Looradalo Avo. Offloo W Puklleatleat mt So. Lowndaio Aro. Tolophono RoekwoU 4904. STEV.—NUMBER 46, ODPIRA VRATA ZA DEPOR TACUO NA & I ROKO. Zbornic« Jo jo I« oprejo!« in idaj pride pred senatni odsek. New York, N. Y. — Ameriška unija sa civilne svobodščine namenja. da je treba zdrušene kampanje aa poras zbornično predloge, ki odpira na iiroko vrata aa deportaeijo tujeaemcev. Veliko delavakih atrokovnih organizacij, društev in liberalnih skupin podpira njen boj proti aa-konski predlogi "H, R. 11704", ki je bila »prejeta v lbornici v pred-pretočenem tednu in pride sedaj pred senatni odsek sa naseljevanje. Unija zahteva javne zaslišanje In ravno to zahtevajo tudi druge organizacije, ki ao se pridružile njeni akciji, Zakonska predloga spremeni sedanji deportaeijskl zakon. Ona daje dalavakemu de-partmentu moč, da deportira vsakega tujesemca ne glede, kdaj je prišel v detelo, sedanji rok od treh do petih let pa postane neveljaven. "Nevarnoati te postave se ne dajo preračunitl", izjavlja Ameriška unija aa civilne svobodšči-ne, "ki nI del splošnega naaeljs-njškega zakona, pna se nanaša na kvote in druga pravila za vstop tujezemcev. Ona se peča Izključno s izključitvijo tujeaemcev, ki so I« nastanjeni v tej ds-Šeli, ne glede nato, koliko čaaa ser Še tukaj. Zakon odpira vrata sa deportadjo včaai tudi zaradi malenkoatnih ali tehničnih vzro- Ikov; vsak tujezetpee bo |Kxlvršen zalezovanju1^ In ustrahovanju. Nihče ni varen, dokler ao te določbe v veljavi. Vsak tujekemec, ki Je obsojen v zapor za eno leto ali več, j« pod vršen deportaclji, sedanji aa-kon pa določa, da so tisti tuje-zemcl podvrženi deportaclji, ki v teku prvih petih let izvrše nemoralno kaznjivo dejanje. Sodišča večkrat obsodijo nedolšne osebe, posebno ako so tujezem-d. Dve mali kazni, ki zneaeta skupaj 18 mesecev, sta varok aa deportaeijo, Ta predloga krši u-stavno določbo, da se zakon izvaja ex-post facto. Deportirani ao lahko tujezemci, ki ao bivali v dešell, preden Je poetava stopila v veljavo." Porurtkl škandal m bo sril v Darlamtnlu Socialisti so amsgsll, ko so za-htevall, d« zbornica prerešets šksndal d« dna. Berfln. 21. febr. — Nemška zbornice Js včsraj sprejele zahtevo socialiatov, da ae izvoli parlamentarna komisija 21 Čla< nov, katera ima oblast, natančno preiakatl vso zadevo porurskega škandala, Zadeva ae tiče izplačila 700,000,000 zlatih mark porur-akim industrijalcem kot odškodnino sa njihovs izgube z« čass pasivnega odpora proti Francozom. Zahteva Ji bila sprejeta po vroči debati, tekom katere Je levica ozmerjala Strepemanna, Lu-therja ih druge prizadete ministre a korumplranci in tdfcvi ljudakega denarja. Stresemann ae je ognjevito zagovarjal. Priznal je, da je bilo Izplačilo neredno, toda po njegovem mnenju Je bilo potrebno, ker drugače bi bile industrije v Porurju lahko padle v roke Francozov. Socialist Herz je dejal, da je neodpuatno, ker Je vlada izplačala ogromno vsoto kar n« svojo psst, ne ds bi bila vprašala par-lam*nt zs dovoljenje. radi novega Socislistl pojdejo .vejo pot, k« js konvencij« progidaistov zavrgla načrt. 4! »t Chtesgo, 28. febr, — Konferenca za progresivno politično akcijo je zskijučlls ns svojem zborovsnju, ki Js bilo končano v soboto, da ostsns Šs nadalje nad-Mtrankarsko gibanja. Lafollst-t to vel in socislistl so Imeli tuito neformalni sestanek, toda načrt, katerega sta krepko zagovarjala Debs in HUUjult sa ustanovitev "American Ubor party", v kateri bi bils včlanjene drugsčs avtonomne delavske In farmarske politične organizacije, j« tudi tu propedsl. Socialistični voditelji so v£ersj ns velikem shodu v Ashland Au-dltorlustu izjavili, ds soclaliatič-na stranka pojde zaenkrat sama na|>rej po svoji stari poti. KKSEKUCUA S STRELNIM OROŽJEM, Sslt lake Clly, Dlak. — Hen-ry c. Hett, sliss George Alien, j« bil ustreljen v drftavnl jedi. Bil Js spoznan krivim in obsoja« ns smrt, ker je umoril policijske* gs seržanta N. P. Pierca. KANHAHKI SENAT GLASO VAL ZA ODPRAVO PRO-TICIGARKTNKGA ZAKONA. Tepčka. Kan«. — Uboga Car-rie Nation I Leta in leta «e Je trudila, da se odprsvt pušenje riga ret v drŽavi Kanaa«. Sprejeti so bili rsznl zskoni, ki so vsi Imeli namen zabraniti pušenje cigaret. In zdaj po tolikih letih Js eenetni odsek »klonil, ds predloži senatu predlogo, ki dovoljuje prodajo cigaret in prekliče vse stare proti* cigaretno zakon«. 10n sam slabo-tem gla« je nasprotoval, ki pa nI bil upoStovan. What is neztT Od-prsvs prohibicijsT/ Marsova praska vlada je padla. Berlin, SI. febr. — Prueks vlada, katero je sestavil dr. Mars, bivši kancelar, je včeraj pedla, ko JI js pruska zbornica izrekla nezaupnico. Prueks drtsvns kriza ss torej vleče dalje. , V K KM JE. Chicago in okolica. — V torek jsaao. Temperatura zadnjih 24 ur: najvišja 48, najnižja 84. Holnc« izide ob 7:84, zaide ob GLASILO SIjO lilMUA SLO pol letu la lata, $146 mm tri (Um Obira*«) fSOO aa M«, SSJS aa Chleaf« ia Cicaro $0 60 aa UU>, |U» M pol Tas NhIn m tm, kar ia* *ik s "PROSVETA" Wft7-5t 8a. UvmJiU Avraa«. Chlc»«o -THE ENLIGHTENMENT" Orcaa of tfce Sladak Natiaaal BmutU ioeUtf. Arfvmi.mif ratas a ni direktno čaia. ampak le davek, ki je bil naložen na čaj. Sftnoposebt se razume, ako je v onih zgodovinskih časih hotelo ameriško ljud stvo piti čaj, ne da bi plačalo davek, katerega je kralj Jurij III. naložil ameriškemu ljudstvu, da je moralo piti tihotapski čaj. To je čaj, Ici je prišel v deželo, ne da bi bil zanj plačan davek* To je bil vendar boj proti kraljevi tiraniji. In noben pameten človek, ki ljubi svobodo in se bojuje proti tiraniji, ne vidi v tihotapcih, ki so tihotapili čaj, prav nič poniževalnega. Njih čini so bili dejanja proti kraljevi avtokraciji* torej akt revolucije, ki je pomagal, da ae je ameriško ljudstvo izreklo za neodvisnost Združenih držav. To je ena izmed stoterih primer, ki se dajo navesti, kako bedasto nastopajo nekateri reformatorji, ki hočejo za vsako ceno, da se mladina tako podučuje, pa snagari če je treba ponarediti zgodovino, kot oni smatrajo, da je prav. h«, v j v '• "v ejk , 's. h. ' .'.* # ■'■ f [«"' ■ Na Lincolnov rojstni dan je eden teh "patrijotov" govoril, če bi dandanes Lincoln živel, da bi se izrekel proti amendmentu za varstvo otrok, ker je moral Lincoln trdo delati v svojih mladih letih. Kmalu se bo najdel drtig "pa-trijot" te vrste in bo morda zahteval, da pride kaj takega v šolske knjige, iz katerih se mladina uči ameriško zgodovino.* Vsak, kdor je pazno študiral ameriško zgodovino, bo rekel, da ima ameriško ljudstvo tako slavno zgodovino za sabo, da je skrajni čas, da se zjikiiče vsem "?atxijotom", ki mislijo ponarejati zgodovino ameriškega ljudstva, roke proč od šolskih knjig, kajti mladina naj se uči take zgodovine, kakeršna je bila v resnici, če ne, se lahko Mpdi, da bo v bodočnosti prepovedana vsaka knjiga o ameriški zgodovini, ki ne prioia, da je bil osemnajsti amendment k ustavi najpopolnejši amendment, Id se je tudi do pike izvajal v korist ameriškega ljudstva. Da se taki vsiljivi zgodovinarji odpravijo, je pa treba centralizirati šolski pouk. Amendment za varstvo otrok je sredstvo, ki privede do centraliziranega poduka v Združenih državah in sicer do takega šolskega poduka, ki bo res koristilo mladini. • Zdaj vsaka občina dela, kar hoče. Star je nekaj državne kontrole, ampak U kontrola je tako šibka, da Jb ni nikjer opaziti, kjer gre direktno za poduk mladine. V nekaterih državah je ta državna kontrola bolj škodljiva kot koristna. Saj so nekatere države sprejele resolucije, da univerze, ki prejemajo državno podporo, ne smejo učiti nauka o evoluciji, ki jo dane« po vsem svetu od vseh pravih znanstvenikov pripoznan kot pravi znanstveni nauk. Ako se šolski poduk centralizira in podredi zvezni upravi, so taki kozli nekaj nemogoča. Zvezna uprava je f>od?ržena kritiki v*ega ljudstva in ljudstvo lahko pokaže s glasovnico, da ni zadovoljno s njo. Medtem so pa državne upravo sicer podvržene kritiki vsega ameriškega ljudstva. ampak o državni upravi lahko govori le ljudstvo, ki šiv! v dotlčnl državi, kadar odhaja na volišče, akpravno napake, izvršene od državne uprave, lahko škodijo vsemu ameriškemu ljudstvu. Vsi, ki nasprotujejo napredku, so proti centralizacij poduka, obenem pa tudi proti amendment« sa varstvo Otrok. Na jugu, kjer je še precej teme med ljudstvom, je tudi največ opozicije proti amendmentu za jrarstvo otrok. Udobno ii vi jen je tega 8» in človekoljubnega vojaško razpoloženega veleposestnika je Wo nacnM,prekinjeno vtled prevratnih dogodkov ameriške revolucije. Vihar je izbruhali s takozvanlm Stamp Act (zakonom o koikovanju) od I. 1766, s katerim je angleški parlament naložil kol kovino na skoraj vsak poslovni dokument, Izdan v koloni j ah. Ta zakon je strašno razburil duhove v ameriških kolonijah, ia je zanimivo, da ni bil u-pomi Massachusetts prvi, let se je postavil po robu proti kraljevski samovladi, marveč Virginija, kjer bili ljudje talto lojalni angleškemu kralju, da so jih zvali "kraljevaše". Leto poprej je bil virginijski parlament poslal ha Angleško protest proti "obd*če-vanju brez zastopništva" Sedaj pa je Anglt-Aka vzakonila zakon o kolkih, ne da bi bila vprafrla kolonistov. Kljubovanje proti takemu zakonu je značilo uporništvo. Cim ae je virginijski parlament sestal, da razpravlja o Stamp Actu, je neki mladi odvetnika Jfatrick Henry, skočil na nogi m v kljubovalnem glasu proti angleški kraljevski vladi izjavil: "Cezar je imel svojega Bruta, Kari Prvi svojega Crem-weHa, in Jurij Tretji bi se lahko nekaj naučil iz teh vzgledov .. — "Velelzdajstvo, ; velelzdajstvo", — 00 za vpili nekateri ro-jalisti. "Ako je to velelzdajstvo, pa nai bo", je bil smel odgovor. Dasi Je kraljevska vlada kmalu za tem preklicala zakon o kolkih, vendarle ni hotela odreči se pravici obdačevanja kolonistov, in ljudje 00 kmalu začeli govoriti o vojni ln revoluciji, zlasti ko so anfleške trupe prelile nekaj a-meriške krvi v mestu Boston: To mesto je videlo dejanski začetek revolucije. Angleška je še vedno obdačevala čaj, ki se je konsu-miral v angleških kolonijah. V kljubovanje proti tem« je pet-desetero bostonskih meščanov, preoblečenih kot Mohawk Indijanci, vdrlo v ladijo, ki je iz Angleške priplula v pristanišč*, in vrglo 840 zabojev obdačenega čaja v morje. Da kaznuje ta čin, je angleški parlament zaprl u-porniško pristanišče vsej trgovini. Tedaj se je prebudila Washingtonova bojna kri. Pred zastopniki iz vse Virgingu je izjavit v Williamsburgu: "Nabral bom tisoč mož, jih oborožil na svoje lastne stroške, postavil se jim na čelo in marširal s njimi Bostonu v odpomoč." Istega dne je bil izbran ko^ eden Izmed Šesterice, da zastopa Virginijo V prvem kongresa vseh kolonij. Petega septembra 1774 se je * Philadelphlji sestal kongres kolonij prvič v ameriški zgodovini. O neodvisnosti kolonij se je še redkokdaj govorilo. Kolonisti so se Še vedno smatrali za angleške iKKiunike, ali istočasno so od kralja zahtevali one pravice ih svoboščine, ki jih vsak Anglel smatra za prirojene. Po sedmih tednih raspravljnaja je Kongres sestavil peticijo na kralja In poslanice na angleški in ameriški narod. Angleška vlada se kratko-malo ni ozrla na ameriško a, da u re- pristani-land za zaprta tr- vseh kolonijah sc razvilo V claration of Rights", izjavila so kolonisti v Massachusettsu beli, ln šča v New I govini. Ogorčenje po I je bilo nepopisno ln odkrito uporništvo. Mrzlično so ne kriten Isti pripravljali sa vojno ln ljudje so se povsod zbirali v oborožene Čete. V tedanji vaai I/cxington, blizu Bostona, je č*» ta ameriških patrijotov, zvanih Minute Men" — zato ker so bili pripravljeni odsvati se "na minuto" — itprolila "strel ki je zadonel okolo sveta". Britanska regularna vojska je bila tajno prikorakala is Bostona o polnoči, da saploni vojaške saloge Concordu, ali Amerikancl zagnali nazaj. Ob ranih drugega dne je bilo že polno a mor i Ako vojske okolo Bostona. Prvo stvar, ki jo je moral Koa-■■slbriti. jo bila ta. ds ime-nuje modnega poveljnika. ki naj drži skupaj kotonljalne čete. in Kongres Je v t*j svrho izbral Oeorge Waahingtona. Njegov prvi vojaški u»p.»h je bil Ura aagtoAke vojake Is Bostona, v čemur je uspel tako prsme^oo. da niso Angleži niti prišU do tog«, da M vsaj povrnili nekaj onih baUa. ki se jih dobivali, m je moralo desettisoč angleških regularnih vojakov potegniti pred dvatieoč oboroženih kslpbtar, Id so Jih bombardirali v bon tonu is DorehesUrakih bni Ko Je B<► •ton oav^bpdH ss Je Washmgton poino- ko pri so Jo urah s svojo malo vojsko pomskafl v New Vork. kjer so jih kmalu še bolj potrebovali kot v Bostonu. 04 tu se je podal v Philadelpbijo. kjer je Washington predoftfl kongresu potrebo odcepitve od stare •isilsn OaokeUsBDO njegovi prisotnosti ia vplivu je Kongres dne 4. julija OTt, kateri dan A-merikanci proslavljajo od tadsj vsako leto kot rojstni dan Združenih držav, sprejel in proglasil vsemu »vetu Izjavo neodvisnosti, besedilo katerega vzvišenega dokumenta v svetovni zgodovini je spisal Washingtonov prijatelj, lliomas Jefferson. Sedaj Je začela ona usodepol-na borba za neodvisnost proti eni izmed najmogočnejših velesil na svetu in, da je ta borba končala z uspehom, gre v glavnem zasluga sijajnemu vojaškemu geniju George Wašhingtona. Ne da je bfl vedno zmagovit; narobe, njegovi nezadostno izurjeni in slabo opremljeni borilcl »o začetkom vojne trpeli mnogo porazov. AU taka je bila iznajdljivost, smelost in vztrajnost ameriškega vojskovodje, da vzlfc vsem nesrečam in pomanjkanju podpore s strani Kohgresa ni bila stvar revolucije nikdar popolnoma poražena. Najznamenitejša Washingtonova »trategična poteza je bila morda njegova u-makniti is New Yorka čez New Jersef In preko reke Detaw*re, potem njegov nepričakovani po-vratefc, silni udarec na angleško posadko v1 Trentonu, uhajanje glavni angleški vojski in odločni poras njenega zaledja pri Prin-oetonu. Ni čuda, da je ukanjeni angleški poveljnik CornwalWs nasval Washingtona "'lisjaka'. To kampanjo je praski kralj Predertk Veliki imenoval najsi-jajaejšo vsega stoletja. Ali pora, zl 00 zopet sledili zmagam in Washington ni imel zadosti ljudi, da bi preprečil zasedenje Phi-ladelphije s strani Angležev. Tekom zime leta 1777 je bila stvar revolucije najbolj obupna. Wash-ington in njegovi vojaki so trpeli strašne težave v taboru pri Valley Porge nedaleč od Phila-delphije. Meseca marca pa je tabor oživel. Baron Steuben, jako zmožen in izurjen nemški Častnik, je prišel v Valley Forge A-merikancem v pomoč. Strokovno je izuril in izv^bal utrujeno moštvo in iz njih napravil pravcate, disciplinirane vojake. S Steube-nem sta prišla tudi Junaška Poljaka KoHciusko in Pulaski in iz Francoske mladi in sposobni La-fayette. Tedaj Je prišla tudi dobra vest, da Je Francija stopila v zavezništvo z Združenimi dr žavami.™ • • ' - "\ Vrhunec revolucijonarne voj ne J^ nastopil let* 1781, ko je Washington z veliko spretnostjo in tajnostjo in s pomočjo francoske flote tako razjpstavil svo jo vojsko, da je obkolil angleškega generala Coraffailisa, Id Je bil s svojo vojsko v Yorktownu. CornwaUis je bil zasačen v zanj-ki in se je podal s celo vojsko. Yorktowa je bila zadnja bitka vojne, ali dve težavni leti sta minuli, predno je bil podpisan mir z Angleško in se je ameriška vojaka mogla raaiti. Kongres je pustil vojake nepreskrbljene in neplačane, in bilo je mnogo neza-dovpljstva in celo uporov med ■■»■iHMftlflilHHH organiziran, _ It in ree našli nekoliko ftosdne^ joka, spustili v potok. šMwS hišnega upravnika, ga ispraševa U za imena uradnikov podpornega društva. Seveda je z*dnji i. mena povedal, U sedaj hočejo spraviti še uradnike za mrelo >ii ogromno nalo- češ, da so pomagali kršiti 18 I. ustaljenja nove meadment, ker jim je bik) znano, da se nahaja v društvenem doma kalifornijska kapljica. Obravnava se le imela vršiti ampak nismo, bili zaslišani. Pr^ maknlli so za ^ma^ term", odvetnik nam Je rekel, da gre za to da so gotove sfle na delu spravil (I nas za m*ežo. Ako ae jim to posreči ali ne, pokale bodočnost Naš dom je sedaj suh kot Sahara, morda bo tako še belj« glede napreka. Sliši ae že nekaj, da se bomo dvignili na dramski oder To je razveseljivo. Naj omenim Še to, da je bila naselbina zastopana' na vseh sestankih od rM-nje kampanje za C. P. P. 'A. Ko. miteji so se namreč sešli enkrat enlcrat mesečno in 18. januarja smo izvolili delegata za konvencijo 21. febr. v Chkagu, ki bo zastopal WeatmorelaodCouuty. h. voljen je bil železničar, po imenu Douglas in kadar se vrne, je bilo sklenjeno ako bo ustanovljena delavska stranka, ki bode odgovarjala nalogam delavstva, da se konvencija v našem okra- m s lade. bil kongres as soditts so bila ustanovljena in kabinet sestavljen. Washing-ton je bil vnovič izvoljen za predsednika in tekom ta dobe ni le izvršil republiSjmrveč tudi njene o-hranitve proti zunanjim nevarnostnim. Bil je tedaj čas francoske revolucije in Francozi so vse poskusili, da bi mlado refeubllko zaplettt v ostre vojne, ki so besnele po gvropl Bilo jf mnogo homatij z Angleško^ ki jih je Washington poravnal n fino diplomacijo, dasi je ljudstvo ostro riasprotovalo voski poravnavi. Amerikancl bi bUi radi izvolili Washingtona v tretjič za predsednika. Ali predno je prišlo do volitve novega predsednika, je Wa»hington izdal na narod svojo slovito "Poslanico v slovo" (Fa-rewell Addreas). V tej poslanki imenuje samega sebe "starega in udanega prijatelja", ki se obrača na "državljane skupne domovine po rojstvu ali po izberi". Ni tu prostora, da bi navedli besedilo te zgodovinske poslanice, ampak sledeče so nekatere misli, zapopadene v tem dokumentu. Vojaška strast vničuje mir in vsako vrsto sreče. Nalaga na ljudstvo ogromno breme dolgov — breme, ki se na jako negene-rozni način prenaša na one, ki se niso še rodili, na otroke in otrokov otroke. In ta straat je posebni sovražnik svobode. Za mir ln dobro srečo Amerike Je ona jako oddaljena od interesov in prepirov drugih velikih narodov. Naj ona s njimi nima nič preveč tesnih prijateljstev ni sovraštev. In ker ne bo tata) imela ni zavez* nikov, ni velike vojske, hrepeneče po vojni, ni tujih interesQv, ki bi jo spravili V zadrego, bo Ame- rika vživala prijateljstvo vseh narodov, prodajala njim In kupovala od njih brez strahu in razvila svojo trgoyino. Washiraton je umrl po dveh dnevih bolezni dne 12. decembra 1799. Njegova slava je rastia v teku let, dokler nI ža Amerikan-ce postal nekaj večjega in popolnejšega nego je sploh mogoče nji Komaj šest meseccv po BO je Yorktownu je Washington dobil od enega izmed svojih najatarej šib ia najbolj zanesljivih častni kov pismo, v katerem se je resno predlagalo, naj dovoli vojski, da ga proglasi sa kralja i« tako stori konec slabotni in sebični vladi mlade republike. V ljuti jezi se Je JVaahinstoB sadri n*d tem predlogom, ki ga je označil kot veleizdajca. Končno je bil mir podpisan, in leta 1788 se je mogel Washington povrniti nazaj v svoj dom. po katefon je vedno tožil. Ali že štiri leta kasneje ga vkiimo nazaj v Philadelphiji kot predsodnika konvencije, katera je imela razpravljati o zvezni u-stavl in ustanoviti trajno obliko vlade, ki naj nadomesti prejšnjo slabotno federacijo vzajemno ljubosumnih ln dostikrat nasprotujočih se držav. Ko je bHa kon-stitucija po desetmesečnem razpravljanju končno sprejeta po vseh državah, je ljudski glas po vsej Uniji Zahteva), naj se Washington izvoli za prvega predsednika Združenih držav. Bil je enoglasno izvoljen. Dne 18. april* 1789 je George Waahing-ton stopil na odprti balkon zvez- biti za človeka. Vedno so ga zvali "Fa^her of Our Country". — FrLLS. SUM IZJNMELBIN Nerminie, Pa. — V tej naselbini ie nastala nekaka panika, ker m> nas jeli obiskovati prohi-bicijski agentje precej pogosto, in nekateri ljudje različnih narodnosti vse to zdaj pripisujejo LaFollettovi kampanji ln radika-lizmu v tej naselbini, Češ, da se družbe maščujejo nad nami. Nekateri so mnenja, če U mi ne bili tako drzni in ae zoperstavljali družbi na političnem polju, da bi lahko kuhali kolikor bi hoteli, in vživali sadove vinske trte svobodno, kot da ni tega nesrečnega zakona nikjer na papirju, To-raj recimo, da bi bilo res kaj na tem, kako sodbo bi človek naredil iz tega govoričenja; je pač dobro, da ni veliko ljudi, ki verjamejo v take fraze, in še ti, ki verujejo, jih je preveč. Zvesti prijatelj napredka, kaj ti Je ljubše, koga bi se najbolj zaželel? Recimo, da je vsa tvoja družina precej izstradana in sam si lačen, kaj boš vzel poprej, tl- ki naj ima nalogo povspežiti in seznaniti voliree o končnem P iti za Oominaci- sti požirek indijske vode' ali košček kruha. Ne veš, če mi opustimo ln zanemarimo naše organi- če ml na$e i zacije, strokovne, politične kot podporne, da bi ae potem kapitalisti množili kot muhe spomladi veliki in mali, vse bi se hotelo preživljati na najbolj nezavednem delavču. Organizacije, kot jih le imamo danes, obvarujejo nezavedne delavce, ki delijo korist svojih sotrudnikov, Id se vojujejo za spremembe in obstoj že isvojevanih pridobitev. Torej boj za osvoboditev delavstva ne sme poznati nobene meje, še najmanj pa tam. če pride na izbero med mokroto in kruhoni. Zadnji je človeku najbolj potreben in več ga je, bolje je za družinskega <*eta. Isto Je z obleko in stanovanjem: boljšo plačo imaš, lepše stanovanje si najame«. Dobre njenem izidu in se spomladanske je. Tudi socialistična stranka za Westmoreland zboruje redno vuJti mesec in deluje složno s C. pTpTa. Omeniti moram tudi, da kar so agentje osušili naš dom, smo vseeno priredili Že tri veselice; vse so dobro izpadle. To je dokaz da je občinstvo z nami simpatično in nam pomaga pokriti Škodo, ici smo imeli redi obiska teh možakov. — A. Zornik. Galk>way, W. Va. — Različne družbe laatujejo tu več rudnikov, ki so deloma zaprti, povečini ps obratujejo pod odprto delavnico. Samo še Galk>way družba obratuje po unij&ki pogodbi, katera poseduje tu dva rova št. 2 in 3. Rojakom torej ni treba k nam hoditi za delom, ker unijskega sploh ni mogoče dobiti. Tako so prenapolnjeni prostori, da kesimizma na eni strani, na drugi strani ae ps kaže zaupno nii I 1jB| ^ p^- STeakcijonarjav, |n"krukov' Ko dne 4. marca postaj novi konirres veljaven, napravi admi-nistrscijs poizkus, df prisili se-nat odobriti imenovanje Warre-na matičnim tajnikom, obe ata-rf stranki, katera podpirajo privatni pnvileitU pa poskusita na ■vezno ustavo prikovati Garrett-Wadsworthov "ukovni" amend- ^Legislativnikomitej Amerifike delavske federacije pravi v posebni vlogi na zbornico glede 'likovnega" amendmenta:. "Revo-ucijonaren je. Ako bo sprejet, bo ahko trinajst držav v bodočno-itt pražilo vsak amendment... { sedanjih dneh veliki interesi izpovedujejo močnim strojem jropagande. Nepotrebno je nam »sviti, kako lahko bo poraziti rsak amendment, izdelan v inte-tsu ljudstva, ako poatane Gar-ttov predlog veljaven. Pet in NfuU> na članstvu dsljAblh nr rideset držav je lahko aprejelo unendment precej soglasno. Teh et in trideset držav lahko pred- VložU je priziv na novo obravnavo. Atlanta, Ga. — A. Sartain, bivši jetničar v atlafatižki ječi, in njegov deputij Laurena Riehl, sta bila spoznana krivim, da sta izvršila zaroto za jemanje podkupnine. Prvi je bjl obsojen na leto in pol v atlantiško ječo, njfe-gov deputij pa na eno leto in en dan ječev Sodnik Erwin je pri izrekanju obsodbe dejal, da je pri Kiehlu vpošteval fakt, da ni bil uslužbenec Združenih držav. Obsojenca sta vložila priziv za novo obravnavo. Sodnik je določil za vsakega pet tisoč dolarjev poroštva in da se zaslišanje ar-gumentojr za ponovno obravnavo zasliši dne 24. julija. Tretji obtoženec L. J. Fletcher je bil oproščen. ( KLANOVSKA NESTRPNOST JE NEPRENESUIVA. čuje štiri pčtine prebivalcev na-< ■oda, kljubtemu bod5 podrti vsi ipi, da se doseže zaŽeljena refor-na, ker je trinajst držav izreklo vpj veto. ^•Veliko je bik) povedanega gle-e referenduma ... To samo P°-ako zakonodajna zbornica prejme zakon, tedaj se njena kcija predloži ljudstvu. Ampak zakonodajna zbornica noče prejeti podloga, nima ljudstvo oo i izreči svojega mnenja." Ameriška delavska federacija riporoča, da se ta načrt odloži trajno poraževanje ustavnih inendmentov, ker ni časa, da bil razvila resna debata o njem v »ngresu. T Progresovci v kongresu pravi-, da predlog ni revolucionaren, npak tak predlog j« gojltelj ro-olucij. Ako se ustava ne bo mola izboljšati, tedaj bo nepokoj-o in nezadovoljno ljudstvo v tej eieli ravnalo tako, kot so ljud-va drugje ravnala s "trajnimi" ipravami. Ampak stara garda* itero vodijo Longworth, Mad-;n in Gillett, in burboncl, kate- > vodita Garrett in BlRton, na-cravajo zatreti za sto let indu- ijalni radikallzem in poiitiČ- 0 naprednost na ta način, da za-|n uklenejo v ukove. Pa to še ni zadnja zaščita pri-iligiranih interesov. Republt-tnski senatorji, pripadajoči k |0. P., bodo dam* obdržavali »rovanje glade vprašanja, da senatorjem LaFollette, Noriš. Frazier, Ladd, Brookhart in W ogoče še enemu ali dvema dru-ma vzamejo starostne prsvics. iram Johnson in Borah bodeta ■testirala zunaj zborovanja, lovi senat bo stvar dokončal in oločil, kakšno vlogo bo igrala •HTcsivna skupina pri ustano-itvi nove stranke, j Zdaj sodijo, da bo Woodlock lenovan članom meddržavne pmisije, Humprey pa članom kzne obrtne komisije. Precej pmokratov in tudi nekaj pro-rc.M)\( cV se je udalojnisll: '^Pu-itc Coolidga, da gre do meje. h jo, zakar je ljudstvo glasova- 1 N.u dobi ljudstvo, kar je is-M<>. Svarili smo ljudstvo z do-Pdki Falla in Daughertyja, pa > »i< i/.dalo. Well, Coolidge poda Mstvu drugega Daughertjrja, Voodlock in Humphrey imata pa možnosti, da prokoaita vse.' ■Mitični Washington prihaja nevarne brezobzirne moralne | i< Klede interesov devet dssa-'"k ljudstva. . •/ ORGANIZIRANO DELAVSTVO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH IN DRUGOD. Pobili sa ga do nssavssti. ( hicago, III. — Neznani ropar-■ »o obiskali 80 let starega Fre-|rick K. I Vounga, ki živi kot in"»tar, in.so ga okradli za f 166, m[nrv i« imel skrite v Obleki Po- ga ni zavij. Iz teh žtevllk posnemamo, da je organizirano delavstvo v Združenih državah l 1014 »telo 2. 716, 900. L. 1*15 je padlo število za čez stotisoč, skočilo leta 1316 za 200,000 več; 1. 1917 pa je znašalo že 3,104,600; na to po-rastek nadaljuje, dokler l 1020 ne pride do viška — 6,110,800 članov. Leta 1921 pado to število za približno 300,000, 1. 1922 za skoraj nadaljnih 800,000 ln 1. 1928 znaša 3,790,000, Na Angleškem Je število organiziranih delavcev 1. 1914 znašalo 4,143,000. Vsako nadaljno leto to število počaai raste, a 1. 19X7 skoči skoraj za miljon več; leta •1918 se čl^natvo pomnoži za na-daljni miljon, 1. 1919 pa skoraj za miljon ln pol; višek je dosežen 1.1920 s 8,328,000. Ali že prihodnje leto se članstvo zniža skoraj za dva miljona ln padanje nadaljuje, dokler število Članstva 1. 1923 ne znaša 5,405,000. p Na Holandakem se opaža stalno poVečanje Članstva od 266,000 v 1. 1914 do 688,500 I. 1920. Na to število pade do 572,000 v leta 1923. V foliji je število organiziranega oelavstva 1. 1914 znašalo 962,000. V treh nastopnih letih itevllo stalno pada. ali 1. 1919 skoči naenkrat na 1,800,000. in 1.1920 na 3,100,000. T' im Organizirano delavstvo na Nemškem je 1.1914 Imelo 2,188,-820 članov, 1. 1915 pa le nekaj čez miljon ln pol, Še manj I. 1916. Od l. 1917 pa stalno raste, zlasti od 1. 1918 do 1919, ko poskoči naenkrat za skoraj 5 Bilijonov. Od tedaj se opaža silen porastek in število organiziranega delavstva je L 1928 znašalo l.'U08,721. - Na Francoskem je število organiziranega delavstva znašalo 1. 1914 nekaj, čez miljon,! 1920 čez miljon in pol in 1.1922 je znašalo 1,768,461. Kanada je 1. 1914 imela 1» 184,848 organiziranih delavcev, dosegla je najnižje Mevftkol. 1915 in najvišje 1. 1920. L. 1923 jt bilo 208,843 organiziranih delavcev. Avstralija, ki je 1. 1914 imela Čez milijon organiziranih delavcev, jih je 1. 1922 imela čez 700,000. T \ V vseh slučsjih stoji članstvo v .letih 1922 in 1928 jako visoko nad predvojnim številom. Le v Avstraliji ln na Nemškem pa se zdi, da ni povojna kriza vsled industrijskih likvidacij vplivala pomanjševalno na Članstvo. Se-»veda — pravi poročilo — je slučaj s Nemčijo neksj posebnega, kajti delavako gibanje po vojni je v popolnoma drugačnem okvirju kot ono, ki je prevladovalo na Nemškem pred 1918. Kar se tiče skupnega števila organiziranega delavstva, t. j .Virms6nl" »Mahmmmodsebojnsm Frteport, L. I. — Mrs. Jeanne Marion Doane izjavlja, da kluk-sovski republikanci v Freeportu ne trpe, da bi imela neprietranko obravnavo zaradi obtožbe, da je obdržavala ob Času volilne kampanje shod v prilog La Follettu na ulici. Neki večer so prižgali blizo njenega stanovanja kla-novsko znamenje — križ. Prejela je tudi več groženj. Sodnik Dike je odredil po zaslišanju; da se njena obravnava prčloži v o-kraj Nassau. PRI VOZU CESTN02ELEZN1SKEM DPOVEDALE 80 ODI ZAVORE. Pet oseb je bilo ubitih ia štirinajst ranjenih. Manila, Filipinsko otočje. — Ko se je cestnoželezniški vos nahajal aa griču otoka Corregi-dor, so odpovedale zavore. Voz ae je pričel vedno hitreje pomikati in ko je dosegel veliko brzino, so hoteli nekateri potniki skočiti iz njega. Major John H. Hunter je hitro pri vratih razprostrl roke, da ni mogel nihče izvršiti svojega namena. Tako je veliko ljudi obvaroval nesreče. Ko je voz pri-drvil do ostroga ovinka, je skočil raz tir ln se prekucnil. Več o-seb je pritisnil podse. Pet oseh je bilo mrtvih, med njimi major Hunterr ki je s svojim razumnim ravnanjem mnogim rešil življenje ali jih obvaroval poškodb. Štirinajst oseb je ps prejelo težke poškodbe. ' delojemalcev, udruženlh v strokovne orgsnizscije (trade u-nions), stojijo Združene držsve ns tretjem mestu izmed vseh dežel ns svetu. Glasom podstkov od •National Bureau of Economic Research, največ organiziranega delavstva je na Nemškem, namreč 18,309,000 v okrogli številki, ss to sledi Angleško (bres Irske) 5,400,000, dočin je v Združenih državah 3,780,000 organiziranih delavcev. Da se — prsvi poročilo ursda za gospodarsko rasiskavo — pravilno raztolmači pomen po-rastka ameriškega delavskega gibanja v njegovi zadnji fazi, ko se je itevilo organiziranega delavstva toliko spremenilo navzgor in navzdol, treba uvaževa-ti, da take apremembe niso bile omejene na Združene države. Doba od L .1914 do danes je bila zares doba odločne fhiktua-cije v članstvu delavskih organizacij Jirom sveta. Vzllc temu, da nedostaje pravilnega ststlstične-gs merila za primerjanje, je oči-vidno, da so delavske organizacije od začetka svetovne vojne tako poraatle v članstvu, kakor še nikdar. Angleške unije, ki so bile U> močne L 1914, so več kot podvojile svoje članstvo in so 1. 1920 imele 8,828,000 članov. Na Nemškem, Francoskem, v Italiji in celo v Južni Ameriki je porastek Nli lil. so gs na tla, da se je onesve- 1,1 Young pobirs stare cunje bližnji okolici ta jih prodaja, ki so v bližini «jef«*S0S •fvalisča, so njegova lastnina. f kal a N. P. J. Urite svoj Mat 1 Pridobivajte Kakor v slučaju ameriških u-ttij, inozemske delavske organi zacije so tudi občutno trpele vsled industrijslne ^i-n-aije, ki jo je vojna prej ali slej Povzročila po celem svetu. __ Poročilo navaja število organi ziranega delavstva v nekaterih dsAstoh od leU do leta; Is teh podstkov, posnetih iz izvirnih tasmerju, je mogoče le ugibati in se more pravilno preeojevsti le, ako proučimo socijalne, ekonomične in politične sile, ki očivid-no vplivajo v tem pogledu. — F. L. L S. U i • kristjane!"''** London, 21. febr. — Angleški mohsmedsncl nameravajo začeti veliko propagando med kris t j a r) i z namenom, da pripeljejo deset-tisoče mlačnih kristjsnov v Islam. Tsko je nsznsnil včeraj lord lleadlef, angleški plemič In l »redsednik društva " angleških muslimanov. Headley je relpl, da kristjanstvo propada radi naraščajoče in t Hi j/<■ nt n osti kristjanov. Cerkve so prazne radi tega. ker izobraženi kristjani ne veru-jejo več v božanstvo Kriata, sveto trojico, zakramente, zadajo večerjo in pokoro. To so absurdne dogme, ki danes ns vlečejo v<* li< adley je dalje rekel, da moharnedanizem je kristjanstvo brez omenjenih dogem, torej vara izobražencev, ki ae prav lahko prilagodi zapadni kulturi. LISTNICA UREDNIŠTVA. Barton, Obla. —- Nimamo nič proti vsebini dopisa, ampak odložili smo ga iz upravičenih pomislekov, da-li ima sploh kaj pomena priobčati tako stvar v našem lista. Zdi se nam umestnejle, a-ko pošljete svoje mnenje kar o-bema listoma, ki se kavsata med seboj, naj priobčita. Da bi prepire, ki ae pojavljajo drugod, zanašali še v Prosveto, je čisto nepotrebno, kar bl s tem ne ublažili naeprststvs, obratno ps moris cela podžigali. Ce M eni stranki dali priliko oglasiti ss v Proeve-ti, bl morsli dovoliti tudi dragi Rezultat bl bil sporjned dopisai- datkov. poletih iz izvirnih sta- lUzirttat o. m «poyn« aopmi tisdk. je razvidno, kako gospo- ki, ki ga pa članstvo ^ n. r. S danUm kriza ima za poslsdicojčirto nič as mM. • Posdrav! SloTfnkt Narodu I Nakratko smo Že poročali, da se je pripeljal v Evropo indijski filosof in peHiik svetovne slave Itabmdraiuith Tagore. Ustavil se je v Italiji, kjer so ga sprejema-1 II s velikimi čaatmi. V Milanu je imel pesnik predavanje o svojem potovanju v idealno Evropo in na tem predavanju jd izrekel besede, ki so vredne, da jih zabeležimo. Govoril Je: Ne tigri, ne levi, ne vremenakc nezgode in druge elementarne nesreče niso prinesle na zemljo toliko zla in gorja, kakor ga je povsročil človek človeku. Pripeljal sena se v Evropo v nadi, da bom našel na kontinentu Živ nesmrten duh. Varal sem se. Ko sem prvič obiskal evropske dežele, se mi je zdelo, da se vozim po srečnih knflih. Menil sem, da je evropski kontinent ustvarjen za srečo in blagostanje. Danes gledam na Evropo s drugimi očmi. Vse dežele so ljubosumne na svoje sosede in naravnost tekmujejo v mržnji in sovraštvu. Evro)>a je bedna, ker ni več zmožna ljubezni. Pomanjkanje ljubezni je tak$ globoko, da trpi vsled tega žalostnega pojava celokupni človeški rod. Evropejci nosit« danes'enolično masko trgovske clvlIMaolJe. In ta maska ubija vašega duha. Lepota se u-stvarja samo potom strpnosti, a pohlep in mršnja ne moreta roditi dobrega. Priznavam, da je Evropa dala svetu vrlo mnogo. Obenem pa je tragično, da baš to, kar je dala drtigim, sedaj uničuje njo ssmo. Poglejmo samo evropsko ana-noatl Ogromna je, da se jI človek naravnost čudi. Postala je splošna moč, velesila — toda kako je korlatila onim, ki so jo odkrili? Ob tem poglavju ss človek nehote spomni resnic, ki ugonobe tiste, ksterl jih nsjdejo. Evropejci se mi zdijo kakor o-troci, ki se igrajo s opssnim strelnim orošjem. Vsi zahtevajo mir, toda obenem Iščejo metod, s katerimi bi svoje nasprotnike čim prej uničili. Pri vsem tem pozabljajo na glavno stvar, na mir, ki je duhovna zadeva in sila, katera se rodi le iz srca in nikdar ne Iz modne organizacije, t Kljub temu pa ne gre, da bi obu^avall. Organizacija ln znanost sta Človeštvo zbogali in ga sprAvill v opasne konflikte. Sedaj je treba gledati na to, da se ti konflikti izravnajo, nskar nastopijo lahko zopet boljši Časi, Tagorejevo predavanje v MIlanu je bilo občnem prvi in zadnji pesnikov jsvni nastop. Pesnik js zbolel ns Influencl in sa ja rsdi tega odločil, da prekine svoje itslijsnsko potovsnje. Namenjen je bil še v NapolJ, kamor ga je bil posvsl na predavanja umetniški "Klub rszočaranlh". Rahlo zdravje pa ga Js prisilHo, da js ostsvil Evropo na krovu nekega Lloydovega parni les, s katerim potuje sadaj naravnost v svojo domovino, Indijo. Podyw» Um I It. tMlt. IM». 11)111 eAHADliei tininn mrvvnnivn (Glasovi članov S. N, P. J. ta šitateljev Prosvete.) Forest City, Pa. — Iz naše naselbine ss redkokdsj sliši ksk-šen glas. Meni ssmemu ss ta molk zdi Čuden In včssl se vprs-šujem, kako je prišlo do tega, kar imamo zdaj. Današnji voditelji so hoteli imeti ispremsno in zsto ja ta Izpremena precej velika. MoJ današnji dopis se ne peča t dogodki v naši naselbini, sm-pak do dopisa so me privedli "Moji spomini", ki Jih je napisal Mdhijor Cdbal In ki so v originalu izšli v listu "Pod Up*" Moj namen nI žaliti Cobala, ampak prikazati etvm-i taka, kakaršna so bila. V njegovam spisu sem naletel na stavek: "Zelo poučna llbile zgodovino rssvoja trboveljskih rudarjev — imena Mlakar. Linhart, Som, Koren, Sun-taja Itd., ki so vsi delali z bese-dami in sa afekt, ps prišli ia odšli kot kresnice mesec« maja na eni strani..Ta stavek pokazu-je Imenovane kot koristolevce, ki so delali zase in ns za sploš-nost, ta salo je treba stvar postaviti v pravo luč. Zadnja tri imena niso prava za tisto dobo, sploh so meni nepo- On dalj« piše: "V Zagorju j« članstvo variralo mod 800 in 400. V Tifcovljab m«o4pr 1 in jslk Aadr«» VldHak. R. F. D. T. Vas 1SŠ, Jaltaaiava. Pa. i st Ujalk Mstlks« Tur k; Ulalk balalšM BU« N«v.k; sL UUssialk laka Vogrlckl arr.in.k J..IU Jašs aprtvileU glasUa FlUp Godlas. POIOT^I OD8II1 Martla tdmlkar, pr^MdnOu Box »Tt, BarfcsHaa. OMsi flasess A,' Tae*ar„ SStf 8. aMf«««y Ara^ Cfcleaia, lll.i Ms m. Ava^ W«at Park. Ok*i Msrr UdoTioS ROLNldtl OOBBKi 08KKPNJI OKBOiili UU. Nutak. pr«U«lalk. MT4I 8. Lavadals INU> r Udevisk, MU 8. KMgeway Afe, la« Matsk. pr«dna Chicags. ni. it»b AvbreUl. Bes M, VZHODNO OKROiili J«i-ob JaMsk jlarha, H KO. t, Ras 114. Wssl N«wioa. Pa. 1APADNO OKBOftlSi Aslo«* Šolar, Brnu 1S4, Ova« Iim. ss jagasapsd. Kr.ak k hi«. Bo« .1»», ( hlaSol«. Risa. sa asv. saa> Jok« Golob, Bas 144. Beck 8*Hsgs» .Wya. Nadzorni odbor: Past Bcrsar, snšssšslli. S4S WUUw Bi, CMsaa^ ltt.1 Blitlli J. Bs-vartaUu B. Na. U Hlssšak Ul.i fraak Saj«. MM W. Mik 8^ Cblsaaa, Rk Združitveni odbor: Prilnhlii Fraak AUŠ. IIM 8a. OrawHrš Av«„ Okltsgs, IILl Mb Or«a. MMf.NaBU CkUa«o, UL| Jaka OBs, 14M Ba. GBMsa Vssk A«Sa ~" as«, IV. VRHOVNI ZDRAVNIK t Dr. F. J. Esrs, 4133 St. Clalr Av* CtoveM rOSORI — anda. «• vrši takolti VSA PISMA, ki ««4ai4lvo 8. N V Si; ZA|IK\ K šiva 8. N. P. K H4T-4I Ba. UiradsU Ava^ Ckleasa, IU. s sUvaisU odkar aUd* M ttfsje f Biti aaslavei PrsA- 'A, ki ae aaaašslo as posla gL prodsedalka sa . P. Jh »457.41 Ko. Laws4alo A t«. Ckkaff«, IU. I1VB BOLNIBBK PO D 1*0 BB BR NASLOVRt I - f... J« 4447-44 Bo. Uw«d«U A t«. Gblaasa, IIL DENAHNR POdlUATVR IN BTVABI, ki os Ušojo ti Uvrševaleega ea la l Šala AvSh Chir«so, IU. VSE ZAOHvB V ZVKU B niMfJitlii 8. R. f. I t . _ _ pritožbo slsio poalovaaja v si. Isvrš^r«ln«ai vi Paal Horsorl«, proBaodaiku ^V^prUlvl ss gl. porota! ^ _ m asj islBIsl! ss vsrtMi Bos 174, Bsrbortaa, OMo. ns nsjvišjem številu in zopet — ns tleh." Ds smo bili Ists 1005 zopst ns tleh so seveda vsroki. Nekaj je zakrivil dobal s svojim lahkomiselnim, toda preobširnim postopanjem, nekaj pa moje zaupanja v Cobala kot nezmotljivega voditelja. Prvi organizator ie bil v teh pokrajinah neki Hafner Išta 1801. Ko Js nabral n< kaj prispgv« kov, ga je vzela noč. Nevarnost js bila velika, da mlado glbs&jt popolnoma saspl. V tem usode-polnem času js nastopil že zdau-aej umrli Karel Kogovšek. Poprijel se je dsls ln z energijo ln trdno voljo je obdržal društvo skoraj deset let. Spomlnjsm se, ds nas je bilo nekoč samo enajst člsnov. LeU 1902 je prevsel tajnice posle v trboveljski pokrajini I-van Mlakar. Bil je dober dela-vse sa organizacijo, ampak dekleta js preveč ljubil. To je bila njegove napaka. Leta 1008 sem bil jas Izvoljen predsednikom. To je ps Karel KogovŠka tsko potr-lo, dobil je namreč nezaupnico, da ss js udal pijači. Pod Mlsksr-Jevlm vodstvom je organizacija raatla z vsakim dnem in v nekaj mesecih smo Imoli že tisoč članov. V mesecu septembru lota 1006 smo imeli dva tisoč štiri sto štiri-desst rednih članov. Rekel sem, ds Js bilo deklo poguba sa Mlakarja. Kdor hoče ss zabavati s dekletom, vozariti ss okoli, mora imeti denar. In sgo-diio ss js, da Je Mlakar poneve-rfl sodem sto kron. Zadeva ss je poravnala na konvenciji v januarju 1 Mlakarju ss Js povišala mezds zs Z0 kron mesečno, on ps nI prejel fick* od povišane mezde. Frank Rinaldo Je bU vodja konzumnega društva. Pozvali so v Trbovlje še umrlega Karel Linharta, da uradi knjige konzumnega društva. Linhart je bil šs mlad fant. Imel je precej zmožnosti, ker je v LJubljani, ako se ne motim, napravil pet razredov Nekega dne smo stali popoldne skupaj prod konzumnim društvom Mlakar, Linhart, Rinaldo in jas. Pogovor se Ja suksl o rasnih stvpreh, ko pride Cobsl in se nam približa do petdeset korakov. pa zakllčei "Rataic, pojdi sem, Imam Ti nekaj povedali!" ftd sem in Cobal ml Je povedal, da ao pri pregleda vanju knjig zopet našli par sto kron primanjkljaja. Cobal ja bil namreč takrat v glavnem nadzornem odboru. Temu pojaanilu sem dostavil, da je lo ža odveč in da kot predsednik nimam moči nadzorovati kot 'feUaJka. R*kel riti ve se v kovtzum, da se pogovoriva t Mlakarjem." Pri šedši v kofttum nI bilo nikjer Mlakarja, Linhart ia Rinaldo ta. .8 Cobaiom sva šla as j prvo Is- kat Mlakarja, pa ga aiava mogla najti. Tisti ti dun sem dala) ponoči, ln ker se Js blišal čas, da grvm na delo, sem rekel Cobalu: "MIha noooj ne grem nikamor, kar moram na dalo." Cobal ml ja pa odgovoril: "Ako moraš IU, pojdi. Daj ml častno besedo, da boš govarjsl ln stal msni kar bom Jas noooJ naredil, pred glavnim odborom ln prsd članstvom". In dal sem mu svojo bessdo, ne da bl mlslU na jhmIs-dlee, ki lahko nsstanejo. 8 tam sem g* pooblastil, da on lahko po svoji volji poatopa s Mlakarjem ln obstankom društva. Cobal ja odšel na Mlakarjivo stanovanje. Mlakar mu ni dovolil vstons. Cobsl se je razjezil in js Šel po o-rožnike. Orožnikom Js seveds ns- Gvil veliko vesel js, ko Jim Je ičll Mlakarja. In kar AtirJa o-rožniki so šli ponj, kot po najvsč-Jaga razbojniku. 8« v oda so ga tudi ukienill. Vest o aretaciji Mlakarja sa Ja hitro razširila med rudarji Ift če bl rudarji dan kssnejs po aretaciji dobili Cobals v svoja pest, tedsj bl sa mu ne godilo dobro. Tudi meni ol bilo prljstna, ko sem zagovarjal Cobala, alUM astn precej trpke beseds, kajti rudar- zagovi Cobalu •j trpka beseds, kaJti jI 10 Vodili Mlakarjev čin seveda svoja, Cobalovega pa tudi. sns je vezala častna bssada, da arJam Cobala. Rudarji »o u šteli v zlo, da ga 4pBti z orožniki, ker stvar lahko odigrala brst In mogoče v boljšo ss4^)oost. Ako Mlhs kdaj Člta ta vrstk*. naj šs te i>ft» 4a js IubIb^s vsd-o škodo in v si no delsl v svojo no korist dalavstvs, pa naj js lo v starem kraju, al i pa v Al sploš- bl- Mlakarja sem: "Vri rilci. To bodo potrdila najboljša sJovenafca organizacije v Ameriki. Tegs nlssm napisal ^ kake mršnis, ampak da sa sgodovlns v toliko popravi, kot js trsba. — Uargeitaiaaa, Pa. — Jas f+k i ne bom poročal o deiavi merah, ki so zanič, temveč o društvenem življenju. Imamo tu dva orgsnisssiji, ki prav lepo napredujeta ia dobrp podpirata sva je člane v bolezni, pri smrti pa tudi opravita dolžnost sa svojim članom. To je društvo št. 287. ki ima šs dosti lop uspeh in šteje v obeh oddelkih 180 Članov, kar ja gofc* vo Upa število p> i Laki vseslbtal Tu so tudi štiri številka skupaj. Lahko rsšsm, da pri aašlb drv« štvih vlada ras bratska sloft. sel o loto dni nimamo sitnosti ns sejsh, kakor i pripeljite vsak pa ena* ,karnl 1'lata os aojo dm< 11 poprej. Brat js, I gs novega kandidata aa seia 8. marca, da nss bo šs valja ŠU-vllo lo bo štela naše dr uštvo konci«! leta 1026 vsaj 800 članov v obeh Oddelkih. Člani pa sa uA <*iaiaju ia kddite na soja, da veste, kako j4s naprsdko« dra-štvs in 8. " h prazfoloviai zmQ§ Spisal dr. Pavel Grošelj. — Na mostu sva! — Na oni v grozničavi viftini razpeti železni brvi, ki vodi mimo razpenjenega valovja Niagare. Preko Široke, sklsdovite kamenite plošče ze vrtoglavi voda v prepad, da tre-pečeta ozračje in zemlja kot leseni krov ladje od utripov parnega strojs. • ln ko biti voda v tem strahovitem navalu preko kameni tega roba, ga kruši in trga, razjeda in {spodkopava. Širok žleb ae je na ta način za jedel v sredino navpične skale tamkaj, kjer se str-moglsvljsjo vodene mase preko akale navzdol. Za par decimetrov se poglobi vsako leto ta žleb in za toliko se torej pomakne si »P Nla-gare vsako leto nazaj. In sedaj se ozrl z najine brvi na desno! Ta nepregledno dolgi, od strmih skal omejeni prepad, ki je navpično zasekan v trdi kamen in po katerem v veličastnem to^o hiti zopet pomirjeno vodov je Niagare, glej T to je pot, ki jo je prehodil slap tekom dolgih sedem tisoč let. de dobrih 14,000 let in slap se bo prekopal skozi ploščo tja do velikega rezervoarja bvojih voda, do jezera Erie — in konec bo čudoviti prirodni prikazni 1 Ni se hipoma pogrezfiil in zopet dvignil iz morja Serapej v enem izmed kritičnih dni zemelj-ne preteklosti, ni se preklala ta veličastna skalna raza Niagare v strašnem času Cuvierjevtt* katastrof; zob časa je izgiodal v skalo to dvanajst kilometrov dolgo brezno; vso pokrajinsko sliko ao izpremenile pri rodne sile z mirnim delom, le šum Niagare je bučno pel veličastno, pesem vztrajnega dela. In odzvalo se je tej pesmi bu-čanjf valov ob koraljnikih Južnega morja. — — V nepregledne dalje beži valovita morska ravan kot misel, ki ae nikdar več ne vrne. Vsa temnomodra je, kakor bi se bila opojila z barvo ažurnega neba. Svetlozelenkasti loki proeevajo skozi gladino liki oraamenti o- gromnih palmovih združujejo tam zunaj v mogočen krog; srebrn pas ga meji proti odprtemu morju, v pene razpršene krone vitkih valov. Sredi tega čudovitega lcroga pa počiva v mirnem vodovju samoten otočič. I Obetani va s čolnom na enem izmed zelenih pasov. Kot kristal je voda prozorna — in tik pod nami se odpirs nov čudesen svet. Belkaste skale padajo pod nama v nevidno morsko brezno, ne morda brezlike masivne stene, ne! — iz drobnih paličic in ploščic, stebričkov in iglic so zvarjene _nežne in drobne kot beneški filigran. In iz vseh oken in luknjic te gotske palače nas pozdravljajo nje prebivalci in graditelji: modre in rdeče, zelene in rumene glsvice in zvezdice, mehke Živa-lice koralje. Morske zvezde raztezajo po stenah svoje lene ročice, drobni rački begajo in se skrivajo preplašeni po hodnikih, ko ee je nanje kot pšica sprožila aipa z vencem ovijajočih rok. IZZA KONGRESA • t » *■ j.' Zgodovinaki roman. Spiaal dr. Ivan Tavlar, (Dalje.) "Čemu bi kričali, aignora Margerita? Ker se trudite dandanes v tujih alužbah, da vaa je zapustil tisti Giacomo. Morda je umrl; pa tudi v tem »lučaju bi ga ne izklicalo iz groba vaše kričanje V* "Odpustite, eminenca! Ali ženska, ki nima moža, pa mora živeti brez njega, je bolj zapuščena kot novorojeno dete, katero vrže bjezarčna mati v travo tik pote. Kdo se je usmili? Kdo jo še pogleda?" \ i'V Boga zaupajte, Margerita!" Jo je tolažil kardinal. "V tega zaupam! 'Drugače sem že davno skočila v vodo! Tako sem zapuščena t" "Vaš Giacomo vaa je torej zapustil?" "Pol leta sva iivela v najsrečnejšem zakonu. V najsrečnejšem zakonu, eminenca! Nisem al mogla boljšega maša želeti! In ta kri, ki Je kipela po njem! Madona santissima! Kake čase sem preživela takrat r i g » . , "Pusti kri!" js opomnil ksrdinsl hladno. MPreveč besed imaš, Margerita, in še te so neumestne !" Ali okrogla ženica al ni dala kratiti avoje pravice, da bi ne tarnala po steči svoje zakon-ske preteklosti. "Kdo naj bi ne bil gostobeseden?' jo jokala, "če ae mu je gorko zakonsko gnezdo brezsrčno raztrgalo, kakor ae je meni raztrgalo r* "Z drugo je pobegnil?" je izpregovoril kardinal zanlčljivo. "Ni res, nI res! Do zadnjega trenotka me ja ljubil moj Giacomo Princi! Ne dopuščam, da bi aa mu delala krivica! Ubogi Giaoomo!" "Par la ferite di Criato!" je vzdlhnil kardinal, "aedaj je pa moja pamet pri kraju!" "Komaj pol leta ava živela v zakonu, ko je bil .v Fraacatl poslan gospod Sebaatiano. Bolje, bi bilo, da ga je aemlja pogoltnila, predno je do-apel k nam. ki amo v miru ln ljubezni živeli!" "Kaj je bU gospod SebaatUno?" "Un pretel" yUn pretet" je ponovil .prelat z zategnjenim glasom. "Da, un prete! Pa nikari nič hudega mialltl, eminenca! Imel je obraz avetega Alojzija in arce avetega Stanislava. In pel je in glas je imel, kadar je pel pri božji službi, da ao ae nam odpirala nebeea! Ni bi! Še dva meseca pri nas, 4« je Pietro Claverao pretepava! avojo ženo In zakonske neereče ao na vseh voglih poganjale Iz hiš. Radi njega! Par dio aanto, radi njega, ki je imel obraasvetega Alojzija In arce avetega Stanislava!" "!n ženske ate šemarile sa njim?" "Sllai!" "Zakonski možje pa so ga kleli in Pietro Claverao ja radi nJega pretepaval avojo ženico 1" "Si! si!" v\ 'Take reči ao mi znane! Pripetijo ae tudi drugod. No, končno je tudi Giacomo Princi pričal tepsti svojo ftenico? He, dona Margerita?" "Ne, eminenca!" je odgovorila odločno, "Ali ljubosumnost ae Je kuhala v njem, kakor se kuha ogenj v Naapoljski gori!" "Je že imel avqje vzroke, vsš Giacomo, aignora Princi T "Ni jih Imel. eminenca! Ni Jih Imel! Skoraj mialim, da jih ni imel. V donu Sebastianu sem čartila le botjegs služabnika, bošjega namestnika. To pa jo zapovedano!" "Zapovedano je Boga čaatiti! Pa kako se je končalo vaše čaščenje?" je vprašal kardinal. "Glacoma je kri preplula in mu odvzela pamet. da Je sblaznel il povero. Nekega večera me je iztaknil, ko aem z donom Sebaatianom govorila v mraku pred hišo. Tedaj ga je sapustils hoija mlloatt padel je po božjem namestniku ln do krvi ga je pretepel. Dva tedna ni mogel la postelje don Sebaatiano in noč in dan je trpel velike bolečine. Giacomo je pobegnil v gore in od tedaj ga nisem več videla! Kaj je tudi hotel storiti T Eminenca, pomislite vendar: un prete!" "Od tedaj ate vdova, uboga dona Marjfe-rita r "Zapuščena vdova, eminenca!" Pričela Je točiti debele aois«. "Zaupajte v Boga T jo je miril kardinal, ki mu je bilo všeč aolzno njeno oko "Saj zaunamr "Brevo. Vrsvtaslmo! Sedaj ste pod mojo streho, algnoro Mnd. Zaupajte v Boga In v aa* ki*mj|» mojo me, "Saj zaupam, eminenca!" le ao izginevale solze iz oči. ( * * Kardinal je zapuščala čemernoat Dobrohotno je izpregovoril; "Moje zadovOljnoati ni težko pridobiti! Nereda, aeve, ne prenašam nika-kega pod mojo streho!" - "Umejem, eminenca, umejeml" # "Bravo! braviaaimo!" In pomenljivo Je nadaljeval: "Tudi ne ljubim, da ae moja kamarije-ra pretesno veže z mojimi domestiki. Lahko ae zgodi, da uživajo drugi veselje, madež pa ostane na kardinalovem škrlatu I Menim, da veete, kaj hočem povedati?" "Popolnoma, eminenca!" "Svarim vas, signora Margerita, v prvi vr »ti pred Bepom, mojim strežajem. Med nosi na jeziku, arce pa jnu obdaja pregrešna hudobija. Skoraj sem prepričan, da mi krade, kjer le more. Pa tudi ženske bi se ne branil ta nestvor, če bi se ftiu odprla pripravna steza. Svarim vas, dona Margerita 1" Vrgla je oči proti stropu tef vzkliknila: "Kako morete kaj takega misliti, eminenca! Saj »em omožena!" "Takih reči, signora, v svoji hi« ne dbpu Ščam. Pozor torej, ker je Bepo velik grešnik. Stokrat bi ga že pognal, a če poženeš lopoVa, dobiš na njegovo mesto še hujšega lopova!" Pritrjevala mu je z živahnim kimanjem. , "Iztotako," je govoril kardinal, "ni kuhar Evatah čisto nič prida. Koliko me ta goljufa pri računih, to ve aam Bog, večni nik! Zakonsko ženo ima V Bologni in otrok. Ali do aedaj je |e nisem imel re, da bi ne bil metal ta plešasti hinavec svojih oči za njo! Bodi vam akrb, da ničesar ne opazim, dona Margerita!" Odgovorila mu Je z najkrepkejšimi obljubami, da ne bode poznala niti strežaja Bepo niti kuharja Evatahija. "Le vam bode v korist!" je del kardinal ironično. "Dobrega kuharja je težko dobiti, od pripravnih kamurijer pa dežela avetega očeta kar mrgoli!" Markeze je izpll avojo kavo. "Govorila ava o vsem, kar j* bilo potrebno, da ae ne rode nesporazumljenja med mano in vami, signora Margerita. Tudi Je čaa, da aa od pravim: če ae ne motim, ae je voz že pripeljali Ceaarji ne čakajo radi, tega ne smemo izpragle-datl niti kardinali katoliške cerkve." Vstal je ter ae odpravljal! Dona Margerita pa Ja hinavako izpregovorila: "Madona! Koliko Imate posla, eminenca! Posla In akrbt! Dobro mu je delo to priznanje. "Resnične beaede ste izpregovoril!, signora! Teško je breme katoliškega kardinala, a prenašamo je g božjo pomočjo. Pot pa, na katero ae odpravljam, ml bo služila še v vicah in radi nje ae mi brez dvojbe pomanjšajo posmrtne muke. Dona Margerita, Že nekaj Čaaa ate v tem mestu, a vam se niti šanja ne, da živi v tem dolgočasnem in meglenem mestu svetnik. Pravi svetnik!" "Ni mogoče!" je vzkliknila. "Svetnik, dona Margerita, ki šivi le za Bo-ga in našo sveto vero! Cez morje, iz Amerik« je prišel, da bi na kongresu vnemal mrtva srca sa nearečno katoličanatvo tujezemsko. Odpravil ae ja na dolgo, težavnd In mučno pot: viharje je prenašal, zasrambe posvetnjakov in zaničevanje krivovercev! Stradal je in v bridkostih je lazil po a vetu. Poslušajte, dona Margerita! Samo katoliški mašnlkl ao, ki ae podvržejo takim ftrt-vam t Na to sem ponaeen I" "Si! al!" "Si! al! To je vaa, kar veete Izpregovoritt ve posvetne ženske! Kaj ao vam meri boftji svetniki! fjova obleka, nov avilnat trak za lase, vse tako vas bolj zanima nego svetnik, ki leftl ns golih deskah pri očetih fra člškanih. 2alqstrto, dona Margerita!" Ni sicer vedela, kako je prišla v to karanje, a vzllc temu je pokazala vodo v oči ter zaihtels: "Kje pa naj Izvem kaj o svetem mošu. ko ga ne storim korak« n« ulico? In če je Iz Amerike, gotovo ne govori naše govorice!*' "Vidiš, Margerita," je odgovoril kardinal, "kak ote tepe Bog a temo In slepoto. T) je 11 mogoča misliti, da ae rodi tak svetnik v drugi de-želi nego v naši aolnčnaU materi Italiji, katera je dala največ svetnikov večnim nebeeom! Dosti Je' ?.v čujem Bepove korake. Odriniti mi je k cesarju, da isprostm isdstne podpore svetemu moŠeniku. Svetil knes Mettemlch me podpira, zatorej odhajam a najboljšimi upi P K& » !X>aU» ne stavbe. Ob obrežju celin in otokov, kjer globine vode ne presega 60 metrov, as nastanijo nežne koralje; ns milijone in milijone se razmnože in vsaka ai zgradi .v svojem telescu majhno apneno ogrodje in tako vzraste iz milijard poedincev v lepem zadružnem delu prostran podmorski hrib iz apnenca. Koralje pri dnu umirajo druga za drugo, vrhu griča p« kipe in gradijo nove, dokler ni stavba dosegla morske gladine. Kakor se dvigajo zidarji pri stavbi hiše na zunanjem ogrodju vedno više in više, tako izumirajo koralje v dozidanih »podnjlh delih svoje stavbe in le ob vrhu okopa klije življenje in delo. ■ Taki koraljni okopi obdajajo cele kontinente in obširna otočja tropičnega morja, ■k plitvega morskega dna se dviga tak koral j nik proti morski gladini, kot da bi iztegoval roke proti svetlobi. Našli pa so v tropičnem morju koraljnike več tisoč metrov globoke In daleč okoli njih ne zapaziš niti pedi kopne zemljfc; zunaj v širokem morju, daleč od o-tokov in celin? samevajo te čudovite stavbe. Več tisoč metrov pod morsko gladino naj bi bile torej jele graditi koralje te orjaške okope? Kako vendar? Saj koralja niti sto metrov pod morsko gladino ne more uspevati, ker tamkaj ne najde več zase potrebnih življen-skih pogojev. Dsrwin je rešil to čudovito i*, ganko. Tu, kjer danes zija globoko morsko brezno, je nekoč valovilo plitvo morje in čreda otokov se je solnčila v južnem dnevu. Ko-raljne živalice so se nastanile po plitvinah ob obrežji* in zasnovale svoje trdne okope. V stotisočletnih utripih se je m h nižalo morsko dno, globlje globljte se je nagibala zemeljska skorja; v stotisočletnem delu se je višala koraljna stavba, više in, više solnčnemu dnevu nasproti. In sedaj se zamisli v duhu v to gigantsko borbo življenja! V vrtoglave globine se potaplja morsko dno in ž njim koral j ni okopi, v neizprosno smrt vab morje koralje, toda kakor potapljajoči ae človek iztegujejo živalice svoje ročice proti morski gladini. KipHlipp^pipB Kolikor temelja jim je požrlo morsko brezdno v tisočletjih, toliko višine so dogradile z neumornim skupnim delom; in ko je morje še davno pokopalo otoke v svojo noč, koralja se še koplje v valovih, razžarjenih od južnega solnca, ln z neutrudnim delom kljubuje poginu. In sedaj ae ozrl na Keopovo pi rdečica sramu naj ti zalije lica Tako triumfira življenje nad prirodnimi ailami in z dolgotraj nim delom je zgradilo pod morjem ogromne stavbe is koraljne-ga apnenca Nikjer pa ne zapazimo one brutalne Cuvierjeve borbe; ne z hipnimi katastrofnimi izbruhi, a počasnim trajnim delom ae vrše izpremembe v prirodi. . Da, nekaj veličaatnega in mogočnega je akritega v naravi, toda to veličaatvo se ne pojavlja v brutalni, trenotni moči —- tem več v trajnosti njenih «11. Ne v intenzivnosti, temveč ekatenzivnosti prirodnih izpre-memb leži ključ do zgodovine zemlje. Anglež Lyell je odprl s tem ključem zemeljsko preteklost in tedaj amo zazrli pred seboj giganta, ki je držal zemljo v rokah in jI preobražal lice: Cas Niagara ln koralje ter utripi semeljne skorje pa ao orodje tega giganta. , Vaak košček kopne zemlje rušijo in trgajo, drobe in meljejo prirodne sile; deroče reke nosijo a sebqj vse ostanke tfega razd -rajočega dela in jih odlagajo ob obrežju kot prod; najdrobnejšo mel pa poplakne gibki val ter jo odnaša na avojlh ramenih morju v naročje, in na njegovem dnu se usedejo nežni drobci v prostranih mogočnih plasteh pod-morskega blata. Tako razdira voda ns kopni zemlji, ns dnu morjs pa gradi in zida. In pridruži se ji tamkaj na milijone malih stavbiteljev, ko-ralj in drugih živalic, ki jI s svojimi apnenimi i« kremenčaatim jHiicami^pomagzjo graditi viso- In tako bo slednjič grabežljivi val eplaknil zddnjo trohnico kopne zemlje — ln jo odložil na mor akem dnu. Vedno bolj se hladi in krči zemeljsko jedro in njena suknjiča, skorja, ji posta js preohlapna. In jame se gubati kakor koža ostarelemu Človeku. Tu ae niža in izginja starodaven kontinent pod morsko gladino, tamkaj se dviga morsko dno, skladi podmorskega blata in t valskih stavb se vzpenjajo v mogočnih skalnih hrbtih iz morskih valov; kajti v tej dolgi,, na-pregledni dobi ao se sprijeli blatni drobci v mogočne kamenite sklade. In zopet se zgane skalni hrbet novega kontinenta. Preširok je postal in ne prilega se več dobro skrčenemu zemelj-nemu jedru, sesedel bi se rad. Mogočni stranski pritiski in silni naponi se pojavljajo v prostrani plošči, in v nebotična po-dolžna gorovja se zgnetejo in zgubajo dosedaj vodoravno ležeče plasti, prepočijo in prelomijo se pod pritiskom gorotvornih sil, razbeljena lava priteče po razpo-tah iz zemeljnega jedra in vul kan» ae nastanijo na njih vzporedno z gulbami gorskih slemen. Kot preperel obok se je razdrobila zemeljna skorja v posamezne plošče, in kadar se le nekoliko zgane katera izmed njih, tedaj biča njene prebivalce šiba potresa. Tako ae je v velikih potezah vršila zgodovina naše zemlje, seveda ne a tako razburjeno nagli co, kakor aem jo očrtal gori v kratkih atavkih, temveč v mirnem veličaatvu v teku dolgih neštetih eonov. V sedanjosti nas je učil Lyell iskati preteklost zemlje in v si lah, ki še danes delujejo okoli naa, spoznavati vzroke njenih iz-prememb. V neznatpe utripe so se pod njegovim vplivom razblinile Cuvierjeve katastrofe,# in stotisoč-letni čas jim je odvzel vso grozo in ublažil njih razdivjane sile. Bujno življenje pa je klilo ves ta čas vseširom prostrane zemlje brez presledka. Rod za rodom je umiral in se nanovo porajal. Cela grobišča živalskih in rastlinskih mrličev so se kopičila na dnu morij, jezer in rek, kjer je nešteto poginulih bitij našlo svoj grob. In prod ter blato sta jih o-vila v svoje varne sarkofage in tako v svojih skladih shranila mnogoštevilne življenske, novce prejšnjih dni. P Iz okamenelih, iz . morskega dna v solnčne višave dvignjenih in nagubanih skladov so zgrajena malone vsa gorovja, dež in veter, aolnce in led pa so razo-rali gube in iz njih modelirali vso romantično mnogoličnost in raz-kosanost gorskega sveta. in če se ob priliki povzpnež na vrh Triglava in a kladivom potr- ta kameniti tri. . . « _. szsj v materin, sko morje in te pokoplj* v DjJ govem blatnem dnu. Teko boi w žal v.aaorakih plasteh kot neir. brisen zgodovinski dokument svoje dobe; novi in novi blatni skladi ti bodo zakrivali grob, no. ve in nove življenske vrste se bo. do tekom milijon leti j vrstile in nabirale druga nad drugo v pia. s teh nad teboj. h (Dalj« prihodnjič.) "HIŠ MASTERS VOlCg Prave, glasne VJCTROLE CENE od $22.50 do $250.00. r»«i Vtator ploito ali p. (Um pSbm«1S, Soba« pri mm. PUM« p* mmtk. IVANPAJK, 24 Maln St, Cteamaugh, H DA SKUHAS DOBRO PU' VO, PISI PO NASE | PRODUKTE. la vsa — ________ la ss ds 1« doma pri kajgri vedno ls najbolj« i. n.je* Grocevfiaa, aladčKarfai ln v pr» dajala« Mszaln« guao primere« paat primačjlh MeoOlik. Pilit, lafenaaeijs asi^^f- * .. FRANK OGLAR, [44*1 Snssrior Avsmm.' Ckralaad. d ramido in Eiffelov stolp, —- in »kaš ob njegove skladovite stene, te iz razbite skale pozdravi oka-menel prebivalec nekdanjega morja, izpod katerega so se nekoč dvignila tudi ponosna triglavska slemena. SLOVENKA Sama, išče službo pri slovenifcj družini. Sem srednje starosti sposobna za vsako hišno deft Plača po dogovoru. Vse cenjent ponudbe je poslati na moj n* alov: Amalija Hočevar, P. 0. Boi 468, Barton, Ohio. (Adv.) Kašelj B* ■ jm j- kVflBHBF ti l?. 3 osl&buje sistem ln je vedno neprijeten. ^ Tukaj pride o| pomoč Severa9s Cough ; ■■ 3 Balsam. Teši razdraženje, odpravi lost sluzov, olajša kaislj in može preprečiti dosti resnih bolezni. Ceaa Ig la SO centor. ■ ii i Clanl 8. N. P. J. širite svoj in pridobi vejte nove člane. ALI ČIJATE dobre knjige? t j Mi. '-1 Tedaj naročite knjige Književne matice S. N. P. J. Človeku je potrebna duševna hrana kakor telesna. Največje zlo za delavca je neznanje. Čimbolj je delavec neveden, tembolj ga izkoriščajo od vseh strani. Dobra knjiga je nsj-včjl sovražnik nevednosti in duševne teme. Delavec se mors učiti; vzeti si mora sam, česar mu ni dala revna šola. Citati mora dobre knjige. Ako ate ukaželjni, če hrepenite po izobrazbi in duševnem razvedrilu, ako želite čitati povesti iz delavskega življenja, spoznati nekatere naravne resnice in če se hočete »e-znaniti a temeljnimi pogoj) angleškega jezika, naročite si sledeče knjige: ' Slovenako-anglešk« slovnica ...... $2.00 Z«jedalci .....'............. 1.75 Zakon biogenezije....... ........ 1.50 Jlmmie Higging ............... ... 1^0 Pater Malareatiira ....................1.50 Kdor naroči Zajedalce in Zakon biogenezije skupaj, dobi obe knjigi za tri dolarje. Vae te knjige so lično in trpežno vezane. Poštnins je všteta. Naročilu priložite denar. i Naročila za vae gori omenjene knjige prejema MJI2EVM MATICA S. A. P. J 2657 So. Lawndale ft CHICAGO, ILL.