Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in scervRaki torek in petik. Cenazacelo leto po pošti je4gold.40kr., napol leta 2 gl. 20 kr., za ene kvatre 1 gl. 10kr. Ako se pa iz založnice v Lju-
Slovenija
cF
Tečaji. III.
bljani na bregu hiš. št. 190 jemlje, se plača za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za ene kvatre 1. gl. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še pol gold.
V torek 8. Prosrnca 1850.
O centralizacii in narodni ravnopravnosti v Avstrii.
(Dalje.)
Kaj pa je zdajno vladanje pravila ravnopravnosti v Avstrii glede na minulost druzega, kakor emancipacia slovanskega in rumunskega življa z nadvlado germanizma in madjarizma? (od razmer v Istrii, Dalmacii in Galicii, ki so manj razprostranjene, morama za sedaj molčati). Nemci in Madjari so bili pred mescem sušcem 1848 v Avstrii gospo-dovavni, Slovani in Rumuni pa služeči narodi; tedaj so bili pervi tlačitelji in ti tlačeni. Pri razglašeni ustavi v marcu 1848 so se morali uni, ako so v resnici, kakor so govorili, svobodo liotli, nadvlade odreči, ki so jo nepravično pridobili, ravno tako, kakor so se morali odreči grajšaki vsega gospodarstva nad podložnimi. Nemci so to hitro v theorii storili, ali praviš se še zlo dalječ za njimi spodtika; Madjari so se temu operli v praxi kakor tudi v theorii, zavolj tega pa zdaj, kakor je znano, hudo terpeti morajo.
Svoboda v obče je le tam mogoča, kjer vsi udi kaken-a družtva enake nraviep. viivaio. kjer nikdo ni rojen gospod, nikdo rojen sužen druzega, temu pa nikakor ni nasproti, da tako družtvo svoj namen doseže, ko eni stoje na čelu, ki vodijo in zapovedujejo, drugi vbogajo in se vesti puste, t. j. da so pokorni. V svobodni, ustavni deržavi veljajo vse postave za vse deržavljane enako , kar je za enega prav, mora ravno tako za druzega biti; nobeden se ne sme iz občnih postav in pravic izjeti. Z eno besedo, ustava je le vvedenje v deržavo tiste < znane in večne postave vsakega prava in pravice: Karsam nimaš rad, tega drugemu n e s t o r i. Vsaka predpravica , vsaka predoblast (Privilegium), vsaka podložnost, ki ne izvira naravno iz potrebe deržavni namen doseči, ni nič druzega, kakor djan-ski izjem iz pravice, t. j. nepravica, krivica, pro-tipravičnost. Vsaka taka predpravica se zamore v deržavi vvesti in vzderžati s samo silo, nikoli pa po pravični poti; sila pa za saboj vojsko pelje, v kteri se vsaka prirojena pravica zapira, zatira in vniči.
Ako te same na sebi jasne in neoporečne resnice na prave razmere avstrijanskih narodov ober-nemo, moramo obstati, da je pri toliki različnosti j tih narodov njih popolnoma ravnopravnost ne I le neobhodni pogoj cele ustave, temuč tudi moralni temelj deržave v obče; torej od kake nadvlade germanizma in madjarizma nad Slovani in Rumuni več govora biti ne sme in ne more. Inako bi mi spet padli iz naročja pravice v naročje nepravice in krivice; deržava osnovana na temelj pravice bi se spet pro-menula v silovito deržavo, mir v vojsko, akoravno na videz vdušeno.
Ako je vse to res, kar smo do zdaj dokazovali, je prašanje od centralizacie, ktero se naše ministerstvo prizadeva v Avstrii vpeljati in vterditi, samo na sebi razrešeno. Ta centralizacia v Avstrii že zavolj tega ne velja, ker je moralni podlagi cele
deržave in ustave nasproti, tedaj ravnopravnosti narodov. Ministerstvo govori sicer od ravnopravnosti, ali, ako način prevdarimo, po kterem si prizadeva jo vpeljati, jo moremo zares po njegovem smislu takole formulirati: »Ravnopravnost vsih narodnosti z nadvlado Nemščine". Je mar to še ravnopravnost? Se mora taka nadvlada drugim narodom s pravico in ne s silo diktirati? Se more s tako silo mir in obstoj deržave vterditi?
Nečemo zdaj ojstro pretehtati, zakaj se n. p. na Ogerskem povsod Nemščina v urade vpeljuje; Ogersko je sedaj še vedno v vojsknem stanju, in to ni vredeno ustavno stanje. Tudi na to nočemo sedaj opomnuti, zakaj se je češkim uradom pred nekoliko mesci prepovedalo med saboj se češkega jezika poslužiti; zdi se nam, da se je to v vsakem obziru nepostavno ravnanje po neustavni cesti v vlado vlezlo, in, ako Rog da, pri novih uradih ne bode veljave dobilo, ker še tiste meje preseže, ktere je ministerstvo samo pri vsi centralizacii postavilo. Pretehtajmo le tiste razmere, ktere iz ustave 4. marca naravnost in neobhodno izvirajo.
Po 35 in 36 dane ustave se vsa višja narodna prizadevanja in vse politiško parlamentarno življenje na jedno središče deržave, na deržavni zbor naslanja, ker deželni zbori imajo le nektere stanovite „naredbe" v domačih bolj majhnih zadevah storiti. Po tem takem bo to vse popijavno središče ali prava zmešnjava babilonskega turna, ali se bo pa jeden jedini jezik fn. p. nemški) defaeto za centralni jezik vpeljal. S tem pa se bodo vsi drugi deželni jeziki za vedno iz vsakega javnega parlamentarnega življenja zaperli.
Pa ta rana še ne bode zadosti, ker centralna vlada, vpotrebvaje tisti jezik, bo izgnala na enaki način vse druge jezike iz vsih okrogov višje admi-nistracie. Taka neenakost ne bo le laž narodove ravnopravnosti in ne le puhlo klamo za moralno podlago deržave postavila, temuč ona bo tudi smertna poguba za vse tiste narode, ki zunej Avstrie ali clo ne žive ali saj politeškega življenja razvijati ne morejo. Za narod, kteremu je za veke odvzeto vsako narodno , politiško in parlamentarno gibanje, med tem, koga njegovi sosedi v polni meri vživajo — za taki narod ni rešenja, on bo pred ali pozneje kakor narod poginul, in proti njegovi smerti ni nobenega zdravila na svetu. V tako žalostnem stanju bi se ne znajdli samo Čelio-Slovani, temuč tudi Jugo-Slovani in Rumuni, ker bi se ne mogli tolažiti z upom, da jim bodo njih sorodniki na Turškem v javnem politiškem življenju napredovali. Ne eden teh narodov, ako bi še tako želel, ne more v to centralizacio dovoliti, ker bi s tem sam podpisal tisto smertno osodo, sam sebe ubiti. Nobeden pošten zastopnik naroda ne bi mogel v deržavnem zboru z dobro vestjo v to dovoliti, in ako bi tudi to storil, ne vemo, ako bi moglo tako ravnanje na pravici stati, ker so nemoralne zaveze in obljube po božji in človeški pravici za neveljavne spoznane.
Kaj je tedaj storiti, da v takih zmešnjavah in neprilikah kolikor mogoče na pravo pot pridemo ? Pomoč je v ti reči, posebno v theorii prav lahka; pa tudi v pravi ni nemogoča. Treba je le nekoliko stavkov iz 36. v 35 presaditi, in po tem ustavo narediti. Samo posameznim austrijanskim narodom je treba toliko avtonomie podeliti, toliko svobodnega politiškega gibanja, toliko lastnega, parlamentarnega življenja; kolikor je potreba, da narodova ravnopravnost postane resnica brez škode deržav-nega jedinstva, in kolikor je potreba, daseodverne, ne le samo resnična nevarnost, ampak tudi žalostna podoba helotizma na eni in nadvlada na drugi strani. Dokler bodo še narodi vzrok imeli, se za svojo narodovnost bati, tako dolgo ne bode v Avstrii ne dovoljnosti, ne mira. Iu ako v tem obziru deržavna vravnava poroštva ne podeli, bo ministerstvo gotovo zastonj sladke besede trosilo; nezaupnost, ki ima že dolgo tisučerno derža-jev, se bode vedno bolj širila in vse podporne in zveze udanosti in ljubezni oglodala.
Prašanje, kaj da je v Avstrii podstavnije in izvirnije, ali deržavna centralna moč, ali moč deželna in narodna, in, ali ima una tej za mero biti ali ravno narobe, — to vprašanje se nam zares tako nepotrebno zdi, kakor druga enaka vprašanja, n. p. od samooblastnih knezov in narodov. Te načela nalaš sebi nasproti postaviti, v njih oporečnost viditi in se prepirati za prednost enega ali druzega, to mora na zadnje k brezumnosti in krivici peljati. Kakor pri človeku ko se duša od telesa loči smert nastane, tako tudi v deržavnem organizmu, ko se njegove organiške pervine in temeljni red med saboj borili počnejo. Akoravno je nemogoče, pri vsakem človeškem djanju mejo postaviti, koliko je pri tem razum ali duh "storil in koliko telo, se vonder v obče ne zruši spoznanje dušne in telesne delavnosti. — Različnost in dobra volja z obeh strani je potrebna na vsako vižo.
Po našem mnenju edinost avstrijanske deržave, ako hočemo da se ne razruši in preverne, potrebuje ona za svoje središe ali v obče za „deržavo" absolutno in neobhodno samo sledeča opravila in predmete: 1) cara in njegovo rodovino ; 2) zunajna opravila; 3) vojništvo na kopnem in na morju; 4) deržavne finance; 5) kupčijska opravila, in torej tudi 6) organe in sredstva komunikacijska v deržavi sploh. Dalej je še, akoravno ne neobhodno potrebno, vonder zlo želeti, da bi se tisto, kar je v eni strani deržavi pravično, v drugi strani za krivično ne imelo. ČKonec sledi.)
Austrijansko cesarstvo.
Ljubljana. Vemo, da marsikdo hrepeni zve-diti, kako se z obljubljenim slovnikom, ki ga slovensko družtvo izdeljuje, godi. Takole: Dozdaj je 5 pervih čerk dokončanih in tudi že šeste bo kmalo pol. Pervih pet čerk obseže 717 na pol in široko saksebi popisanih pol. Te pole se po 30 skupej po deželi okrog v pretresovanje pošiljajo učenim gospodom, ki so iz ljubezni do domovine to zamudno, težavno in važno delo prevzeli. Kakor berž bo kaj od vsih recenzentov pregledanega, se bo v Ljubljani hitro še enkrat pregledalo, kar bodo pre-giedovavci zraven naredili se bo pristavilo, in kar bodo zavergli se bo prečertalo. Po tem pa se bo hitro v natis dalo, in slovnik bo vpozamesnih zve-skih od časa do časa na svitlo izhajal. Da le pervi zvezek na dan pride, potem tudi drugi, tretji i. t. d. ne bo dolgo čakal.
* Gospod Jožef Kek, knezo-škofijski notar, in gosp. Dr. Janez Pole, bogoslovski profesor, sta bila knezo - škofijska konzistorialna svetvavca imenovana.
$ Ilirski (jugoslavenski) jezik bodo vendar le tudi Slovenci, t. j. uradniki na Slovenskem morali znati, ker naši bratje in sosedi Hervati zadobleno pravico ravnopravnosti u djanju skazujejo, ter našim uradom ilirski dopisujejo.
Uradnici Brežkega okrožja so se prijemanju takih dopisov od Zagrebških uradov upirali, in so jih brez rešenja (Erledigung) nazaj pošiljali, da Brežki uradnici le u nemškem jeziku opravljajo. Zagrebški uradi so se čez to ravnanje višji oblasti u Gradcu pritožili, in brez dvouma bodo mogli naši uradi take službene dopise prijemati, ker to ravnopravnost terja.	(Čbela.)
Celovec 2. januarja 1850. Po razglasu politiške uravnavne komisije bojo nove politiške ob-lastnije na Koroškem svoja dela in opravila 2. den januarja leta 1850 začele. Dones je toraj rojstni den nove ustavne vlade, dones je den, ki ustavne pravice deržavlanov iz papirja u življenje stopajo; željno pričakovani den bodi toraj iz celega serca pozdravjen; ti si ja tudi za Slovence zlata zora boljših veselejših dni!
Z radostjo oznanim , da smo Slovenci z novimi politiškimi uradniki zadovoljni; posebno je pa naše serce se razveselilo slišati, da je poglavar koroške kronovine vsim Slovencem dobro in slavno znani gospod baron od Šlojsnik. Že večkrat je ti slavni gospod u djanju pokazal, (kar je tudi „SIovenija" že večkrat pohvalno oznanila), da zagotovljeno ravnopravnost vsih narodov spoštuje in 11 resnici se po tem pravilu ravnati misli. Komaj je svoje novo slavno mesto nastopil, evo! sopet novi dokaz njegovega ustavnega ravnanja. Sodniška uravnavna komisija je že večkrat pokazala, da Slovencev na Koroškem ne pozna, zato je tudi novo uravnavo koroške kronovine samo v nemškom jeziku razglasila; — poli-tiška uravnavna komisija, ktere predsednik je g. baron od šlojsnik, je tudi razglasila novo razde-litvo koroške kronovine, toda ne samo za Nemce, temuč tudi za Slovence v slovenskom jeziku. _
Po takih dokazih mirno in veselo pričakujemo, da bo ustavna ravnopravnost od našega ljubljenoga poglavarja tudi za naprej štovana; terdno pričakujemo, da bo ravnopravnost obveljala tudi u šolah, pri razglaševanju postav, pri deželnomu zakoniku, pri novih uradih itd. ... u kratkem: tudi mi imapjo in poznamo svojega poglavarja za pravega moža, in le trohice ne dvomimo, da bi ne skerbel za prid in srečo Nemcev in Slovencev. — Tistim novim uradnikom pa, kteri Slovencem služijo, slovensko pa ne znajo, kličemo: „treba je slovensko se učiti!" Dalej in obširnej bomo od novih uradnikov govorili, kedar bojo tudi nove sodnije uravnane. —	Svečan.
Iz Graca. Ravno zvemo, da je včeraj od ministerstva dopis sim prišel, kteri g. Dr. J. Krajnca poterdi učitelja obč. derž. postav v slovenskem jeziku na Gračkem vseučelišču i mu na teden 9, i ako treba še več podučnih ur dovoli. Alj slovenski učitelj kervave sodbe se letos ne bode več postavil.
J—. Z Dunaja 1. januarja. Nocoj o polnoči je staremu zadnja odbila, in današnja jutranja zarja je bila že zarja novega leta. Ah! kako so danas pridni otročički že o pervem svitu dveva na nogah bili, skerbljivo še enkrat svoje krasne verstice
prebrali, iz pameti poskušali in se veselili, kako da bodo svojim ljubim starišem srečo vošili. In ko pride čas — kako serčno jim ti voši, da bi še dolgo dolgo živeli, uni sopet z ljubeznivo otročnostjo an-geljčke prosi, da bi jim z nebeškimi rožicami pot življenja nastljali itd. Kaj, če tudi jez, ko zvesti sinko mile matere Slovenije, pristopim, in prepolnega serca jej par besedic ko vošilo izustim? O mati predraga! druzega ti ne vošim, ko to: U a bi te vonder tvoji sinovi bolj in bolj spoznavali, da bi se zavedli, daje ni lepše dolžnosti, ko živeti in neprenehoma se truditi za blagor in slavo domovine, blage žemljice , ktera je naše pervo smehljanje vidila, naš pervi jok zaslišala, naše perve stopinice častila ! Kdor te pozna, te mora, ljubiti, in kdor te ljubi — ljubezen je močna in večna — kdor te ljubi, gotovo ti bo celo svoje življenje daroval. To ti vošim iz naj globočjega serca. O da bi se bolj spolnovalo in spolnilo! — In vam, dragi bravci! kaj čem vam vošiti? Vonder, zdi se mi, da pri vas vošila ravno veliko ne veljajo; torej vem, da vam bom bolj vstregel, ako vam namesto sreče torilce novih in starih novic prinesem? Kar imam, to dam. Poslušajte tedaj: Ravno te dni je naš nevtrudljivi g. Dr. Miklošič sopet delo doveršil, ki je za slovanske jezikoslovce visoke cene. Imenuje se: „Lautlehre der altslovenischen und der gesammten neuern slawi-schen Sprachen". Za naj boljšo doveršbo tega dela je c. k. akademia znanosti darilo razpisala. In glejte, Slovenec je, ki ga bo, po njegovi učenosti soditi, berž ko ne dobil. Slava! On bo tudi, kakor mi je sam pravil, še t. m. ministru uka promemoria, zastran slovenskih šolskih knjig predložil. On bo te-ftaj to prevafcnoret sproztl Vn potlej, Slovenski bratje! ki ste v tej reči doma, »ganite se, ak vam je mar zahvale prihodnega vnuka!" Bog bo vspeh in dobro srečo dal! — Tudi bo imenovani rodoljub krestomatijo za nižje gimnazje na svitlo dal, ki bo čistoslovenski pisana. Pristavim to, ker smo tudi g. Macunovo »Cvetje Jugoslavjansko" ravnokar dobili, ktero je pa žalibog! za našimi nadami in željami precej zaostalo! To ni za šolo. Po mojih mislih mora šolska knjiga za Slovence vsaj po slo-venskej slovnici dosledno pisana biti. V tej kre-stomatii pa je taka meša, da ni za nikamor. To ni za šolo. Bolj natanjko razsodbo o njej bolj zvedenim možem prepustim. —
Zlo nas je tukajšne Slovence razveselilo zvediti, da bode v Celju »Slovenska čbela" izhajati začela. Lepoznanskega časopisa nam je Slovencem zlo trebalo. Kdo se bo zmiraj po nevarnem polju politike podil? Kdo ne bi rad se v samotnih urah po zornih planinah domorodne poezije, domačega slovstva, domače zgodovine oziral? Lepoznanski časopis je tudi žlahtna simfonija, ki bo naše mile domorodkinje k darilniku domovine vabila. O da bi »Slovenska čbela" marno tudi najpred po slovenskih dobravah letala, da bi najpred med čiste slovenščine nabirala, in če jej tega zmanjka, po drugih slovanskih ravninah manjkajočega poiskala! Z jedno besedo in brez obrazov: Prav serčno želimo, da bi se mični časopis čiste slovenščine v duhu sloge in novega časa deržal! Vonder o temu ne dvomimo. Slavno ime vrednika nam je porok! — Bog daj srečo! —
* V Veslavu, kraji dolejne Avstrije je mesca novembra mož po katoiškem svetu zlo znan svoje življenje sklenul, namreč Aleksander knez od Hohenlohe. Zlasti je pred nekterim časom velik
sloves šel okrog zastran njegove močne molitve, s ktero je mnogoterim bolnikom naglo zdravje pridobil.
Češka. Časopis »Union" oznani, da se je austrijanska armada iz Češkega na Saksonsko pomikati začela. Tako hitro se vozijo vojaki po železnici iz Beča v Prago, da vse blago zastaja.
V	Pragi so sodarji povelje dobili nekoliko tisuč sodov za vojaške potrebe kakor hitro je mogoče pripraviti, vse gre na saksonsko mejo.
*	Iz Prage sta bila dva in z dežele trije gim-nazijalni učeniki v Beč poklicani. Pred ko ne zavolj sostavljenja šolskega svetovavstva.
V	Pilziiu in njegovi okolici se dan na dan bolj od tatvin in ropanja sliši.
Tuje dežele.
Laška. Rim. Ker prevelike opornosti overajo iz celega katolškega sveta armado sostaviti, se je sklenilo red malteških vitezov z novega osnovati, da bi ti vitezi terdna bran papeževih dežel in njegovega prestola bili. Pa to bode tudi gotovo mnogo ovirkov imelo.
Sveti Oče papež je predsedniku francoske republike lastnoročno pismo poslal, v kterem mu naznani, da se bo skorej v svojo stolno mesto vernul.
Turin. Sardinska vlada take begune, ki se nimajo s čim živeti Austrijancem izdaja. Žendarmi jih nas austrijansko mejo spremljajo.
Švajcarska. Na Švajcarskem se delavci zlo trudijo vse terdnjave podreti, ker menijo, da bo s tem tudi boljarstvo svojo moč zgubilo. Sto in sto jih je zapustilo svoje delavšnice in zastonj ozidje podirajo. Vzrok, da vlado to pripusti, je, ker s tako pridobljene zemlje dobička iše.
Francoska. Dr. llieger je bil 24. decembra v Parizu, kjer zdaj stanuje, k policijskemu vodju poklican in primoran pri njemu prenočiti. Po neki pomoti je bilo njegovo ime med tiste begune zapisano , ki niso imeli popotnega lista in so vonder v Parizu stanovali. Na jutro 25. decembra se je pomota razjasnila, ker je Biegerjev popotni list popolnoma v redu bil. Policijski vodja je Dr. Riegerja živo za odpušanje prosil in tudi minister Ferdinand Barrot, ki ga je h kosilu povabilin ga zagotovil, da mu je on drag gost in da sme v Parizu ostati, dokler mu je drago.
*	Ko se je na Francoskem od potrebnosti davka od psov pogovarjalo, se je zvedlo, da jih je tam tri milione. Vsako leto pridejo čez 80 milionov fr. stati; ti denar bi pa lahko na leto 640.000 ljudi preživel. —
*	Austrijanski cesar je predsedniku francoske republike svojo prav lepo vdeljano podobo poslal. Ona se bo po visokem ukazu na sredi terga postavila.
Turška. Z bosniške meje 28. dec. Bo-sniški vstajniki se ne obirajo več, ker jih je vezir Tahir-paša prigovoril v Travnik zaupne može poslati , da bi se tam posvetvali.
Z veseljem so deželnega poglavarja vbogali, so zaupnike izvolili, jih v Travnik poslali, ter jim naročili vse poskusiti, da se bode njih stanje poboljšalo. Ker so se tudi vsi bosniški zapovednilii v Travnik podali v sovet, se bode mende skorej zvedlo, kaj da so sklenili. Vstajniki se boje, ker je toliko vojašnje v Travnik, Banjaluko in Sarajevo prišlo, da bi ne bili spomladi primorani novi davek plačati. Ako se davku ne podveržejo, bo pred ko ne vojska.
Vojakov je mende čez 30.000 mož, med njimi 20.000 konjkov v Bosnjo prišlo, tope in drugo vojaško pripravo že tudi imajo.
Nove oblike.
(Dalje,)
II.	Pri končajih ega, emu, em namest iga, imu, im opomnimo najpred a) etimologije. Po nji vemo, daje celi sklon določivnih prilogov zliv ali stoplina imenske sklombe in zaimena i (on) jega (njega), jemu (njemu), jem (njem) i. t. d. Zgodilo se je takole: Prilog se je sklanjal po imenski, zaime se mu je prilepilo, n. pr. lep-i, lepa-jega, lepu-jenm, lepe-jem i. t. d. Prašamo, ktero je toraj po etimologii naravneje, lepega ali lepiga? Odgovor ni težek, b) Je ega, emu, em čisto slovensko. Ne izgovarja se samo pri stajarskih, ampak tudi pri horvaških Slovencih. Res je, mi Krajnci ga ne govorimo; če nektere vasi na Notrajnem izjamemo, se mar iga, imu, im sliši? Pologlasnik je tu sploh v navadi. Pologlasnik pa zaznamujemo večjidel z glasnico e, postavim: hlapec, vert, pobožen, padel i. t. d. Zakaj bi toraj pri sklombi prilogov ravno i stati moglo ?
Poglejmo c) k drugim Slovanom. Tu najdemo pri Cehihy Lužičanih in Slovakih eho, emu, em; pri Polakih ego , emu, em; na Ruskem in Serbskem vsaj za mehkimi soglasnicami ego, ega, emu, em. Tudi v starem našem jeziku je tako. Kaj nas toraj tveze na našo napačno navado ? Dozdeva se nam, da nič druzega, kot ravno navada. Ali brali smo v Novicah nemalokrat, da naj se stare, desi-ravno od deda sprejete šege opustijo, če so narobe. Tudi vemo iz Novic pervih tečajev, kakor iz druzih bukev, da nam tudi ega, emu , cm, navada priporoča. Toda iga, imu, im se zna biti lepše glasi? Znabiti. De gustibus non disputandum. Vendar naše uho tega ne čuti. Naj se poskusi 11. pr božjega in bo žj i ga, d o breg a in dobri ga rasločno izgovoriti, in naj uho, na pa razvajeno oko sodbo sklene, in mi se za ega, ne bojimo. Večkrat smo češko j i j i k a n j e grajati čuli, in reklo seje, da Slovakom to kar neče dopasti, da so jeli pisaje rajše po svoje zavijati. Tudi zato dvomimo nad lepoto iga, ter menimo, da bi nas zmota bližnjega spametiti imela.
III.	Svetujemo, da bi se prilog v višebroju imenu jednako sklanjal. Da bi se n. pr. namesto terdne vrata, visoke nebesa pisalo terdna vrata, visoka nebesa i. t. d. Tako najdemo a) v staroslovenskem; tako b) razun Gorenskega sem ter tje po celi Slovenii, tako c) izjemši Po-lake pri vsih druzih Slovanih. Tudi stari Gerki in Rimljani so jednako pisali. Res je sicer, da je lepše slišati e-a (lepe mesta), kakor a-a (lepa mesta); ali če se tako slovanskim bratom približamo, Slovenije pa ne zatajimo, Krajnci! bister um bi se nam odreči mogel, odreči mogla ljubezen do matere Slave, ako bi te trohice sercoma radi ne žertvovali.
IV.	Mislimo, da bi se prilogi v drugi in tretji stopnji z spolom imena, kakor v pervi, skladali. N. pr. lepši mož, lepša žena, lepše dete namesto lepši mož, lepši žena, lepši dete. Tako tudi v dvo-in višebroju,
Podpirajo nas v tem, razun Gorencov in Ko-rošeov, a) vsi drugi Slovenci. Dolensko in No-
tranjsko, Štajarsko in Istrijansko, Vogersko in Hro-vaško-slovensko, zna se, da ne vsaka vas, so ti poroki, da od Slovenšine ne zajdeš. Tudi naše slovnice nam to poterdijo. bi Stari Slovenec ni druzega poznal, in c) od slovanskih bratov nimamo Gorenci razun Čehov, nikogar na svoji strani. Kar lepi glas in razložnost tiče, nečemo pretreso-vati. Jasno je.
V. Naj bi sc pri glagolih druzega razpola z slovko nem, namesto iti, il pisalo uti, ul. N. pr. mahnem, mahnuti, mahnul, namesto mahniti, mahnil. Tukaj imamo malo govoriti; sodba je že storjena. Koseski perva zvezda našega obnebja, nam kaže pot, mi ga nasledujemo. Tudi je uti ul ravno tako slovensko, kakor vse druge naše oblike, ino sploh slovansko. Pristavimo vendar, da šta-jarci tudi oti, ol namesto uti, ul pišejo, kar nam skoraj bolje dopade. Zakaj glasnica o je znamo-vita posebnost, rečemo značaj ali karakter našega jezika; je slovensčini tako vraščena; da seje, dokler slovenščino čislamo, nikakor znebiti nemo-remo. Serbi, Rusi, Čehi govorijo namesto o glasnico m, n. pr. dub, mu ž, darujuču ruka namesto dob, mož, darujočo roku. Ali oje gotovo lepši glas, in ga ne pišemo med Slovani sami. Poljaki in Rulgari so nam tovarši, in kakor nam je visoko-učeni gospod Dr. Mikložič, ki velja slovanskemu svetu polnoveren porok, razlagal, so tako tudi naši dedje govorili. Izrekovali so namreč o z majhnim, zkozinosnim zaglasjem soglasnice n, jednako Poljakom, n. pr. mahniti == matino^n)ti, malinal — niali-no(n)I; d§b = do(n)b; žena=ženo(n). Toraj mislimo, da o v tem primerleju ne bi zmota bila; de-siravno ne de, če se že poprijetega deržimo. Prebrisani bravci naj presodijo.
(Konec sledi.)
Vom 1. Januar 1850 erseheint vvie bisher die politisehe Zeitung
„MJNION".
Redakteur Dr. A. Smetana.
EinVerein vaterlandisch gesinnter, dem Riick-schritte vvie unreifer Ueberstiirzung gleichmassig abholder Manner hat zur Forderung gesetzlich liberalen Fortschrittes und zur Vervvirklichung des anerkannten Prinzips nationaler Gleichberechtigung diese Zeitung gegriindet. Der Anklang, vvelehen dieselbe schon in den erslen Wocben fand, so zwar, dass einelleihe von Restellungen auf die erste Mo-natshalfte nicht mehr effektuirt vverden kann, errnu-thigt uns in demselben Geiste vveiter zu vvirken.
Von der„Union" erseheinen taglich zvveiNum-mern: das „Morgenblatt" ein Foliobogen, das „Abend-blatt" ein halber Rogen; Montag nur das „Abend-blatt". Letzteres bringt die reicbhaltigsten Lokal-Notizen aus Prag und ganz Bohmen.
Pranumerationspreis fiir das (Juartal Januar bis Marz in Prag 3 11. CM.; fiirAusvvarts mit taglicher Postversendung 3 fl. 20 kr. CM., vvelehen Betrag wir als „Zeitungspranumeration" unfrankirt erbitten.
Prag, Ende Dezember 1849.
Redaktion und E.vpedition der „Union".