Tečaj II. V GORICI, dn6 6. decembra 1894. Številka 23. PRIMORSKI LIST. Podučljiv list za slovensko ljudstvo na •Primorskem. „ Vsa za vero, dom, cesarja /“ ,.Primorski list“ izhaja vsaki prvi in tretji četrtek v mesecu. Cena za celo leto 1 gold., za poi lela 50 nvč. — Posamezne številke dobivajo se pri upravništvu. Uredništvo in upravništvo mu je v Gorici, Travnik št, 13, — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Cena za oglase po pogodbi. Vabilo na naročbo. »Primorski lisi* bo izhajal prihodnje leto: 1. Trikrat na mesec. 2. Oblika listu bo nekoliko veča. 3. Papir bode boljši. 4. Imel bo lepo glavo. 5. Prinese tudi nekaj slik. Vendar ostane „Primorskemu listu" tudi v prihodnje cena za celo leto eden goldinar in cena za pol leta petdeset novcev. Prosimo, da se nam ta svota — ki je vže tako majhna — pošlje hitro, ko se kdo za naročnika naznani. Stare gg. naročnike prosimo, da nam zvesti ostanejo in kmalu naročnino za leto 1895 dopošljejo. Mi moramo v tiskarni vsak list proti plačevati A mi sami zakladov nimamo. Torej z združenimi močmi! Prošnja do častite duhovščine in svetnih domoljubov. Vstanovili l)i bili tednik. Od premnogih strani se nas je nagovarjalo. Ako bi bili to storili, bi bili morali naročnino zastran koleka povišati na najmanje 2 gold. 60 novcev. Tedaj pa bi „Primorski list“ bil šel izmej ljudstva, kateremu pa je ravno v prvi vrsti namenjen. Naše vbožno ljudstvo plača le težko za kak list več kakor eden forint. Sklenili smo toraj izdajati list le trikrat na mesec, da bo imelo ljudstvo več poduka, a ob jednem da cena ostane nizka. „Primorski list“ ostane tako tudi v prihodnje lahko mej ljudstvom. Če tudi so vsi sotrudniki „Primorskega list,a“ od prvega do zadnjega obljubili — zastonj, brezplačno sodelovati, vender bomo tak list — kakor vsak razvidi — komaj mogli izdajati brez denarne zgube, ako častita duhovščina in posvetno naše razumništvo nam ne pride na pomoč. Iz tega vzroka prosimo častito duhovščino in posvetno slovensko razumništvo, da nam za svoj izvod pošlje, kaj več naročnine nego eden sam goldinar. Sicer nam bo trda pela. Upamo in se nadjamo . . . Svoje somišljenike po deželi prosimo prav srčno tudi duševne podpore: dopisovanja. Žal, da katoličani še vedno ne ceuijo zadosti časopisja. Najljubši bi nam bili kratki gospodarski spisi, poročila, novice, zgodovinske anekdote, itd. Tretja prošnja, katero imamo do častite duhovščine in posvetnega razumništva je: pridobivati „Pri-morskemu listu11 navili naročnikov. Lepo število naših naročnikov priča, da so se vže do sedaj zelo y teni oziru žrtvovali — zato smo prepričani da se bodo tudi v bodoče. Vodilna zvezda „ Primorskemu listu** ostane tudi v prihodnje ista: Sklepi prvega slovenskega katoliškega shoda. Vredništvo „Primorskega lista*. Shod liberalcev v Ljubljani. (Dne 29. Novembra 1894). Kranjski liberalci vže davno čutijo, da je njih moč pri kraju. Pred ljudstvo se vže pet let ne upajo stopiti, in dela ni videti iz njih okornili rok. Za to so pa sklicali zaupne može iz vseli slovenskih dežel, da bi svoje moči ojačili. Toda Štajerci so ostali' doma, zaupni možje iz Trsta in Istre so jim pa na shodu samem odrekli zaupanje. Glavni namen shodu je bil izreči prokletstvo katoliški stranki, poglasiti naš program za poguben in nenaroden in organizavoti eno sveto občno narodno stranko, izven koje ni slovenstva in ni narodnega čuta. Vedite torej, dragi Slovenci, da ako hočete še veljati za Slovence in rodoljube, morate se oglasiti pri posebnem odboru v Ljubljani, da Vas vpišejo v „narodno stranko1*, sicer ste in ostanete brezdomovinci. Shod je popisal edino le »Slovenski Narod**, ker našim listom se ni dovolilo k zborovanju. Sešlo se je večinoma iz Ljubljane in Kranjskega menda črez 400 advokatov, notarjev, koncipijentov itd. Tudi petorica duhovnikov se je vdeležila shoda, kakor dr. Gregorčič, Koblar, Grča, bivša duhovnika M. Mandič in Jakič iz Trsta. Pomen in namen shodu je pojasnil najprej stari L. Svetec s tako žaljivimi besedami, da je dosti in odveč, ako je le ponatisnemo. Rekel je: „ Program katoliškega shoda se je sprevrgel v politični program. Izdalo se je geslo : Škofje naj bodo naši politični voditelji. Kristus je strogo ločil, kar je božje in kar je posvetno in jasno rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Geslo katoliškega shoda ni novo. Že v sredjem veku se je tako govorilo in vsled tedanje papeževe prevlade so nastale krvave vojne in zavladala je silna popačenost, iz katere se je rodila reformacija. Poglejmo 'v novejšo zgodovino. Pri volitvi na'Notranjskem so je strast pokazala. Drugo leto bodo na Kranjskem spet volitve. Kar se je godilo na Notranjskem, se bo razširilo čez vso deželo. Pri tem podivja (!!) duhovščina in ljudstvo in nastala bo popačenost kakor v srednjem veku........ Nemci imajo opraviti z židovsko-nemškimi liberalci. Te je znašel (! I) dr. Mahnič v svoji domišliji Očituo je, da je g. L. Svetec nekoliko opešal na umu in mu torej ne štejemo v zlo take kolobocije misli in nezmisli. Pritrjevali so mu burno. P.r Gregorčič je rekel, da na Goriškem smo vsi narodni, da progi- a m k a to 1 i š k e g a s li o d a ne izključuje narodnostnega vprašanja in po vsebini bi program ne mogel podpirati narodne brezbrižnosti, a posamični Id ga tako umevajo in izvršujejo. (Torej — ?) Ravno tako je zatrjeval, da glede* šole ni bistvene razlike mej resolucijami kat. shoda in resolucijo slovenskih poslancev 1. 1890. (Torej — ?) Nadalje je gospod dr. Gregorčič vtemeljeval načelo, da si moramo iskati zaveznikov samo mej tistimi poslanci, ki priznavajo ne samo naš naroden, ampak tudi naš verski program .... V narodnem oziru nas drugi (Slovani) podpirajo in ž njimi smo v prijateljskem odnašaji, a dokler ne priznajo verskega našega programu, se ž njimi ne moremo družiti. Soglasje programa je pogoj za združenje". Proti temu načelu so prav rezko govorili: Jakič, Hribar in tudi Ferjančič, ko je zatrjeval svojih tovarišev zvezo z Mladočehi. Posledica debate je bila, da so gg. Mandič, dr. Gregorin, Podgornik, Jakič in drugi možje iz Trsta in Istre izjavili, da sklepi tega s h oda zaupnih mož njih ne vežejo. Ta izjava, pravi „Narod“, je obudila senzacijo. Tržaški gospodje so namreč zahtevali, naj se shod izreče „za politično vzajemnost z avstro-ogerskimi Slovani" in da je „slovenskim državnim poslancem iskati mesta le v krogu slovanskih opo-zicijonalnih poslancev11. Resolucija (VI.) naperjena proti katoliškemu shodu in čč. kranjski duhovščini se je sprejela nekoliko spremenjena in se glasi: „TConštatuje in obžaluje se, da se je deloma (!) osolnto na Kranjskem zapu-til slovenski narodni program, a vstvaril drug program, v katerem se slovenska narodnost ne nahaja kot smoter in kateri (program) daje potuho popustljivosti in brezbrižnosti v narodnih vprašanjih". O verski šoli so modro rekli: „Ljudska šola še vedno ni vrejena na podlagi verskega izpovedan ja •. Kaj pa gimnazije in učiteljišča ?! Krščansko socijalno gibanje se z veseljem pozdravljali to samo „na zbolišanje gospodarskih razmer*1. Pri razpravi o koaliciji so se Krsnik in tovariši odločno izrekli proti resolucijam Zaupni možje so izbrali za večne čase tudi nekak stalni odbor „narodne stranke.“ Ime novi stranki je namreč : „narodna stranka11 ne več „narodno-na-predna“ ko do zdaj. Rep so torej izgubili. Poedinih resolucij ne bomo navajali, ker so itak v njih le take reči, kakeršne beremo vsaki dan v političnih listih Pač pa hočemo izreči prav odkrito svojo sodbo o celem shodil: 1. Kar se tiče sv katoliške vere je program zaupnih mož : verski indiferentizem. kateri bi gospodje radi prekrili z lepo besedo. Svetujemo, naj s tem programom ne stopajo pred ljudstvo. 2. Kar se tiče narodnosti, je program zaupnih mož -. „kranjski.“ Od narodne stranke, ki psuje čč. duhovščino za brezdomovinsko, ki očita nam, da nimamo srca za narod i. t. d., bi bili pričakovali vsaj toliko slovanskega prepričanja, kolikor ga je imel Prešeren pred šestdesetimi leti; pričakovali bi bili resolucije o enotnem slovanskem jeziku, o jugoslovanski ideji, o kulturnem edinstvu Slovanov, o sprijaznjenju Avstrije z Rusijo i. t. d. Mesto tega so postavili v resolucije najnavadniše zahteve, o katerih ni pri nas nobenega prepira več, za katere se je borila v prvi vrsti čč. duhovščina predno je d/. Tavčar hlače nosil; sprejeli so tak naroden program, kateri jim lehko vsaka tretjerednica podpiše. S kako pravico je smela torej narodna stranka vže dvajset let v listih in zadnjič 29. nov. t. 1. tudi na shodu očitati nam, da smo zapustili slovenski program? in to po izjavi dr. Gregorčiča, da naš program ne izključuje narodnosti V Kot katoličani torej in kol Slovani zaznamujemo program zaupnih mož v njega celoti za novo breznačelno zmašilo, ki bo služilo pri volitvah v deželni zbor kranjski in se potem pozabi. Dunajski katoliški shod — kaj ni bil? Dne 12 in 13. novembra se je vršil prav sijajno dolenje-avstrijski katoliški shod, kateri so sklicali krščanski socijalisti. Neprijatelji shoda in tudi nekateri prijatelji so prorokovali, da ta shod bo svoboden, od škofov tieodrimn, odločen, in da proglasi nov program svobodnih krščanskih socijalistov. V tem zmislu so tudi pri nas nekateri pozdravljali ta shod. Iz Gorice n. pr. so malo ne vsa narodna društva telegrafično pozdravila shod, in še colo »Slovenski Narod* je pozabil, da je pred tremi leti vdrihal po dunajskih krščanskih socijalistih, pa je hotel pokazati neko vzajemnost z dunajskim shodom. Naši narodno napredni bratje (zdaj ne več napredni) so hoteli s tem brcniti svoje rojake in pokazati, da so tudi oni „pravi katoličani, “ a ne sluge škofov, ki so jim „vladne kreature. “ Ali se jo to njih upanje vresničilo ? Trav nič. Shod se je vršil v popolnem soglasju s škofi in je to tudi povdarjal. Sklenilo se jo skoraj isto ko v Ljubljani, samo, da v Ljubljani sta bila le dva škofa navzoča, na Dunaju pa pet, mej njimi kardinal Grnschain papežev nuncij Atjliardi. Kardinal in metropolit Gru-sclia je zborovalce pohvalil, priporočal jim je edinost in ljubezen, ter je ob koncu podelil vsem navzočim papežev blagoslov. — Ker so liberalci proglašali dr. Luegerja za demagoga in za nasprotnika škofov, je prevzvišetii kardinal ravno z dr. Luegerjem prav prijazno in zaupno govoril vpričo zborovalcev, ki so se tega sporazumljenja srčno veselili. Kaj bi hilo, da bi bil shod kakorkoli nasprotoval škofom ? Ostal bi bil brez blagoslova papeževega, rodil bi bil mnogo škode in pohujšanja, a nič koristi. Katoliški shod brez namestnikov Kristusovih je množica brez voditeljev, čreda brez pastirja. Slovenci ! Dobro sj zapomnimo, mbe katoličani Slovnici, vedno snesti svojemu vlad irjn, ne gremo marveč zahtevajo, da ost me n-'h, ker jo našeja in pripravljeni smo v la n imen porabiti vsa, tuli n ijskrajnejš t zakonita sredstva, da branimo svoje pravice proti vsakoui ir, Recimo, da bi se kaj tacega primerilo Italijanom na Tirolskem ali Nemcem na Kranjskem ali Stajarskem ! Vt s Izrael bi lil po koncu, vsi časniki bi pisali unisnio P^oti taki navedla. In prav bi imeli in ne vpili bi brez vspeha. Upamo, da bodo tudi te naše besede našle soglasen odmev pri slovenskem časopisju, iu da se oglasi vse, kar je katoliškega in slovenskega mej nami v skupen klic in sogla 110 zahtevo: Katoliškim Slovencem v Trstu nazaj njih pravicel*4 — Ne, v katakombe ne pojdemo tako z lepa 1 Ccciljansko društvo. Cecilijansko društvo za goriško nadškofijo imelo je v dan sv Cecilije 22. t. 111. društvu! shod, kateri je bil prav dobro obiskan. Ob ‘J ‘/a imel je v seme-niški kapeli preč rnonsignor dr. I. Gabrijelčič sv. mašo, pri kateri so peli gospodje bogoslovci prav točno in lepo. Sv. maše se je vdeležil prevzvišeni nadškof, mnogo duhovnikov iu drugih prijateljev lepega petja. Po sv. maši bilo je zborovanje v obodni-ci osrednjega semenišča. Vič. g. predsednik Jos. Bajec pozdravil je društvenike, ter izrazil svoje veselje še zato, da so se tudi italijanski duhovniki vdeležili shoda v obilnem številu; izrazil je tudi željo naj se prebudi cerkv. petje tudi v naši Furlaniji. Č. g. tajnik I. Rojec, prečita! je poročilo v društvenem delovanji ter pokazal kako je delalo društvo iu njegov odbor za povzdigo lepega cerkv. petja ; spominjal se je vmrlili drustvenikov posebno pa vlč. g. A. Harmalja, dekana komenskega, kateri je bil steber društvu. Preč. rnonsignor Dom. Alpi stavil je predlog naj se društvo razdeli v dva oddelka, v slovenski in italijanski. Po daljši in živahni razpravi sprejela se je sledeča sprememba: 1.) Društvo ostane eno kot zdaj ; ima enega predsednika, katerega voli občni zbor iu sicer jeden-krat Slovenca, jedenkrat Italijana. 2. Društvo je razdeljeno v dva oddelka, slovenski in italijanski, ki delujeta neodvisno drug od drugega. Vsak oddelek voli svoje odbornike posebej. 3.) Odbora se parkrat na leto snideta, da se skupno posvetujeta o važiiiših rečeh društva. 4.) Predsednik zastopa društvo na zunaj in sklicuje občne zbore. Po tem živahnem posvetovanji imel je veleč. g. I. Kokošar župnik šebreljski lep govor, v katerem je govoril o vspehih našega društva, ovrgel nekatere pomisleke proti pravemu cerkvenemu petju ter dal lepe svete kako začeti polagoma iu na lahkem s pre-osnovo cerkv. petja. — Veleč. g. A. Zanetti dekan iz Fiumicella imel je italijanski govor, v katerem je posebno ožual pokvarjeno cerkveno petje ter pozival vse na delo, za zboljšanje cerkv. petja. — Oba govornika so poslušalci pazljivo poslušali ter jimi glasno pritrjevali. Ko je g. predsednik še prečital brzojavni pozdrav preč. g. dr. Fr. Sedeja iz Dunaja, zahvalil se je vsem zborovalcem ter zaključil shod. Obila vdeležba shoda in tudi živahno posvetovanje pri zboru priča nam, da je dosti zanimanja iu navdušenosti za pravo cerkv. petje mod duhovniki. Dal Bog, da bi društvo vspešno delovalo in povzdignilo pravo cerkv. petja. Slovenski napisi, Vlada ni ničesar odgovorila na obilna in mnogotera vprašanja slovenskih in lirvatškili poslancev v državnem zboru. Slovenci smo od dne do dne bolj brez vpliva na Dunaju. Za to pa hodijo vsaki mesec odposlanci italijanskih volil cev na Dunaj poklanjati se mi-nisterstvom in vdobijo vedno kaj. Italijani so vladni in tudi res vladajo na Primorskem. Sloveuske napise v notranjih prostorih sodišč v Piranu in Tržiču so zdnj zopet odstranili. — Slovenski misijon v Trsta so po nasvetu namestništva zabranili. To pojde vedno tako in še hujše naprej. Naši narodni napredni poživljajo z vso strastjo slovenske poslance (6) naj izstopijo iz koalicije, nam se pa vse zdi, da je vže blizu dan, ko je bo vlada potisnila iz srede svojih prijateljev, ker jih ne potrebuje. Narodno gospodarstvo. Kako razširjena je trtna uš na Gorlško-Gradiščanskem In kgj se je proti nji storilo. Iz poročila Ivana Uršiča, ki je postavljen, da poizveduje, kako je trtna uš na Goriško-Gradiščanskem raširjena, smo izvedeli to le: Do sedaj je bilo preiz-kanih 92 občin. — Najprej se je trtna uš zasledila v Stijaku, v Šmarijah, v Gabrijah (Braniška dolina) in sicer leta 1888. — V Dornberku so trtno uš našli leta 1891 na prostoru šestih hektarjev. Nekaj kasneje tudi v Rifembergu. — Najbolj je trtna uš razširjena po Krasu V zadnjih treh letih se je razkrilo, da je tu nič manj kakor šeštnajst občin trtna uš okužila — Nedavno so trtno uš iztaknil tudi v Skriljah in Vr-tovinu (Vipavsko). — Od trtne uši so dosedaj obvar-vana Brda in Furlanija. — V Dornbergu je bila trtna uš že hitro ko so jo našli, vže močno razširjena. Zavoljo tega je bilo komaj misliti, da bi se vse one vinograde vničilo. Zato so skušali širjenje uši na drug način vničiti: sč žepleno kislino. Nekaj je pomagalo. — Amerikansko trto trtna uš ne uniči tako kmalu. Je bolj trpežna. Vlada sama je razdelila zadnje dve leti celih 69.700 amerikanskih kolči. Največ jih je dobil Kras. — V Dornbergu in Šmarjah ima vlada svoje nasade amerikanskih trt. S pomočjo vladino so se taki nasadi napravili tudi v Tomaji in Rifembergu. Tudi na zemljišču obeh goriških kmetijskih šol so se po v-kazu deželnega odbora amerikanske trte nasadile. Take nasade so imele najprej občine Villanova, Mona-stero in Fara v Lahih. Kanal hoče napredovati. Poročali smo vže, da snujejo rodoljubi v Kanalu: „Hranilnico in posojilnico*, koje blagi namen bo: pomagati na noge propadajočim kmetijam na Kanalskem. Pohvalili smo po zasluženji za Kanalsko preko-ristno novost, ker bi nudila posojilnica kmetom v denarnih stiskali posojilo z nizkimi obrestmi. Posojilnica bi jih odvračala od bogatinov, kateri tirjajo tu in tam previsocih obresti za posojila, je iztirjavajo časih brezvestno in mečejo na pot družine, nekdaj bogate in vgledne, le zato, ker vsled slabih letin ne morejo zmagovati visocih obresti in še manj vračati posojil. Na Kanalskem je ljudstvo splošno obožalo, se je zadolžilo pri bogatinih, je vsestranko od njih odvisno-in plesati mora rado ali nerado, kakor bogatini hočejo v občinskih, cestnih in volitvenih zadevah. Hvala Bogu vsi še niso odvisni. Teh treba varvati, da ne zaidejo v mrežo odvisnosti. Nekateri so na robu propada. Tem bi bila posojilnica zvezda rešiteljica, otela bi jih oderuškim rokam. So tudi na Kanalskem kmetje delavci in rokodelci, ki privarčijo na leto nekaj de-setakov in jih posojajo drugim z mučnim strahom, da ne zgube glavnice. Tem bi hranilnica dobro došla, ker bi obrestovala posojilo nizko sicer a zato gotovo. Ker bi tedaj »hranilnica in posojilnica1* rodila blagoslov na Kanalskem, bi bila delo ljubezni do bližnjega sorojaka, zato z veseljem javimo slavnemu ob- činstvu veselo vest, da še tleje v Kanalu iskrica navdušenja za posojilnico in hranilnico, da bo novo narodno podjetje v Kanalu, ako Bog blagoslovi brezplačni trud rodoljubov, kmalu dejanje. To nado gojimo tem zaupnejše, ker vemo, da kanalske rodoljube spodbujajo krepko delujoče hranilnice in posojilnice v Tominu, Cerknem itd. Ta nada nas pa tudi navdušuje v res -ničnej trditvi: kanalska hranilnica in posojilnica bo delovala uže leta 1895, le ako se jih le par močno vjezi .... (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. V državnem zboru so dognali postavo o razprodajah. S to postavo se hoče v okoin priti sleparijam nekaterih trgovcev, ki z raznimi predtvezami razbo-bnajo, da razprodajo vse svoje blago, sev6 da po slepi ceni. Neskušeni ljudje verujejo, kupoma derejo v take prodajalnice in mnogo pokupijo, misleči, da Bog zna kako dober kup dobe te stvari. A ko jih ogledajo bolj od blizo, vidijo, da so bili opeharjeni. Oškodovani so bili tudi pošteni trgovci, ker so izostali kupci, smejal se je le premeteni trgovec, ki je z lažnji-vo besedo »razprodajo** mnogo ljudi na led speljal in jih oskubil. Po tej novi postavi bo ta sleparija za-branjena. Zdaj ima državni zbor v pretresu prepotrebno postavo zoper pijančevanje. O tem bomo govorili obširniše na drugikrat. Največ preglavice dela iniui-sterstvu volilna reforma. Rada bi z njo dala razumeti, da mnogi dobe volilno pravico, ki je dosedaj niso imeli, a pravzaprav bi hotela zavarovati nepremenjen in nepomanjšau vpliv zdajnim posestnikom volilne pravice. Že stari pregovor pravi, da ni lahko mogoče da bi bil volk sit, ovca pa cela. Tako tudi tukaj ne gre ; vsaka stranka ima svoje nazore, od katerih pravi, da ne odstopi, in se dozdaj še o načelih, po katerih naj se vravua volilna prememba, niso zedinili. Slovenski in nemški konservativni poslanci zagovarjajo ta le načela: a) Volilna pravica se v mestih, trgih in kmečkih občinah raztegne na vse, ki plačujejo kaj direktnega davka; b) Število kmetijskih zastopnikov se pomnoži vsaj za 21 poslancev; c) Poslance trgovskih in obrtniških zbornic naj se tako lazdele, da jih pride polovica na trgovinski in polovica na _o-brtni oddelek; d) Iudustrijalnim delavcem in obrtnim pomočnikom, ki so vpisani pri bolniških blagajnicah se dovoli 22 poslancev, in sicer polovica za industri-jalne delavce, polovica za obrtne pomočnike ; e) In-dustrijalni delavci in obrtni pomočniki se združijo kot posebni oddelek trgovinskih in obrtnih zbornic. — Dvojezične table še strašijo po Primorju. Stvar prihaja že smešna. V Piranu so vsled višega ukaza prvič obesili dvojezično tablo, potem so jo sneli, potem so jo zopet obesili zunaj na vrata, potem enako razobesili tudi v notranjih prostorih sodišča, to zadnjo so pa že zopet odstranili in ono nad zvunanji-mi vrati stražita dva orožnika. Zarad odstraništva table v notranjih prostorih je poslanec Klun iuterpe-liral ministra, Alfred Coroniui pa zarad enake zadeve v Tržiču — Minister še ni odgovoril, kakor na mno- ge druge interpelacije v tej zadevi, ker vsega kar ve ne mara povedati, kar pa ne ve, pa ne more povedati. — (Poslanec Gregorčič je zahteval naj se izbriše iz uradnega seznama krajev ime Piedimonte za slovensko vas Podgora pri Gorici.) — Češki poslanci I Priloga »Primorskemu listu" štv. 23. ♦pomnili so vlado, naj reši pritožbo zastran osnovne ieške šole v 10. dunajskem okraju. — Poslanec Bian-kini je interpeloval radi uvedenja višje takse za izdelovanje umetnega vina in carine na tamarindo (tukaj bi država zares mogla kaj pridobiti.) Praga. Prvim podžupanom v Pragi je izvoljen Dr. Podlipny, drugim pa dr. Cohen. Staročehi so imeli posvetovanje in sklenili, da zopet vstopijo v politi-Sko akcijo. — Na Ogerskem nekateri tako ragovilijo, kakor da se pripravljajo na punt. Rajnkega Ludvika Košuta starši sin Franc je popotval po deželi in prirejali 80 mu ovacije, ki so bili protidinastiški excesi. Cesarske pesmi godba ni svirala, pač pa puntarsko „Szoszatu in brzojavili so iz Debrecina kralju italijanskemu kot prijatelju madjarske neodvisnosti. Vnanje države. V belgijski zbornici je poslanec Coremann predlagal, naj se flamanskemu jeziku d& popolno e-nakopravnost s francoskim. Flamanščina je v Belgiji tako tlačena, kakor slovanski jeziki pri nas; liberalne vlade so jo pritiskale, kolikor so mogle, še le pod konservativno vlado je dobila nekoliko veljave v šolali in uradih, in Flamanci ji hočejo pomagati do večje veljave tudi v parlamentu. V Armeniji je tekla kri, bil je poboj med kii-stijani in mahomedani. Spuutalo se je petindvajset va-sij ; turški vojaki se delali red in strelali tudi na take, ki se niso nič vstavljali. Turek je grozovit, kjer ium moč; kjer je onemogel, varujejo ga evropske v-lade, da se mu ne skrivi kak las na glavi. V vojski na Koreji so Japonci ziniraj srečnejši, vzeli so Porth-Arthur, zaplenili mnogo kanonov, o-rožja in tudi živeža. Kina bi rada sklenila mir, a Japonci zmiraj več zahtevajo. — Dopisi Iz Trsta. V mestnem svetu prijel je 27. m. m. d’ Angeli župana, je li res odredil škofijski ordina-rijat, da bode meseca decembra misijon pri sv. Antonu novem. Taka dušna hrana se njemu zdi brezpotrebna. Tedaj škof. ordinarijat hoče samo izzivati z misijonom, s kterim se bo iz vestno mir kalil, ker v cerkev bo zahajalo mnogo italjanskih vernikov. Zato d’ Angeli ugovarja misijonu in povprašuje župana, kako misli zatreti misijon. Župan pa mu odgovori, da je vse ukrenil pri namestništvu, da ga prepreči. Seveda je ta vest jako vzradostila d’Angelija ker mu znači, kako židovski dresiran jim je krščen g. župan. D’Augeli vzneseno predlaga, naj se i to vitežko postopanje županovo sprejme v spomenico, ki jo mestni odbor izdeluje in jo odpošle naravnost papežu, da se mu naposredno potoži, kako škof dr. Glavina deluje proti laški narodnosti. Zlobni namen Žida d’Angeli-a je jasen ko beli dan. Škof je namestnik Jezusa Kristusa: od tod peklenski srd židovski ! Rodom je Slovenec: od tod solze neodrešencev ! Zato hočejo prečastnega baje osmešiti v prihod, mest. svetu, ko se bo brala zloglasna spomenica, ktero bo mestna sodrga naiulušeno odobravala, kakor vse, kar židje sprožijo. Ni na Ruskem Poljskem, kjer je zares v stiskah sv. katol. cerkev, ne sodi mestna svojat katol. škofov. Pri nas sepa kima in umika verskim in narodnim vprašanjem in se zveste odlične cerkvene dostojanstvenike izdaja drznim Judom. O spomenici pa menimo mi, da jo mestni očetje odpošlejo framasonskemu načelniku Lemu; Rimskemu papežu Leon XIII gotovo ne. Ali če jo re3 pošljejo naj jo le — mi se ne bojimo, ker papeži so bili vsik-dar narodom pravični. Druzega pa kakor pravičnost, mi preganjani Slovanni ne tirjamo. Gorenja Tribuša lO. nov. 1894. — Petnajstega tekočega meseca zadušila je tukaj v spanju svojega pet tednov starega otroka žena Janeza Pajerja pod štv. 49., se ve nevede. Ko se je prebudila dobila je otroka mrtvega. C. k. okrožna sodnija vkazala je otroka dovesti v Čepovan, kamer je došla sodnijska komisija ij; Gorice, da je otroka pregledala. Zdravnik je sprevidel,, da se je bil otrok res zadušil. Matere, pazite vendar na svoje otroke, ki so največji Vaš zaklad in Bog terjal jih bo od vas. Iz gora. Piše se nam : Vi ustanavljate katoliško družbo, ki naj bi poživljala versko življenje med našim ljudstvom. Bog blagoslovi Vaš trud in delo ! Med sredstvimi, ki naj jih rabi novo društvo, menim, da bi bilo tudi. ko bi se oživele nekdanje posamezne procesne na naše božje poti. V ta namen naj bi se napravile spomladni čas iz vseh bližnjih krajev posamezne procesije, podobne oni ki dohaja na kronanje Matere božje svetogorske iz Kanala na sv. Goro. Gospodje dušni pastirji, ki bivate v Svetogorski bližini, prev-darite nekoliko, morda bi se dalo napraviti kaj. Pe-Ijim > sami svoje drage k Materi božji in jih sami izročimo nebeški kraljici v varstvo! Iz Kobarida. Pri zadnjem deževju se je zopet jasno pokazalo, kako potrebno bi bilo, da bi se potok Idrija še nadalje vravnal. Od sežidskega mostu naprej kjer potok še ui vravnan, je voda zopet vse preplavila in bilo je celo jezero, ki je stalo tam več dni. To škoduje travnikom, to škoduje pa tudi zdravju, ker od tod izvira tista nadležna megla. Vlada je že pred več leti ponudila svojo podporo, državni poslanec, Dr. Gregorčič, je pri zadnjem shodu v Kobaridu obljubil, da se bo potega val za to reč — toraj samo malo dobre volje iu pa nekoliko požrtvovanja — in vsa reč bo vravnana. Trg, v ponedeljek po za-iivalnici, bil je prav živahen. Vreme bilo je krasno, da si nihče ni mogel želeti lepšega. Ljudi bilo je na tisoče, da skoraj ni bilo mogoče skozi gnečo prodreti. Prodajalci in krčmarji bili so na vso moč zadovoljni. Samo ob sebi se razume, da ni manjkalo tudi gori-ških laških trgovcev, ki so znali prav dobro slovenski, ker je šlo za njih žep. Vse je bilo v redu samo čislano županstvo se je zopet pregrešilo, ker je dovolilo v vsaki luknji ples. — Iz Starega Sela pri Kobaridu. Na dan sv. Cecilije prišlo je po železnici precej desk na videmski kolodvor za neko stavbo na Primorskem. V petek naložili so jih vozniki s tem namenom, da jih spravijo na svoj kraj, če jih imajo voziti tudi v nedeljo, in res dva voznika pripeljala sta srečno na austrijska tla, in peljala polne vozove desk v nedeljo zjutraj med službo božjo skozi vasi. Tretji voznik Janez Urbančič pa ni mogel tega storiti. Konja sta se n>u v soboto blizo Čedada splašila ter pri tem povozila nesrečuega voznika. Voz na katerem je bilo naloženih črez 20 stotov, poškodoval je tako nesrečneža (pretrgal ga je črez pas,) da je črez nekoliko ur zdi-hnil svojo dušo. Nesrečni voznik, Janez Urbančič, bil je gospodar v Starem selu pri Kobaridu, in oče deveterih otrok, katerih naj mlajši je šele 4 tedne star. Vozaril je vedno rad okoli in se pri tem prav malo zmenil za nedelje in praznike, zato pravijo sploh ljudje, da ga je Bog kaznoval. — Ljudje — posvečujte praznike! V VipoSžah se je 23. novem, zvečer ponesrečil neki Valentin zidar v pijanosti. Vinjen prišel je iz Kozane domov in se je podal spat; po stopnjicali grede se mu noga spodstakne, ter pade tako nesrečno, da je mertev obležal; žena, otroci in sosedje so mertvega dobili (žena in otroc: bili so v drugi hiši takrat, ko se je pobil.) Bil je star le 46 let; doma je pred nekaterimi leti prodal svoje imetje, in se je z družino v Ameriko podal, pa pred 3 leti se je spet povrnil. Pijančeval je od kar je iz Amerike prišel. Slovenci! Družba sv. Cirila in Metoda nosi vsebi vesolnje Slovenstvo, a najmileji so jej ta trenotek rojaki onstran Karavank. Zakaj ? Zato, ker smo storili za nje do sedaj najmanj. Vendar pa jim je materina beseda toko ljuba, kot nam vsem drugim Slovencem in ohraniti jo žel6 sebi in svojim potomcem prav tako, kot to želimo mi vsi,. Že dolgo časa je iz navedenega vzroka v namenih podpisane družbe slovenska ljudska šola v Velikovci na Koroškem. Vodstveni seji naše družbe sklep pa je bil te dni tak, da začnemo s prihodnjo pomladjo zidati v Velikovci slovensko šolo, ki bode šHrirazredna in izročena čč. šolskim sestram iz materine hiše v Ma-riboru; Že imamo prav blizu mesta za 1.250 gld. nakupljen tej šoli prelep stavbeni prostor; šola z bivališčem za sestre pa nas utegne stati krog 15.000 gld. Rojaki po vseh pokrajinah našega ozemlja! Naša Velikovška zadeva Vam bodi, prosimo Vas, pri srci tako, kot so Vam pri srci Vaše najožje rodbinske zadeve. In Ti rodoljubno ženstvo po slovenskem ! Ti si v naši družbi spričalo požrtvovalnost, o kakoršni ni •Vedela praviti do danes slovenska zgodovina. V sve-sti smo si tega, da boš tudi ob tej naši koroški šoli našlo srečnih potov in onih načinov — ki ti je n a reče Tvoja domoljubna iznajdljivost. Vsak * Vodstvu družbe sy. Cirila in Metoda" prispeli najmanjši dar nas je volja objaviti v naših Časopisih. Slovenci! S tem označenim Vam činom bodemo stopili pač mogočnim korakom naprej v prospeh verskih teženj mej nami; v prospeh dinastičnemu čutu našega ljudstva ; v prospeh in brambo naše narodnosti v ljubljeni slovenski domovini. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, 19. novembra 180-1. Tom. Zupan prvomcstnik. Luka Svetec. Andrej Zamejic podpredsednik. ud družbinega vodstva. Novice iz raznih krajev. Gorica. Prošnja. One gospode naše naročnike, kateri neso še lista za leta 1894 plačali, prosimo srčno, da poravnajo svoj račun kolikor mogoče kmalu! O priliki ceciljanskega slioda dne 22. nov. je prevzvišeni nadškof blagovolil v provspeh društvenih namenov pokloniti 50 gl. Najprisrčuejo zahvalo izreka Njegovi Prevzvišenosti ceciljansko društvo. Prečastiti gospod monsignor Mercina je te dni zopet obolel. Priporočamo predragega gospoda v molitev. Veleč g. Filip Kramar, župnik dornberški, je hudo obolel Zadnjo nedeljo so ga iz cerkve nesli. O medlel je ravno ko je hotel se v mašna oblačila obleči. Pravijo da ga je zadel mrtvud na desno sence. Prijel je tudi vse sv. sakramente. — Priporočamo ga sobratom v srčno molitev ! Št. Peter. G. Jan. Batistič, ki je izvršil letos osmi gimnazijski razred in zrelostno preskušnjo z odliko in je imel srčno željo posvetiti se duliovskemu stanuje nevarno bolan in se nujno priporoča vsem znancem in prijateljem v pobožno molitev ! Prelepo sliko nepozabljivega delcana Adolfa Karmela — lesorez — smo z Dunaja naročili. Slika je doprsna. Visoka je 38 X 27 široka. Gg. častivce preblagega rajnkega poživljamo, da se v teku treh tednov za gotovo oglase pri podpisanem, da se bo vedelo, koliko izvodov napraviti. Slika bo stala s poši-Ijatvijo vred 30 novcev. Ivan Gosar, akademični slikar. Travnik št. 13. V inašnika je bil posvečen 30 novembra Goričan g. Klement Corsig. Nova maša bo na praznik Brezmadežnega spočetja v Uršulinski cerkvi. Nj. Veličanstvo cesar je vsprejel 29. nov. v avdijenciji namestniškega svetovalca viteza Bozicija, glavarja goriškega. f Oče Ambrož Mandelc, kapuciu je 25. nov. v Gorici vmrl. Bil je nekdaj kapelan v Škofji Loki, kasneje župnik v Banjaloki. Bil je pobožen redovnik. Bog mu daj večni mir in pokoj ! Frančišek Ivsaveri Lušin, svetlo ogledalo svojim slovenskim rojakom, tako je naslovil in- popisal nepozabljeni knez škof A. M. Slomšek v „Drobtincah“ za novo leto 1855 vrlega Slovenca s Koroškega, kateri je umrl ravno pred 40 leti tukaj v Gorici kot knez-nadškof go riški in metropolit ilirskega kraljestva. Naj Se dovolijo ponoviti tukaj Slomšekove besede : „Gori-ška duhovščina slovenskega kolena za slovenščino in za omiko ljudstva živi in svojega višega pastirja po njegovih čednih delili hvali.“ — Slava njegovemu spominu ! Preblagorodni g. Alfr. Coronini in tovariši so dne 28. nov. vlado interpelovali, zakaj je o priliki krivičnega kričanja napetih Lahov zopet dala odpraviti dvojezične^ napise v Piranu. Podpisanci vprašajo celokupno ministerstvo: 1) „Ali so vesti o napravi in zopetni odpravi dvojezičnih napisov v notranjih prostorih sodnih poslopij v Piranu in v Tržiču istinite ? 2. „Ako so, koliko časa misli visoka vlada to, čutila jednega celega naroda žalečo nedostojno igro nadaljevati in kdaj misli provokocijam vladnih organov konec narediti ?“ „L’Eco“, glasilo goriških laških katoličanov, piše v 139 št. o priliki shoda zaupnih slovenskih radikalcev v L.ubljani: „Radikalni živelji, kateri mej našimi Slovenci bivajo, so drzni; pa zmerni živelji so v večem številu in se najodločniše vpirajo naukom, ki jih radikalci trosijo. Zmerni ne puste, da bi pešči- ca radikalcev v jarem jih vpregla, kakor se godi v drugih narodnostih. “ „Via Carlo Favetti“ — tako je sedajni župan goriški zahteval, naj bi se sedajna Via Vetturini prekrstila, ko je bil le starešina v mestnem goriškem za-stopu. Na to ga židovski „Corriere“ večkrat spominja. Tudi so skrivne roke vže večkrat vse zidove z „Via 0. Favetti“ načečkale. Jedno komaj preteklih noči so stare tablice zamazali. Ali se g. župan vda? Cela dežela ve, da vmrli Carlo Favetti ni vedno poznal zvestobe do naše Avstrije. G. Venuti pa je kot župan še posebno prisegel zvestobo svojemu cesarju avstrijskemu. Mlekarstvo in sirarstvo na Tolminskem. Gospod Jože/ Leban iz Tolmina se je pod vodstvom Švicarja Hica izučil prav natančno v mlekarstvu in sirarstvu. Tega veščaka je naše kmetijsko društvo z državno podporo postavilo za potovalnega učitelja, kateri ima dolžnost obkojevati mlekarnice in planinske stane v naših gorah in podučevati in razkazovati, kako naj se pravilno in snažno izdeluje maslo in sir. I)o sedaj je obiskal mlekarnice: planina v Pologu, Razor, pod Kukom, Dolenje Vojske, Vojske, Idrsko, Bovec, Polji za Krnom, Matajur-Svino, Matur-Snžid. G. Leban je obiskal te mlekarnice in planine in se pri vsakem sirarju pomudil dva, tri, do osem dni, kakor je spoznal za potrebno in kakor je videl, da so sirarji radovoljno ali pa tudi ne sprejeli njegov poduk in se ravnali po njegovih navodilih. Naletel je na marsikateri zadržek, in marsikje bi bili izdelke pokvarili, da bi g. učitelj ne bil prišel začasno na pomoč. — Čast naši kmetijski družbi, in hvala visoki vladi, da skušata našem hribovcem do večega blagostanja. Sicer bi bilo dobro, da bi se naši kmetovalci in živinorejci bolj brigali za naše kmetijsko društvo. Življenja in zaupanja je, kar se tega tiče, premalo. Darovi za Alojzijevišče. Č. g. Karol Čigon, vik. 1 hekt. terana ; č.g. Kodelja Jos. župnik 10 f.; č; g. Feltrin Janez, vikarij 13 f. ; č. g. pok. vika-rij Kokelj 30 f.; Občina Drežnica za prodano pšenico 40 f. ; č. g. Sedemdesetletni starček duhovnega stanu 200 f.; Rutar Tomaž, vik. 14 f.; Kafol Franc. vik. 14 f.; bi. g. Ant. vit Klodič Sabladoski mesto venca vit. Jekše-tu io f.; bi. g. Anton Makovec 5 letni dečko nabral 1 f. ; bi. g. Alojzij Makovec nabral 1 f.; Občina Solkau nabrala 102 klg. turšice, 152 klg. ječmena, 344 klg. krompirja, 12 klg. fižola; č. g. Ignaciji Valenčič župnijski vpravitelj na Št. Viški gori in župljani: 18 gld. v denarju; v blagu pa: 80 1. pšenice; 70. I. ajde in 5o. 1. fižola in prosijo, da bi molili gojenci zanje. Za „Slogino“ Božičnico darovali so vže do sedaj naslednji gospodje: Andr. baron Winkler 5 gl.; Andr. Pavlica 5 gl.; Dr. Mahnič 5 gl.; Nekdo na Placuti.2 g!.; Velč. g. Milost 1 gl.; Neimenovani 1 gld.; Neimenovani 5 K.; Neimenovani 2 gl.; prof_ Čerin 2 gl.; Alfred grof Coronini 20 gld.; Gospa Fogarjeva na Mostu 5 gl.; Dr. Kerševan 5 gl.; Gospa dr. Lisjakova 3 gl.; Dr. Nikolaj Tonkli 2 gl.; Kopač, sve-čar 1 gl.; Koren, trgovec 1 gl.; Kavčič, trgovec 1 gl.; Kavčič, notar 2 gl.; Dr. Abram 2 gl.; Msg. Kotel 1 gl.; Šinigoj v Mirnem 1 gl.; Rudež l Lenardič, vodja 1 gl.; Dr. Kos 1 gl. Za „r. Lisjaka št. 83. prodaja različno blago 11. pr. sladkor, kavo, moko vsake vrste, kis, milo (zajfo) itd., posebno dobro eljkino olje za večno luč v cerkvi itd. Dobiva se najceneje v podpisani lekarni ako se gJJigr’ naroča po pošti ”^81 lelcar zraven rotovža v Ljubljani priporoča: ®8T /