
~ajni« pre~ni smeri pa je pri vzorcu 3 jasno vidno, da smer vertikalne poru{itve vodijo temena drobnih gubic (sl. 20), ki na mikro nivoju oblikujejo plisiran kliva‘, z bolj ali manj izrazito sekundarno skrilavostjo.
Sl. 20. Pe{~eni metameljevec s tankimi,
nagubanimi laminami glinastega skrilavca,
obremenjen pravokotno na s1. Vzorec 3. Dol‘ina
spodnjega levega roba vzorca je 45 mm.
Fig. 20. Sandy meta-siltstone with thin, folded
lamina of slate, loaded perpendicular to s1.
Sample 3. The length of the lower left edge
of the sample is 45 mm.
Na primeru vzorca 2 (sl. 16) vidimo prelom, ki ga vodijo neznatne koncentracije prednostno orientiranih listastih mineralov v nagubanih laminah navzkri‘ne plastovito-sti. Kljub relativno trdni kamnini pomenijo odlo~ilen faktor za njeno poru{itev. Sekundarna skrilavost pe{~enega metameljevca poteka pre~no na smer obremenitve. Pri mineralni sestavi s prevladovanjem granobla-stov (kremena, plagioklaza, dolomita) se ni razvila do te mere, da bi vodila prelom. Nasprotno pa vidimo, da je lom vzorca 1, kljub vertikalni obremenitvi, ‘e na tretjini debeline v za~etku stopni~asto zavil in nato »stekel« vzdol‘ nedeformirane foliacije sovpadajo~ih s0 in s1. Pre~na odlomna povr{ina je ‘agasto nazob~ana, foliacijska pa gladka in zaradi koncentracij prednostno orientiranega seri-cita (in klorita), svileno sijajna (sl. 15).
Vse prikazane poru{itve vzorcev so pri preizkusu trdnosti za to~kovne obremenitve nastopile v smereh, dolo~enih s teksturno strukturnimi in mineralo{kimi diskontinui-tetami, ki jih je v splo{nem mogo~e vnaprej predvideti.
Mirka Trajanova & Ana Mladenovi~
Zaklju~ek in aplikativni pomen raziskav
Prikazani rezultati jasno ka‘ejo na tesno povezavo med teksturnimi, strukturnimi in mineralo{kimi karakteristikami na eni ter med trdnostjo in odpornostjo kamnine pri usmerjenih obremenitvah na drugi strani.
Najni‘ja vrednost (4,9 MPa) je dobljena pri obremenitvi vzdol‘ sovpadajo~ih primarne skrilavosti po plastovitosti kamnine s0 in sekundarne skrilavosti, oziroma foli-acije s1. Maksimalne vrednosti (103,9 MPa) ka‘ejo vzorci pri obremenitvi pravokotno na sovpadajo~i s0 in s1 ali v primeru pravokotno na prevladujo~o s1. Kljub obremenitvi pravokotno na s0 in s1 ali samo s1 so poru{itve, po za~etni vertikalni preskakujo~i razpoki, zavile v smer s1.
Pomembne, vendar manj problemati~ne anizotropije predstavljajo plastovitost in mikrogube s plisirano teksturo, prav tako z delno usmerjenimi listastimi minerali ter smeri oslabljene s sigmoidalno oblikovanimi stri‘nimi deformacijami, kot predhodniki mikroprelomov. Kljub navidezno masivnim pe{~eno meljastim delom kamnine, predstavljajo tanke lepidoblasti~ne lamine v njih diskontinuiteto, ki odlo~ilno vpliva na zni‘anje njene trdnosti. Te‘ava pri teh teksturah je, da so, razen plastovitosti, slabo opazne in jih navadno zanemarimo. V navidezno trdni kamnini pa ravno vzdol‘ njih nastanejo »nepri~akovani« hribinski odlomi.
Prelomi v nobenem primeru niso potekali vzdol‘ sekundarnih ‘ilnih zapolnitev, ker se je ob njih, zaradi intenzivnega prera{~anja ‘ilnih mineralov (kremena in/ali dolomita) z osnovo, celo izbolj{ala trdnost kamnine.
Mo~no oslabljene cone v glinastem skrilavcu so posledica anizotropij. Nastale so v prvi vrsti zaradi dinamometamorfoze primarne, prete‘no muljaste sedimentne kamnine, ki je oblikovala izrazito prednostno orientacijo filosilikatov (sericita, muskovi-ta/paragonita, v manj{i meri klorita). Vzrok nizke trdnosti je po na{em mnenju {ibka Van der Waals-ova kemijska vez, ki nastopa med paketi notranje kristalne strukture listastih mineralov, predvsem sericita.
Pri poru{enem naravnem ravnote‘ju, predvsem pri razbremenitvi v prikazanih glinastih skrilavcih, bodo poru{itve sledile opisanim diskontinuitetam. Te vodijo lomne deformacije tudi v naravnem okolju. Pre-vladujo~a smer poru{itve je odvisna od geo-lo{ke strukture na terenu, oziroma od smeri
Teksturno-strukturne lastnosti glinastega skrilavca in njegov odziv na to~kovni obremenitveni test  265
posega v kamnino. Neobhodno je upo{tevati tudi zunanje dejavnike, pri katerih naj poudarimo predvsem koli~ino vlage in temperaturo.
Literatura
Ĺkesson, U., Stigh, J., Lindquist, J. E. & Goransson, M. 2003: The influence of foliation on the fragility of granitic rocks, image analysis and quantitative microscopy. – Engineering Geology, 68, 275-288.
Bratli, B. 1992: The influence of geological factors on the mechanical properties of basic igneous rocks used as road surface aggregates. – Engineering Geology 33, 31-44.
Brosch, F.J., Schanner, K., Blümel, M., Fasching, A. & Fritz, H. 2000: Preliminary investigation results on fabric and related physical properties of an anisotropic gneiss. – Journal of structural Geology 22, 1773-1787.
Dolinar, B., 2002: Vloga mineralogije v mehaniki zemljin. – Geologija, 45/2, 347-352.
Dolinar, B. & Trauner, L. 2003: Mehanske lastnosti vezljivih zemljin v odvisnosti od koli~-ine vode in mineralne sestave. – Geologija, 46/2, 307-312, Ljubljana.
Dolinar, B. 2004: Vpliv mineralne sestave na mehanske lastnosti zasi~enih glin. V: Trauner, L. (ur.), Dolinar, B. (ur.): 5. [ukljetovi dnevi, Roga{ka Slatina, 10. junij 2004. – Zbornik referatov. Slov. geoteh. dru{tvo, 23-34, Ljubljana.
Ersoy, A. & Waller, M.D. 1997: Textural characterisation of rocks. – Engineering Geology 39, 123-136.
Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. 1985: Nova najdi{~a paleozojske flore v Posavskih gubah med Ljubljano in Litijo. – Razprave IV. Razr. SAZU, 199-218, Ljubljana.
Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. 1986: Karbonska (westfalijska) makroflora iz Zavrsni-ka. – Rudarsko-metalur{ki zbornik, 33/1-2, 3-34, Ljubljana.
Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. 2002: Karbonski gozd: karbonske plasti z rastlinskimi fosili pri Ljubljani. – Geol. zav. Slovenije, pp 191, Ljubljana.
Lundquist, S. & Goransson, M. 2001: Evaluation and interpretation of microscopic parameters vs. mechanical properties of Precambraian rocks from the Stockholm region, Sweden. Proceeding of the 8th Euroseminar of Microscopy Applied to Building Materials. 13-20, Athens.
Mlakar, I. 1959: Geolo{ke razmere Idrijskega rudi{~a in okolice. – Geologija 5, 164-179, Ljubljana
Mlakar, I. 1967: Primerjava spodnje in zgornje zgradbe Idrijskega rudi{~a. – Geologija 10, 87-126, Ljubljana.
Mlakar, I. 1969: Krovna zgradba idrijsko ‘irovskega ozemlja. – Geologija 12, 5-72, Ljubljana.
Mlakar, I. 1987: Prispevek k poznavanju geo-lo{ke zgradbe Posavskih gub in njihovega ju‘ne-ga obrobja. – Geologija 28/29 (1985/86), 157-182, Ljubljana.
Mlakar, I., Skaberne, D. & Drovenik, M. 1992: O geolo{ki zgradbi in orudenju v karbonskih kamninah severno od Litije. – Geologija 35, 229-286, Ljubljana.
Mlakar, I. 1994: O problematiki Litijskega rudnega polja. – Geologija 36 (1993), 249-338, Ljubljana.
Mlakar, I. 1996 a: O marijare{kem ‘ivosre-brnem rudi{~u ter njegovi primerjavi z Litijo in Idrijo z aspekta tektonike plo{~. – Geologija 37/38 (1994/95), 321-376, Ljubljana.
Mlakar, I., 1996 b: Nekaj novih podatkov o rudi{~ih ^e{njice in Zlatenek. – Geologija 37/38 (1994/95), 377-390, Ljubljana.
Mlakar, I. 2003: O problematiki Ba, Pb, Zn ru-di{~a Ple{e. – Geologija 46/2, 185-224, Ljubljana.
Moore, D.E. & Lockner, D.A. 1995: The role of microcracking in shear-fracture propagation in granite. – Journal of Structural Geology 17, 95-114.
Placer, L. 1999: Contribution to the macro-tectonic subdivision of the border region between Southern Alps and External Dinarides. – Geologija 41, 223-255, Ljubljana.
Premru, U. 1982: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100 000, list Ljubljana. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
Premru, U. 2005: Tektonika in tektogeneza: geolo{ka zgradba in geolo{ki razvoj Slovenije. Geolo{ki zavod Slovenije, pp 518, Ljubljana.
Schön, J.H. 1996: Physical properties of rocks: fundamentals and principles of petrophysics. In Helbig, K., Treitel, S. (Edit.): Handbook of Geophysical Exploration Seicmic Exploration, vol. 18. Pergamon, Trowbridge, UK, 133-319.
Trajanova, M. & Mladenovi~, A. 1996: Izbira kamninske surovine za obrabne asfaltne plasti. – Gradb. Vestn., 45, no. 3/4, 72-76, Ljubljana.
Trajanova, M. 2001: O stabilnosti karbonskega glinastega skrilavca ob avtocesti Ljubljana-Celje s petrografskega stali{~a. – Geologija, 44/1, 81-88, Ljubljana.
Trajanova, M. & Mladenovi~, A. 2001: Durability response of metamorphic rocks in aggre-gate-phyllitoid to mylonite comparison. In: Pirjo, K.V. (ur.), Raimo, U. (ur.). Proceedings of Aggregate 2001 - Environment and Economy, Tampere Univ. of Technology, Lab. Eng. Geol., Publ. No. 50, 51, 325-330, Tampere.
Trauner, L., Dolinar, B. & Mi{i~, M. 2005: Relationship between the undrained shear strength, water content, and mineralogical properties of fine-grained soils. – International journal of geomechanics, 5/4, 350-355.