' GDK: 91 Zasnova gozdne krajine na državni ravni A Concept of Forest Landscape on State Level Janez POGAČNIK' Izvleček Pogačnik, J.: Zasnova gozdne krajine na držav- ni ravni. Gozdarski vestnik, št. 9/1996. V slovenš- čini, cit. lit. 1 o. Avtor opredeli namen in cilj zasnove gozdne krajine, daje vsebino dosedanjega vključevanja gozdarstva v prostorsko planiranje in analizira ob- stoječe strokovne osnove ter jih primerja z določ­ bami nove gozdarske zakonodaje. Razmišljanja o vsebinski zasnovi gozdne krajine na državni ravni vključujejo: opis stanja gozdov, gozdarstva in ne- gozdarskih dejavnosti v gozdnem prostoru, način razmejitve gozdnega prostora, presojo ali vredno- tenje podatkov, cilje, nasprotja in njihovo razreše- vanje, ovrednotenje gozdne krajine in usmeritve ali predloge za urejanje gozdnega prostora. Ključne besede: zasnova gozdne krajine, ure- janje prostora, funkcije gozdov, gozdnogospodar- sko načrtovanje, gozdni prostor. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Zasnova gozdne krajine na državni ravni kot strokovna podlaga in sestavni del dr- žavnega prostorskega plana mora omogo- čiti: celovito, učinkovito, racionalno in trans- parentno razreševanje prostorske proble- matike v gozdnem prostoru. V zasnovi gozdne krajine na državni ravni so zajeti tisti vidiki in področja, ki bi najbolj zadovoljili družbene interese, hkrati pa zagotovili va- rovanje, vzdrževanje in razvoj v gozdnem prostoru. V ta namen upoštevamo: obseg in način dosedanjega vključevanja gozdov in gozdarstva v prostorsko planiranje in no- ve vidike zaradi spremenjene gozdarske zakonodaje. V prispevku so dana tudi raz- mišljanja o vključevanju v celovito prostor- sko urejanje prostora na novih sistemskih rešitvah, ki so še v pripravi. ·Mag. J. P ., dipl. inž. gozd., 4000 Kranj, Kebe- tova25, SLO Synopsis Pogačnik, J.; A Concept of Forest Landscape on Sate Level. Gozdarski vestnik, No. 9/1996. ln Slovene, lit quot. 9. The author defines the purpose and gaal of the forest landscape concept, presents the participa- tion of forestry in spati al planning up tili now and analyzes the existing technical materials, compa- ring them with the provisions of the new forestry legislation. Reflections on the concepts of forest landscape on state level include; a description of the condition of forests, the situation in forestry and in non-forestry activities in forest space, the way of delimitation of forest space, the estimation or assessment of data, the goa!s, controversies and the solving thereof, the assessment of forest Jandscape and the suggestions as to forest lands- cape planning. Key words: forest landscape concept, spatial planning, forest functions, forest management plan- ning, forest space. Uvodoma skušamo razumljivo in kratko definirati namen in cilj zasnove gozdne kra- jine. Ker strokovno načrtovanje ni v celoti zadostila celovitemu obravnavanju gozdne krajine, želimo na kratko predstaviti do zdaj opravljeno delo pri gozdnogospodarskem načrtovanju in to delo primerjati z zahteva- mi nove gozdarske zakonodaje ter dodati razmišljanja o analizi stanja v prostoru z vnaprej definiranimi izhodišči za razmejitev gozdnega prostora. Razmišljamo o določe­ nih alternativnill ciljnih usmeritvah in priča­ kovanih nasprotjih ter predlagamo nekatere usmeritve za razreševanje nasprotij pri ure- janju gozdnega prostora na vseh ravneh na- črtovanja. Prav vsebinska zasnova gozdne krajine na državni ravni naj bi omogočila oblikovati ustrezno metodologijo urejanja gozdne krajine, olajšala odločitev, kakšen postopek za sintezo sektorskih načrtovanj ali usklajevanje lahko upoštevamo pri vklju- čevanju gozdov in gozdarstva v integralni načrt prostorskega razvoja in kako je treba razmejiti odgovornosti in naloge pri vzpo- GozdV 54, 1996 425 Zasnova gozdne krajine na državni ravni stavitvi novega sistema za področje ureja- nja prostora. Namen prispevka je, da osvetlimo dose- danje vključevanje gozdarstva v prostorsko načrtovanje na državni ravni in dodamo raz- mišljanja, ocene in predloge, ki upoštevajo določbe nove gozdarske zakonodaje, ter da bi prispevali k razreševanju prostorske problematike v gozdnem prostoru pri pri- pravi sistemske zakonodaje s področja ure- janja prostora. 2 NAMEN IN CILJ ZASNOVE GOZDNE KRAJINE 2 THE PUR POSE AND GOAL OF THE FOREST LANDSCAPE'S CONCEPT Poimenovanje "Zasnova gozdne krajine" je povzeto po istoimenski raziskovalni nalo- gi na BF, v Inštitutu za krajinsko arhitektu- ro, ki obravnava razreševanje prostorske problematike za gozdove. Po moji oceni pa bi za državno raven lahko nalogo tudi poi- menovali. Program varstva, vzdrževanja in razvoja gozdne krajine. Večnamenski gozd je nenadomestljiv dejavnik, ki vpliva na eko- loško stabilnost v prostoru in kvaliteto živ- ljenjskega okolja. Ustrezen prostorski raz- voj vključuje kvaliteto okolja, policentrični urbani sistem, usklajeno namensko rabo vseh površin in takšno porazdelitev gospo- darskih dejavnosti, ki bo omogočila norma- ' len gospodarski razvoj na osnovi naravnih pogojev in potreb ter možnosti družbe. V Sloveniji imajo med naravnimi bogastvi iz- jemen pomen gozd, naravno okolje in vo- dovje, ki dajejo pomembnejše obnovljiva naravne vire: les, vodo, in krajinsko podobo, vse troje pa je neposredno povezano z goz- dom, gospodarjenjem in urejanjem gozdne- ga prostora. Zato je namen urejanja gozd- . nega prostora, da zagotovimo: • varovanje prostorsko ureditven ih in gozd- nogospodarsko nujnih gozdnih površin, • optimalno izkoriščanje ekonomskih mož- nosti gozdov, • varovanje in izboljšanje vplivov vseh vlog gozda, • vključevanje vseh negozdarskih planov (izraženih in strokovno utemeljenih potreb vseh dejavnosti sočasne rabe gozdnega prostora) v krajinsko planiranje, • okvir za načrte gospodarjenja z gozdovi 426 Gozd V 54, 1996 v obliki gozdnogospodarskih načrtov- splo- šni del in lovnogojitvenih načrtov; to je nujni ali optimalni obseg, intenzivnost gozdarskih ali lovskih ukrepov pa se lahko dokončno določi v postopku sprejema prostorskega dela načrta, ki bi sprejemljivo razmejil po obsegu, količini in kakovosti javni in zaseb- ni interes nad gozdovi tudi v prostoru, • pomoč ali osnova pri odločanju za raz- reševanje nasprotij in usklajevanju vseh in- teresov v gozdnem prostoru. Cilji, ki jih pri tem zasledujemo so, da bi: • trajno zagotovili varstvo, vzdrževanje in razvoj gozdov ter omogočili gozdno gospo- darjenje po načelih trajnosti za vse funkcije gozdov, • ohranili vitalnost narave, naravnih združb in njihovo biološko ravnovesje, • ohranili količine in kakovost naravnih virov, • zmanjšali tveganja za okolje, to je zago- ·tovili preprečevanje ali blažitev škodljivih po- Segov v gozdni prostor, • odpravljali poškodbe gozdov, prostora in okolja in • vzpostavljali naravne regeneracijske spo- sobnosti gozdnega ekosistema. S temi cilji bi omogočili zavestno varova- nje in razvijanje pogojev za bivanje in izra- bo gozdnega prostora kot proizvodnega ob- močja za gozdarstvo in kmetijstvo na na- ravnih osnovah ter sonaravne obliko gos- podarjenja za obe osnovni dejavnosti, kot tudi za tiste dejavnosti, ki so sočasno v gozdnem prostoru. Hkrati bi zagotovili tudi potrebne količine kvalitetne vode, vedno večje potrebe po rekreaciji in razvoju ter naravi prijaznemu turizmu, ohranili kulturne in estetske vrednosti prostora, ohranili kva- litetno okolje itd. S tako definiranim name- nom in ciljem bi v postopku obravnave in sprejema zasnove gozdne krajine primerno uveljavili gozdnogospodarsko politiko, ki us- trezno usklajuje javni in zasebni ali podjet- niški interes nad gozdovi. Zasnova gozdne krajine na državni ravni 3 DOSEDANJE VKLJUČEVANJE GOZ- DARSTVA V PROSTORSKO PLANIRA- NJE 3 PRESENT PARTICIPATION OF FORESTRY IN LANDSCAPE PLANNING 3.t Stališča in smernice o temeljnih na- logah gozdarstva pri prostorskem načr­ tovanju 3.1 Standpoints and guidelines regarding the ba- sic functions of forestry in landscape planning Do sprejetja novega Zakona o gozdovih (t993) je gozdarska stroka že opravila ne- kaj korakov na strokovnem in na formalno pravnem področju. ko se je aktivno vključe­ vala v razreševanje prostorske problemati- ke. Za obravnavano problematiko naj ome- nimo le organizirani začetek in dosežene rezultate pred sprejemom novega gozdar- skega zakona. Gozdarska stroka je prvič na podlagi teoretičnih osnov in ugotovitev stro- kovnega posvetovanja dobila pisana "Stališ- ča in smernice o temeljnih nalogah goz- darstva pri prostorskem načrtovanju", ko jih je tudi formalno sprejel Izvršilni odbor skupščine Samoupravne interesne skupno- sti za gozdarstvo SR Slovenije na svoji seji dne 28. 12. 1978. V stališča in smernice so bili vključeni naslednji vsebinski problemski sklopi: t. Sodelovanje v procesu prostorskega planiranja je obveznost in interes gozdne- ga gospodarstva. 2. Izhodišča za vključevanje gozdarstva v prostorsko planiranje so: • načelo trajnega ohranjanja in pospeše- vanja vseh funkcij gozda; • zaradi dolgoročnosti gozdne proizvod- nje, različnih naravnih in proizvodnih pogo- jev ter stanja gozdov so za trajno ohranja- nje, pospeševanje vseh funkcij gozdov in pogojev za gospodarjenje z gozdovi obliko- vana gozdnogospodarska območja; • v procesu prostorskega načrta je os- novno vodilo izbiralni princip nosilcev funk- cij gozda in gozdne krajine; • ohraniti in razviti odpornost naravnih sistemov (biološko, mehansko, ekonomsko) s pospeševanjem nosilcev funkcij v gozdu in gozdni krajini; • v gozdu je treba razvijati prostorsko planiranje po načelu dinamičnega usmerja- nja (kontrole) procesov; 3. Vsebinski prispevek gozdarstva v pro- storskem planiranju naj bi vključeval: • prikaz stanja in pomena gozdov ter goz- darstva, razčlenjen do občin; • določitev in utemeljitev gozdnogospo- darskih ciljev; • valorizacija gozdov po njihovih funkci- jah zaradi oblikovanja kriterijev za alterna- tivne odločitve pri prihodnji rabi gozdnate- ga prostora; • izločitev primernostnih območij gozdov in prikaz predloga prednostnih območij za gozdarstvo; • kartografski del vsebuje štiri tematske karte in sintezno karto prednostnih območij za gozdarstvo; 4. Informacijski sistem. 5. Problematika opuščanja in zaraščanja kmetijskih površin. 6. Postopek vključevanja gozdarstva v prostorsko planiranje Po navedenih smernicah so gozdarji pri- pravljali nakazana vsebino na republiški in občinski ravni po takrat veljavni zakonodaji. Niso pa bili vedno pravočasno vključeni pri pripravi gradiv niti niso mogli v celoti pripra- viti vsa nakazana gradiva, saj za zahtevne naloge niso bili zagotovljeni niti potrebni organizacijski niti kadrovski pogoji. Večina navedb v smernicah je še aktualna, če jih ustrezno prilagodimo spremenjenim razme- ram. 3.2 Priprava strokovnih podlag za ureja- nje prostora v gozdnogospodarskih na- črtih območij za obdobje t99t - 2000 3.2 Elaboration of technical materials for landsca- pe planning in district forest management plans for the period 1991-2000 Ponovno je oživelo delo za potrebe ure- janja prostora pri pripravi območnih gozd- nogospodarskih načrtov za obdobje t990 do 2000. K še vedno svežim stališčem in smernicam je stroka dodala nova spozna- nja in izkušnje v spreminjajočih družbenih razmerah in organizirano po enotnih usme- ritvah pripravila in vključila v območne gozd- no gospodarske načrte vsebino, ki naj bi služila kot prispevek gozdarstva k prostor- skem urejanju za državno raven. Ta vsebi- na se že v večji meri pokriva z določbami nove gozdarske zakonodaje (prostorski del Gozd V 54, 1996 427 Zasnova gozdne krajine na državni ravni območnih načrtov). V nadaljevanju bom sku- šal predvsem opisati ali opozoriti na tiste vsebine in probleme, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu, in to so: o opis posebnih vsebinskih sklopov za gozdove v prostoru in funkcije gozdov; ki so vključeni v načrte, • pomanjkljivosti ali odstopanja od zdaj veljavnega Zakona o gozdovih in o nedorečenost nekaterih zakonskih do- ločil za celovito urejanje prostora. 3.2.1 Opis vsebine za gozdove v prostoru 3:2.1 A description of the topic regarding torests in the environment Poleg vsebine o stanju in pomenu goz- dov in gozdarstva, določitev in usmeritev goznogospodarskih ciljev, so območni na- črti za obdobje 1991 - 2000 že posebej usmerjeno zajeli: 1. Funkcije gozdov na osnovi izraženih in strokovno utemeljenih potreb ali ovredno- tenja funkcij samo za površine, kjer je bila določena funkcija izjemno poudarjena, kar vpliva ali določa način gospodarjenja. Po določbah o funkcij gozdov v Zakonu o goz- dovih iz l. 1985 so obravnavane naslednje funkcije gozdov: varovalna, hidrološka, hi- giensko-zdravstvena, klimatska, zaščitna (poimenovana kot okoljetvorne), turistično­ rekreacijska, dediščinsko-varstvena, estet- ska, raziskovalna, poučna (poimenovana kot kulturno pogojene), zoocenotska, lesnoproi- zvodna in funkcija drugih gozdnih proizvo- dov (poimenovana kot proizvodne). Dane so temeljne smernice za vzdrževanje in raz- voj funkcij zaradi splošnega družbenega po- mena gozdov in napravljena ocena pome- na funkcij pri oblikovanju gozdnogospodar- skih ciljev in določene stopnje intenzivnosti gospodarjenja. 2. Kot gozdnati prostor so načrti določili: gozdne površine, zaraščajoče kmetijske po- vršine, površine nad gozdno mejo, ves ne- rodoviten svet in enklave kmetijskih povr- šin, vključno s celki in ožji pas ob robu gozda. 3. Za območje gozdov so določene povr- šine, ki so bile po takrat veljavnem zakonu vključene kot gozdne površine v načrte gozdnogospodarskih enot in dodane povr- šine ruševja. 428 GozdV 54, 1996 4. Območje varovalnih gozdov je bilo do- ločeno kot strokovni predlog na osnovi va- lorizacije varovalne funkcije gozdov v dveh stopnjah poudarjenosti in njihove sinteze, s katero smo razmejili območje varovalnih gozdov v dva dela oziroma območja varo- valnih gozdov 1. in 2. stopnje pomembnosti glede na potrebne omejitve in usmeritve. Skupna površina območja varovalnih goz- dov 1. stopnje ni bistveno odstopala (okoli 1 O % je večja) od obsega že razglašen ih varovalnih gozdov; nastale pa so spremem- be v prostorski razporeditvi (npr.: zaradi prekategorizacije nekaterih varovalnih goz- dov v gozdove s posebnim namenom). Stro- kovni predlog območja varovalnih gozdov druge stopnje pomembnosti je določil nove površine za varovalne gozdove v znatnem obsegu (okoli 14,5% od skupne površine gozdov). 5. Območje gozdov s posebnim name- nom je določeno na osnovi valorizacija dru- gih okoljetvornih in ku:turno pogojenih funk- cij po tedanjem poimenovanju skupin funk- cij in njihove sinteze v prostoru. Strokovni predlog je zajel 6,2 % gozdov od skupne površine. 6. Območja za sanacijo so določeni poš- kodovani gozdovi in vključujejo območja, kjer so gozdovi ogroženi ali v propadanju na več kot 50 % površine in so glede na povzročitelja lahko razdeljena na območja zaradi: imisij, naravnih ujm, gozdnih ško- dljivcev, hiranja jelke in škode od divjadi. Za sanacijo je evidentirana okoli 4,0 % od skupne gozdne površine. Nekatere vrste škod se med seboj prekrivajo. 7. Območja za prem eno razvrednotenih gozdov so zajela nekdanje steljnike, pa- njevce in grmišča ter zarasle kmetijske po- vršine z neustrezno zasnovo gozda. Evi- dentirana je okoli 7,5 % gozdov od skupne gozdne površine. 8. Območja v zaraščanju so zajela le neznatne površine (okoli 0,5 % od skupne površine gozdov). 9. Najmanj ranljiva območja v gozdovih v večini načrtov niso določena. 1 O. Pregled izvršenih in načrtovanih po- segov v gozdni prostor po vrsti in obsegu v prostoru ter izločena območja za razreše- vanje nasprotij s podrobnejšim ovrednote- njem funkcij gozdov. Zasnova gozdne krajine na državni ravni 11. Predloge in usmeritve za razreševa- nje nasprotij v gozdnem prostoru. 12. Idejni predlog tras gozdnih cest za odpiranje vsega gozdnega prostora in us- meritve za vzdrževanje in razvoj gozdne infrastrukture. 13. Karte funkcij gozdov in karta izloče­ nih spredaj omenjenih območij, vključno z označitvijo, kaj je zajeto v gozdnati prostor in kako naj bi bil prostor odprt z gozdnimi cestami, ki bi služile več namenom. 14. Makroekonomska ocena potrebnih fi- nančnih sredstev za ohranitev in razvoj goz- dov, ki bi jih zahtevale pripravljene strokov- ne določitve za uveljavljanje usmeritev. 3.2.2 Pomanjkljivosti opisanih gradiv in od- stopanja od zdaj veljavnega Zakona o goz- dovih. 3.2.2 Deficiencies of the materials described and discrepancies from the present Forestry Act Pri obravnavi območnih načrtov je bila spredaj navedena vsebina analizirana, kri- tično ocenjena, dani pa so bili tudi predlogi za dopolnitev. Iz analiz (Pogačnik 1992) povzemamo nekaj ocen, ki jih je treba upo- števati pri možni uporabi teh strokovnih gra- div za pripravo vsebinske zasnove gozdne krajine na državni ravni:. 1. Funkcije gozdov. Analiza opravljene ok- virne valorizacija izjemno poudarjenih gozd- nih funkcij je opravljena po območjih z raz- lično intenzivnostjo, vendar v okviru še spre- jemljivih postopkov in danih usmeritev, če­ prav merila za vrednotenje niso vedno enakovredna oziroma usklajena med g. g. območji. Tako so se po obsegu razširjeno- sti v Sloveniji po naši oceni ustrezno razvr- stile funkcije na prvih petih mestih (1. varo- valna, 2. hidrološka, 3. dediščinsko-vars­ tvena, 4. rekreacijsko-turistična in 5. zdravs- tveno-higienska), medtem ko je določen obseg drugih funkcij manj zanesljiv in zato tudi rang lestvica v Sloveniji in v območjih. Skupna ocena opravljene inventarizacije in ovrednotenja funkcij po g. g. območjih kaže relativno primerljive podatke in smo tako lahko predlagali ob potrjevanju načrtov us- trezne dopolnitve za posamezna območja. Prav tako so dopolnjene temeljne smernice za vzdrževanje in razvoj splošno koristnih funkcij gozdov. Z upoštevanjem navedene- ga so tako ovrednotena funkcije gozdov ena izmed ustreznih osnov za usmeritev vključevanja gozdarstva v planiranje in ure- janje prostora na državni ravni. Novi zakon je podrobneje definiral ali prei- menoval nekatere funkcije in jih tudi nano- vo razvrstil v tri skupine funkcij: ekološke, socialne in proizvodne v skladu z Ustavo in tako tudi vnesel novejša znanja in spozna- nja o funkcijah gozdov. V ekološke funkcije so iz prej obravnavane skupine okoljetvor- nih funkcij uvrščene: funkcija varovanja zem- ljišč in sestojev (prej imenovana varoval- na), hidrološka, klimatska in na novo uza- konjena biotopska funkcija. V skupino so- cialnih funkcij sta se prerazporedili in uvrstili do tedaj v skupini okoljetvornih funkcij: hi- giensko-zdravstvena in zaščitna funkcija - varovanje objektov (prej samo zaščitna), iz skupine kulturno pogojen ih ·funkcij pa: turi- stična, rekreacijska (prej združeno obrav- navani kot rekreacijsko-turistična funkcija), poučna, raziskovalna, obrambna, estetska in funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine ter drugih vrednot okolja (prej de- diščinsko-varstvena funkcija). V skupini proi- zvodnih funkcij so razvrščene: lesnoproi- zvodna, pridobivanje drugih gozdnih dobrin (poimenovana funkcija drugih gozdnih proi- zvodov) in lovnogospodarska funkcija (v na- črtih obravnavana le zoocenotska ali pre- hrambena funkcija za divjad). Navedene razlike v preimenovanju nekaterih funkcij so po večini vsebinsko povezane z dose- danjo obravnavo funkcij in z analizami o izraženih ali strokovno utemeljenih potre- bah po teh funkcijah. Strokovno določene potrebe po teh funkcijah in upoštevanje raz- lik ter pomanjkljivosti lahko služijo za osno- vo ali primerjavo pri ovrednotenju funkcij za državno raven. 2. Gozdni prostor smo v načrtih poime- novali kot gozdnati prostor, v katerega smo skušali z dinamično definicijo vključiti gozd- no in gozdnato krajino, saj smo ocenjevali, da je za celovito vključevanje gozdarstva v prostorsko urejanje treba jasno razmejiti ob- ravnavo gozdnega prostora in zagotoviti go- spodarjenje z gozdnim prostorom, kar je upošteval tudi novi zakon. Kljub spredaj prikazanim usmeritvam, gozdni prostor v vseh delih Slovenije ni zadosti razmejen, so pa izdelani predlogi primerna osnova, da podrobneje razčlenimo problematiko. GozdV 54, 1996 429 Zasnova gozdne krajine na državni ravni . 3. Strokovni predlog območja gozdov se Je razlikoval od tedanje obravnave, saj je dosledno_ vključil tudi območja ruševja (prej Je bilo rusevje v večji meri uvrščeno v nero- dovit_n! svet) in tisti del negozdnih zemljišč v zarascanJU, kjer Je bila ena izmed funkcij g?z?ov IZJemno ~oudarjena - za oboje še n1 b1lo neposrednih zakonskih določb. 4. Strokovni predlog območja varovalnih gozdov vključuje v območjih praviloma us- trezne površine, saj je vanj vključeno ne- kajkrat več površin, kot je razglašen ih varo- valnih ~ozd?v. Z temeljitejšo inventarizacijo 1n valonzaciJO varovalne funkcije smo zajeli ~aro~~lnost gozdov v širšem smislu, objek- tlvnejsa merila za doslednejšo razmejitev v prostoru pa bo treba določiti na nižji ravni, ko se bodo pripravljali neposredni predlogi za razglasitev varovalnih gozdov. Za do· polnitev usmeritev in omejitev pri gozdnem gospodarjenju in v primeru posegov v ta ~bmočja smo pripravili priporočila, ki naj bi Jih načrtovalci že vključili v načrte. Ta bi tudi že služila kot okvir za gozdnogospodarsko načrtovanje na nižji ravni. Strokovni predlog območja varovanja go- zdov n1 v neposrednem nasprotju z novimi zakonskimi določili, saj zakon vključuje v varovalne gozdove vse površine, v katerih je izjemno poudarjena katera koli ekološka fu~kcija. To pa pomeni, da že imamo pre- lezen obseg ekoloških funkcij zajet, nima· mo le v celoti vključene nanovo zakonsko določene biotopske funkcije. Za varovanje IZJemno pomembnih biotopov v strokovnem predlogu območja varovalnih gozdov in zu- naj njega še ni razpoložljivih podatkov v gozdnogospodarskih načrtih (razen nekaj izjem). 5. Strokovni predlog območja gozdov s posebnim namenom vključuje površine, kjer Je IZJemno poudarjena ena ali več funkcij iz skupine socialnih funkcij. Opravljena inven- tarizacija ali tudi valorizacija izraženih in strokovno utemeljenih potreb pa sta ne- enakomerno zajeli te površine po območ­ jih. Povsod ni bila jasna določitev ali so zajete res le površine z že aktivira~o funk- cijo ali pa so le nakazane naravne danosti da se na teh površinah uveljavi in razvij~ določena funkcija. Ta območja se bodo tu- di najbolj spreminjala tako po obsegu kot v prostoru in za njihovo razmejevanje bodo 430 GozdV 54, 1996 odločujoči zlasti družbeno ekonomski po· goji in primerna osveščenost vseh zainte- resiranih za njihovo vzdrževanje in razvoj. Novi Zakon o gozdovih (44. čl.) že ima tudi ločene določbe glede načina razglašanja gozdov za gozdove s posebnim namenom: - gozdovi, v katerih je izjemno poudarje- na raziskovalna funkcija, higiensko-zdravs- tvena funkcija ali funkcija naravne in kultur- ne dediščine se razglasijo za gozdove s posebnim namenom. V to kategorijo goz- dov spadajo tudi gozdna zemljišča, na ka- terih so skladišča ali vadbeni objekti, na· menjeni obrambnim potrebam, in območja gozdov, ki so razglašena za naravno zna- menitost po predpisih o varstvu naravne dediščine; - gozdovi, v katerih je izjemno poudarje- na zaščitna, rekreacijska, turistična, pouč­ na, obrambna ali estetska funkcija, se lah- ko razglasijo (določba ni obvezujoča) za ·gozdove s posebnim namenom. 6. Strokovni predlogi sanacijskih območij so pomanjkljivo določeni. Zanje je potrebno določiti nanovo izhodišča in dati usmeritve za njihovo izločanje na osnovi posebnih štu- dij, ki so že zajete v raziskovalnih progra· mih. 7. Strokovni predlogi idejnih tras gozdnih cest, prednostnih območij za gozdarstvo, območij nasprotij in tudi območij manj ran- ljivih površin so praviloma dokaj pomanjklji- vo obdelani. Za posamezna problemska ob· močja so iskala rešitve le nekatera območ­ ja. Pri iskanju teh rešitev je nakazana ali razčlenjena problematika, ki bi lahko kori- stila za delo na teh področjih. 8. Analiza osnov za ekonomsko vrednote- nje usmeritev in potrebnih ukrepov za vzdr- ževanje in razvoj izjemno poudarjenih funk· cij ter prilagojeno gospodarjenje je oprav- lJena v 5 g. g. območjih. Vključeni podatki le omogočajo napraviti okvirno oceno po- trebnih sredstev za državno raven. Ta oce- na je opravljena in vključena že v Progra- mu razvoja gozdov Slovenije. Zasnova gozdne krajine na državni ravni 3.2.3 Nedorečenost zakonskih določb za celovito urejanje gozdnega prostora 3.2.3 /nconsistency of statutory provisions regar~ ding integral planning in the forest space Zakon o gozdovih ima nakazana soraz- merno celovito rešitev tudi za načrtovanje in gospodarjenje z gozdnim prostorom za gozdnogospodarsko območje in gozdnogo- spodarsko enoto, le da nima zadosti dore- čenih nekaterih določb. Razrešitev nekate- rih nakazanih dilem pričakujemo zlasti z ustrezno usklajeno zakonodajo, ki jo mora- mo pripraviti, ali obstoječo dopolniti, in to: • s podzakonskimi predpisi in strokovnimi navodili s področja gozdarstva; • s predpisi o planiranju in urejanju pro- stora; • s predpisi drugih sektorjev, ki obravna- vajo naravne vire; · • s pripravo in sprejetjem strategije pro- storskega razvoja Slovenije oziroma Pro- storskega plana Slovenije. Ne zadosti pojasnjene oziroma oprede- ljene določbe za celovito urejanje gozdne- ga prostora in učinkovita navezava na za~ konodajo o urejanju prostora se kaže zlasti v naslednjih določbah: 1. ureditveno območje gozdov in pove- zava z gozdnogospodarskimi območji ozi- roma gospodarskimi enotami, za katere je določen prostorski del gozdnogospodarske- ga načrta; 2. normativna izhodišča in merila za do~ ločitev negozdnih površin, ki so ekološko oziroma funkcionalno povezana z gozdom in skupaj z njim omejujejo gozdni prostor; 3. obvezna izhodišča za stopnjo varova- nja okolja pred obremenitvami in varstveni režimi zavarovanih naravnih bogastev; Ad 1. Zakon o gozdovih med drugim do- loča, da je "ureditveno območje gozdov s prostorskimi planskimi akti lokalnih skupno- sti oziroma republike določeno geografsko zaokroženo območje gozdnega prostora, zmanjšano ali povečano za površino, ki je predvidena za krčitev oziroma razširitev''. Pr- vi del stavka določa ureditveno območje goz- dov podobno, kot je določen pojem gozdno- gospodarskega območja ali g. g. enote, le da je pri g. g. območju še poudarjena eko- sistemska celota, kar je pomembno za na- črtovanje v prostoru. Zato tudi zakonske določbe, da se z načrti za gospodarjenje z gozdovi določijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove in gozdni prostor. Zadnji del stavka odpira vprašanje: ali imamo v programu priprave prostorske zakonodaje, da bo prostorsko planiranje na regionalni in lokalni ravni še posebej ureje- no za gozdni prostor, prostorski deli gozd- nogospodarskih načrtov pa bodo prostor- ski dokumenti ali le strokovne podlage za- nje. Osnovno usmeritev in odgovor na sprednje vprašanje bi moral dati zakon o urejanju prostora in državni prostorski plan. V sestavni del prostorskega plana RS naj bi že zakon predvidel zasnovo gozdne kra- jine. Ta naj bi pa tudi rešila in določila ure- ditveno območje gozdov na regionalni in lokalni ravni, to je kdaj in kje se ureja pro- stor s prostorskimi deli g. g. načrtov in kje s posebnimi krajinskimi načrti za območje gozdnega prostora. Ad 2. Na osnovi izkušenj pri določanju gozdnega prostora v območnih gozdnogos- podarskih načrtih, ko smo uporabili spredaj opisana izhodišča, moramo utemeljiti in do~ ločiti pojme teh kategorij strokovno in tudi s predpisi. Tako lahko ugotovimo in utemelji- mo, da so ekološko vezane na gozd povr~ šine višinskih pašnikov, nerodovitni svet in travišča nad gozdno mejo ter enklave nero- dovitnega sveta med gozdovi. Za te površi- ne je tudi razmejitev v prostoru nesporna. Pri drugih kategorijah (v ospredju funkcio- nalna in tudi ekološka navezava na gozd), kot so: površine enklav kmetijskih površin, površine obvodnih logov, vplivni pas ob gozdnem robu pa bi morali tudi določiti do- ločena merila s predpisi (npr.: za enklave kmetijskih površin glede na velikost, vrsto rabe in velikost naselja, vplivni pas ob gozd- nem robu za gospodarske gozdove ali goz- dove s posebnim namenom minimalno v širini višine starega gozdnega drevja, ob varovalnih gozdovih minimalno 50 m, za loge % gozdnatosti in velikost ter kvaliteta kmetijskih površin) med gozdovi. Vse na- vedene površine bi zajeli in usmerili razme- jitev z zasnovo gozdne krajine na državni ravni, neposredno razmejitev na karti pa izvedli in določili v vrsto prostorskega doku- menta na regionalni ravni (gozdnogospo- ' darsko območje). V ta gozdni prostor bi bilo, poleg gozdarske infrastrukture potreb- GozdV 54, 1996 431 Zasnova gozdne krajine na državni ravni no vključiti tudi vse druge objekte in napra- ve ki ne izpolnjujejo pogojev za drugo ure- dit~eno območje po drugih predpisih (Za- kon o gozdovih 3. čl.). Ad 3. Obvezno zakonsko izhodišče za izdelavo goznogospodarskih načrtov o stop- nji varovanja okolja pred obremenitvami se navezuje na predhodno sprejeli Zakon o varstvu okolja, ki je predpisal študije ranlji- vosti okolja, na podlagi katere Državni zbor oziroma lokalna skupnost določi stopnjo va- rovanja okolja pred obremenitvami. Izdela- va študij pa bo zahtevno in tudi dolgotraj- nejše delo, zato ocenjujemo, da je treba iskati začasne rešitve in na državni ravni predvideti nosilca izdelave in rok _izdelave študije ranljivosti okolja za gozdni prostor (npr.: BF in GIS). V zasnovi gozdne krajine na državni ravni bi morali ta izhodišča o stopnji varovanja okolja vgraditi posredno in to v postopku priprave zasnove gozdne krajine: • z ustrezno metodologijo za ovrednote- nje krajine po fitoklimatskih območjih; • s podrobnejšo analizo ranljivosti ekološ- kih dejavnikov okolja, ki so zajeti pri ovred- notenju krajine; • z inventarizacijo in analizo že dosežene stopnje obremenjenosti in ogroženosti goz- dov; • z napovedjo oziroma oceno še spre- jemljive obremenitve, odvisne od vrste in intenzivnosti posega v gozdni prostor. Po teh izhodiščih pripravimo namesto mo- dela ranljivosti gozdov in drugih dejavnikov okolja ter sinteze ranljivosti modelov okolja relativno poenostavljeno nadomestilo z mo- delom ranljivosti gozdne krajine. Določena relativna občutljivost krajine bi omogočila iz- ločiti območja z različno stopnjo ranljivosti (npr: zelo ranljiva, ranljiva in manj ranljiva) in doseženo stopnjo obremenjenosti po območ­ jih (prekomerna obremenjenost, še sprejem- ljiva obremenitev in nepomembna obreme- nitev). Na teh predpostavkah in posploši- Ivah bi za krajinske enote določili stopnjo varovanja okolja pred obremenitvami. Pri tem bi posebej morali izločiti območja, za katere smo ugotovili že čezmerno obreme- njenost, zaradi katere bi morali prepovedati nove posege, ki bi obremenjevali okolje go- zdov, in bi določili dopustne ukrepe ali po- · goje. 432 GozdV 54, 1996 Varstveni režimi zavarovanih naravnih bo- gastev pa morajo biti določeni z zak?no':'. Ker je z Zakonom o gozdovih (93 cl.) ze določeno, da so gozdovi zavarovano na- ravno bogastvo, ki so kot gozdovi z izjemno poudarjeno katero koli ekološko funkcijo ali raziskovalno, higiensko-zdravstveno funkci- jo ali funkcijo varovanja naravne in kulturne dediščine določeni v gozdnogospodarskih načrtih območij z veljavnostjo od 1991 - 2000; to daje prostorski okvir, v katerem je treba usklajeno z zainteresiranimi določiti varstveni režim. Te prehodne zakonske re- šitve so usklajene z zakonskimi določili, kdaj je treba gozdove izločiti in razglasiti za va- rovalne gozdove. Zato so usmeritve za var- stvo teh gozdov v zasnovi gozdne krajine na državni ravni hkrati tudi obvezno izho- dišče za gozdnogospodarske načrte. Pri tem bodo upoštevane tudi usmeritve za gospodarjenje z naravno in kulturno dediš- čino v gozdnem prostoru, vodnogospodar- ski pogoji in usmeritve za zagotavljanje dru- gih funkcij, ki jih pripravijo drugi pristojni organi in organizacije (Zakon o gozdovih, 9. čl.). 4 RAZMišLJANJA O SHEMI VSEBINSKE ZASNOVE GOZDNE KRAJINE NA DR· ŽAVNI RAVNI 4 REFLECTIONS ON THE OUTLINE OF THE FOREST LANDSCAPE TOPIC ON STATE LE- VEL 4.1 Uvodna izhodišča 4. 1 lntroductory concepts Določimo namen zasnove gozdne kraji- ne, navedemo zakonske podlage, posto- pek priprave, izdelave in obravnave, ča­ sovne roke in obdobje veljavnosti zasnove. Potrebno je dati poudarek usmeritvam za izvajanje nakazanih rešitev in kdaj ter pod kakšnimi pogoji lahko pride do spremembe zasnove gozdne krajine, če ni to neposred- no določeno z zakonom o urejanju prosto- ra. 4.2 Opis stanja 4.2 Situation's description že vnaprej je treba zapisati dognane cilje v strategiji prostorskega razvoja države (ve- l, Zasnova gozdne krajine na državni ravni !javni prostorski dokument oziroma spreje- ta strategija) in gozdnogospodarske cilje, ki oblikujejo gozdnogospodarsko politiko (Pro- gram razvoja gozdov). Za gozdarstvo je treba ločeno prikazati splošne gozdarske cilje in posebne (ožje) strokovne cilje, kar daje vpogled, do koli ke mere je že definiran in razmejen javni interes nad gozdovi pri gozdnem gospodarjenju in kako se zago- tavljajo pogoji za usklajeno gospodarjenje z gozdnim prostorom zaradi drugih ne goz- darskih dejavnosti. Z zasledovanjem že dognan ih ciljev v pro- storu je treba tudi posebej zbrati: - podatke za vse funkcije gozdov, ki so izjemno poudarjena v prostoru; - podatke o gozdovih, ki omogočajo vpo- gled v strukturo gozdne krajine in gozdno- gospodarsko dejavnost ter gozdarsko infra- strukturo (npr.: delež gozda po g. g. območ­ jih in krajinskih tipih gozdne krajine, lastniš- tvo gozdov in njihova struktura po velikosti ter površine drugih kategorij zemljišč, ne- gozdarske dejavnosti v gozdnem prostoru, stanje gozdov po obliki, vrsti in stopnji ohra- njenosti, pregled cestnega omrežja in dru- ge gozdarske infrastrukture, gozdarska or- ganizacijska mreža v prostoru); - dejavnike, ki vplivajo na gozdno krajino (gospodarska struktura, socialna struktura, vplivi okolja, ki se kažejo s poškodovanost- jo gozdov, različne obremenitve v prostoru do poškodb zaradi različnih posegov v gozd in gozdni prostor); - izražene potrebe ali zahteve po gozd- nem prostoru (npr.: veljavni prostorski do- kumenti ali izdelani programi za razvoj v prostoru državnega pomena). 4.3 Razmejitev gozdnega prostora 4.3 Delimitation of the forest space Pri oblikovanju vsebinske zasnove gozd- ne krajine moramo določiti izhodišča in me- rila za razmejitev gozdnega prostora, ki naj bi omogočila členitev vsega prostora za nižje ravni prostorskega načrtovanja. Raz- mišljanja, katere površine naj bi se vključile v gozdni prostor, so že navedena pri obrav- navi nedorečenosti zakonodaje za celovito prostorsko urejanje prostora. Po nakazanih izhodiščih opišemo in damo oceno posa- meznih kategorij, ki so ekološko oziroma funkcionalno vezana na gozd, in skupni orientacijski pregled (npr.: v ha ali % v od- nosu na vso površino države) gozdnega prostora po gozdnogospodarskih območjih in krajinskih tipih. Na ta način dobimo struk- turo gozdnega prostora (% gozdov in % prostora, ki je ekološko oziroma funkcio- nalno vezan na gozd) za državo in tudi specifičnosti za posamezno gozdnogospo- darsko območje, ki odraža dosedanje uve- ljavljeno dinamično razmerje med naravo in človekom, in tudi večje razlike pri nadalj- nji členitvi naravne strukture in družbeno- ekonomskih, socialnih, kulturnih in drugih dejavnikov. 4.4 Presoja ali ovrednotenje podatkov 4.4 Judgement or evaluation of data 4.4.1 Vzročne analize 4.4. 1 Model analyses Za vse izjemno poudarjena funkcije goz- dov je treba dokumentirati vzroke, to je odgovoriti na vprašanja, kdo in zakaj izraža potrebe ali zahteve po določenih funkcijah v prostoru, in analizirati pomen teh funkcij s strokovnimi utemeljitvami naravnih, social- nih in proizvodnih dejavnikov. Pomembne so zlasti ugotovitve, kako se izjemno pou- darjena funkcije v prostoru razporejajo in medsebojno prekrivajo in kakšna je njihova medsebojna odvisnost (pospeševalna, ne- odvisna, omejevalna). Zato naj bi se na- vedle težnje ali napovedale želje za spre- minjanje vloge in pomena posamezne funk- cije gozdov za prihodnje. Za analizo gozdne krajine ima pomembno vlogo struktura gozda, ki se na zunaj odraža v členjenosti gozdov v prostoru (gozdni rob} v odvisnosti od rastišč in izkoriščenosti le teh, reliefa, nastalih razlik pri možni in real- ni razširjenosti drevesnih vrst ter vrste in oblike gozdov v prostoru. Z vzročno anali- zo navedenih dejavnikov in presojo zgodo- vinskega razvoja gospodarjenja z gozdovi prikažemo vzroke in pomen le-teh za pri- mernost nastalih struktur v prostoru in nji- hovo vlogo za pomen vseh funkcij gozdov v odvisnosti od vseh dejavnikov v prostoru. V gozdnem prostoru pa moramo realno presoditi tudi vse negozdarske dejavnosti in njihovo dogajanje v gozdnem prostoru GozdV 54, 1996 433 Zasnova gozdne krajine na državni ravni (sočasna raba gozdnega prostora). (Opom- ba: V Zakonu o gozdovih - 3. čl. je definira- na raba gozdov kot skupni izraz za izkoriš- čanje funkcij gozdov, ki je po tem zakonu dovoljeno tudi nelastnikom gozdov: nabira- nje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje rast- lin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdovih in po- dobno; vse to pa ni enakovredno izrazu raba gozdnega prostora negozdarskih de- javnosti v gozdnem prostoru). V tej analizi obravnavamo rabo prostora za dejavnosti, ki vplivajo na gozdarstvo, in na katere bolj ali manj vpliva vključena raba gozdov in so odvisne od naravnih virov v gozdnem pro- storu, kar je treba upoštevati pri nadaljnjih fazah priprave zasnove gozdne krajine in tudi v samem postopku njene obravnave. Zato je pravilna presoja pomena negozdar- skih dejavnosti in stopnje pomembnosti nji- hovega vpliva na gozdove in gozdno gos- podarjenje izjemnega pomena. Podrobnejšo analizo zahtevajo negozd- ne površine, ki se naj vključijo v gozdni prostor, da bi omogočili strokovno presojo o primernosti teh površin za določeno rabo v prostoru zaradi izraženih ali utemeljenih potreb po izjemno poudarjenih funkcijah go- zdov in gozdarske dejavnosti ali zaradi in- teresa in potreb za katero koli drugo rabo. 4.4.2 Razprava o ciljih, nasprotjih in njihovo razreševanje 4.4.2 Discussion on goa/s, controversies and their solution V gozdnem prostoru se srečujemo: • s sistemom gozdnogospodarskih ciljev, ki že vključujejo zakonsko določeno stop- njo javnega interesa; • s cilji obstoječih dejavnosti v gozdnem prostoru in • s cilji drugih dejavnosti, ki iščejo prostor za svoj razvoj v gozdu. Zaradi večjega števila ciljev na isti površi- ni, prihaja do nasprotij. Zato je primerna razprava o alternativnih možnih ciljih. V si- stemu gozdnogospodarskih ciljev smo že uveljavljali metodo za rangiranja gozdnogos- podarskih ciljev (npr.: intersektorska meto- da parnih primerjav). Posamezni delni cilji pa niso vedno dobili posledično določene 434 GozdV 54, 1996 usmeritve in pogoje, saj s samim načrtom in postopkom nismo uspeli zadosti upošte- vati pomembnost in izvedljivost posamez- nih interesov pri ugotovljeni (željeni ali do- ločeni) strukturi gozdnogospodarskih ciljev. Če za republiški pomen in določene splo- šne in posebne strokovne cilje razčlenimo gozdnogospodarske cilje le na osnovi 6 ge- neralnih ciljev, to je: rastiščni proizvodni potencial, les in druge dobrine gozda, fi- nančni dohodek, delo, ekološki vplivi in so- cialni vplivi, mora biti vloga in pomen teh različen zaradi pestrosti pojavnih oblik in pogojev. Pri teh ciljih moramo upoštevati velike razlike zlasti glede na lastništvo goz- dov. Tako so v zasebnem sektorju v os- predju finančni cilji, čeprav so ravno tako vezani na proizvodnjo lesa in ohranjanje plodnosti rastišč. Če pa moramo močneje vključiti ekološke in socialne funkcije, se moramo pri tem le vprašati, v kolikšni meri in na kakšen način to lahko zagotovimo v zasebnih gozdovih, ali iščemo druge poti. Zato je za gotovo temeljna zahteva, da javni gozdovi prevzemajo močneje te funk- cije, kar se kaže že z določevanjem kon- kretnih ciljev za gozdarstvo in s soočanjem s cilji drugih dejavnosti v gozdu. Analiza in presoja ciljnih konfliktov je eno izmed po- membnih izhodišč za rangiranja ciljev in izbiro metode urejanja gozdnega prostora. 4.4.3 Ovrednotenje gozdne krajine in alter- nativne usmeritve 4.4.3 The evaluation of forest /andscape and al- ternative options Za ovrednotenje krajine je treba upošte- vati do zdaj določene ugotovitve in izhodiš- ča, ki uravnavajo dinamično razmerje med naravo in človekom. Tako ocenjujem, da bi pri dosedanjem znanju, kadrih, z razpolož- ljivimi informacijami itd. morali zagotoviti: - določitev krajinskih tipov v gozdnem prostoru s členitvijo prostora tako, da je ohranjena celovitost fitoklimatskih tipov gozdne vegetacije in gozdnogospodarske- ga območja; - začasno, poenostavljeno analizo ranlji- vosti gozdnega prostora z vključitvijo: • ocene občutljivosti tistih dejavnikov, ki tudi najobjektivneje omogočijo ovrednote- nje funkcij gozdov; Zasnova gozdne krajine na državni ravni • ocene stopnje obremenjenosti okolja in * ocene še sprejemljive obremenitve; - izbiro izhodišč in meril za objektivno ovrednotenje krajine in ovrednotenje gozd- ne krajine v treh ali petih stopnjah pomem- bnosti; - določitev stopnje varovanja okolja pred obremenitvami in varstvene režime zava- rovanih naravnih bogastev po stopnjah po- membnosti krajine. Pri gospodarjenju z gozdovi moramo za- sledovati določene cilje in zagotoviti tudi ohranitev in razvoj najpomembnejših kra- jinskih vrednot z usklajevanjem vseh inte- resov v prostoru. Rangiranja ciljev in anali- za pričakovanih nasprotij zaradi gozdnega gospodarjenja in zaradi usmeritev drugih dejavnosti v prostoru narekuje, da načrtu­ jemo določene omejitve za gozdarsko de- javnost in tudi za vse negozdarske dejavno- sti po postopku usklajevanja in razmejeva- nja javnega in zasebnega interesa. Zaradi uveljavljanja javnega interesa nad gozdovi tudi posredno s prilagojenim gozdnim gos- podarjenjem, kjer je že izjemno poudarjena določena funkcija zaradi potreb določene dejavnosti, ali ker so naravne možnosti da- ne, da se razširijo zahteve po teh funkcijah (še ne aktivirana funkcije gozdov), je treba iskati alternativne možnosti razreševanja na- sprotij. V ta namen je z zasnovo gozdne krajine za gozdarstvo treba določiti, da se z načrti gospodarjenja z gozdovi predvidijo cilji in ukrepi v razponu med minimalnimi in optimalnimi možnostmi in pogoji. Minimal- ne zahteve za varovanje in vzdrževanje goz- dov in gozdnega prostora morajo biti zago- tovljene za vso državo (Opomba: to so goz- darski ukrepi varstva, nege, obnove gozdov in vzdrževanje funkcij gozdov in gozdnega prostora, vključno z gozdarsko infrastruktu- ro, kar že določa zakon o gozdovih.) Pose' bej pa je treba določiti, kako hitro je mogo- če uveljavljati tudi razvoj gozdov (npr.: od- piranje gozdov z gozdnimi prometnicami, sanacijo poškodovanih gozdov ali premeno razvrednotenih gozdov) in pospeševanje iz- jemne poudarjenosti določenih funkcij goz- dov (npr.: funkcijo varovanja zemljišč in se- stojev s sanacijo zemljišč ali sestojev, re- kreacijsko funkcijo z ureditvijo opreme za rekreacijo, turistično z ureditvijo infrastruk- ture za turizem in podobno) in kako uvelja- viti usklajevanje vseh interesov v gozdnem prostoru. Zato je treba določiti strokovne podlage za gozdno gospodarjenje z gozdo- vi in iskati alternativne rešitve tudi za razvoj ali krepitev vseh funkcij gozdov in te uskla- diti z drugimi interesi na osnovi določenih pogojev, ki omogočajo prilagojeno gozdno gospoda~enje v določenem času in prosto- ru. 4.5 Usmeritve ali strokovne podlage za urejanje gozdnega prostora 4.5 Trends in or technical materials for forest spa- ce planning Na osnovi analize stanja in z določitvijo izhodišč za vključitev v gozdni prostor tudi negozdnih zemljišč, ki so ekološko oziroma funkcionalno vezana na gozd, z obravnavo ciljev, ovrednotenjem gozdne krajine, pre- sojo pričakovanih nasprotij in z iskanjem alternativnih rešitev za sprejete cilje in us- meritve iz "Programa razvoja gozdov Slove- nije" ocenjujemo, da je treba zajeti z usmeri- tvami ali s strokovnimi podlagami v zasnovi gozdne krajine za državno raven (kolikor ni z zakonskimi predpisi določeno drugače) zla- sti naslednje: 1. Zasnova gozdne krajine na državni ravni je obvezno izhodišče za regionalno raven. Prostorski del gozdnogospodarske- ga načrta območij je tudi predpisani pro- storski dokument za območje in vsebuje vso potrebno vsebino (usklajeno z MOP in z UND) po predpisih Zakona o gozdovih in Zakona o urejanju prostora. Z njim se tudi razmeji gozdni prostor in določi ureditvena območja gozdov: - kje se uveljavi prostorski del načrta za gozdnogospodarsko enoto tudi kot prostor- ski dokument (npr.: kjer ni pričakovati konf- liktov vsaj v večjem obsegu ali pomenu) in - kje je gozdnogospodarski načrt le kot obvezna strokovna podlaga pri urejanju gozdnega prostora oziroma kje se izdeluje- jo še posebni krajinski ali krajinsko-uredi- tveni načrti (npr.: večnamenska območja, rekreacijska območja itd.). 2. V območje gozdov se vključijo gozdo- vi, ki jih določa 2. čl. Zakona o gozdovih. V prostorski del goznogospodarskih načrtov se med gozdove obvezno vključijo: - zemljišča v zaraščanju v tistih predelih, kjer imajo lahko po objektivnih strokovnih GozdV 54, 1996 435 Zasnova gozdne krajine na državni ravni merilih izjemen pomen za katero koli eko~ loško funkcijo, funkcijo varovanja naravne in kulturne dediščine ali znanstveno razi~ skovalni namen, - erodirana, neobdelana, slabo produk- tivna kmetijska zemljišča v ekstremnih po- gojih; - izražene in strokovno utemeljene po~ trebe za ogozditve zaradi krepitve zaščitne funkcije - varovanje objektov. V prostorske dele gozdnogospodarskih načrtov za gozdove se ne sme vključevati: - zaraščajoče kmetijske površine v ob- močjih, kjer bi razvrednotili izjemno estet- sko podobo krajine (krajino najvišjih vred- nosti - zaradi ohranitve kulturne identitete v kulturni krajini); - zaraščajoče kmetijske površine ali ogo- zditve, ki bi omejevale ali razvrednotila iz- jemno pomembno ali pomembno rekreacij- sko vlogo gozdov ali biotopsko funkcijo; - večje zaraščajoče kmetijske površine, kjer je nadpovprečna boniteta posameznih kategorij kmetijskih zemljišč. 3. Na območni (regionalni) ravni je treba določiti izhodišča ali merila za načrte gozd- nogospodarskih enot - prostorski del, po katerih se pripravi strokovni predlog za raz- mejitev primerne rabe vseh zaraščajočih kmetijskih površin (za gozd, rekreacijo, po- zidavo itd.) v gozdnem prostoru, ki služi pri obravnavi za uskladitev vseh interesov v prostoru. 4. V skladu z sprejeto gozdarsko zako- nodajo določimo v prostoru območja varo- valnih gozdov in območja gozdov posebne- ga namena. Za območje varovalnih gozdov pripravi- mo naslednje alternativne predloge, po ka- terih so varovalni gozdovi republiškega po- mena: a) vse površine gozdov, kjer je katera koli ekološka funkcija izjemno poudarjena s 1. in 2. stopnjo poudarjenosti, to je ko ome- juje ali samo vpliva na gozdno gospodarje- nje; b) vse površine gozdov, kjer je katera koli ekološka funkcija poudarjena le s 1. stopnjo; c) vse površine gozdov, kjer je katera koli ekološka funkcija poudarjena s 1. stopnjo in kjer se dve ali več ekoloških funkcij 2. stopnje prekrivajo. 436 Gozd V 54, 1996 Za območje gozdov s posebnim name- nom državnega pomena pripravimo nasled~ nje alternativne predloge, da so gozdovi s posebnim namenom republiškega pome- na: a) vse površine gozdov, v katerih so s 1. in 2. stopnjo izjemno poudarjena razisko- valna funkcija, higiensko-zdravstvena funk- cija ali funkcija varovanja naravne in kultur- ne dediščine, v katero so zajete tudi raz- glašene naravne znamenitosti; b) vse površine gozdov, kjer je le s 1. stopnjo izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, higiensko-zdravstvena funkcija ali funkcija varovanja naravne in kulturne de- diščine, v katere so vključene tudi razgla- šene naravne znamenitosti državnega po~ mena; c) vse površine gozdov, kjer so le s 1. stopnjo izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, higiensko-zdravstvena funkcija ali funkcija varovanja naravne in kulturne de- diščine, v katero so vključene tudi razgla- šene naravne znamenitosti državnega po~ mena, in površine gozdov, kjer se dve ali več prej omenjenih funkcij 2. stopnje pou- darjenosti prekrivajo na isti površini. Za predlagane alternative varovalnih goz- dov in gozdov posebnega namena poda- mo obseg in razširjenost navedenih funkcij v prostoru, strokovne utemeljitve o oprav~ ljenem ovrednotenju ter predlog varstvene- ga režima, to je potrebnih omejitev in pogo- jev (npr.: v varovalne gozdove ni dovoljeno posegati zaradi spremembe namembnosti niti graditi gozdne ceste, ali se navedejo izjeme in pogoji pri urejanju gozdov za po- sebne namene), kakor tudi oceno posledic (obveznost države, lokalnih skupnosti ali tistih interesentov, ki izražajo zahtevo za njihovo izločitev), zaradi odločitve za dolo- čen obseg in režim varovanja. Vse izjemno poudarjena funkcije, ki dolo- čajo območje varovalnih gozdov in gozdov posebnega namena ovrednotimo in razme- jima v prostoru v območnih gozdnogospo- darskih načrtih in pripravimo predlog ter izvedemo postopek za razglasitev v skladu z zakonskimi določili. 5. Za sanacijska območja razvrednoten ih gozdov in območja za premene opustoše- nih gozdov je treba pripraviti razčlenjeno problematiko vzrokov in posledic, oceno Zasnova gozdne krajine na državni ravni stopnje in obsega ogroženosti gozdov, stra- tegijo za sanacijo ali premene v prostoru s poudarkom na postopku in pripravi prostor- ske dokumentacije glede na: vrednostne kategorije krajine, izvedbo (obveznosti za izvedbeni dokument) in zagotavljanje po- gojev. Na osnovi določenih pogojev je tre- ba zagotoviti okvimo usmeritev načrtova­ nja sanacij ali premen v gozdnogospodar- skih načrtih. Tako npr.: predlagamo, da ne moremo vključiti v sanacijska območja ali v območja premen tista ožja območja, v ka- terih so škodljivi vplivi prekomerni, dokler niso znižani na sprejemljivo stopnjo. V ob- močja premen ne moremo zajeti najkvali- tetnejše krajinske tipe, kolikor niso potreb- ne premene s posebnimi prostorsko-uredi- tvenimi pogoji za oblikovanje krajine. 6. V območjih gozdov, kjer je na državni ravni ugotovljena prekomerna stopnja obre- menjenosti okolja, je treba preprečiti vsakr- šne nove obremenitve ali posege v gozdni prostor vse dotlej, dokler ni dosežena še sprejemljiva stopnja obremenjenosti okolja. V območju gozdov moramo evidentirati vse obremenitve gozdnega prostora v gozdno- gospodarskih načrtih in določiti smemice ter ukrepe za preprečevanje in zboljšanje stanja. 7. Določiti je treba vse načrtovane ali predvidene posege v gozdni prostor držav- nega pomena in določiti, da je treba za ta območja napraviti temeljite študije o ranlji- vosti, iskati alternativne rešitve in opraviti vsestransko analizo vplivov na okolje. Po- drobneje pa je treba obravnavati vse pose- ge v gozdni prostor na regionalni ravni (npr.: za gozdarstvo pomembno idejno odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami, razvoj rekreacijskih ali turističnih območij, sanacij- skih območij in območij premen ter ogozdi- tve) pri pripravi prostorskega dela območ­ nih gozdnogospodarskih načrtov in zanje dati usmeritve o postopkih za razreševanje le-teh pred pripravo izvedbene prostorske dokumentacije. 8. Pri načrtovanju sočasne rabe gozdne- ga prostora moramo zajeti obvezna izho- dišča v obliki osnovnih omejitev ali dopust- nosti ter usmeritev za naslednje dejavnosti: - lovstvo (npr.: kdaj in pod kakšnimi po- goji izločati mirne cone za divjad ali graditi obere za rejo divjadi, kako zagotoviti pogo- je za vzdrževanje ali za razvoj izjemno po- membne lovnogospodarske ali biotopske funkcije gozdov itd.); - rekreacijo in turizem (npr.: zagotoviti obvezno celovito ovrednotenje in zavaro- vanje naravnih danosti, pomembnih za njun razvoj v gozdnem prostoru, skrbno načrto­ vanje, usmerjanje in nadzorovanje nosilcev razvoja in koristnikov rekreacijske in turi- stične funkcije, temeljite krajinske analize in preverjanje pričakovanih vplivov na oko- lje); - kmetijstvo za ohranitev vloge gozdov v gozdnem prostoru (npr.: v gozdnem prosto- ru je treba z vsemi potrebnimi vspodbudami in ukrepi usmeriti v sonaravne - biološko kmetijsko proizvodnjo, ki upošteva poleg na- ravnih danosti lastniško strukturo zemljišč in je vpeta v celovit razvoj podeželja; nepo- sredna povezava kmetijstva, gozdarstva in rekreacije ter turizma; krčitev gozdov za · namene kmetijske rabe le v omejenem ob- segu na površinah, kjer ni iz']emno poudar- jen ih funkcij gozdov in je večja gozdnatost od 40 % v ožjem gravitacijskem območju okoli 1 000 ha; ohraniti je treba naravno di-evesno in grmovno vegetacijo ob vodoto- kih ali izjemna drevesa ali skupin na kmetij- skih površinah itd.); -naravno in kulturno dediščino (npr.: na- čin in postopek vključevanja kategorij na- ravne in kulturne dediščine in drugih vred- not okolja pri gozdnogospodarskem načr­ tovanju z ovrednotenjem istoimenske funk- cije gozdov in določanje usklajenih režimov za prilagojeno gozdno gospodarjenje in us- klajevanje z drugimi interesi); - vodno gospodarstvo (npr.: kategoriza- cija vodnih virov in izvirov in usmeritev za določanje režimov in obveznosti za varova- nje in krepitev vodnega režima v gozdnem prostoru); - rudarstvo (npr.: usmeritve za ohranitev rodovitnega dela talnega profila in obvez- nost sprotne sanacije v breme cene prido- bivanja naravne dobrine - obvezni sanacij- ski projekti; ne bi smeli dovoliti izkoriščanje rudnin v najpomembnejših predelih gozdne krajine ali kjer bi nastale trajne posledice v gozdovih; obvezne sanacije že zaključenih črpališč itd.); - območja koridorjev infrastrukture, da ne bi prišlo do razvrednotenja gozda (npr.: varovanje izjemnih biotopov pri gradnji av- GozdV 54, 1996 437 Zasnova gozdne krajine na državni ravni tocest; pogoji za ureditev obcestnega pro- stora za večnamensko vlogo gozdov in var- stvo gozdov ter okolja; obvezno iskanje al- ternativnih rešitev s celovito analizo prosto- ra in preveritvijo ter spremljavo vplivov na okolje; pri daljnovodih ohraniti gozdove pod daljnovodi povsod tam, kjer so izjemno pou- darjena gozdne funkcije). Obvezna izhodišča so povzetek zakon- skih obveznosti in uveljavljene gozdnogos- podarske politike in javnega interesa nad gozdovi s Programov razvoja gozdov Slo- venije ali razširitev in dopolnitev le tega. 9. V sk[adu s postopkom o obravnavi in sprejemanju prostorskih dokumentov na re- gionalni in lokalni ravni je s temi načrti tre- ba zagotoviti hkrati prilagojeno gozdno gos- podarjenje in aktivno varstvo gozdov in oko- lja v gozdnem prostoru. Zato je treba upo- števati: - primernost gozdnega prostora za so- časnost rabe; - stopnjo ranljivosti gozdnega prostora; - izražene in strokovno utemeljene po- trebe za ohranitev in razvoj sočasne rabe; - preverjanje vplivov na naravne sisteme pri obstoječih rabah; - zavarovana območja in stopnje pomem- bnosti krajine. Zato je pri pripravi prostorskih dokumen- tov v gozdnem prostoru najprej treba uskla- diti ugotovljena nasprotja v programu goz- darstva s programi dejavnosti, za katere smo predlagali vključitev obveznih usmeri- tev v zasnovo gozdne krajine, ki smo jih navedli v 8. točki, nato pa skupaj z vsemi dejavnosti, ki iščejo svoj razvoj v gozdnem prostoru. 4.6 Sestavni deli zasnove gozdne kraji- ne 4.6 A constituent part of forest landscape's con- cept Zasnovo gozdne krajine naj bi predstavili v naslednji obliki: 1. Opisni del 2. Tabelami del in grafikoni 3. Karte Iz opisne sheme vsebinske zasnove gozd- ne krajine na državni ravni naj bi smiselno in pregledno predstavili vsebino tudi za niž- je ravni načrtovanja. Pri tem je za državno 438 Gozd V 54, 1996 raven najpomembnejši opsni del, medtem ko bi s tabelami in kartami definirali okvirno tiste segmente, ki bi olajšali utemeljiti pred- vsem opisane najbolj obvezujoče določbe v prostoru, ki jih moramo dosledneje razmeji- ti in določiti njihov obseg v postopkih ureja- nja gozdnega prostora na nižjih ravneh, kjer pa naj bi najpomembnejšo vlogo prev- zele karte. 4.6.1 Opisni del 4.6. 1 A descriptive part V tem delu bi po nakazan! vsebinski shemi navedli osnovne ugotovitve, določitve in ob- vezujoče določbe. Tako lahko okvirno oceni- mo, da bo opisano gradivo razvrščeno in vsebinsko obdelano, kot smo predstavili raz- mišljanja za vsebinsko zasnovo v poglavjih: uvod, opis stanja, namen in cilj zasnove gozdne krajine, razmejitev gozdnega pro- stora, presoja ali ovrednotenje podatkov, usmeritve ali strokovne podlage za ureja- nje gozdnega prostora, prehodne določbe in uporabljeni viri. V vseh poglavjih so odlo- čujoče določbe, ki uravnavajo prostorsko- ureditvene pogoje za strategijo ohranjanja in razvoja gozdne krajine in gozdov v pro- storu in so obvezna izhodišča urejanja pro- stora na nižjih ravneh. 4.6.2 Tabelami del in grafikoni 4.6.2 A table part and graphs V tabelah ali z grafikoni bi kazalo pouda- riti vse tiste dejavnike, ki kažejo dosedanji razvoj in trende v gozdnem prostoru in do- kumentirajo opisano stanje in vzročne ana- lize, kar naj bi olajšalo odločitve pri obrav- navi in sprejemanju zasnove gozdne kraji- ne pri vključevanju v prostorski plan Slove- nije. Za celovitejši pregled predlagam, da zajamemo naslednje: - oceno strukture gozdnega prostora po. gozdnogospodarskih območjih in krajinskih tipih; -oceno obsega izjemno poudarjenih funk- cij gozdov in njihovo prekrivanje v gozd- nem ·prostoru; - pregled razvoja gozdnih fondov (povr- šina, lesna zaloga in prirastek); i L 1 Zasnova gozdne krajine na državni ravni - pregled razvoja gozdarskih dejavnosti (posek, blagovna proizvodna lesa, obnova gozdov nega gozdov, varstvo gozdov, pre- mena gozdov, ogozdovanje, gradnja cest in gozdnih vlak); - pregled izvršenih in načrtovanih pose- gov v gozdni prostor; - obseg območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, ki jih mora- mo zavarovati (razglasiti) na državni ravni (stanje, minimalni, optimalni in kompromi- sni predlog); - obseg območij za sanacijo ali premeno gozdov (podatki za oceno minimalne ali op- timalne opcije za strategijo sanacije ali pre- mene gozdov v prostoru); - obseg potrebnih sredstev za varstvo in vzdrževanje gozdov in gozdnega prostora z gozdarskimi ukrepi in viri financiranja (za- konska obveznost lastnika in države); - obseg potrebnih sredstev za izboljša- nje (revitalizacijo) -razvoj gozdov in gozd- nega prostora (npr.: min. ali optimalni ob- seg pramen ali sanacij, obseg sredstev za odpiranje gozdov s cestami za večnamen­ sko rabo gozdov, sredstva za razvoj dolo- čene funkcije ali zagotovitev pogojev za gospodarjenje z gozdnim prostorom - vsa ta sredstva vezana na alternativne ciljne usmeritve). Navedene vsebine podkrepimo z grafiko- ni ali z njimi nadomestimo tabelni prikaz, zlasti trendov in primerjave nakazanih al- ternativ. 4.6.3 Karte 4.6.3 Maps Karte za republiško raven imajo lahko poudarjen le spoznavni vidik predstavitve prostorske problematike. Tako ocenjujem, da bi v obliki publikacijske karte lahko pred- stavili: - pregled gozdov in gozdnega prostora; - pregled gozdnogospodarskih območij in krajinskih tipov; - predlog območij varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom; - pregled poškodovanosti gozdov; - pregled območij za sanacijo ali preme- no gozdov; - območja načrtovanih (pričakovanih) po- membnih posegov v gozdni prostor. 5 OBVEZNE STROKOVNE PODLAGE 5 COMPULSORY TECHNICAL MATERIALS Za pripravo zasnove gozdne krajine pred- lagamo, da so obvezni viri: - zakonodaja, ki se veže na gozdove in gozdni prostor; - Program razvoja gozdov Slovenije; - P.J.: Funkcije gozdov in gozdovi v pro- storu v območnih gozdnogospodarskih na- črtih, GV, Vol. 50 (1992), s. 294-303. -veljavni načrti gozdnogospodarskih ob- močij; - strategija razvoja krajine in prostora v 1 Sloveniji; - strategija ali sprejeti programi prostor- skega razvoja za: podeželje, kmetijstvo, tu- rizem in rekreacijo, naravovarstvo, urejanje vodnega režima in izkoriščanje naravnih bo- gastev. 6 ZAKLJUČEK 6 CONCLUSION Krajinska zasnova gozdne krajine na vseh ravneh mora omogočiti: celovito, učinkovito, racionalno in pregledno razreševanje pro- storske problematike. Zato je razmišljanje v prispevku usmerjeno k razreševanju osnov- ne dileme: kako naj bi bila vključena pro- storska problematika v gozdnogospodar- ske načrte - prostorski del po novi gozdar- ski zakonodaji in kako je treba obravnavati problematiko, ki je ni mogoče zajeti v sek- torsko načrtovanje pri pripravi nove pro- storske zakonodaje. Nakazana dosedanje delo pri vključevanju gozdarstva v urejanje prostora, odprta vprašanja, ki jih prinaša gozdarska zakonodaja s področja urejanja prostora in poskus reševanja pomembnej- ših prostorsko ureditvenih pogojev v shemi vsebinske zasnove gozdne krajine na dr- žavni ravni naj bi prispeval k razreševanju nakazane problematike s prostorsko zako- nodajo. Ta naj bi tudi določila ureditveno območje gozdov na regionalni in lokalni rav- ni in tudi odgovorila na vprašanje, kje in zakaj se ureja gozdni prostor z gozdnogos- podarskimi načrti - prostorski del in kje so potrebni še posebni krajinski načrti za ob- močje gozdnega prostora. GozdV 54, 1996 439 Zasnova gozdne krajine na državni ravni POVZETEK Krajinska zasnova gozdne krajine na državni ravni kot sestavni del prostorskega plana RS mo- ra omogočiti: celovito, učinkovito, racionalno in pre- gledno razreševanje prostorske problematike. Za- to je v prispevku usmerjeno razmišljanje k razre- ševanju osnovne dileme: kako naj bi bila vključena prostorska problematika v gozdnogospodarske na- črte- prostorski del po novi gozdarski zakonodaji in kako je treba obravnavati problematiko, ki je ni mogoče zajeti v sektorsko načrtovanje pri pripravi nove prostorske zakonodaje. Uvodoma v vsebinsko zasnovo gozdne krajine na državni ravni skušamo razumljivo definirati na- men in cilj zasnove gozdne krajine. S tako defini- ranim namenom in ciljem bi v postopku obravnave in sprejema zasnove gozdne krajine, primerno uve- ljavili gozdnogospodarsko politiko, ki ustrezno us- klajuje javni in zasebni ali podjetniški interes nad gozdovi. Pred 18 Jeti je gozdarstvo tudi že formalno spre- jelo stališča in smernice o temeljnih nalogah goz- darstva pri prostorskem planiranju, ki jih povzema- mo, ker zajemajo še vedno aktualno vsebino. V nadaljevanju navajamo dograjevanje te problema- tike v vsebinskem delu pri pripravi območnih gozd- nogospodarskih načrtov za obdobje 1991 -2000. Analiza in ocena gozdnega prostora in funkcij goz- dov v teh načrtih, daje vpogled v strokovne podla- ge, ki so lahko izhodišče za oblikovanje vsebinske zasnove gozdne krajine na državni ravni v novih pogojih. Zato smo primerjali rezultate teh analiz z zahtevami nove gozdarske zakonodaje in dodali predloge za dopolnitev teh podlag in razrešitev tistih dHem, ki jih nova gozdarska zakonodaja na- novo uveljavlja ali še ne razrešuje razumljivo. V Sloveniji imajo med naravnimi bogastvi izje- men pomen gozd, naravno okolje in vodovje, vse troje pa je neposredno povezano z gozdom in z gospodarjenjem ter urejanjem gozdnega prostora. Vsebinska zasnova gozdne krajine na državni ravni naj bi omogočila oblikovati ustrezno metodo- logijo urejanja gozdne krajine, olajšala odločitev, kakšen postopek za sintezo sektorskih načrtovan] ali usklajevanje lahko upoštevamo pri vključevanju gozdov in gozdarstva v integralni načrt prostorske- ga razvoja in kako je treba razmejiti odgovornosti in naloge pri vzpostavitvi novega sistema za področje urejanja prostora. Zato podrobneje predstavljamo razmišljanja o shemi vsebinske zasnove gozdne 440 GozdV 54, 1996 krajine za državno raven. V njej je, poleg določenih uvodnih izhodišč in opisa stanja gozdov in goz- darstva, treba dati ustrezen poudarek negozdar- skim dejavnostim v gozdneni prostoru in ·določiti izhodišča ter merila za razmejitev gozdnega pro- stora. V presojo ali v ovrednotenje podatkov zaja- memo tako vzročne analize, možne alternativne cilje, pričakovana nasprotja in njihovo razreševa- nje. V osrednjem razširjenem delu navajamo raz- mišljanja, kako ovrednotiti gozdno krajino, da bi omogočili ustrezno varstvo in razvoj. V ta namen navajamo že vrsto neposrednih usmeritev ali s.tro- kovnih predlogov za urejanje gozdnega prostora, ki bi dograjevali ali dopolnjevali prostorsko zako- nodajo. Sestavni deli zasnove gozdne krajine naj bi bili: opisni in tabelami del, grafikoni ter karte. Za držav- no raven naj bi bil najpomembnejši opisni del zlasti z usmeritvami, ki bi določale osnovno strategijo urejanja gozdnega prostor in tudi izhodišča ter po- stopek urejanja gozdnega prostora na nižjih rav- neh. VIRI 1. Pogačnik, J: Razmišljanje o vključevanju pro- storskega (krajinskega) vidika v območno gozd- nogospodarsko načrtovanje, GV, št. 3 2. Pogačnik, J.: Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v območnih gozdnogospodarskih načrtih, GV, Vol. 50 (1992), s. 294-303 3. Pogačnik, J: Strokovne podlage za prostor- ski del načrtov za gozdnogospodarsko enoto 1. in 2. del, GV, št. 4, 5 in 6, 1995 4. Pogačnik, J.: Program razvoja gozdov in goz- darstva Slovenije, SZG, Ljubljana, 1991 5. Pogačnik, J.: Zasnova gozdne krajine, tipko- pis, Inštitut za krajinsko arhitekturo- BF, Lj. 1996 6. Samoupravna interesna skupnost za gozdar- stvo SR Slovenije: Stališča in smernice o temelj- nih nalogah gozdarstva pri prostorskem planira- nju, Lj. 1979 7. Zbornik posvetovanja ZGDS: Strokovna iz- hodišča za pripravo pravilnikov o gozdnogospo- darskem, gozdnogojitvenem in Jovskogojitvenem načrtovanju, Lj., 1994 8. Program razvoja gozdov Slovenije, Lj., 1995 9. Zakon o gozdovih, 1993 1 O. Leitfaden zur forstliche Rhamenplanung, MUnchen 19n. 1 1 J~