glaallo občinske konference SZDL Ijubljana center SKUPŠČINSKA PRILOGA Ljubfjana, 26. 10. 1978 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana center 7. seja zbora združenega dela 7. seja zbora krajevnih skupnosti 7. seja družbenopolitičnega zbora____________ Seje zborov bodo v četrtek, 16. 11. 1978 ob 17. uri v prostorih Magistrata, LJubljana, Mestni trg 1 Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center . ' ¦, " ' ' SKLICUJEM ,Y 7. sejo zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v četrtek 16. novembra 1978 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1 Predlagam naslednji PNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 6. seje zbora 4. Obravnava osnutka smernic za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljub-Ijana Center za obdobje 1976-1980 v letu 1979 5. Obravnava analize osebne porabe v občini Ljubljana Center v letu 1978 6. Obravnava osnutka odloka o novelaciji zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik« 7. Obravnava osnutka odloka O zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CO-1/17 »Moša Pijade« 8. Obravnava problematike upravnih organov in strokovnih služb: - ¦ * - osnutek odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah ,. - informacija o stanju in problemih občinskih upravnih organov * , - osnutek odloka o sekretariatu skupščine občine Ljubljana Center - osnutek zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih 9. Obravnava osnutka odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu 10. Obravnava osnutkov programov samoupravnih interesnih skupnosti: - aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti v Ljubljani za leti 1979-80 - program opravljanja in samoupravni sporazum o združevanju sredstev za opravljanje kolek-tivnih komunalnih storitev ter vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju Ijubljanskih občin v letih 1979 in 1980 - program varstva pred požarom in samoupravni sporazum o združevanju sredstevza financi-ranje varstva pred požarom v občini Ljubljana Center 11. a) Obravnava gradiva za 7. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane: - Osnutek smernic o politiki izvajanja srednjeročnega družbenega plana Ljubljane 1976-80 v letu 1979 - Informacija o turizmu in gostinstvu v Ljubljani - Informacija o uresničevanju 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani b) Določitev delegatov za 7. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 12. Obravnava gradiva iz programa dela Skupščine SR Slovenije: - Osnutek zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela 13. Vprašanja delegatov. Ljubljana, 26.10.1978 PREDSEDNIK ZZD Marjan Likar, I. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center SKLICUJEM 7. sejo zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v četrtek, 16. novembra 1978 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1 Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 6. seje zbora 4. Obravnava osnutka smernic za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljub-Ijana Center za obdobje 1976-1980 v letu 1979 5. Obravnava analize osebne porabe v občini Ljubljana Center v letu 1978 6. Obravnava osnutka odloka o novelaciji zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik« 7. Obravnava osnutka odloka ozazidalnem načrtuzaobmočjezazidalnegaotokaCO-1/17 »Moša Pijade« 8. Obravnava problematike upravnih organov in strokpvnih služb: - osnutek odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah - informacija o stanju in problemih občinskih upravnih organov - osnutek odloka o sekretariatu skupščine občine Ljubljana Center - osnutek zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih ( 9. Obravnava osnutka odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu 10. Obravnava osnutkov programov samoupravnih interesnih skupnosti: - aneksi k samoupravninn sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti v Ljubljani za leti 1979-80 - program opravljanja in samoupravni sporazum o združevanju sredstev za opravljanje kolek-tivnih komunalnih storitev ter vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju Ijubljanskih občin v letih 1979 in 1980 - program varstva pred požarom in samoupravni sporazum ozdruževanju sredstev za financi-ranje varstva pred požarom v občini Ljubljana Center 11. a) Obravnava gradiva za 7. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane (vse točke dnevnega reda 7. seje zbora občin) b) Določitev delegatov za 7. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 12. Obravnava gradiva iz programa dela Skupščine SR Slovenije: - Osnutek zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela 13. Vprašanja delegatov. LJubljana,26.10.1978 PREOSEDNIK ZBORA KS Nlko Pogačar, I. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center SKLICUJEM 7. sejo družbenopolitičnega zbora Skupščine občlne Ljubljana Center, kl bo v četrtek, 16. novembra 1978 ob 17. uri v prostorih Magistrata, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 6. seje zbora 2. Obravnava osnutka smernic za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljub-Ijana Center za obdobje 1976-1980 v letu 1979 3. Obravnava problematike upravnih organov in strokovnih služb: - osnutek odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah - informacija o stanju in problemih občinskih upravnih organov - osnutek odloka o sekretariatu skupščine občine Ljubljana Center - osnutek zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih 4. a) Obravnava gradiva za 7. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane: - osnutek smernic o politiki izvajanja srednjeročnega družbenega plana Ljubljane 1976-80 v letu 1979 b) Določitev delegatov za 7. sejo zbora občin Skupščine mešta Ljubljane 5. Obravnava gradiva iz programa dela Skupščine SR Slovenije: - osnutek zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela 6. Obravnava problematike Avtorske agencije za SR Slovenijo 7. Vprašanja delegatov. Ljubljana,26.10.1978 PREDSEDNIK DPZ Milan Oaspari, I. r. OBVESTILO DELEGATOM 1. Delegate obveščamo, da so osnutek zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Poročevalec Skupščine SR Slovenije, št. 18) prejeli že z gradivom za 6. sejo zborov občinske skupščine. 2. Delegatom dostavljamo osnutke aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih plana druž-benih dejavnosti v Ljubljani za leti 1979-80, ki jih bodo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti obravnavale na svojih sejah v času od 30. oktobra do 6. novembra 1978. 3. Delegacijam v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delegacijam krajevnih skupnosti predlagamo, da glede na pomembnost gradiva organizirajo v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti v svojih sredinah razpravo o osnutku smernic za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-80 v letu 1979. ' * ' *• '¦'>"/,' Sekretariat Skupščine SMERNICE ZA URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1979 V skladu z načelom kontinuiranega planiranja in na podlagi 69. člena zakona o temeljih sistema družbe-nega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije in 1. točke smernic in okvirov za ukrepanje pri uresniče-vanju družbenega plana občine vsebovanih v sred-njeročnem družbenem planu občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 in ob upoštevanju ugotovitev analize uresničevanja srednjeročnega družbenega plana občine v letih 1976-1978 in dogovora o osno-vah družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 ter na odlag! statuta občine Ljub-Ijana Center je skupščina občine Ljubljana Center dne .........sprejela SMERNICE ZA URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1979 Za izvajanje temeljnih nalog pri uresničevanju ciljev, ki so opredeijeni s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 ter ob upoštevanju ključnih nalog, ki izhajajo iz ciljev, dogo-vorjenih v družbenih planih Ljubljane in SR Slovenije kakor tudi, da bo omogočeno vsem nosilcem planira-nja, da pravočasno sprejmejo svoje lastne ukrepe za čim bolj dosledno izvajanje planskih nalog opredeljuje skupščina občine Ljubljana Center vsem nosilcem družbenega planiranja na svojem območju v letu 1979 naslednje osnovne usmerltve: - nadaljnji pospešeni razvoj samoupravnih druž-benoekonomskih odnosov v združenem delu z inten-zivnejšim izvajanjem nalog za konkretno preobrazbo družbenoekonomskih osnov dohodkovnih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu; - uresničevanje nalog, ki so pomembne za dosle-dno izvajanje politike gospodarske stabilizacije in bodo omogočile doseganje dinamične gospodarske rasti s povečevanjem akumutativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva ob intenzivnejšem nara-Sčanju produktlvnosti dela, boljšem izkoriščanju družbenih sredstev in smotrnejši uporabi znanosti in tehnologije z upoštevanjem razmerlj razporeditve in uporabe družbenega proizvoda in dohodka, ki so do-ločena z družbenim planom občine in dogovorjene v dogovoru o osnovah družbenega plana občine za obdobje 1976-1980; - pospeševati zunanjetrgovinsko menjavo s pove-čanjem izvozne usmerjenosti in učinkoviteje razvijati višje oblike sodelovanja s tujino na dolgoročnih os-novah ob zmanjševanju uvozne odvisnosti z racional-nim nadomeščanjem z domačimi surovinami, repro-dukdjskim materialom in opremo; - določiti nosilce razvoja industrije v občini in po-večati učinkovitost investicijskih naložb s hkratnim usklajenlm in celovitim odločanjem delavcev o inve-sticijah v temeljni organizaclji združenega dela, ki je nosilec investicije skupno z delavci drugih organiza-cij združenega deta, ki so združili sredstva za kon-kretno investicijo; - hitreje uresničevati vseblnsko preobrazbo zuna-nje trgovine s celovitejšim analiziranjem že sklenje-nih samoupravnih sporazumov o združevanju dela In sredstev med zunanjetrgovinskimi organizacijami združenega dela in proizvodnjo ter z dopolnitvijo ozi-roma spremembami teh sporazumov ustrezneje dolo-čiti osnove za pridobivanje skupnega deviznega pri-hodka in dohodka, skupno planiranje, skupni riziko in skupne naložbe v šlritev materialne osnove dela; - povečati produktivnost dela z modernizacijo te-hnoloških postopkov, večjo uporabo znanja in hitrej-šlm prenosim raziskovalnih dosežkov v tekočo proiz-vodnjo in pcslovanje z varčevalnimi ukrepi, izboljša-njem organiziranosti poslovanja in predvsem z bolj-šim in odgovornejšlm odnosom do dela in večjo de-lovno disciplino; - izpopolnjevati slstem nagrajevanja po delu (žl-vetn in minulem) z anallziranjem sedanjih samou-pravnih sporazumov o delitvi sredstev za osebne dohodke in sKupno porabo v vseh organlzacijah zdru-ženega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostlh in pri tem zagotoviti, da bodo sredstva za osebno porabo (OD in sklad skupne porabe) nara-ščala počasneje od rasti doseženega dohodka; - zagotoviti pogoje in se aktivno vključiti v priprave za fzdelavo in sprejemanje planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje in dolgoročnih plan-skih dokumentov tako lastnih kot tudi planov in dogo-vorov o osnovah planov družbeno političnih skupno-sti, ki se bodo pripravljali in spre|emali z dosledno uporabo novega sistema samoupravnega planiranja; - doslednejše izvajanje ukrepov za zavarovanje zraka in varstvo okolja s takojšnjo izdelavo sanacij-skih programov vseh večjih onesnaževalcev; - odgovornejše izvajanje družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev; - dosledno Izvajanje sprejetlh stališč in nalog na področju družbene samozaščite, l]udske obrambe in varnosti in zagotovltev ustreznih materialnih pogojev v te namene; - nadaljnje utrjevanje krajevne samouprave s ci-Ijem celovltega ustavnega uresničevanja vloge kra-jevnih skupnosti, da bodo lahko delovni Ijudje in ob-čanf celovito in neposredno uveljavljali svoje potrebe in interese. Predvideni globalni kazalci razvoja v letu 1979 Z analizo izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine v prvih treh letih planskega obdobja smo ugotovili, da se predvidene poprečne stopnje rasti družbenega proizvoda, industrijske proizvodnje, real-nega osebnega dohodka zaposlenih in sredstev za splošno porabo v občini realizirajo v skladu s postav- Ijenimi planskimi nalogami. Manj usklajeno pa so se v tem obdobju izvajale razvojne naloge na področju za-poslovanja, zunanjetrgovinske menjave, rasti produk-tivnosti dela in rasti sredstev za skupno porabo. Dinamičen gospodarski razvoj v letih 1977 in 1978 in ocena možnosti nadaljevanja ugodne dinamike tudi v letu 1979, kakor tudi prve napovedi o možnostih dose-ganja planirane rasti dohodka v večjih organizacijah združenega dela v občini nam v fazi osnutka smernic narekujejo predlagati dve varianti možnih globalnih okvirožrazvoja v naslednjem letu. Predlagani varianti realne rasti slonita na pričakova-nem 7 do 8 odstotnem prenosu cen na drobno in življenjskih stroškov v leto 1979 in predvidoma poča-snejši rasti cen v letu 1979 od porasta v letu 1978. , Medtem ko predstavlja predlagana II. varianta rasti globalnih kazalcev razvoja v letu 1979 realizacijo s srednjeročnim planom občine predvidene poprečne letne dinamike, neupoštevajoč pri tem odpravo dose-danjih odstopanj, pa pomenijo predlagani okviri po I. varianti večje približanje planiranim stopnjam rasti za to srednjeročno obdobje in bo možno z doseganjem rasti po tej varianti odpraviti dosedanje zaostajanje zlasti pri povečanju produktivnosti dela in pokrivanju uvoza z izvozom blaga. Po predlagani I. varianti rasti globalnih kazalcev bomo v letu 1979 dosegli naslednje: - družbeni proizvod bo realno večji za 6 odstotkov, kar je sicer hitrejša rast od poprečno predvidene za celotno srednjeročno obdobje, vendar ob pričakova-nem naraščanju domačega povpraševanja in večji zu-nanjetrgovinski aktivnosti v letu 1979 dosegljiv cilj; - industrijska proizvodnja bo po fizičnem obsegu večja za 6,5 odstotka. Ta rast je tudi večja od poprečno planirane rasti proizvodnje v našem družbenem planu, bo pa uresničljiva, predvsem kot rezultat združevanja dela in sredstev, racionalnejšega poslovanja in hitrejše rasti produktivnosti dela; - zaposlovanje se bo povečalo po stopnji 1,5 od-stotka, s čimer sicer ne bomo v celoti uresničili plani-rane stopnje zaposlovanja v tem planskem obdobju, kar bi zahtevalo le 1%-no stopnjo rasti v zadnjih dveh letih srednjeročnegaobdobja.Organizacije združenega dela bodo z ustreznejšo organizacijo in razporeditvijo dela in delovnega časa zajezile nesorazmerno narašča-nje administrativnega osebja v korist zaposlovanja pro-izvodnih delavcev in delavcev, katerih delokrog nalog in opravil obsega problematiko modernizacije proiz-vodnje in raziskovanje tržišča, spreminjanja in uvajanja nove - sodobnejše tehnologije, inovacij, večje gospo-darnosti poslovanja in izpopolnjevanja samouprav-nega združevanja dela in sredstev znotraj in med orga-nizacijami združenega dela; - produktivnost dela moramo povečati za 4,4 od-stotka, kar bo omogočilo približanje planiranemu de-ležu v prirastu družbenega proizvoda v srednjeročnem obdobju. Za dosego predvidene rasti produktivnosti je potrebno, da vsi subjekti planiranja v letu 1979 posve- tijo vso pozomost večji učinkovitosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi, tj. racionalizaciji proizvodnje ozi-roma poslovanja, izboljšanju organizacije dela, hitrej-šemu vključevanju znanja in raziskovalnega dela ob ustreznem dograjevanju sistema stimulativnejšega na-grajevanja po rezultatih živega dela in gospodarjenja z minulim delom; - Izvoz blaga se bo povečal za 18 odstotkov, kar bo sicer zahtevalo izredne napore združenega dela, zlasli pa ustrezno reorganizacijo zunanjetrgovinskih organi-zacij združenega d6la iz dosedanje pretežno uvozne usmerjenosti. Z uveljavitvijo samoupravnega združeva-nja sredstev in dela s proizvodnjo in s tem s skupno motiviranostjo bo omogočeno povečanje izvoza blaga za skupno ustvarjanje deviznega prihodka; - uvoz blaga bo večji za 8 odstotkov, kar je skladno s poprečno stopnjo rasti v tem planskem obdobju. Pri tem je potrebno upoštevati, da se bodo dosedanje razlike v pravicah za plačevanje uvoza ter dosedanji sistem vezave uvoza z izvozom vvečji meri nadomestlli z neposrednim sporazumevanjem med temeljnimi or-ganizacijami združenega dela, ki so udeležene v eko-nomskih odnosih s tujino, kakor tudi, da bodo pri uvozu opreme imeli prednost poleg dogovorjenih pre-dnostnih dejavnosti tudi tisti razvojni programi, kr bodo trajneje prispevali k povečevanju izvoza in racio-nalnem nadameščanju uvoza. Predvideno razmerje ra-sti med uvozom in izvozom bo tudi omogočilo približe-vanje srednjeročni usmeritvi, da bo "do konca tega planskega obdobja doseženo 65 odstotno pokritje uvoza blaga z izvozom blaga; - realni osebni dohodek ria zaposlenega se bo po-večal za 3,2 odstotka, kar je sicer za 0,2 odstotka nad poprečno planiranim porastom v tem obdobju, vendar je potrebno upoštevati, da bodo zaradi uskladitve ozi-roma delne odprave nesorazmerja med realno rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu in v nekaterih po-dročjih družbenih dejavnosti, kjer ugotavljamo ve-čletno zaostajanje na področju delitve osebnih dohod-kov, osebni dohodki vteh dejavnostih porasli nekoliko hitreje; - splosna poraba (občinski proračun) bo v skladu z usmeritvami srednjeročnega družbenega plana realno povečana za 5 odstotkov, kar je za eno indeksno točko oziroma za 20 odstotkov počasneje od rasti družbe-nega proizvoda; PREDVIDENI GLOBALNI KAZALCI RAZVOJA V LETU 197« realne stopn]e ra»tl PLAN 1976-1980 (poprežno letno) OCENA REAUZACIJE 1976-1978 (poprečno letno) PREDVIDENO* 1979 I. varlanta tl. varianta DRUŽBENl PROIZVOD INDUSTRIJSKA PROI2VODNJA ZAPOSLENOST PRODUKTIVNOST IZVOZ BLAGA UVOZ BLAGA REALNI OD NA ZAPOSLENEGA SPLOŠNA PORABA (OBČ. PRORAČUN) SKUPNA PORABA (OBČ. SIS)________ 5,1 5,4 1,5 4,0 16,0 8,0 3,0 4,1 4,1 5,8 6,0 6,4 6,5 2.2 1,5 3.6 4,4 11,0 18,0 6.7 8,0 3,6 3,2 -4,3 5,0 11,0 na)več6,0 5,1 5,4 1,2 4,0 16,0 8,0 3.0 4,1 5,1 - skupna poraba bo porasla največ za 6%, kar bo - zagotovilo skladnost rasti sredstev za skupno porabo z rastjo družbenega proizvoda. TEMELJNE RAZVOJNE NALOGE V LETU 1979 PO POSAMEZNIH PODROČJIH IN NOSILCIH 1. GOSPODARSTVO Ugotovitev, da se razmerja v razporejanju dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela v prvih treh letih pianskega obdobja niso uresničevala v skladu s predvidevanji družbenegaplanaobčine, karje imeloza posledico, da so tudi predvidene investicije v časovni kasnitvi in po obsegu manjše od načrtovanih, nujno zahteva krepitev akumulacijske sposobnosti gospo-darstva. S tem bo omogočena pravočasna zagotovitev potrebnih finančnih sredstev, kar je prvi pogoj za pre-dvideno dinamično investicijsko aktivnost, s katero moramo nadomestiti zamude iz prejšnjih let. Zato bodo vse gospodarske organizacije združenega dela najka-sne]fe ob sprejemanju zaključnih računov za leto 1978 kritično ocenile dosedanje izvajanje svojih investicij v tem srednjeročnem obdobju in ugotovile možnosti rea-lizacije oziroma potrebo po rebalansu srednjeročnega plana, ker razpoložljiva lastna in združena investicijska sredstva ne bodo zadostovala za izvedbo že pričetih oziroma planiranih investicij v obdobju do leta 1980. V letu 1979 bodo temeljne banke odobrile nove kre-dite za investicijske naložbe le tistim organizacijam združenega dela, ki imajo poleg zagotovljenih lastnih sredstev tudi investicijska sredstva, ki so jih te organi-i zacije pridobile na podlagi združevanja sredstev za skupne naložbe. Združevanje sredstev za skupne na-ložbe je še zlasti pomembno za gospodarstvo v naši občini, ker so se razpoložljiva sredstva za investicije iz čistega dohodka tudi zaradi visokih obveznosti za od-plačila anuitet za investicije iz prejšnjih let, v preteklih treh letih bistveno zmanjševala. Pomembnejše gospodarske investicije v letu 1979 bodo izvajali naslednji nosilci: TOZD Kartonažna in TOZD Papirna konfekcija ter DSSS delovne organizacije KARTONAŽNA TOVARNA bodo v letu 1978 izvajale investicije v skupni predra-čunski vrednosti 62,794.000 din z 72% udeležbo kredi1 tov. Sredstva bodo vložena v rekonstrukcijo in razširitev proizvodnje papirne embalaže in modernizacijo proiz-vodnje konfekcije ter nakup poslovnih prostorov in računalniške opreme. Kot sovlagatelja bosta TOZD Kartonažna in Papirna konfekcija sodelovala s Papir-nico Količevo in Krko Novo mesto s sredstvi v višini 16.500.000 din. Temeljne organizacije v okviru DO MLADINSKA ' KNJIGA bodo v letu 1979 začele z izvajanjem investicij v skupni predračunski vrednosti 501.450.000 din, pri čemer bodo krediti udeleženi predvidoma s 53%. Pre-težni del sredstev (96%) bo kot združena sredstva znotraj delovne organizacije skupno s sredstvi sovla-gateljev izven organizacije vložen v Dom knjige v ob-čini Bežigrad (razširitev in modernizacija tiskarne, gradnja novih skladiščnih zmogljivosti, oprema). Ostale investicije predstavljajo predvsem pridobitev in ureditev prodajnih prostorov (knjigarne in klubski cen-tri). Delovne organizaciie ČTP PRAVICA - DNEVNIK in CAIMKARJEVA ZALOŽBA bodo v letu 1979 začele z novogradnjo proizvodnih, poslovnih in skladiščnih prostorov v občini Ljubljana Center s predračunsko vrednostjo 162.698 000 din, pri čemer znašajo krediti 54%. Sovlagatelj je tudi Zveza sindikatov Slovenije. SLOVENIJA CESTE bodo v letu 1979 pričele z izvaja-njem investicij v skupni predračunski vrednosti 286.242.000 din, pri čemer računajo s krediti v višini 58% predračunske vrednosti in z združenimi sredstvi drugih organizacij združenega dela izven delovne or-ganizacije v višini 5% skupne predračunske vrednosti. Investicije so namenjene za modernizacijo proizvod-nje, modernizacijo in povečanje transportnih zmoglji-vosti, izboljšanje pogojev nastanitve delavcev in za izboljšanje delovnih pogojev delavcev. V občini Ljub-Ijana Center je predvidena le investicija v nakup in opremo novih prostorov za DSSS v skupni predračun-ski vrednosti 25.986.000 din pretežno iz združenih sredstev v okviru delovne organizacije. Delovna organizacija SLOVENIJALES TRGOVINA bo v letu 1979 pričela investicije za zagotovitev poslovnih prostorov za predstavništvo v Beogradu v predračun-ski vrednosti 40.000.000 din in v izgradnjo skladiščno prodajnega centra Črnuče v predračunski vrednosti 823.000.000 din. V strukturi virov sredstev za te investi-cije predstavljajo združena sredstva znotraj in izven delovne organizacije 60% in krediti 40%. Temeljna organizacija Stanovanjska oprema bo začela z izvaja-njem izgradnje skladišča in dveh trgovskih hiš v BiH in Makedoniji v skupni predračunski vrednosti 140.000.000 din, pri čemer bodo krediti znašali 18%. TOZD Inženiring in oprema bo z intesticijami v višini 17.500.000 din začel z izgradnjo skladišnih in razstav-nih prostorov v Hrvatski. Krediti bodo znašali 30%. TOZD Troples pa bo v 1.1979 iz lastih sredstev zamenjal strokovno opremo in uredil skladišče na žagi Koper. Temeljne organizacije Izvoz finalnih lesnih izdelkov, Uvoz izvoz zastopstva in konsignacije ter Troples so tudi sovlagatelji skupnih naložb v rekonstrukcijo in razširitev proizvodnih obratov večjega števila proizvo-dnih organizacij združenega dela. Delovne in temeljne organizacije v sestavi SOZD EMONA, ki imajo sedež v občini Center, bodo predvi-doma v letu 1979 izvajale investicije v skupni predra-čunski vrednosti 484.150.000 din, ki so namenjene predvsem v širitev maloprodajne trgovske mreže izven območja naše občine. Intenzivnejšainvesticijskaaktiv-nost bo potekala tudi na območju naše občine, kjer so predvidene rekonstrukcije in modernizacija opreme. V skupni predračunski vrednosti predstavljajo krediti 59%, ostalo so lastna in v okviru sestavljene organiza-cije združena sredstva. DO INTERTRADE bo kot zunanjetrgovinska organi-zacija združenega dela v letu 1979 predvsem združe-vala sredstva za naložbe v proizvodnjo z namenom skupnega nastopa na zunanjem tržišču in izboljšanja preskrbe na domačem trgu s proizvodnimi organizaci-jami TAM, TOMOS in HP Droga. Predračunska vre-dnost teh investicij je v letu 1979 2,485.000.000 din, pri čemer so lastna in združenega sredstva 793.500.000 din ali 32%. Temeljne organizacije DO KOTEKS TOBUS TOZD Koprod, TOZD Surovjne in TOZD Kotrade bodo v letu 1979 začele z izvajanjem investicij v skupni predračun-ski vrednosti 148.728.000 din, pri čemer bodo krediti znašali 34%. V občini Center bo predvidoma začeta le razširitev poslovnih prostorov z dozidavo na obstoječi lokaciji. Temeljne organizacije KO-TO bodo kot sovla-gatelji združevale sredstva z organizacijami Totra, Filc, Mesoizdelki Škofja Loka in KZ Koroška za investicije v skupni predračunski vrednosti 185.660.000 din, njihov delež pa bo znašal 12%. Delovna organizacija PAPIROGRAFIKA bo predvi-doma v letu 1979 začela z izgradnjo skladišča papirja in grafičnega materiala v občini Ljubljana Moste-Polje v predračunski vrednosti 131.300.000 din s 54% ude-ležbo lastnih sredstev. V okviru DO POLIKEM TRGOVINA bo v letu 1979 Kemija impex investirala 20.000.000 din v nakup skla-diščnih prostorov za konsignacijsko blago, Chemo pa 110.000.000 din v izgradnjo skladiščnih in prodajnih prostorov. Udeležba kreditov pri obeh investicijah je 50% predračunske vrednosti, pri izgradnji skladiščnih in prodajnih prostorov pa združujejo sredstva tudi druge organizacije v okviru in izven DO Polikem. Orga-nizaciji Kemija impex in Chemo združujeta tudi sred-stva v skupnem znesku 37.000.000 din s proizvodnimi organizacijami Iplas Koper, Color Medvode, Kemična industrija Liboje, Donit TOZD V. Loka in Elektro Bosna za naložbe v proizvodnjo v skupni predračunski vre-dnosti 376.901.000 din. V okviru DO ISKRA COMMERCE bo v letu 1979 zače! z izgradnjo centralnega servisa in skladišča rezervnih delov v občini Ljubljana Šiška TOZD Servis s predra-čunsko vrednostjo 96.040.000 din in 43% udeležbo kreditov ter 40% udeležbo združenih sredstev. TOZD Zastopstva pa bo v izgradnjo poslovnih in skladiščnih prostorov vtožil 16.948.000 din, od tega 40% kreditov. METALKA bo v izgradnjo in opremo skladišč v Viž-marjih vložila v letu 1979 47.000.000 din, pri čemer bodo krediti udeleženi s 40%, TOZD Nabava pa bo kot sovlagatelj združevala sredstva v višini 20.000.000 din za razširitev proizvodnjetransportnih vozil in naprav, ki jo investira Litostroj v skupni predračunski vrednosti 450.000.000 din. Temeljni organizaciji Notranja trgo-vina in Zastopstva delovne organizacije AVTOTEHNA bosta v letu 1979 združevali sredstva s proizvodnimi organizacijama »Toper« Celje in »Trival« Kamnik za investicije v skupni predračunski vrednosti 92.000.000 din, pri čemer bodo sredstva TOZD Avtotehne znašala 9%. Poleg tega bo TOZD Zastopstva pričel izvajati investicije v predračunski vrednosti 62.200.000 din ob 65% udeležbi kreditov v izgradnjo servisa in skladišča ter nakup poslovnih prostorov. Temeljne organizacije delovne organizacije AGRO-TEHNIKA bodo v letu 1979 začele z razširitvijo skladišč-nih zmogljivosti v predračunski vrednosti 49.348.000 din s 50% udeležbo kreditov. Kot sovlagatelji pri zdru-ževanju sredstev za skupne naložbe v skladiščne in proizvodne zmogljivosti bodo sodelovale temeljne or-ganizacije Agrotehnike s Kemično industrijo Pinus Rače, Sip Šempter in KZ Novo mesto. Temeljne organi-zacije v okviru GOSTINSKEGA PODJETJA LJUBLJANA bodo v letu 1979 investirale v rekonstrukcije in novo-gradnje gostinskih objektov skupno 78.530.000 din, pri tem pa računajo s sorazmerno zelo visoko 80% ude-ležbo kreditov. Večina investicij (66%) je predvideno v objekte na območju občine Ljubljana Center. Gostinsko podjetje ŠESTICA bo v letu 1979 začelo z rekonstrukcijo in modernizacijo samopostrežne resta-vracije Emona v predračunski vrednosti 4.500.000 din in z novogradnjo Šestice v predračunski vrednosti 50.000.000 din. Predvidene investicije temelje na 80% udeležbi kreditov. . s Industrija Ob ugodni rasti proizvodnje in dohodka v industriji v drugem in tretjem planskem letu so se ostale naloge iz smernic za leto 1978 prepočasi uresničevale, kar nare-- kuje v letu 1979 hitrejše izvajanje naslednjih nalog: - ureditev dolgoročnejših medsebojnih poslovnih odnosov s trgovino na drobno za pridobivanje skup-nega prihodka in dohodka; - usklajevanje samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih os- novah skupnega prihodka in dohodka z blagovnopro-metnimi organizacijami združenega dela, s katerimi so industrijske organizacije sklepale sporazume; - pospešiti združevanje dela, sredstev in dohodka za obojestransko koristne skupne naložbe s trgovino; - pospešiti proces avtomatizacije in modernizacije proizvodnje, s katerim bo mogoče v večji meri odpraviti ekstenzivno zaposlovanje; - hitreje preusmerjati proizvodne programe in izboljšati kvaliteto izdelkov ter se s tem hitreje prilaga-jati tudi zahtevam svetovnega trga; - z združevanjem sredstev zainteresiranih organiza-cij pospešiti dograditev investicijskih objektov, da bodo čimprej urejeni pogoji dela v proizvodnji. Gradbeništvo Gradbeništvo je v zadnjih dveh letih dosegalo dokaj dinamičen razvoj, vendar je bila pri tem prisotna velika ekstenzivnost zaposlovanja, ki je bilo pogojeno v dolo-čeni meri tudi z omejitvami pri uvozu opreme in rezerv-nih delov. Predvidevamo, da se bo intenzivnost investi-cijske gradnje nadaljevala tudi v letu 1979. To pa za-hteva, da se gradbene organizacije pravočasno pripra-vijo zlasti za izvajanje teh nalog: - pospešiti proces industrializiranega načina grad-nje; - nadaljevati dohodkovno povezovanje z industrijo gradbenega materiala, zlasti z industrijo cementa, ki ga bo po sedanjih ocenah primanjkovalo tudi še v letu 1979; - povečati uporabo termoizolacijskih materialov s katerimi lahko v večji meri dosežemo prihranke na energiji za ogrevanje; - pospešiti aktivnost integracijskih procesov med organizacijami gradbene operative, projektivo in mon-tažno-inštalacijskimi organizacijami združenega dela, kar naj prispeva k skrajševanju rokov izgradnje, prido-bivanju skupnega dohodka in pomeni v primeru nesoli-dnega izvajanja del tudi skupni riziko in odgovornost. Promet in zveze (Železniško gospodarstvo in PTTpro-met) Področje prometa in zvez kot dejavnosti posebnega družbenega pomena v republiki je v pristojnosti repu-bliške skupščine, ki bo z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1979, če bo potrebno opredelila posebne naloge temu področju. Železnici bo, v skladu s sprejetim družbenim dogo-vorom o ekonomskih in drugih ukrepih, s katerimi bodo železnici zagotovljeni normalni pogoji gospodar-jenja, omogočeno v letu 1979 uveljaviti dohodkovne odnose z uporabniki njenih storitev in zaključiti akcijo ustreznejše organiziranosti. Združene PTT organizacije Slovenije bodo zaradi zamud pri izgradnji v prvih letih planskega obdobja morale v preostalih dveh letih intenzivirati napore, da bodo predvidene naloge realizirane v planiranem ob-segu, čemur bodo prispevali svoj delež tudi uporabniki PTT storitev s hitrejšim združevanjem sredstev. Trgovina Uveljavljanje dohodkovnih odnosov med trgovino in proizvodnjo se je v letu 1978, kljub veUkemu številu podpisanih samoupravnih sporazumov o družbenoe-konomskih osnovah ureditve medsebojnih odnosov pridobivanja skupnega prihodka in dohodka, izvajalo bolj ali manj le formalno in je potekalo poslovanje na starih osnovah »kupoprodajnih odnosov«. Prav tako je počasi potekala tudi ponovna registracija organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinsko dejavnostjo. V letu 1979 bodo v celoti veljala določila zakona o združenem delu zato bodo trgovske organizacije zdru-ženega dela, ki so doslej na urejanju teh vprašanj premalo storile, prišle v izredno težaven položaj, ker ne bodo imele za seboj preizkusnega obdobja uvajanja dohodkovnih odnosov kot so ga že opravile organiza-cije, ki so bile v teh procesih pravočasno aktivne. Trgovske organizacije bodo v letu 1979 zlasti: - nadaljevale z aktivnostjo pri dograjevanju žespre-jetih samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skup-nega prihodka in skupnega dohodka (obvezna naloga zunanje trgovine in trgovine na debelo); - sporazumno oblikovale prodajne cene s proizva-jalci in skupno z njimi tudi določile razliko v ceni; - pospešile združevanje dela in sredstev za uspeš-nejši in usklajen nastop na zunanjih tržiščih ter tako povečale izvozno aktivnost; - nadaljevale integracijske procese tako v posa-mezni stroki trgovine na drobno kakor tudi manjših trgovskih organizacij, ki same ne morejo zagotoviti ustrezne samoupravne organiziranosti; - hitreje nadaljevati z ureditvijo specializiranih pro-dajaln, za katere je ugotovljen interes potrošnikov. Gostinstvo in turizem V gostinstvu in turizmu v dosedanjem izvajanju sred-njeročnega plana nismo dosegli planiranih rezultatov. Zlasti zaskrbljujoče pa je postalo zaostajanje turizma (turističnih agencij), ki se kaže v nizki akumulativnosti, ob visoki zadolženosti tega področja z neugodnimi krediti v preteklih letih, prenizko priznana devizna sti-mulacija, v določeni meri pa so vzroki tudi subjektivni -neustrezna poslovna organiziranost in prepočasno izvajanje nalog na področju urejanja dohodkovnih od-nosov v skladu z zakonom o združenem delu. Temu področju bo Izvršni svet v letu 1979 posvetil posebno pozornost in predlag"al občinski skupščini v sprejem konkretne zadolžitve za posamezne organiza-cije združenega dela predvsem v smeri odprave seda-nje razdrobljenosti in nepovezanosti te dejavnosti v Ljubljani. Drobno gospodarstvo ¦ ' Na področju razvoja drobnega gospodarstva ugotav-Ijarno v zadnjem času ugodne rezultate poslovanja. Ponovno se povečuje število obratovalnic samostojnih obrtnikov in gostincev, pri tem je bil zaustavljen tudi trend upadanja števila delavcev v teh delavnicah. K razmeroma ugodnem razvoju tako v družbenem kot v zasebnem sektorju drobnega gospodarstva so v večji 'meri prispevali ukrepi na področju davčne politike (olajšave), kakor tudi ugodnejše možnosti pri najema-nju kreditov za osnovna in trajna obratna sredstva. V letu 1979 bo prioritetna naloga izdelava programa razvoja drobnega gospodarstva v občini, ki ga bo v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi subjekti izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana najkasneje do 30. junija 1979. Po sprejemu zakona o sistemu cen bo potrebno sistemsko urediti vprašanje cen posameznih storitev na tem področju, ki se sedaj povečujejo predvsem linearno za vse storitve ne glede na spremembe pogo-jev poslovanja v posamezni obrtni dejavnosti (deficitar-nost kadrov, napredek v kvaliteti opravljenih storitev itd.). Učinkovitejše bo v letu 1979 tudi reševanje proble-matike pomanjkanja poslovnih prostorov za obrtne storitve. ., 2. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V letu 1979 bodo naloge občinskih samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti predvsem: - izdelava in sprejem srednjeročnih planov razvoja samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela na področju družbenih dejavnosti za obdobje 1976-1980, najkasneje do konca februarja 1979; - dopolnitev in uskladitev določil samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti ter priprava in sprejem statutov; - ustanovitev enot samoupravnih interesnih skup-nosti za nadaljnje razvijanje delegatskih odnosov, ki bodo omogočili delovnim Ijudem in občanom bolj ne-posredno vključevanje v procese sporazumevanja in odločanja in večjo povezanost izvajalcev na področju družbenih dejavnosti v krajevnih skupnostih; - intenzivnejše vključevanje samoupravnih intere-snih skupnosti v enakopravno sodelovanje oziroma odločanje s pristojnimi zbori občinske skupščine; - aktivno vključevanje samoupravnih interesnih skupnosti za socialno skrbstvo, otroško varstvo, zapo-slovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje in sta-novanjsko gospodarstvo v delovanje skupnosti social-nega varstva, ki mora postati mesto dogovarjanja o celovitem sistemu socialno varstvenih pravic; - priprava obrambnih načrtov v skladu z zakonom in sprejetimi družbenimi koncepti splošnega Ijudskega odpora; - vključitev v pripravo dokumentov za srednjeročni družbeni plan občine in srednjeročne plane samou-pravnih interesnih skupnosti v skladu z odlokom o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom Ljubljana Center za obdobje 1981-1985; - organizacija skupne službe za delo občinskih sa-moupravnih interesnih skupnosti, ki bo v sodelovanju z mestnimi in regijskimi strokovnimi službami zagotav-Ijala ustrezna strokovna gradiva in informacije, oprav-Ijala organizacijska dela ter pomagala in spremljala delo delegacij in konferenc delegacij. Vzgoja in Izobraževanje Programi na področju vzgoje in izobraževanja se bodo v letu 1979 izvajali v skladu z naslednjimi usmeri-tvami: - Samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izo-braževanje občine Ljubljana Center si bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela prizadevala za hitrejše vključevanje učencev v celodnevno osnovno šolo; - šole bodo pri izvajanju programa celodnevne šole poiskale ustrezne oblike sodelovanja z izvajalci pro-gramov na področju telesne kulture, kulture in zdrav-stva; - Samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izo-braževanje se bo organizirala v skladu z zakoni in sprejetimi družbenimi koncepti za izvajanje obramb-nega pouka in aktivnosti, ki sodijo v pripravo mladine na splošni Ijudski odpor in za to zagotovila finančna sredstva; - za zagotovitev zadostnega števila učnega kadra in za uveljavitev ustreznih kriterijev pri sklepanju delov-nih razmerij delavcev na področju vzgoje in izobraže-vanja, si bo skupnost prizadevala v celoti uveljaviti svobodno menjavo dela in s tem zagotoviti enak druž-benoekonomski položaj prosvetnih delavcev v primer-javi z drugimi delavci; - posebna pozornost bo posvečena kadrovanju in-dividualnih poslovodnih organov v vzgojno izobraže-valnih zavodih in spremljanju razvoja perspektivnih delavcev na tem področju in njihovem usposabljanju za najodgovornejše naloge; - skupnost za vzgojo in izobraževanje bo skupaj s stanovanjsko skupnostjo in stanovanjsko banko začela akcijo za rešitev stanovanjskih problemov delavcev v vzgojnoizobraževalnih organizacijah; - glede na to, da ustanavljanje posebnih izobraže-valnih skupnosti v republiškem merilu in njihovih enot pri posameznih organizacijah usmerjenega izobraže-vanja ne prinaša ustreznih rešitev, bo potrebno ustrezno urediti samoupravno organiziranost na tem področju; - prizadevanja za vključitev vzgojnoizobraževalnih organizacij v družbeno okolje na temelju interesov delovnih Ijudi in občanov ter dohodkovnih odnosov, bodo uresničena z ustanovitvijo enot občinske izobra-ževalne skupnosti; Otroško varstvo Na področju otroškega varstva bo v skladu z oprede-litvami v srednjeročnem družbenem planu v letu 1979 potrebno predvsem: - še nadalje skrbeti za vzdrževanje in urejanje otro-ških igrišč pri VVZ in v krajevnih skupnostih; - organizirati in sofinancirati vzgojnovarstveno de-javnosti za otroke vključene v vzgojnovarstvene zavode in za izvajanje 80-urnega vzgojnega programa za tiste otroke, ki niso vkijučeni v družbeno organizirano var-stvo; - organizirati malo šolo za vse otroke pred vstopom v šolo ob še tesnejšem sodelovanju z osnovnimi šo-lami; - dogovoriti se o skupni uporabi počitniških zmog-Ijivosti med občinami v Ljubljani; - združevati sredstva v mestu za izgradnjo novih vzgojnovarstvenih zmogljivosti, za izgradnjo in oprem-Ijanje novih igrišč in za reševanje stanovanjskih pro-blemov delavcev na tem področju; - skupnost otroškega varstva se bo aktivno vključila v delo skupnosti socialnega varstva. Izradnja objektov, ki poteka po programu samopri-spevkov I in II bo omogočila povečano zajetje otrok v družbeno organizirano vafetvo. Tako bo z II. fazo iz-gradnje vzgojnovarstvenega zavoda Poljane pri osnovni šoli Tone Tomšič pridobljenih 60, pri vzgojno-varstvenem zavodu Stari Vodmat pa 120 novih mest. Z dograditvijo VVZ Klinični center se bodo povečale kapacitete za 117 mest, z adaptacijo stanovanjskega objekta pa bo za potrebe delovnih organizacij pridob-Ijenih dodatnih 110 mest. Kultura Občinska kulturna skupnost ter drugi izvajalci in nosilci kulturne politike bodo v letu 1979 izvajali svoje programe predvsem v skladu z naslednjimi usmeri-tvami: - izvajanje in razvijanje kulturnih akcij v organizaci-jah združenega dela in krajevnih skupnostih; - razvijanje novih organizacijsko vsebinskih oblik dela in uveljavljanje tistih kulturnih dejavnosti, ki bodo čim bolj dostopne vsem uporabnikom; - razvijanje amaterske dejavnosti in zagotavljanje finančnih sredstev ter dogovarjanje za zagotovitev pro-storskih pogojev za njihovo delovanje; - razvijanje raznih oblik sodelovanja med amatersko in profesionalno dejavnostjo; - oblikovanje programov akcij za širjenje kulturne osveščenosti delovnih Ijudi in občanov; - sodelovanje pri pripravi srednjeročnega in letnega programa dejavnosti mladinskega kulturnega centra Poljane; - razvijanje kulturne vzgoje v šolah, zlasti kultur-nega dela programa celodnevne šole v sodelovanju s Samoupravno interesno skupnostjo za vzgojo in izo-braževanje; - v sodelovanju z ostalimi Ijubljanskimi nosilci kul-turne dejavnosti bodo uresničevane vse vsebinske in investicijske naloge, ki so pomembne za celotno Ljub-Ijano; - pri občinski kulturni skupnosti se bodo oblikovale temeljne enote za posamezna kulturna področja; Telesna kultura V skladu z usmeritvijo razvoja telesno kulturne de-javnosti v tem srednjeročnem obdobju. bodo naloge telesno kulturne skupnosti v letu 1979: - utrjevanje tistih oblik in metod dela, ki so se že uspešno uveljavile; - izdelava in uskladitev programov dela osnovnih telesno kulturnih organizacij, športno rekreativnih sku-pin v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, šolskih športnih društvih in drugih izvajalcev tele-sne kulture v občini; - razvijanje sodelovanja med izvajalci na področju telesne kulture v krajevnih skupnostih v okviru občin-ske zveze za telesno kulturo; - usmerjanje delovanja društev kot nosilcev stro-kovnega in organizacijskega dela na področju športne rekreacije v krajevnih skupnostih; - pridobivanje in usposabljanje novih organizator-jev športne rekreacije v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih in zagotavljanje strokovnega izpopolnjevanja vsem, ki se ukvarjajo z organiziranjem telesnokulturnih dejavnosti v vzgojnovarstvenih zavo-dih in šolah; - telesnokulturna skupnost bo sodelovala s skup-nostjo za vzgojo in izobraževanje pri organizaciji tele-sne vzgoje v šolah, ki bodo izvajale program celo-dnevne osnovne šole; Na področju investicij je v samoupravnem spora-zumu o temeljih plana samoupravne interesne telesno-kulturne skupnosti opredeljena izgradnja rekreacij-skega centra, ki bo pričeta v drugi polovici leta 1979. Socialno skrbstvo ' <' ¦• Na področju socialnega skrbstva bo ob skrbi za nemoteno življenje družin, mladostnikov in starejših občanov in v okviru nalog srednjeročnega programa v letu 1979 posvečena posebna skrb: - sodelovanju pri pripravi enotnega koncepta orga-nizacije raznih dejavnosti za starejše občane, ki ne živijo v domovih upokojencev in pripravi predloga za financiranje te dejavnosti v Ljubljani; - nadaljnjemu izenačevanju meril in kriterijev pri dodeljevanju vseh vrst družbeno denarnih pomoči; - zagotavljanju družbeno denarnih pomoči kot edi-nega vira preživljenja, pri čemer se bo v Ljubljani potrebno dogovarjati o taki višini te pomoči, ki bo prejemnikom zagotavljala socialno varnost; - strpkovnemu usposabljanju kadrovza delo v pred-zakonski svetovalnici; - razvijanju preventive za zmanjšanje in preprečeva-nje mladoletnega prestopništva v sodelovanju s krajev- nimi skupnostmi, šolami in Zvezo socialistične mladine Slovenije; - izvajanju nalog v skladu z novim zakonom o izvr-ševanju kazenskih sankacij. Skupnost socialnega skrbstva se bo aktivno vključila v pripravo programa dela skupnosti socialnega var-stva. Zdravstveno varstvo Občinska zdravstvena skupnost sprejema in uskla-juje programe zdravstvenega varstva z drugimi občin-skimi zdravstvenimi skupnostmi v Ljubljani in regiji. Prednostne naloge na področju zdravstvenega varstva v letu 1979 bodo: - boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktiv-nega prebivalstva z ukrepi za zmanjšanje odsotnosti z dela, kar je pomembna naloga tudi organizacij združe-nega dela in delovnih skupnosti; - izpopolnjevanje vseh oblik zdravstvene vzgojno-prosvetne dejavnosti za preprečevanje poškodb pri delu ijo izven dela, poklicnih bolezni in invalidnosti ter za ohranitev mentalnega zdravja s poudarkom na pre-prečevanju alkoholizma, narkomanije \n drugih škod-Ijivih zdravstveno socialnih pojavov; - nadaljnje izpopolnjevanje organizacije osnovne zdravstvene službe in usmeritev delovanja zdravstvene službe v izvajanje zdravstvenega varstva za starejše občane ter nege bolnika na domu, pri čemer bo po-trebno nadaljnje funkcionalno povezovanje služb osnovne specialistične in bolnišnične dejavnosti; - izboljšanje zobozdravstvenega varstva; - dograjevanje organiziranosti zdravstvene službe v pogojih družbene samozaščite, splošnega Ijudskega odpora in Ijudske obrambe ter v izrednih razmerah; - nadaljnja krepitev higiensko-epidemiološke aktiv-nosti za zaščito zdravja občanov ter ohranjevanja zdra-vega človekovega okolja, še posebej pa zdravega de-lovnega okolja. Razlskovalna dejavnost Na področju raziskovalne dejavnosti bo v skladu z izhodišči srednjeročnega programa skupnosti v letu 1979 namenjena posebna pozornost prizadevanjem: - da postanejo raziskovalni načrti in znanstveni do-sežki sestavni del razvojnih programov družbenopoli-tičnih skupnosti ter samoupravnih organizacij in skup-nosti in hkrati osnova za oblikovanje teh programov; - da postane samoupravna interesna skupnost za raziskovalno dejavnost mesto dogovarjanja o razvojnih programih znanstveno raziskovalnih organizacij, o ra-ziskovalnih programih organizacij združenega dela, o zagotavljanju in združevanju sredstevza uresničevanje zastavljenih raziskovalnih programov; - da se znanstveno raziskovalno delo uveljavi v iz-grajevanju političnega sistema, socialističnega samou-pravljanja in da postane temelj delovanja delegatskega sistema. Ta prizadevanja se bodo v 1979. letu uresničevaia zlasti z naslednjimi akcijami: - ugotavljanje raziskovalnih potreb v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ter analiza stanja razisko-valne dejavnosti z vidika njene možnosti, zadovoljiti obstoječe raziskovalne potrebe; - proučitev raziskovalnih programov Raziskovalne skupnosti Slovenije z vidika njihove uporabnosti za razvoj občine; - usposabljanje udeležencev v samoupravnem in-formiranju. Zaposlovanje Skupnost za zaposlovanje občine bo v letu 1979 izvajala naloge iz samoupravnega sporazuma o ob-segu enotnih minimalnih standardov dejavnosti zapo-slovanja pri čemer bo posebna skrb posvečena: - izvajanju nalog v skladu z zakonom o zaposlova-nju in zavarovanju za primer brezposelnosti; - analiziranju gibanj na področju zaposlovanja in predlaganju ukrepov organizacijam združenega dela in občinski skupščini, v primerih preseganja rasti zapo-slovanja začrtane v družbenem planu občine; - prizadevanju za sprejem in izvajanje samouprav-nega sporazuma o zagotavljanju minimalnih standar-dov gledeživljenjskih in kulturnih pogojev pri zaposlova-nju; - usklajevanju planov zaposlovanja organizacij združenega dela v občini; - usposabljanju invalidnih oseb. Skupnost za zaposlovanje bo pripravila najkasneje do 30. aprila 1979 celovito analizo zaposlovanja v naši občini iz katere bo poleg dinamike vidna tudi kvalifika-cijska struktura zaposlenih, razmerje med proizvo-dnimi in neproizvodnimi delavci, vzroki hitrega zapo-slovanja v družbenih dejavnostih in državni upravi (na občinski, mestni in republiški ravni). Varstvo borcev in Invalidov NOV Skrb za občane, ki jih zajema odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane, zavzema v našem družbenem sistemu posebno mesto. Zato bomo tudi v letu 1979 posvetili vso skrb, da bi ob zagotovljenih finančnih sredstvih občine čim uspešneje reševali pro-bleme, ki tarejo udeležence NOV in borce drugih vojn, ki so navedeni v odloku. Dosledno se bomo zavzemali za čim enotnejše reše-vanje vseh problemov borcev in invalidov NOV kot je določeno v »Družbenem dogovoru«. Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV skup-ščine občine Ljubljana Center bo tudi v letu 1979 usmerjala svojo dejavnost predvsem v naslednje na-loge: - aktivno bo sodelovala pri dokončni ureditvi celovi-tega zdravstvenega varstva udeležencev NOV; - še nadalje si bo prizadevala skupno z Zvezo zdru-ženj borcev NOV in krajevnimi organizacijami zveze borcev NOV za uspešno in učinkovito sosedsko po-moč, to je pomoč onemoglim ir> bolnim borcem na domu; - zavzemala se bo za pridobitev čimvečje kvote brezplačnega zdravljenja borcev NOV, ki so takega zdravljenja potrebni. Ugotovljeno je, da se zdrav-stveno stanje borcev narodnoosvobodilne vojne slabša; - organizirala bo 10-dnevno preventivno okrevanje v Strunjanu, Portorožu, Umagu, Banjolah in Mojstrani in skušala poslati na priporočilo zdravnika čim več udeležencev NOV v ta okrevališča. Poleg navedenega predvidevamo, da bo v letu 1979: - 230 upravičencev prejemalo stalno priznavalnino; - 800 oseb dobilo razne oblike finančne pomoči; - 240 zdravstveno ogroženih udeležencev naro-dnoosvobodilne vojne bo poslanih na okrevanje; - 120 udeležencev NOV s statusom borca bo imelo brezplačno zdravljenje v naravnih zdraviliščih, bodisi z napotilom zdravstvene skupnosti občine ali komisije za zadeve borcev in invalidov NOV. 3. PROSTORSKI RAZVOJ Urbanizacija Urejanje in izgradnja mestnega središče je izredno zahtevna naloga in tudi neizvedljiva brez prostorskega in urbanističnih planov, tako dolgoročnih kakor tudi kratkoročnih. Od leta 1966, ko smo z generalnim urbanističnirfl planom sprejeli tudi urbanistični plan občine, so urba-nizacija in spoznanja na tem področju naredila takšno pot, da je nujno sprejeti novi prostorski plan za po-dročje občine in celotnega mestnega prostora. Zato bo v letu 1979 prioritetna naloga izdelava podrobnega urbanističnega plana občine (takoimenovana regula-cija), ki bo na osnovi sprejetih izhodišč pomenila osnovo prostorskega plana za območje občine v okviru dokumentov »Ljubljana 2000«. Poleg teh nalog bomo v letu 1979 nadaljevali z izdelavo in sprejemanjem zazi-dalnih načrtov, ki so bili že začeti v letu 1978: - CS-1 (Grablovičeva, Močnikova, Potrčeva in Ske-tova ulica), ki ga v letu 1978 zaradi nejasnosti prometne ureditve za območje Kliničnega centra nismo izdelalr; - CO-1/21 (Resljeva, Masarykova, Metelkova in Slomškova ulica) je zazidalni otok, ki zajema lokacijo največjega objekta \z samoprispevka II, to je Zdravstve-nega doma Center; - CO1 -9 (Prešernova cesta, Gregorčičeva ulica, Gra-dišče in Rimska cesta), ki v letu 1978 ni bil izdelan zaradi kasnitve v izdelavi programa urbanističnega ra-zvoja krajevne skupnosti Gradišče; - CS-101 (ob Hradetskega cesti) - izgradnja novih prometnih objektov zaradi gradnje Karlovškega mostu, ki je spremenila pogoje in možnosti izrabe površine med Grubarjevim prekopom in Golovcem, in problemi v zvezi z novogradnjami individualnih objektov v zad-njih letih na tem območju zahtevajo izdelavo zazidal-nega načrta; - CS-5 (Karlovška cesta, Grubarjev prekop, Ljublja-nica, Hrenova ulica) je zazidalni otok, za katerega sicer ni predpisana izdelava zazidalnega načrta, problemi pa so se kopičili in smo na predlog krajevne skupnosti Prule izdelavo tega zazidalnega načrta vključili v pro-gram; - za zazidalni otok CS-6 bomo izdelali dokumenta-cijo za realizacijo zazidalne zasnove, ki bo omogočila pričetek del nove stanovanjske soseske. Poleg izdelave novih zazidalnih načrtov bomo nada-Ijevali z izgradnjo poslovnih in stanovanjskih objektov na osnovi že potrjene urbanistične in gradbene doku-mentacije: - gradnja objekta C na Ploščadi Borisa Kraigherja in zaključnih del hotela Union (CO1-13); - nadaljevanje gradnje Kulturnega doma Ivana Can-karja, vključujoč izgradnjo garažne hiše (CO1-7); - nadaljevanje gradnje poslovnih objektov na Ba-varskem dvoru (CO1-13); - začetek gradnje Zdravstvenega doma Center (CO1-21); - začetek gradnje Doma mladine v trgovini in go-stinstvu na Poljanah (CS-3); - začetek gradnje poslovnega objekta ob Vidovdan-ski cesti (CO1-23); - začetek gradnje objekta Izvršnega sveta Skup-ščine SR Slovenije (CO1-8); - začetek gradnje Rekreacijskega centra Tivoli (T2); - nadaljevanje gradnje stanovanjskih objektov 61 in B2 na Vodmatu (CS-1); - nadaljevanje gradnje stanovanjskega objekta 6. Roška stolpnica (CS-3); - začetek gradnje poslovno - stanovanjskega ob-jekta »Rog« ob Trubarjevi cesti (CS-2); - začetek del stanovanjskega objekta »C« ob Igriški ulici (CO1-8); - pripravljalna dela za pričetek izgradnje stanovanj-ske soseske CS-6 Pričela se bodo tudi pripravljalna dela za izgradnjo gasilskega doma. Stanovanjsko gospodarstvo - ,...' . Osrednja naloga Samoupravne stanovanjske skup-nosti LjubljanaCentervletu 1979jenadaljnjepodružb-Ijanje stanovanjskega gospodarstva in krepitev samou-prave na vseh ravneh, še zlasti pa v stanovanjskih hišah in krajevnih skupnostih. Stanovanjska skupnost boak-tivno delovala v skupnosti socialnega varstva in se preko nje delovno vključevala v skupščini občine. Na osnovi dosedanjih izkušenj pri podružbljanju stano-vanjskega gospodarstva bo posebna skrb posvečena dograjevanju vsebine dela zborov stanovalcev v krajev-nih skupnostih in še tesnejšemu sodelovanju s hišnimi sveti pri opremljanju enot civilne zaščite v hišah. S povečanjem stanovanjske izgradnje v naši občini so ustvarjene možnosti, da tudi delovne organizacije iz občine rešujejo stanovanjska vprašanja v neposredni bližini delovnih mest. V ta namen bo formirano po-sebno delovno telo, katerega osnovna naloga bo pre-veriti in opredeliti že zbrane potrebe po stanovanjih in v dogovoru z organizacijami združenega dela in dru-gimi organizacijami in skupnostmi izdelati srednje-ročni program reševanja stanovanjskih potreb. Usta-novljeni odbor za graditev bo koordinator nalog pri izgradnji soseske CS-6, ki bo povezoval vse dejavnike od izvajalcev del, interesnih skupnosti do delovnih organizacij in drugih pričakovalcev stanovanj. S ciljem, da se poenotijo pogoji za pridobitev stano-vanj, bo stanovanjska skupnost v sodelovanju s sindi-kati organizirala akcijo zauskladitev in poenotenje pra-vilnikov za reševanje stanovanjskih problemov delav-cev. Vzporedno bo potekal postopek za dopolnitev pravilnika za dodeljevanje posojil iz združenih sred-stev. Osnovni namen dograjevanja pravilnikov je, da bodo pogoji za pridobitev najemnega stanovanja ali za pridobitev posojila za nakup ali graditev stanovanjske hiše bolj poenoteni med delovnimi organizacijami in da bo pravilnik, po katerem dodeljujejo posojila stano-vanjske skupnosti, v.večji meri zagotavljal solidarnost med delavci v različnih delovnih organizacijah. Za realizacijo nalog, ki izhajajo iz III. natečaja za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene po-moči bo stanovanjska skupnost izvajala naslednje po-membnejše naloge: - skupno s Centrom za socialno delo bo analizirala probleme družin, ki so na dosedanjih natečajih izpol-njevale pogoje za dodelitev stanovanja, vendar zaradi prenizkega števila točk stanovanj niso dobili. Nujne nerešene stanovanjske probleme družin bo potrebno razreševati skupno s samoupravnimi organi prizadete delovne organizacije, katerim bo dana-tudi pobudaza ustrezno spremembo stanovanjskih pravilnikov oz. sa-moupravnih sporazumov na tem področju; - spremljala bo izvajanje prednostne liste za prido-bitev stanovanj na podlagi pravilnika o pogojih in meri-lih za dodeljevanje najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagaino pravico; - obravnavala bo vloge za delno nadomestitev sta-narin in sklepala o priznavanju subvencije, - na podlagi proučevanja razmer na vseh področjih družb^ne pomoči v stanovanjskem gospodarstvu bo predlagala izhodišča za nova merila za dodeljevanje stanovanj in za financiranje graditve solidarnostnih stanovanj. Stanovanjska skupnost bo izvajala že sprejeti pro-gram prenove, hkrati pa oblikovala celoviti program prenove starega mestnega jedra. Program bo stro-kovno pripravljen sredi leta 1979 in dan v javno raz-pravo. Pri tem bo tudi skrbela, da bodo že v času nastajanja programa vključeni vsi zainteresirani dejav-niki (krajevne skupnosti, temeljne organizacijezdruže-nega dela, zainteresirani občani). S takim načinom dela bodo podani ustrezni pogoji za planiranje pre-nove. V letu 1979 bo dokončana prenova na hišah Stari trg 6, Gornji trg 9 in Gornji trg 11. Prenovljena stanova-nja bodo pretežno služila za nadomestna stanovanja pri nadaljnjem izvajanju prenove. Pridobljena bo tudi tehnična dokumentacija in zagotovljena finančna sred-stva za izvedbo prenove na cca 4000 m2 stanovanjskih in poslovnih površin. V pripravi pa bo izdelava tehnične dokumentacije za prenovo nadaljnjih cca 5000 m2 sta-novanjskih in poslovnih površin. Stanovanjska skup-nost bo vztrajala pri usmeritvah za poenoteno politiko prenove v Ljubljani in za združevanje sredstev po nače-lih že sprejete solidarnosti na stanovanjskem področju. Vzporedno s prenovo se bo nadaljevala akcija odprav-ffanja stanovanj VI. in VII. kategorije ter urejevanje podstrešij za stanovanjske namene. V letu 1979 bo stanovanjska skupnost izvajala tudi naslednje pomembnejše naloge: - izdelava meril in kriterijev za sestavo letnih in srednjeročnih programov in del; - priprava in sprejem letnih programov investicij-skih vzdrževalnih del in dopolnitev srednjeročnega programa investicijskih vzdrževalnih del; - analiza požarno-varnostne situacije v stanovanj-skih hišah; na podlagi ugotovljenega stanja bodo pred-lagani ukrepi za zagotovitev varnosti v najbolj ogrože-nih hišah; - opredelitev pogojev za sklenitev dolgoročne po-godbe s Staninvestom; - izdelava programa postopne obnove komunalnih vodov in opreme in uskladitev rokov za posamezne faze del in dopolnitev programa odprave onesnaževa-nja zraka; - določitev pogojev za obratovanje in vzdrževanje tehnično zahtevnih naprav v stanovanjskih hišah (indi-vidualne kotlarne, dvigala, hidroforji, priključne po-staje za daljinsko ogrevanje) in proučitev potrebe za sprejem ustreznega odloka; - pravočasno urejevanje okolice novogradenj; - poleg stalnega spremljanja izvajanja del pri inve-sticijskem vzdrževanju zgradb in razreševanju proble-matike, ki se tu pojavlja, bo hitreje potekalo reševanje vprašanj pri delu začasnih uprav v stanovanjskih hišah in pridobivanju uporabnih dovoljenj - zlasti za obrato-vanje dvigal. Komunalna dejavnost Tekom leta 1978 smo v naši občini samoupravno organizirali tudi komunalno dejavnost. Naloge s po-dročja komunale so bile prenešene od upravnega or-gana občinske skupščine na komunalno skupnost, v občinskiK-upravnih organih pa bomo spremljali dejav-nost na tem področju in tudi ukrepali, če boogroženo izvajanje sprejetih nalog posebnega družbenega po-mena. V letu 1979 bo Komunalna skupnost občineskupnoz Zvezo komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin upravljala z združenimi sredstvi ter skupaj z bančnimi krediti financirala investicijsko dejavnost in vzdrževanje komunalnih dejavnosti posebnega druž-benega pomena na območju občine Ljubljana Center. Individualna komunalna poraba Na področju individualne komunalne porabe je po treh letih izvajanja srednjeročnega programa ostalo nerealiziranih precej nalog, predvsem zaradi težav pri izdelavi investicijsko tehnične dokumentacije, ki jih prenašamo v leto 1979. Na področju daljinskega ogrevanja planiramo iz-gradnjo naslednjih primarnih vodov: - primarni vod od Vilharjeve pod tirnimi napravami do Trga OF, kjer bo v letu 1979 zgrajena črpalna po-staja, ki bo ob dograjenem omrežju omogočala inten-zivnejše priključevanje na daljinsko ogrevanje za ob-močje naše občine; - drugi vod bo potekal od črpalne postaje po Res-Ijevi c. in Čufarjevi ulici in se povezal z glavnim vodom \z Toplarne Moste; - tretji vod bo povezoval Ajdovščino s Kulturnim centrom Ivana Cankarja; - četrti primarni vod bo potekal od Ambroževega trga po Poljanski cesti, Barvarski stezi do Zmajskega mostu; - položena bosta tudi odseka primarnih vodov pod-hod Ajdovščina-Kozolec in Titova cesta-novi hotel Union. Sočasno z gradnjo ceste bo položen primarni vod od novega Doma medicinskih sester po Poljanski cesti do Doma Anice Černejeve. Na daljinsko ogrevanje bomo v I. 1979 priključili nadaljnjih enajst večjih objektov. Na področju ogrevanja s plinom bomo v I. 1979 zgradili naslednje primarne vode: - plinovod Trnovo-Ljubljanski grad z razdelilnima postajama na Prulah in na Gradu; - nadaljevanje del na odseku Bavarski dvor-Trg MDB in razdelilni postaji Bavarski dvor in Trg MDB. V zvezi z gradnjo cest bo zgrajen še vod na odseku Poljanska-Litijska cesta in dokončanje odseka pri Kar-lovšekm mostu. Zgrajen bo tudi sekundarni plinovod po Trubarjevi cesti s povezavo za CS-1 Vodmat in CS-3 (6. roška stolpnica). Na področju kanalizacije in vodovoda bodo dela potekala v soodvisnosti od stanovanjsko-poslovne gradnje in gradnje cest. V I. 1979 bodo dokončana dela na povečanju glavne telefonske centrale v Ljubljani. Obenem bo potekalaže montaža ustrezne opreme za povečanje zvez med glavno in ostalimi centralami. Pričeta bo izgradnja avtomatske telefonske centrale s 16.000 priključki v Kulturnem centru Ivana Cankarja ter povečana kapaciteta avtomatske telegrafske cen-trale iz 600 na 1000 priključkov. Postavljenih bo 13 novih telefonskih govorilnic. Elektro Ljubljana mesto bo v I. 1979 zgradilo novi transformatorski postaji (TP) na Poljanski c. 28 in SAZU z 10 KV in 1 KV kabelskimi priključki. Zgrajen bo priključek na TP Dom Ivana Cankarja. Obnovljeno in delno ojačano bo omrežje na Trubarjevi ulici, Ciril Metodovem in Mestnem trgu, ob Magistratu, na Levsti-kovi ulici in Vrtači, na območju nove Prešernove ceste, na Resljevi in Poljanski cesti. Na novo bo zgrajena kabelska kanalizacija po Slomškovi ulici in delno Res-Ijevi cesti. Kolektivna komunalna poraba V letu 1979 bomo rekonstuirali Poljansko cesto od Rdeče hiše do Ambroževega trga, asfaltirali pločnik ob Zvonarski in Njegoševi ulici ter uredili dovozno pot od Karlovške ceste do hiš nad predorom. Uredili bomo arkade v VVolfovi ulici št. 14 ter tako izboljšali varnost pešcev in povečali prometno propustnost. V enaki izvedbi kot Čopova ulica bo preurejen tudi Prešernov trg, ki pa ne bo urejen samo kot peščeva površina, temveč bo z dvema pasovoma služil tudi ostalemu prometu. Uredili bomo podaljšek Sketove ulice do Bohoričeve ulice ter okolico Drame. V okviru 10-letnega programa izgradnje cest bodo: - zaključena vsa dela na Karlovšekm mostu z iz-gradnjo Ceste 2a Gradom v prvi polovici leta, - nadaljevana dela na novi Prešernovi cesti ob že-lezniški progi vključno s podhodoma na Puharjevi in Cankarjevi cesti ter podvozom na Erjavčevi cesti; - pričeta izgradnja cestnega odseka Litijska-Poljan-ska cesta. S samoupravnim sporazumevanjem moramo združiti programirano višino sredstev, da bomo lahko uspeš-neje vzdrževali naprave in površineskupnekomunalne porabe, to je ceste, ulice, trge, pločnike, zelene povr-šine in razsvetljavo. Komunalna skupnost občine bo v vzdrževanje prevzela tudi vsa javna otroška igrišča ter skupaj s krajevnimi skupnostmi posvetila posebno skrb nadzoru vzdrževanja zelenic in otroških igrišč. Varstvo okolja Glede na to, da je Ljubljana in s tem tudi naša občina po onesnaženosti zraka izredno kritična in je izpostav-Ijena nadpoprečnemu prometnemu hrupu, moramota-koj pristopiti k doslednejšemu izvajanju zakonodaje in predpisov, ki so sprejeti na tem področju. Zato bomo varstvu okolja posvetili večjo skrb že vsamem procesu planiranja (regulacijški načrt in dokumenti »Ljubljana 2000«) in tako preprečili nastajanje novih žarišč one-snaževanja in raznih drugih krrtičnih situacij. Pravtako bomo ob načrtovanju in gradnji novih stanovanjskih sosesk morali zagotovoti celovitost pogojev družbe-nega življenja in bivalne okoliše v največji možni meri zavarovati pred dejavnostmi in tranzitnimi tokovi, ki s plini, dimom, hrupom, težkim transportom in odpa-dnimi snovmi vplivajo na zdravje in življenje Ijudi. V naši občini je še vedno največji problem onesnaže-vanje zraka, zato ponovno zagotavljamo, da so naloge na tem področju zelo zahtevne in dolgoročnega zna-čaja in jih je mogoče reševati le ob sodelovanju vseh dejavnikov, predvsem pa uporabnikov in organizacij, ki skrbe za oskrbo z energijo oziroma za ogrevanje zgradb. V letu 1979 se bo pričela gradnja nove črpalne postaje, ki bo omogočila intenzivnejše priključevanje objektov na toplovodno omrežje in s tem hitrejše od-pravljanje individualnih kotlarn. Stanje pa se bo bi-stveno izboljšalo tudi z uvedbo zemeljskega plina, s katerim bomo dobili dodatne možnosti za priključeva-nje na toplovodno daljinsko ogrevanje. Ob tem mo-ramo še hitreje pospeševati nadomeščanje trdih goriv s plinom in predlagati sprejem predpisov za izboljšanje kakovosti naftnih derivatov, kar bo lahko v večji meri vplivalo na izboljšanje zraka v mestnem središču. Do leta 1980 bomo večino območja občine pokrili z omrežjem zemeljskega oz. mestnega plina in toplovo-dnimi vodi. Vse organizacije združenga dela, ki prekomerno onesnažujejo zrak, so po Zakonu o varstvu zraka in odloku o varstvu zraka dolžne čimprej izdelati sanacij-ske programe za objekte, obrate in naprave, ki spu-ščajo v zrak škodljive snovi preko dovoljene mere. Po dveletni akciji v naši občini je podpisalo samou-pravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za varstvo zraka 42% podpisnikov, v letu 1979 pa bo ta skupnost ustanovljena in s tem področje varstva zraka ustrezno samoupravno organizirano. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, komunalno. skupnostjo in z inšpekcijskimi službami bomo posvetili večjo skrb tudi urejenosti javnih povrSin. Tako bomo v letu 1979 bolje skrbeli za uspešnejši odvoz kosovnega odpadnega materiala in tako preprečili kakršnokoli pojavljanje divjih odlagališč. Večjo pozornost bomo posvetili tudi vsem zelenim površinam v občini in jih bolje in redno vzdrževali, saj nam vzdrževane zelenice ustvarjajo nezamenljivo kvaliteto dobrega počutja v mesto. 4. SPLOŠNA PORABA Sredstva za splošno porabo bodo kot doslej tudi v letu 1979 naraščala počasneje od rasti družbenega proizvoda gospodarstva v občini. V letu 1979 naj bi se iz splošne porabe dokončno izločile vse tiste dejavno-sti, ki ne sodijo vanjo (Komunalna dejavnost, samopri-spevek I., požarna varnost). S sredstvi za splošno po-rabo bo potrebno zagotoviti izvrševanje temeljnih na-log, opredeljenih z ustavo in zakoni. Pri tem bo po-sebno pomembno nadalje razvijati in krepiti učinkovi-tost in racionalno poslovanje upravnih organov in pri-lagajati delo teh organov potrebam delegatov, vseh delovnih Ijudi in občanov. V letu 1979 se obseg sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb ne bo bistveno povečal, kljub temu bo potrebno glede na predvideno stagna-cijo sedanjih virov proračunskih sredstev podaljšati v letu 1978 sprejeti odlok o 0,5 odstotnem davku iz osebnih dohodkov delavcev. Sredstva občinskega proračuna bodo v letu 1979 namenjena za izvajanje naslednjih nalog: - dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti po družbenem dogovoru o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo teh organov; - dejavnost Ijudske obrambe po sprejetih programih tega področja; - dejavnost družbenopolitičnih organizacij po spre-jetib letnih programih dela teh organizacij, ki morajo biti ovrednoteni in usklajeni v okviru občinske konfe-rence SZDL; - za priznavalnine borcev NOV v obsegu, določe-nem z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin borcem NOV; - dejavnost krajevnih skupnosti za izvajanje dele-gatskega sistema; - naloge na področju urbanizma, geodezije, družbe-nega in prostorskega planiranja. 5. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA IN LJUDSK« OBRAMBA Družbena samozaščita Pri opredelitvi družbene samozaščite kot funkcije samoupravnega delovanja delovnih Ijudi in občanov ter delavcev v združenem delu smo dosegli primerne rezultate in končali postopek usklajevanja samouprav-nih splošnih aktov z zakonom o Ijudski obrambi ir zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. To nas v letu 1979 obvezuje, da normativnc ureditev tega področja še nadalje vsebinsko, organiza-cijsko in materialno utrjujemo in razvijamo v vseh sa-moupravnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, v občinski skupščini in njenih organih ter v upravnih organih občine. Zatc bo dejavnost na tem področju v letu 1979 usmerjena na: - nadaljnje usklajevanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana in srednjeročnega plana s samouprav-nimi splošnimi akti v tistih sredinah, kjer so pri tem delu v zakasnitvi; - zagotovitev potrebnih finančnih sredstev za reali-zacijo nalog v programih za leto 1979; - hitrejše organiziranje družbene samozaščite v sa-moupravnih interesnih skupnostih in društvih; - boljše obveščanje delovnih Ijudi in občanov o de-lovanju družbene samozaščite; - uveljavitev in nadaljnja krepitev narodne zaščite v okviru funkcije družbene samozaščite v temeljnih or-ganizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti za varovanje delovnih Ijudi in občanov, pogojev za nji-hovo delo, proizvajalnih sredstev in družbenih dobrin; - izobraževanje in usposabljanje pripadnikov naro-dne zaščite v enotah narodne zaščite; - izdelava in dopolnjevanje varnostnih ocen in načr-tov varnostnih ukrepov*v vseh organizacijah združe-nega dela in krajevnih skupnostih; - dopolnilno izobraževanje kadrov, ki delujejo v or-ganizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih na področju družbene samozaščite. V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom bodo nadaljevali z izvajanjem srednjeročnega programa, s pripravami na izgradnjo gasilskega doma, pred^sem pa z izobraževanjem občanov in delovnih Ijudi, ki delujejo na tem področju. V ta namen bodo sprejeti tudi ustrezni programi zafinanciranjetedejav-nosti na podlagi sprejetega samoupravnega spora-zuma o osnovah srednjeročnega plana te skupnosti. Ljudska obramba Splošna Ijudska obramba se bo kot sestavni del celotnega družbenoekonomskega razvoja v skladu s srednjeročnim načrtom razvijala in krepila v vseh prvi-nah in oblikah koncepta splošnega Ijudskega odpora. Nadaljnje podružbljanje obrambe in zaščite mora slo-neti na celovitem uveljavljanju ustavno opredeljenih samoupravnih družbenih odnosov tako, da bodo obrambne priprave neločljivi del dejavnosti vseh druž-benih dejavnikov: temeljnih in drugih organizacij zdru-ženega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, kra-jevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, občinske skupščine ter družbenopolitič-nih in družbenih organizacij. Težišče naravnanosti bo usmerjeno predvsem v celovitost in usklajenost razvoja obrambnih priprav. V združenem delu bo dejavnost na področju ob-rambnih priprav usmerjena, upoštevajoč pri tem po-' goje in možnosti, v izpopolnjevanje organiziranosti in vsebine v skladu z zakonom o združenem delu in zakonom o Ijudski obrambi. V posodobljenje, dopol-njevanje in usklajevanje obrambnih načrtov bodo v večji meri vključeni odgovorni strokovni kadri. Krajevne skupnosti bodo v skladu s svojo vlogo pre-raščale v pomembno mesto usklajevanja priprav za obrambo in zaščito v svojem okolju. To usklajevanje mora zajeti vse subjekte od združenega dela, samou-pravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti do družbenopolitičnih in druž-benih organizacij, društev in različnih drugih intere-snih aktivnosti. Naloge splošnega Ijudskega odpora morajo postati aktivnost vseh delovnih Ijudi in obča-nov. Tudi tiste krajevne skupnosti, kjer zaenkrat nji-hova aktivnost na tem področju še ni zadostna, morajo doseči načrtovani razvoj. Samoupravne interesne skupnosti se morajo organi-zirati v skladu z zakonom in sprejetimi družbenimi koncepti splošnega Ijudskega odpora. V okviru svojih razvojnih načrtov in programov dela bodo morale or-ganizirati, izvajati in usklajevati priprave za delo v vojni na področjih, ki jih pokrivajo. Dejavnost na področju obrambnih priprav terito- rialne obrambe bo predvsem usmecjena na povečanje mobilizacijske in bojne pripravljenosti štabov in enot, na materialni razvoj, strokovno usposabljanje ter za idejnopolitično osveščanje in socialistično samou-pravno naravnanost vseh njenih pripadnikov. Zlasti bo skrb osredotočena na tista področja dejavnosti, kjer kasnimo z izvršitvijo v srednjeročnem razvojnem pro-gramu določenih nalog. Za uresničitev zastavljenih ci-Ijev bodo izvajane naslednje naloge: - z idejnopolitičnim in strokovnim usposabljanjem ter potrebnimi kadrovskimi popolnitvami in zamenja-vatni bo povečana bojna pripravljenost enot in štabov občinske teritorialne obrambe; - v skladu s srednjeročnim razvojnim načrtom in finančnimi možnostmi bo povečana materialna oprem-Ijenost in izboljšana oborožitev enot in štabov; - v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi službami in organi občinske skupščine bo urejena zaledna pre-skrba pripadnikov teritorialne obrambe za območje občine; - z organiziranjem ustanov partizanske baze in nji-hovo materialno in kadrovsko zagotovitvijo ter uspo-sabljanjem zalednih kadrov bodo dani pogoji za delo-vanje občinskih enot teritorialne obrambe ob izrednih razmerah. Na področju civilne zaščite bo dana prednost pred-vsem tistim nalogam, ki zagotavljajo skladnost in kon-tinuiteto razvoja v sktadu s srednjeročnim razvojnim programom. Za uresničitev tega cilja bodo v letu 1979 v ospredju naslednje nafoge: - razvijanje organizacije, številčnosti in materialne opremljenosti enot in štabov civilne zaščite v združe-nem delu in krajevnih skupnostih v skladu s srednje-ročnim programom razvoja; - organiziranje občinskih enot civilne zaščite; - pospešeno ustanavljanje enot hišne civilne za-ščite, njihova organizacijska utrditev, usposobljenost in opremljenost; - povečano vključevanje obveznikov civilne zaščite v načrtno izvajanje osnovnega in dopofnilnega pouka za enote in štabe civilne zaščite. Dopolnilni pouk splošnega usposabljanja prebival-stva za obrambo in družbeno samozaščito bo potekal po sprejetih obrambnovzgojnih programih. Nadalje-vana bodo prizadevanja za razširjanje obrambnovzgoj-nega tiska, predvsem pa, da bo revijo »Naša obramba« imela vsaka družina. Prizadevali si bomo, da bo uveljavljen nov, na ustavi in zakonu zasnovan sistem financiranja Ijudske obrambe. K samoupravnemu sporazumu o združeva-nju sredstev za financiranje Ijudske obrambe v Ljub-Ijani naj pristopijo vsi subjekti, ki tega doslej še niso storili. 6. KADROVSKA POLITIKA Na področju kadrovske politike bo v letu 1979 priori-tetna naloga vseh nosilcev kadrovske politike v organi-zacijah združenega dela uskladitev internih samou-pravnih aktov z določili spremenjenega in dopolnje-nega družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin, ki ga bomo podpisova!1 v prvi četrtini leta in izvajanje njego-vih določil v praksi. Razen izobraževanju, usposabljanju in racionalnem razporejanju kadrov ter skrbi za njihovo napredovanje bodo vse organizacije združenega dela s področja go-spodarskih in družbenih dejavnosti namenile posebno pozornost planiranju kadrov. Izdelale bodo kadrovske programe, ki so pogoj za zaposlovanje novih delavcev. Ob tem bodo v večji meri kot v preteklem letu upošte-vale merila in zahteve, ki jih določata družbeni dogovor in samoupravni sporazum o minimalnih standardih o življenjskih in kulturnih razmerah in o pogojih zaposlo-vanja. Na področju štipendiranja bodo nosilci kadrovske poiitike težili k cilju, da se študirajočo mladino čimbolj poveže s kadrovskimi interesi združenega dela z dode-Ijevanjem štipendij v odvisnosti od dejanskih kadrov-skih potreb. Še naprej si bomo prizadevali, da se šte-vilo štipendij iz združenih sredstev zmanjša in poveča število kadrovskih štipendij. 7. KRAJEVNE SKUPNOSTI V skladu s sprejetim srednjeročnim družbenim pla-nom občine za obdobje 1976-1980 bodo krajevne skupnosti v letu 1979: - sprejele letne načrte razvoja krajevne skupnosti; - utrjevale krajevno samoupravo predvsem tako, da se bo krajevna skupnost uveljavila kot družbenoeko-nomska skupnost; - utrjevale in uveljavljale funkcijo sveta potrošnikov in poravnalnih svetov; - na področju otroškega varstva bo krajevna skup-nost Stara Ljubljana dogradila otroško rekreativno -športno igrišče na področju Ljubljanskega gradu, kra-jevna skupnost Prule bo izdelala načrt za gradnjo otro-škega igrišča na grajskem pobočju iznad Karlovške ceste; ostale krajevne skupnosti pa bodo obnovile in dokupile igrata na otroških igriščih ter sodelovale pri pridobivanju ustreznih zelenih površin ob stanovanj-skih blokih in jih skupno s hišnimi sveti uredile za rekreacijo otrok; - na področju Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite bodo še naprej usposabljale delovne Ijudi in občane in ustrezno dodatno opremljale enote civilne zaščite; - sodelovale s samoiipravno stanovanjsko skup-nostjo pri prenovi starih stanovanjskih objektov, pri reševanju namembnosti izpraznjenih stanovanj VI. in VII. kategorije;" - sodelovale s skupnostjo socialnega skrbstva pri skrbi za ostarele in socialno šibke občane; - dokončno uredile in opremile družbene centre (KS Tabor, Stara Ljubljana, Ajdovščina in Poljane); kra-jevna skupnost Prule pa bo nadaljevala s postopkom za nadgradnjo stavbe za potrebe družbenega centra; - krajevne skupnosti Tabor, Poljane in Gradišče bodo sodelovale pri urbanističnih rešitvah, krajevni skupnosti Stara Ljubljana in Kolodvor pa pri obnovi starega predela mesta; - vse krajevne skupnosti bodo razvijale sodelovanje s pobratenimi krajevnimi skupnostmi in organizirale skupne akcije v skladu s sprejetimi programi. UKREPIIZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA CENTER ZAIZVAJANJE NALOG DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1979 Izvršni svet bo v letu 1979 posvetil posebno pozor-nost: - usposobitvi upravnih organov in služb občinske skupščine, da bodo v okviru svojih pristojnosti in nalog bolje in dosledneje izvajali politiko družbenoekonom-skega razvoja občine, zlasti še na področju hitrejšega razvoja drobnega gospodarstva; - pripravi dveh celovitih analiz izvajanja družbenega plana občine za obdobje 1976-1980, — predlaganju konkretnih zadolžitev posameznim nosilcem planiranja za zagotovitev izvajanja planskih nalog, - doslednemu izvajanju določil zakona o združenem ddlu glede uvajanja začasnih ukrepov družbenega var-stva; - sprotnemu analiziranju poslovanja v organizacijaVi združenega dela, ki poslujejo z izgubo oziroma z mini-malno akumulacijo, posebno z vidika vzrokov izgube in pri tem ocenjeval objektivne oziroma subjektivne sla-bosti in težave v teh organizacijah ter v tej zvezi predla-gal ustrezne ukrepe za sanacijo izgub; - povečanju družbenopolitične aktivnosti vseh sub-jektov planiranja pri pripravljanju dolgoročnih in sred-njeročnih planov za obdobje 1981-1985, kot tudi za čim boljšo realizacijo ciljev in nalog, ki smo jih sprejeli v planskih dokumentih za to srednjeročno obdobje in nalog, ki izhajajo iz teh smernic; - dajanju pobud za ugotovitev družbene in poUtične odgovornosti v 'primerih neizvajanja oziroma poča-snega izvajanja plahskih ciljev in nalog zaradi subjek-tivnih razlogov; - tesnejšemu sodelovanju s temeljnimi bankami s sedežem v občini Center za pospeševanje izvajanja investicijskih naložb, ki bodo omogočile hitrejši proces prestrukturiranja gospodarstva v občini na kvalitetnih dejavnikih gospodarjenja in povečevanje deleža po-trebnih investicijskih sredstev dohodkovno povezanih temeljnih organizacij združenega dela. Ljubljana, 18. oktobra 1978 IZVHSNI SVET ANALIZA OSEBNE PORABE V OBČINI LJUBLJANA CENTER V LETU 1978 V prvih dveh letih uresničevanja družbenega plana SR Slovenije niso bila dosežena predvidena razmerja med rastjo sredstev za osebne dohodke, skupno in splošnb porabo ter rastjo družbenega proizvoda. Zato je kot temeljna naloga na področju razporejanja do-hodka in čistega dohodka ter oblikovanja sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo z Resolu-cijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1978 sprejeto, da je potrebno ta razmerja uskla-diti z usmeritvami družbenega plana tako, da bodo sredstva za vse oblike porabe rasla počasneje od rasti dohodka. Zato naj delavci v temeljnih organizacijah združenega dela pri razporejanju dohodka in čistega dohodka v letu 1978 upoštevajo, da - sredstva za razširitev materialne osnove dela ra-st$jo hitreje od rasti dohodka, sredstva za osebne dohodke ter za skupno in splošno porabo pa v celoti počasneje od rasti dohodka; - sredstva za osebne dohodke delijo v okviru ustvar-jenega dohodka tako, da bodo v celoti naraščala za 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka; - pri ugotavljanju poslovnega uspeha ob polletju in v devetih mesecih preverjajo v okviru začasne delitve dohodka, ali se ta razporeja v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih njihovih planov in v skladu s samoupravnimi sporazumi o razporejanju čistega do-hodka in delitvi sredstev za osebne dohodke oziroma V skladu z razmerji, dogovorjenimi z resolucijo; v pri-meru odstopanja morajo proučiti vzroke in ukrepati, da zagotovijo dogovorjena razmerja. Ob upoštevanju ključnih nalog, ki izhajajo tako iz republiškega kakor tudi občinskega srednjeročnega družbenega plana, in na osnovi analiz uresničevanja planov v preteklem obdobju, je v letu 1978 tudi s smernicami za uresničevanje srednjeročnega družbe-nega plana občine v tem letu sprejeta osnovna usmeri-tev: - uspešnejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi s prilagajanjem politike razporejanja dohodka in čistega dohodka konkretnim rezultatom poslovanja po zak-Ijučnem računu za leto 1977 in periodičnih obračunih med letom zlasti z upoštevanjem hitrejše rasti sredstev za razširitev materialne osnove dela temeljne organiza-cije od naraščanja sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo, katerih rast naj v letu 1978 še nekoliko zaostaja za rastjo produktivnosti dela. O rezultatih poslovanja gospodarstva v občini Center za letošnje prvo polletje je bila delegatom v obcinski , skupščini že posredovana informacija, ki pa še ni vse-bovala vseh podatkov, na osnovi katerih bi lahko oce-njevali usklajenost gibanja osebnih dohodkov z ra-zmerji, dogovorjenimi z republiško resolucijo in občin-skimi smemicami. Tudi v tej analizi ne moremo predlo-žiti ugotovitev o gibanju celokupne osebne porabe v občini, saj bi morali zajeti poleg osebnih dohodkov in prejemkov še dohodke na osnovi socialnih dajatev (pokojnine, invalidnine, otroški dodatki ipd.) ter po-rabo v zasebnem sektorju. Pretežni del osebne porabe pa predstavljajo osebni dohodki, zato se tako v republi-škem kot občinskem merilu za spremljanje usklajeno-sti z resolucijskimi razmerji upošteva gibanje osebnih dohodkov delavcev v temeljnih organizacijah, drugih organizacijah in skupnostih s področja gospodarstva, družbenih in drugih negospodarskih dejavnosti. Vir podatkov za predloženo analizo je obdelava pe- riodičnih obračunov za 1. polletje 1978 gospodarskih organizacij združenega dela in delno dela družbenih dejavnosti. ki jo je pripravila Služba družbenega knji-govodstva - Podružnica Ljubljana. Osebni dohodki v gospodarstvu Podatki o razporeditvi dohodka gospodarstva v 1. polletju 1978 kažejo, da se je ob 26% porastu razpore-jenega dohodka povečal del za skupne družbene po-trebe za 13%, del za splošne družbene potrebe za 42% in dei, ki pripada organizaciji združenega dela za 27%. Iz prikazane dinamike izhaja, da so izločitve za skupne družbene potrebe naraščale počasneje od rasti do-hodka in da je malenkostno hitreje od rasti dohodka naraščal del, ki pripada organizaciji združenega dela, kar je v skladu z republiškimi usmeritvami za razpore-ditev dohodka, da pa so hitreje od rasti dohodka nara-ščale izločitve za splošne družbene potrebe. Pozitivni rezultat v naraščanju deleža organizacije združenega dela v dohodku pa se ni pozitivno odrazil tudi v začasni razporeditvi čistega dohodka. Ob 21 % porastu čistega dohodka se je povečal de! za osebne dohodkeza21%, za skupno porabo v okviru organizacije združenega dela (skladi skupne porabe TOZD) za 52%, del za razširitev in razvoj materialne osnove dela le za 9%, del za sredstva rezerv za 13%. Nakazana začasna razpore-ditev čistega dohodka ob koncu 1. polletja odstopa od osnovne usmeritve, naj bi sredstva za razširitev mate-rialne osnove-dela temeljne organizacije naraščala hi-treje od rasti sredstev za osebne dohodke in rasti sredstev za skupno porabo v okviru organizacije zdru-ženega dela. Ob tem pa je potrebno upoštevati, da je višina sredstev, razporejenih za osebne dohodke, bolj pogojena s porastom števila zaposlenih v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta, kakor pa s porastom višine osebnega dohodka na delavca. Poprečni čisti osebni dohodek na delavca mesečno je bil namreč v gospodarstvu v letošnjem prvem polletju za 16% višji kot v enakem obdobju lani. Porast je počasnejši od porasta dohodka na delavca, ki se je v enakem obdobju povečal za 21%, kar je usklajeno z usmeritvijo, naj rast osebnih dohodkov zaostaja za rastjo produktivnosti dela. Dinamiko sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in poprečnih mesečnih čistih osebnih dohod-kov na delavca po posameznih področjih gospodarstva prikazuje tabeia 1. Medsebojna primerjava gibanja poprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov z dohodkom na delavca v posameznih področjih gospodarstva kaže na v globafu neusklajeno gibanje le na dveh področjih in to v turi-zmu, kjer so se poprečni mesečni čisti osebni dohodki povečali za 8% kljub bistveno manjšemu dohodku na delavca, in komunalni dejavnosti, kjer so bili ob 18% višjem dohodku na delavca čisti osebni dohodki višji za 20%. V obeh navedenih področjih so osebni dohodki pod poprečjem gospodarstva občine. Podobno sliko kaže tudi primerjava skupnih sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo na delavca z doseženirti dohodkom na delavca. Dinamika je sicer nekoliko hitrejša kot je porast samih čistih osebnih dohodkov, na kar vpliva predvsem hitrejši porast sred-stev za skupno porabo v OZD, vendar še vedno poča-srrejša od porasta dohodka na delavca na vseh področ-jih razen v turizmu, komunali ter pri finančno-tehničnih in poslovnih storitvah. Doslej navedeni podatki in primerjave kažejo, da tako v globalu za gospodarstvo kakor tudi v večini gospodarskih področij ni prišlo do bistvenih neusklaje-nosti v gibanju čistih osebnih dohodkov z gibanjem dohodka, pa tudi čistega dohodka, da pa so hitreje naraščala predvsem sredstva za skupno porabo delav-cev v organizacijah združenega dela, ki so se v globalu dvignila za 52%, pri čemer so bila sredstva za stano-vanjsko izgradnjo višja za 46% ter sredstva za svobo-dno menjavo dela in del za ostale namene v skupni porabi za 63%. Taka razporeditev sredstev je v pretežni meri odraz spremembe v predpisih o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Iz seznama organizacij združenega dela iz gospodar-stva na območju občine Ljubljana Center, katerega je posredovala Služba družbenega knjigovodstva - Po-družnica Ljubljana, pa je razvidno, da je še vedno veliko število posameznih organizacij združenega dela, ki se niso držale dogovorjenih meril za razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke. Organizacije so razvrščene v štiri skupine in sicer: 1. organizacije, ki so z razporejenimi sredstvi za osebne dohodke presegle s samoupravnimi sporazumi dogovorjena sredstva za osebne dohodke (47 OZD); 2. organizacije, ki so dosegle višjo stopnjo rasti raz-porejenih sredstev za osebne dohodke in skupno po-rabo od stopnje rasti dohodka (119 OZD); 3. organizacije, ki so izkazale izgubo in povečale osebne dohodke (10 O2D); 4. organizacije, pri katerih je doseženi dohodek več zaostajal za planiranim dohodkom kot osebni dohodek za planiranimi osebnimi dohodki (102 OZD). Seznam organizacij je v celoti priloga tej analizi, pri oceni prekoračitev oz. neusklajenosti po posameznih merilih v navedenih štirih skupinah pa je potrebno upoštevati: ad 1. V skupini 47 organizacij so zajete vse organi-zacije, ki so prekoračiledogovorjeno višinosredstevza osebne dohodke, od najnižje prekoračitve za 1% do najvišje 408%, pri čemer je tako visoka prekoračitev v veliki meri odraz nepravilnega prikaza dogovorjenih sredstev v periodičnem obračunu. Od skupnega števila organizacij v tej skupini je 23 organizacij preseglo dogovorjena sredstva za manj kot 10%. ad 2. Med 119 organizacijami, pri katerih stopnja rasti razporejenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo presega stopnjo rasti dohodka, je 59 takih, kjer je razlika v dinamiki rasti obeh primerjanih elementov manj kot 10 indeksnih točk, med temi je 18 delovnih skupnosti skupnih služb. Po drugi strani pa je med organizacijami v tej skupini 22 organizacij združe-nega dela, ki so prekoračile tudi s sambupravnimi sporazumi dogovorjeno višino sredstev za osebne do-hodke in sicer: Iskra Tovarna baterij Zmaj, Mercator TOZD Tovarna mesnih izdelkov, Tegrad, Cestno po-djetje TOZD mehanizacija, Sadjar in vrtnar, Cvetli-čarne, Posrednik, Elektrotehna TOZD Elprom, Kovino-tehna Celje - Opremotehna, Mercator Velepreskrba TOZD Steklo, Gasilska oprema, Avtotehna TOZD Trgo-vina, Iskra Commerce TOZD Zunanja trgovina, Turist TOZD Restavracija Hotel, Gostinsko podjetje Šestica, Kompas TOZD Domači turizem, Kompas TOZD Ino-zemski turizem, Tovarna Jože Kerenčič TOZD Optika, RTV Ljubljana TOZD servisni obrati, Komunalno po-djetje Ljubljana TOZD Javna higiena, Loterijski zavod Slovenije in Studio agencija za ekonomsko propa-gando. ad 3. Med organizacijami, ki so ob polletju izkazale izgube in porast osebnih dohodkov v primerjavi z lan-skoletnim prvim polletjem, le 3 organizacije (Ferro- moto TOZD Kolesar, Gostinsko podjetje Ljubljana TOZD Dom gostinskih delavcev, Mercator TOZD Ka-varna Evropa) niso hkrati tudi prekoračile dogovorje-nih sredstev za osebne dohodke in razmerij v dinamiki dohodka in sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo. Od skupno 10 organizacij so poprečni osebni dohodki bistveno presegli poprečje panoge v2organi-zacijah (Posrednik, Emona Globtour), v ostalih 8 orga-nizacijah pa so osebni dohodki v primerjavi s pqpreč-jem panog nizki. # ad 4. Pri ocenjevanju neusklajenosti v doseganju planiranega dohodka in planiranih osebnih dohodkov velja opozoriti predvsem na reatnost planskih predvi-devanj, saj nekatera bistvena odstopanja v dinamiki izpolnjevanja plana dohodka kažejo, da so organiza-cije združenega dela bodisi precenile možnosti za rast dohodka ali pa niso upoštevale sezonskega značaja svoje dejavnosti. Med organizacijami iz te skupine bi opozorili le na tiste, ki so prekoračile s samoupravnimi sporazumi dogovorjeno višino sredstev za osebne do-hodke, poleg tega pa je tudi rast sredstev za osebne dohodke in skupno pdrabo presegala dinamiko do-hodka. Teh organizacij je 13 in sicer: Iskra Tovarna baterij Zmaj, Mercator TOZD Tovarna mesnih izdelkov, Sadjar in vrtnar, Posrednik, Elektrotehna TOZD El-prom, Mercator Velepreskrba TOZD Steklo, Gasiteka oprema, Avtotehna TOZD Trgovina, Iskra Commerce TOZD Zunanja trgovina, GP Turist TOZD Restavracija hotel Turist, Kompas TOZD Domači turizem, Tovarna Jože Kerenčič TOZD Optika in Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Javna higiena. Osebn! dohodki v negospodarskih dejavnostih Za področje družbenih in drugih negospodarskih dejavnostih je Služba družbenega knjigovodstva po-sredovala osnovne kazalce o gibanju osebnih dohod-kov v letošnjem 1. polletju za dve področji in sicer izobraževanje, znanost, kultura, informacije in zdrav-stvo ter socialno skrbstvo, medtem ko področje druž-benopolitičnih skupnosti, samoupravnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij zaradi neprimerljivosti ni posebej prikazano. Razmerja med gibanji sredstev za osebne dohodke in sklade skupne porabe na delavca, poprečne me-sečne čiste osebne dohodke na delavca in dohodek na delavca v negospodarskih dejavnostih prikazujetabela 2. Tudi na področju družbenih dejavnosti enako kot za gospodarstvo ugotavljamo, da v globalu dinamika osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo v OZD na delavca ni presegala dinamike dohodka na delavca in so ta sredstva naraščala počasneje od produktivno-sti. Prav tako kot v gospodarstvu so hitreje od osebriih dohodkov naraščala sredstva zasklade skupne po-rabe. Glede na to, da podatkov o morebitnih neusklajeno-stih z merili samoupravnih sporazumov o delitvi do-hodka in sredstev za osebne dohodke kakortudi neus-klajenostih z resolucijskimi razmerji, za posamezne organizacije in delovne skupnosti iz področja družbe-nih dejavnosti nimamo, lahko primerjamo le globalno dinamiko osebnih dohodkov v primerjavi z gospodar-stvom. Iz teh primerjav povzemamo, da so bila sredstva za osebne dohodke in sklade skupne porabe na de-lavca v družbenih dejavnostih za 9,7% višja od gospo-darstva in da so tudi hitreje naraščala (indeks 132 v primerjavi s 121 v gospodarstvu). Medtem ko v samem porastu poprečnih čistih osebnih dohodkov na delavca ni bistvene razlike, pa so absolutno le-ti v družbenih dejavnostih' za 7,7% višji. Na koncu lahko tako za Jjospodarstvo kot družbene dejavnosti ugotovimo, da so se realni osebni dohodki delavcev v letošnjem prvem polletju v poprečju dvignili za 2-3%. Izvršni svet predlaga občinski skupščini, da predlo-ženo analizo osebne porabe v občini Ljubljana Center v letu 1978 sprejme z naslednjimi zaključki: Ob upoštevanju splošne ugotovitve, da v globalu niso bila bistveno prekoračena z resolucijo in smerni-cami dogovorjena razmerja v razporejanju dohodka in osebnih dohodkov in da je delitev, ki jo organiza-cije združenega dela prikažejo v polletnih periodičnih obračunih, začasna in pravzaprav osnova za ukrepa-nje v drugem polletju, je potrebno dati povdarka ukre-panju znotraj samih organizacij združenega dela predvsem tam, kjer so ob polletju ugotovljene preko-račitve dogovorjenih razmerij. Prav tako je naloga, ki izhaja iz resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978, da skupne komisije udeležencev samou-pravnih sporazumov in sindikati ugotovijo vzroke od-stopanj od sprejetih samoupravnih sporazumov s po-dročja razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke \n pozovejo udeležence, da jih us-kladijo. Zato bo izvršni svet skupščine občine Ljub-Ijana Center - opozoril vse organizacije združenega dela, ki z gibanjem osebnih dohodkov bistveno odstopajo od dogovorjene višine sredstev za osebne dohodke in od dogovorjenih razmerij pri razporejanju dohodka, na ugotovljene neusklajenosti in jih pozval, da ukre-pajo v skladu z nalogami, ki izhajajo tako iz republi-ške resolucije kot občinskih smernic, t. j. da proučijo vzroke odstopanj in ukrepajo za zagotovitev dogovor-jenih razmerij. O svojih ugotovitvah in ukrepih naj obvestijo izvršni svet; - preko Komisije za družbeno dogovarjanje na po-dročju delitve dohodka in osebnih dohodkov obvestil skupne komisije udeležencev samoupravnih spora-zumov o organizacijah združenega dela iz območja občine Ljubljana Center, ki so bistveno prekoračile s samoupravnimi sporazumi dogovorjena sredstva za osebne dohodke. Skupne komisije udeležencev naj po proučitvi vzrokov odstopanj od dogovorjenih meril o svojih stališčih in morebitnih ukrepih obvestijo skupščino občine Ljubljana Center; - predlagal Občinskemu svetu zveze sindikatov Ljubljana Center, da prouči vzroke in zavzame svoje stališče do odločitev o razporejanju dohodka in deli-tvi sredstev za osebne dohodke v organizacijah zdru-ženega dela, ki prekoračujejo dogovorjena razmerja. Ljubljana, oktobra 1978 IZVR&NI SVET Priloge: Po podatkih iz periodičnih obračunov za I. polletje 1978 prilagamo seznam organizacij iz gospodarstva na območju občine Ljubljana-Center, ki niso razporejale dohodek in sredstva za osebne dohodke v skladu z dogovorjenimi merili. Priloga 1 Od skupno 318 organizacij združenega dela, ki so predložili periodični obračun, je 47 organizacij ali 14,8% vseh izločilo za osebne dohodke več sredstev, kot je znašala po samoupravnih sporazumih dogovor-jena višina sredstev za osebne dohodke. Med njimi je 6 organizacij z izgubo.* Organizacije združenega dela, ki so z razporejenimi sredstvi za OD presegle dogovorjena sredstva za OD po samoupravnih sporazumih (dogovorjena sredstva = 100): OZD______________________________Preseganje 1. tskra tov. baterij Zmaj 147 2. Mercator TOZD Tov. mesnih izdelkov 118 3. Tegrad 101 4. Kleparstvo obrtno podjetje 508 5. Staninvest ._.-_; . toi 6. SlikopleskTermoplast '..' 122 7. Cestnopodj. Lj.TOŽD Mehanizacija - 114 8. Kompas TOZD Rent-a-Car , 104 9. Modna hiša , s_ ',': . . .¦. u 105 10. IUV Maloprodajna mreža ~.*tj. • - 109 H.Cvetličarne 'hi .,-, \',f 107 12. Posrednik "..'.' " *114 13. Sadjar in vrtnar ' ;<. ' A 110 14. Mercator-Sadjeinzelenjava , . 106 15. ElektrotehnaTOZDEIprom 109 16. AgrotehnikaTOZD Agromehanizacija 120 17. Opremotehna . . 1"4 18. Gasilska oprema ,'='.'. 101 19. Mercator TOZD steklo *129 20. Avtotehna TOZD Notranja trgovina 160 21. AgrotehnikaTOZDProdajnamreža 110 22. Volan trgov. podjetje na debelo in drobno 130 23. lnterexport TOZD Zunanja in notranja trgov. 126 24. lnterexport DSSS 102 25. IskracommerceTOZDZunanji trg 103 26. GP Turist TOZD Restavracija hotel Turist 117 27. Gostin. podj. Turist skupne strokov. službe 124 28. PS Iskra 138 29. ABC Slavija ,,TV1,,, ._¦. - 108 30. Gostinsko podjetje »šestica« 109 31.Opernaklet . . 102 32. KavarnainslaščičarnaTivoli „...'..¦ 1"2 33. KompasTOZD Inozemski turizem ""'' " *129 34. Kompas TOZD Domači turizem *106 35. Kompas TOZD Mejni turistični servis *112 36. lnterexportTOZD »lnex« potovalnaagencija *122 37. Težmer 106 38. »Zitus« r-v - 102 39. JugotehnikaTOZDservis ' ' 108 40. Contal TOZD Cibes 109 41. Tovarna Jože Kerenčič TOZD »Optika« 112 42. RTVTOZD Servisni obrati ' ¦¦ • 107 43. Javna higiena . 104 44. Loterijski zavod Slovenije " 102 45. Exportprojekt : ' 111 46. Agensprojekt • ' 119 47. StudioAgencijazaEP ' ' 113 Priloga 2: Stopnja povečanja razporejenih sredstev za osebne dohodke inskupnoporabojebilapri 119organizacijah ali 37% vseh, višja od stopnje povečanja doseženega dohodka. Organizacije, ki so dosegle višjo stopnjo rasti razpo-rejenih sredstev za OD in skupno porabo od stopnje rasti dohodka. Stopnja rastl Doseže- razporej. ni do- sr. za OD OZD___________________________ hodek Insk.por. 1. ZPzadistrib. el.energ. Elektro Lj. 115 116 2. Kom. podj. Lj. TOZD Proizv. kom. opreme 140 144 3. Iskra združ. podj. elek. kovin. ind.SS 117 119 4. Angoratovarnapletenin 127 130 5. Veletekstil Modna konfekcija 151 157 6. MercatorTOZDTov. mesnih izdelkov 119 120 7. ZŽTP Železniška tiskarna 127 128 8. Tiskarna Tone Tomšič 157 159 9. Mladinska knjigaskupne službe 148 149 10. Atelje za zlatarstvo - Zlatarna Celje 97 ,122 11. Iskra ind. za avtomatiko TOZD Inženir. 117 149 12. Iskra Tovarna baterij Zmaj 113 116 13. POZD Aero Polyplast 144 153 14. Kartonažna tovarna TOZD Kartonažna 122 144 15. Kartonažna tovarna DSSS 139 142 16. Kartonažna tovarna TOZD Papir. konf. 100 131 17. TekstilDSSS 113 124 18. GPTehnikaDSSS 105 107 19. GIPGradisGradbenaenota 119 121 20. SGP Slovenija ceste TOZD Nizkegrad. 117 127 21. SGPSIovenijacesteDSSS 122 124 22. Komunalno podj. TOZD Kanalizacija 119 129 23. IPKDSSS 142 146 24. Tegrad Ljubljana 122 125 25. ONPZ Novoplesk 125 155 26. ŽG Žel. transp. podj. TOZD Prom. sekcija 120 123 27. Cestno podj. TOZD -Mehanizacija 11S 1iy 28. PetrolTOZDZemeljskiplin 183 208 29. ZdruženjePTTorg. Slov. DSSS 169 173 » 30. Podj. za PTT prom. TOZD Telekomunikacije 117 143 31. Podj.zaPTTprom. DSSkupnih služb , 101 112 32. Trgovsko podjetje Galeb 140 145 33. Manufaktura 107 114 34. Slovenijales DS Skupnih zadev 100 101 35. Sadjarin vrtnar 101 141 36. Cvetličarnaexport-import 130 145 37. Posrednik 126 145 38. NamaDSSS 151 154 39. Zvon 97 120 40. Feromoto TOZD Kolesar 11 122 41 IPKTOZDPIinarnaLjubljana 112 143 42. SOZD Emona DS 28 30 43. Tekstil TOZD Tekstil commerce Notranja trgovina 128 133 44. ElektrotehnaTOZDTrg. mreža Elprom 99 116 45. IskraCommerceDSSS 90 106 46. JugotehnikaTOZDTrgovina 120 153 47. KovinotehnaCeljePE Opremotehna 145 156 48. Papirografikapogodbena organizacija 117 130 49. Sanolabor 104 120 50. Kemofarmacija 111 121 51. Vetpromet 94 99 52. Slovenija šport 96 128: 53. MercatorVelepreskrbaTOZD steklo 73 92 54. »Dom« 122 131 55. Semenarski kombinat Semenarna 109 112 56. Trgovsko podjetje »Gasilska oprema« 129 138 57. Coreal Trg. podjetje 122 125 58. Avtotehna TOZD Trgovina 66 81 59. AgrotehnikaDSdelovnihslužb 110 111 60. PetrolDSSS 134 140 61. ZŽTPNabavni servis 89 107 62. Emona commerce 112 131 63. Slovenija sadje TOZD Zunanja trgovina 120 149 64. Koto Koteks tobus DSSS 135 136 65. Avtocommerce DSSS 142 143 66. Jugotekstil lmpex 88 100 67. Tehno-impex 90 123 68. AutocommerceTOZDTrgovina 114 124 69. Kemija-impex 131 135 70. Tehno-union *- 120 131. 71. Contal-Continental 96 120 72. Iskra commerce TOZD Zunanja trgovina 109 112 73. IMVNovomestoTOZD Zastopstvo inozemskih firm 100 118 74. AvtotehnaDSSS 111 112 75. Jugotekstil-impex DSSS 103 105 76. Grand hotel Union 108 119 77. GP Turist TOZD Restavracija Hotel 105 135 78. Podj. za turiz., transp. in gostin. DSSS 115 117 79. Gostinskopodj.Daj-Dam 123 129 80. Gostinsko podj. Šestica 112 124 81. ŽG TTG Turist. gostin. enota TOZDLj. 121 122 82. Gostin. podj. Lj. TOZD Restav. Triglav 114 120 83. Mercator-Kavarna Evropa 44 62 84. ViatorTOZDTuristična agencija 65 124 85. Magistrat Ljubljanski turist. zavod 122 132 86. KompasJugoslavijeDSSS 110 111 87. Kompas TOZD Domači turizem 83 133 88. Kompas TOZD Inozemski turizem - 157 89. EmonaGlobtour - 127 90. ElektrotehnaTOZDEIpis 42 95 91. TovarnaJožeKerenčič 105 127 92. POZD Minitipografija 134 164 93. RTVLj.TOZDServisniobrati 115 117 94. Brivnice in česalnice 137 139 95. IPKTOZDMestnivodovod 105 117 96. Kom. podj. Lj. TOZD Javna higiena 121 136 97. Kom. podj. Lj. Skupneslužbe 127 128 98. Kom. podj. Lj. TOZD Javna razsvetljava 131 135 99. VarnostTOZDFizično varovanje premož. 131 137 100. Loterijski zavod Slovenije 109 118 101. Mercator Velepreskrba TOZD Hladilnica 107 114 102. Jugoreklam 149 150 103. IntradeZastopstvotujihfirm 96 120 104. IntertradeTOZDTrgovina 112 151 105. IntertradeTOZDZastopstvo IBM 123 132 106. PZTransportnih podj. Intertran sport 106 117 107. Projekt-Podj. zaprojektiranje 105 111 108. Slovenija projekt 136 137 109. UZ Projektivni atelje 104 116 110. Klinični centerTOZDMedico Engineer 97 150 111. GPTehnikaTOZDProjektivni biro 85 100 112. Mercator Obratna enota Investa 142 145 113. SlovenijalesTOZD Inženiring inoprema 108 125 114. Studio Agencijazaekonom. propag. 119 130 115.-Pis. zaekonom. fin. in prav. konz. pri dolgoročniharanž. 68 87 116. MetalkaDSSS 130 134 117. Zavod za var. avtor. glasb. pravicZAMP 148 175 118. Jug. avtorska agenc. BGD Zastop. zaSRS 122 123 119. Pravna pisarna pri Gosp. zbornici SRS_________________________116 123 Priloga 3: Od skupno 14 organizacij, ki so imele izgubo je kar 10 organizacij v prvem polletju letos kljub izgubi pove-čalo osebne dohodke. Te organizacije so bile: Popreč. n OZD "zguba mes. g vdln čisti •= - . - ' a __^______^______________________________VdlnJND 1. Posrednik 712.286 6546 134 2. Feromoto TOZD Kolesar 4,421.533 5296 106 3. Mercator TOZD Steklo 2,289.316 5942 114 4. Gostin. podj. Lj. TOZD Dom gostinskihdelavcev 98.655 4252 117 5. Mercator TOZD Kavar. Evropa 318.204 4698* 107 6. EmonaGlobtour 7,766.701 7207 154 7. Kompas TOZD Domači turizem 5,679.852 5849120 8. KompasTOZDInozems. turiz. 26,771.004 5733 108 9. Kompas TOZD Mejni turist. servis 835.390 5722149 10. ElektrotehnaTOZDEIpis________878.783 5774110 .* na podlagi podatkov o številu zaposlenih, ki jih je naknadno dala organizacija (po telefonu!). Priloga 4: Pri 102 organizacijah kar predstavlja 32% vseh, je doseženi dohodek več zaostajal za planiranim dohod-kom kot osebni dohodek za planiranimi osebnimi do-hodki: % doseganja OZD________________________plan.doh. plan. OD 1. ZPzadistribuc. el.energ. Elektro Lj. 89 91 2. ZlatarnaCeljeTOZDAurodent 127 130 3. Komun. podj. Lj. TOZD proizv. kom. opr. 90 98 4. Iskra združ. podj. elektro kovinskeindustrijeSS 92 95 5. Elektromedicina 116 117 6. Iskra Tovar. baterij Zmaj 99 106 7. POZD Aero-polyplast 132 135 8. Slovenijales proizv. in trgovina 37 42 9. Kartonažna tovarna TOZD Kartonažna 94 97 10. TekstilDSSS . 74 88 11. Angora 81 85 12. Mercator TOZD Tovar. mesnih izdelkov 93 96 13. Atelje za zlatarstvo 85 109 14. ZGPGipossSkupneslužbe 83 88 15. GPTehnikaDSSS 101 107 16. SGPSIovenija-cesteTOZD Nizkegrad. 98 107 17. SGP Slovenija-ceste DSSS 100 103 18. Slikoplesk-Termoplast 89 110 19. ŽG ŽTP TOZD Sekcija za vleko 94 97 20. ŽG ŽTP TOZD Sekcija za vzdrževanje SV in telekomun. naprav l 98 99 21. Podjetje za PTT promet TOZD Telekomun. 82 93 22. Podjetje za PTT promet DSSS 83 97 23. PTTStoritve 90 95 24. EmonaMerkurTOZD Maloprodaja J 97 102 25. Trg. podjetje Galeb 87 114 26. Bala trg. podjetje na drobno 91 121 27. Tkanina 106 114 28. Manufaktura 104 116 29. Sadjarinvrtnar . '. : . 94 109 30. ONPZDimnikarjevzaSRS 100 103 31. Posrednik 48 102 32. EmonaMerkurTOZD Supermarket 88 91 33. Nama TOZD Veleblagovnica Ljubljana 88 112 34. Emona Merkur TOZD Maksimarket ',' 86 92 35. EmonaMerkurDS 71 74 36. Ferromoto TOZD Kolesar 3 45 37. IPKTOZDPIinarna 90 124 38. Gostinskopodj. TOZDGrosist gostin. 109 113 39. Tekstil TOZD Tekstil commerce notr. trg. 100 107 40. VeletekstilTOZDtrg. nadebelo 107 113 41. Centromerkurexport-import 85 103 42. ElektrotehnaTOZDEIprom 97 108 43. Elektronabava 117 125 44. JugotehnikaTOZDTrgovina 108 118 45. Iskra commerce TOZD Domači trg 102 110 46. Jugotehnika DSSS 107 109 47. SlavonijaSlavonski BrodTOZD trg. 89 97 48. ZP Pomurka Mavrica DSSS 97 101 49. Chemo 52 62 50. Sanolabor 110 114 51. Slovenija šport 102 117 52. MercatorVelepreskrbaTOZD Steklo 83 102 53. Gasilskaoprema 109 116 54. lUVTOZDUsnjeplast 68 90 55. AvtotehnaTOZDTrgovina 67 101 56. AgrotehnikaTOZD Prodajna mreža 108 110 57. Agrotehnika DSDS 79 98 58. Slovenija-sadje TOZD Zunanja trg. 90 119 59. Gruda export-import TOZD Zunanj. trg. 92 98 60. Gruda export-import DSSS 73 88 . 61. Koto Koteks-tobus DSSS 92 93 62. AvtotehnaTOZDZastopstvo 82 130 63. Jugotekstil impex 99 104 64. Tehno-impex 94 110 65. Kemija-impex ' 93 124 66. Tehno-union 88 98 67. lnterexport TOZD Zunan. in notr. trg. 71 98 68. IskracommerceTOZDZunanja trg. 96 112 69 Iskra commerce TOZD Zastopstvo 106 122 70. IMVTOZDZastopstvo ¦ inozemskihfirm 71 96 71. Avtotehna DSSS 75 81 72. Jugotekstil-impex DSSS 75 81 73. Emona TOZD Hotel Slon 92 99 74. Grand Hotel Union 93 97 75. GP Turist TOZD Restav. Hotel turist 91 94 76. GostinskopodjetjeDaj-dam 97 100 77. Ribja restavracija Operna klet 89 118 78. Gost. podj. Lj. TOZD Restav. Triglav 111 112 79. Tivoli Kavarna in slaščičarna 114 115 80. Alpe-adriaDSSS 57 96 81. Magistrat Lj. Turistični zavod 89 104 82. Kompas TOZD Domači turizem 57 97 83. Kompas TOZD Mejni turistični servis 75 97 84. ElektrotehnaTOZDEIpis 41 94 85. Zitus 105 109 86. ContalTOZDCibes-servis 82 89 87. Jugotehnikaservisna delavnica 112 121 88. Tovarna Jože Kerenčič TOZD Optika 98 109 89. ŽG org. za vzdrževanje stan. hiš in stanovanj 93 101 90. Kom. podjetje Lj. TOZD Rast 98 100 91. Kom. podjetje Lj. TOZD Javna higiena 80 103 92. Kom. podjetje Lj. Skupne službe 88 95 93. Kom. podjetjeLj.TOZDJavna razsvetlj. 84 106 94. Kom. podjetje Lj. TOZD Živilski trgi 86 98 95. VarnostDSSZ 84 98 96. Intradezastop. tujihfirm 72 124 97. TransjugRekaTOZDLjubljana 110 118 98. IntertradeTOZDTrgovina 94 126 99. IntertradeTOZDZastopstvo IBM 95 119 100. Intertrade DSSS 88 91 101. IntertradeDSfinančnihslužb 105 110 102. Biroza lesno industrijo__________103 112 TABELA 1: 00 in sredstva skupne porabe na delavca v gospodarstvu PODROČJE OD in sredstva Poprečni mesečni Dogodek skupne poraBe čisti OD na na na delavca delavca delavca v din ind v din Ind v din ind 1-6/78 1-6/78 1-6/78 1-6/78 1-6/78 1-6/78 1-6/77 1-6/77 1-6/77 Industrija 55 492 128 5581 120 91 606 128 Kmetijstvo in ribištvo 56.706 116 5789 113 91049 135 Gradbeništvo 52 188 112 5294 108 79 169 120 Promet r- .' J 58.894 123 5850 115 90 539 130 Trgovina 61.553 119 6375 116 121 589 121 Gostinstvo 48.372 125 4922 121 67.469 126 Turizem 52 849 103 5919 108 41301 .89 Obrt 57 638 134 5882 129 81.374 135 Stanovanjska dejav 57.866 127 6099 123 80 140 143 Komunala 51.060 122 5262 120 67293 118 Finančno-tehnične poslovne slontve 76 314 116 8181 109 129.186 111 SKUPAJ GOSPODARSTVO 58 762 120 6044 116 100419 121 TABELA 2: OD in sredstva skupne porabe na delavca v negospodarskih dejavnostih PODflOČJE OD in sredstva Poprečni mesečniDohodek skupne porabe čisti 00 na na na delavca delavca delavca v din ind v din ind v din ind 1-6/78 1-6/78 1-6/78 1-6/78 1-6/78 1-6/78 1-6/77 1-6/77 1-6/77 Izobrazevanje, znanost, kultura. informacije 68.080 128 7199 122 92.914 130 - izobraževanje 62 788 123 6607 122 70545 127 - znanost 64.372 124 6599 118 77 948 137 - kultura, umetnost in informacije 72.282 132 7718 122 110 484 130 ?d tega časop -založ dejav 78 340 127 8119 127 130 033 129 Zdravstveno in socialno varstvo 59.808 138 5630 110 67 890 165 - zdravstveno var 60.993 139 5726 110 69 195 170 - socialno varstvo 51401 126 4942 110 58 630 131 SKUPAJ iT463 1Š! 6513 117 80.887 137 ODLOK O NOVELACIJI ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA OTOKA CO-1 /8 »MAJDE VRHOVNIK« Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, it. 16/67 in 27/ 72) ter 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljub- Ijana Center na.......seji zbora združenega dela,.. ........in na.....seji zbora krajevnih skupnosti, dne ........ sprejela ODLOK o novelaciji zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik«. * 1. člen S tem odlokom se sprejme novelacija zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8, »Majde Vrhovnik«, ki obsega predel med Erjavčevo cesto, Gre-gorčičevo ulico, Gradiščem in Prešernovo cesto. 2. člen Novelacijo zazidalnega načrta za območje zazidal-nega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik« je izdelal Ljub-Ijanski urbanistični zavod maja 1977 pod šifro projekta 1961,. 3. člen Novelacija zazidalnega načrta za območje zazidal-nega otoka CO-1/8 »Majde VrhoVnik« obsega pro-gramski in tehriični del ter pravilnik za izvajanje zazi-dalnega načrta v smislu 2. odstavka 8. člena zakona o ' urbanističnem planiranju. 4. člen Novelacija zazidalnega načrta za območje zazidal-nega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik« je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela pri upravnem organu skupščine Ljubljana Center, pri-stojnemu za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem, pri skupščini mesta Ljubljane, Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane in Geodetski upravi pri Skupščini mesta Ljubljane. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja ur-banistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb skOpščine mesta Ljubljane. 6. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8 »Majde Vrhovnik (Uradni list SRS 23/70). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. .:.. SKUPŠČINA OBČINE ¦'<.'-..- - N. . : - UUBUANA CENTER Stavilka: . ¦ . -. Predscdnik skupičine: Oatum: ' ' Miroslav Samardiija OBRAZLOŽITEV Zavod za družbeni razvoj je v maju 1977 po naročilu Skupščine občine Ljubljana Center izdelal novelacijo zazidalnega načrta za zazidalni otok CO-1/8 »Majde Vrhovnik«. Osnutek zazidalnega načrta je obravnaval Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center in sprejel sklep o javni razgrnitvi. Razgrnitev je bila v prostorih KS Gradišče v maju 1978. Na osnovi mnenj in pripomb občanov in osnovne šole »Majde Vrhovnik« so bile v usklajevalnem po-stopku skupno s predstavniki KS Gradišče dogovor-jene spremembe predvsem v korist osnovne šole. Na zboru občanov in delovnih fjudi KS Gradišče dne 18. 9. 1978 so občani in predstavniki osnovne šole »Majde Vrhovnik« spremembe ugodno sprejeli; še vedno pa so bili izraženi pomisleki ob gradnji po-slovno stanovanjskega objekta na vogalu Igriške in Gregorčičeve ulice. Spremembe in dopolnitve zazi-dalnega načrta je ponovno obravnaval Odbor IS za prostorsko planiranje in varstvo okolja in je predloge zelo pozitivno ocenil ter sprejel tudi stališče, da je požarni zid na vogalu Igriške in Gregorčičeve ulice s predvidenim objektom nujno zaključitl. Osnutek odtoka o novelaciji zazidalnega načrta za zazidalni otok CO 1/8 »Majda Vrhovnik« je na 20. seji dne 11.10.1978 obravnaval tudi Izvršni svet in sprejel sklep, da se sprejme v predloženem besedilu in ga skupaj s pravilnikom predlaga občinski skupščini v obravnavo. Liubliana, oktobra 1978 IZVRSNISVET PR A VILNIK Z AIZ V A J AN J E ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA ZAZIDALNI OTOK CO 1 /8 1. Osnove za formiranje urbanističnih pogojev in pravilnika 1.1. GUP - LUZ Glasnik 6/66 4. II. 66. 1.2. Regulacijski načrt območja občine Center, LUZ 67/70 1.3. Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO 1/8 »Majda Vrhovnik« LUZ 1290/70; Odlok: Ur. list SRS št. XXVII/23 1. 7. 1970 1.4. Program KS Gradišče, LUZ proj. št. 1961/77 2. Značaj območja, oblikovanje 2.1. Območje med Titovo, Prešernovo, Erjavčevo in Gregorčičevo je po GUP območje ožjega mestnega središča. Tu je potrebna pravilna izbira programa, če gre za novogradnje in ustrezno dopolnjevanje obstoje-čih funkcij. 2.2. Površine morajo biti optimalno izkoriščene, to je na stopnji humanega ravnovesja, struktur objektov in elementov eksteriernegaprostora. 2.3. Območje je potrebno tretirati kljub njegovi pre-težno definirani vlogi (z obstoječimi objekti) kot inte-gralni del širšega območja mestnega središča. 2.4. V obravnavi območja in njegovih delov je^treba zasledovati tako potrebe dosedanjih uporabnikov ob- jektov tega prostora kot tudi vlogo in pomen obstoje-čih dejavnosti v mestnem ali širšem merilu. - v funkcionalnem oziru je predel treba obravnavati kot kompleksen, povezan organizem, v katerem se prepletajo najrazličnejše funkcije mestnegaživljenja in njegovih potreb - -v prometnem oziru je treba zasledovati pregledno in dosledno diferenciranje peš in motornega prometa - pri novogradnjah je treba zasledovati napredne gradbene metode in izvedbe, vendar v masi in merilu usklajeno z obstoječimi objekti; pri prenovitvenih po-segih, pa je potrebno za afiniteto do podedovanih kulturnih ter spomeniških struktur iskati rešitve, ki se kvalitetno enakovredno vraščajo in spajajo z obstoje-čimi gradbenimi masami. 3. Program in kapacitete: 3.1. CONA I. RAZVOJNO OBMOČJE IS SRS OBJEKTI: OBSTOJEČE: Objekt 1: - bruttoetažnapovršina 7530 m2 - število zaposlenih ca. 140 NOVO: a) 1A: nadzidava za eno etažo dvoriščnega pasu obstoječega objekta 1 - tlorisne izmere nadzidave 11 x 51 m - brutto površina 560 m2 - številozaposlenih 37-56 b) 1B: nov objekt vzhodno od obstoječega z max. 7 etaž - tlorisne izmere objekta 25 x 81 m - gabarit K + P + 4 + M - brutto površina objekta 11.317 m3 - številozaposlenih 755-1132 Rekapitulacija: Skupna brutto etažna površina je 19.407 m2 Suteren: Suteren c) izraba suterena je dvonamenska: 39 PM oz. 1108 m2 za zaklonišča Funkcionalno zemljišče d) med obstoječim in novim objektom, t. j. nad sute-rensko etažo je ploščad reprezentančne in komunika-tivne funkcije. Program razvoja Izvršnega sveta SRS povečuje funk-cionalno zemljišče IS SRS s 6564 m2 na 7945 m2. 3.2. CONA II. PARKOVNE POVRŠINE: Z rušenjem dveh stanovanjskih vil (Erjavčeva 15-2b in Gregorčičeva 18 - 2a) za potrebe nove stavbe IS SRS nastopi prostorska možnost vgraditve arheološkega muzeja na prostem v nove parkovne površine in uredi-tev dostopov do muzeja. Funkcionalno zemljišče parka 2660 m2. 3.3. CONA III. RAZVOJNO OBMOČJE OSNOVNE ŠOLE »MAJDE VRHOVNIK« Objekti: OBSTOJEČE: Objekt 3: - bruttoetažnapovršina 4200 m2 - število učencev 740 - številouslužbencev 40 • NOVO: a) notranje adaptacije obstoječega šolskega objekta (3) za prireditev na celodnevni pouk na površini 4200 m2 b) 3 B: rekonstrukcija vhodne rampe in preureditev zagarderobe ipd. 112m2 c) kasnejša preureditev stanovanjskega objekta Er-javčeva 11 v šolske prostore 348 m2 Suteren: d) izraba prve kletne etaže v suterenu na površini šolskih igrišč, vključno povezava z objektom; program dopolnjen, za potrebe celodnevnega pouka šole: (ku-hinja, jedilnica, knjižnica, mala telovadnica itd.) - brutto površina max. 1707 m2 Rekapitulacjja: - skupna brutto etažna površina šolskih prostorov nad terenom je 4660 m2 - kapaciteta celodnevne šole 500 učencev - število uslužbencev ca. 40 Funkcionalno zemljišče: Proste površine na prostoru sedanjega gradbišča se izrabijo e) za tri športna igrišča sledečih dimenzij: - rokometno igrišče 18x38m - košarka 14 x 26 m - odbojka 9 x I8m Razpoložljiv prostor omogoča le takšne dispozicije igrišč, da sta jgrišče odbojke in rokometa povezani v eno kontinuirno asfaltno ploskev v smeri sever-jug in da je igrjšče košarke locirano prečno na rokometno igrišče. Prostorska rešltev omogoča sočasno igranje dveh skupin otrok pri treh različnih športnih igriščih. Šolska igrišča nimajo povsod normativno predpisanih varovalnih pasov, ker tega razpoložljiv prostor ne omo-goča. Del šolske površine vzhodno od igrišč je uporabljen za zvirala. To je prostor, ki je le deloma ograjen in dopušča dostop in uporabo krajanom z otroki. Funk-cionalno zemljišče šole z utrjenimi površinami meri »¦• 5261 m2 Kar je pri normativu 15 m2 na enega otroka premalo za 2239 m2. f) Program razvoja šolske dejavnosti predvideva spremembo namembnosti objekta Erjavčeve 11 iz sta-novanjske v šolsko. Pripadajoča garaža se ruši; prostor porušene garaže pa parkovno uredi. Funkcionalno zemljišče stanovanjske hiše Erjavčeva 11 meri 1741 m2 Rekapitulacija: končni program razvoja osnovne šole »Majda Vrhov-nik« povečuje funkcionalno zemljišče šole iz 4032 m2 na 7002 m2 3.4. CONA IV. RAZVOJNO OBMOČJE STANOVANJ-SKEGA IN POSLOVNEGA OBJEKTA ERJAVČEVA-I-GRIŠKA Objektl: OBSTOJEČE: Objekt 6: čista stanovanjska namembnost - bruttoetažnapovršina 4234 m2 - število stanovanj . ca. 46 - številoprebivalcev ca. 111 NOVO: Citizacije obstoječega stanovanjskega fonda nj, zazidalni načrt predlaga le: a) 6A: ' preureditev mansardne stanovanjske etaže celot- nega objekta v normalne etaže na površini 995 m2 - pridobitev stanovanj 0 b) 6B: - možno nadzidavo nižjega dela stanovanjskega ob-jekta Erjavčeva 7 za 2 etaži; brutto etažna površina 132 m2 - število stanovanj 2 c) 6 C: novogradnja prizidka poslovno stanovanj-skega objekta ob jugozahodni fasadi objekta Igriška 4. - gabarit: P + 4 + M - funkcionalna raba P + 1 za javne dejavnosti in druge dejavnosti mest-nega ali krajevnega pomena: trgovina, poslovna dejav-nost(gostinstvoni možno) 800 m2 3 etaže + M za stanovanjsko namembnost 1600 m2 Rekapitulacija: skupne bruttoetažne površine. ' 6766 m2 Suteren: d) program suterena je dvojen: - pod objektom 6 C sta 1. in 2. kletna etaža pripada-joči funkcionalni površini objekta 6 C; skupna brutto et. površina: 2 x 385 m2 770 m2 - pod 1. kletno etažo novih šolskih prostorov na površini šolskih športnih igrišč je predviden večna-menski program krajanov; max. povr. 1707 m2 Dostopnost te etaže je skozi objekt 6 C Funkcionalne površine: e) proste površine se izrabijo za gospodarsko dvori-šče; funkcionalne zelene površine (otroško igrišče, po-čivališča), zelene parkovne površine in utrjeno peš površino (peščena pohodna ploskev) med Erjavčevo in Igriško za urgentna vozila. Ta površina se med fasado prizidka 6 C in šolskimi športnimi igrišči izrabi za igro šolskih in krajevnih otrok, za postavitev rekonstruira-nega paviljona izpred šole in za dostop krajanov v drugo kletno etažo. . Program ureditve funkcionainih površin stanovanj-skega objekta med Igriško in Erjavčevo povečujefunk-cionalne površine z 2392 m2 na 2945 m2. 3.5. CONA V. UREDITVENO OBMOČJE »DRAME« Funkcionalno zemljišče: I. faza ureditve eksteriera Drame še upošteva pro-metno prepustnost Igriške ulice, kar dopušča le uredi-tev na sedanji ploščadi. - ploščad med sevefno fasado Drame in Erjavčevo Se zaradi perspektivne izrabe v suterenu le provizorno preuredi; - ploščad med zahodno fasado in Igriško ulico je začetek eksterierne ureditve, kot bo pozneje realizi-rana preko celotne Igriške (prehodna parkovna plo-ščad, funkcionalno opremljena). Do prekvalifikacije Igriške v peš površino je preuredi-tev možna le znotraj obstoječe fuhkcionalne površine Drame. Funkcionalne površine Drame v izmeri 3297 m2 se v prvi fazi preureditve prostih površin ne spremeni. 3.6. CONA VI: UREDITVENO OBMOČJE STANO-VANJSKEGA OBJEKTA IGRIŠKA-GREGORČIČEVA »NEMŠKA HIŠA« Funkcionalno zemljišče: Programsko se obstoječe funkcionalno zemljišče v izmeri 3525 m2 obogati s preureditvijo gospodarskega dvorišča in vrtnega prostora za igro otrok. Površina bo zmanjšana na 3412 m2 zaradi ureditve hodnika za pešce vzdolž severne fasade tega objekta. 4. Horizontalni gabarit: 4.1. - Podani so optimalni okviri tlorisne izrabe no-vih objektov ali prizidkov vis a vis »sosednjemu« ra-zvojnemu ali javnemu programu. - »Optimum« je usklajen z zazidalnimi linijami ob-stoječih objektov na skupnem razvojnem območju. - Znotraj nakazanih fizičnih okvirjev objektov je možno svobodno oblikovanje zasnove in arhitekture. V izjemnih primerih je dopustno zaradi utemeljenih razlogov preseči zazidalni okvir (pri tem se tlorisna masa ne sme povečati). Utemeljen razlog je le rešitev, ki teži za humanejšimi odnosi (sanitarni ali spomeni-ško-varstveni razlogi) znotraj ali med razvojnimi ob-močji. 4.2 - Pregled zazidanosti pb posameznih conah: Cona I Zazidane površine ? • 4580 m2 Proste površine 3365 m2 Funkcional. zemlj. skupaj 7945 m2 Os novega objekta IS SRS 1 B je vzporedna z grad-beno linijo IS SRS. Odmaknjena je 31 m od vzhodne fasade objekta IS SRS in ca. 30,5 m od najbolj izpostav-Ijene zahodne fasade OŠ Majde Vrhovnik; tlorisne izmere novega objekta IS SRS: pritličje max. 20 x 81 m nadstropja 25 x 81 m Zračni odmik med fasadami objektov je 18-18,5 m. Po dolžini je objekt zaključen v gradbeni liniji se-verne in južne fasade obstoječega objekta IS SRS. Cona II Zazidane površine 0 Prostepovršine(park) . 2660 m2 Funkcionalnozemljišče 2660 m2 Cona III Zazidane površine (nad suterenom) 1106 m2 Proste površine . 5896 m2 Funkcionalno zemljišče 7002 m2 Cona IV Zazidane površine 1447 m2 Tiorisne izmere objekta 24,5 m v smeri proti jugu; 14,0 m v smeri proti zahodu. V smeri proti vzhodu in zahodu je objekt zaključen z zazidalnimi linijami obsto-ječega stanovanjskega objekta Igriška-Erjavčeva. Pri-zidan objekt je vezan na fasado obstoječega objekta Igriška le po nadstropjih; pritličje je prehodno (2,5 m široka pasaža). Prostepovršine 1498 m2 Funkcionalnozemljišče 2945 m2 Cona V Zazidane površine ' 1706 m2 Proste površine , 1591 m2 Funkcionalnozemljišče 3297 m2 Cona VI Zazidane površine 2316 m2 Proste površine 896 m2 Funkcionalnozemljišče 3412 m2 5. Vertikalni gabarit: 5.1. ISSRS: 1 A. nadzidava je usklajena s H venca preostalega dela obstoječega objekta. Izravnana višina venca H = 16,75 m nad raščenim terenom ali 316,7; nivo nove ploščadi nad suterensko izrabo jeusklajen z višino pritličja obstoječega objekta in znaša 1,10 m nad ra-ščenim terenom. Nivo tal kletne etaže je 1,53 m pod raščenim tere-nom. 1 B: nov objekt IS SRŠ je višinsko usklajen z obstoje-čim objektom; H venca je 16,75 m ali 316,7 m; H max. (kota strehe mansarde) je 19,75 m ali 319,7 absolutne višine. 5.2. Vertikalni gabarit: stanovanjsko-poslovnega objekta Igriška-Erjavčeva: 6 A: preureditev rhansarde na normalno etažno vi-šipo zahteva dvigvencaza ca. 140 m; H max. (sleme) je 20,0 m; H venca je 19,20 m. 6 B: nadzidava nižjega dela objekta Erjavčeva 4 za dVe etaži. Konstr. višina 2,80 m max.: do izravnave z ostalim delom objekta. 6 C: stanovanjsko-poslovni prizidek s 6 etažami nad terenom je lahko usklajen (ali.nižji) od obstoječega objekta H max. (venca) je 20.00 m (318,80), H poda mansarde je 16,40 m. 6. Rusenje obstolečega zazid. fonda: 8.1. - Za potrebe realizacije razvojnih programov skupnih prostorskih dejavnikov v CO 1/8 je potrebno odstraniti: - stanovanjski objekt Gregorčičeva 18; zazidane površine 245 m2 - bruto površine 424 m2 - stanovanjski objekt Erjavčeva 15; zazidane površine 264 m2; bruto površine 478 m2 - evt. garaže stanovanjskega objekta Erjavčeva 11; zazidane površine 91 m2; bruto površine 91 m2. Skupaj zazidarte površine: 600 m2; bruto površine 993 m2. 6.2. Zazidaina izraba CO 1/8 (floax space index) FSI: - dosedanja pri 28.337/25.786 m2 = 1,09 - po programu 42.847/25.786 m2 = 1,70 7. Arhitektura objektov: Vse adaptacije in nadzidave so izvršene naspomeni-ško ščitenih objektih; posegi v te objekte naj bodo - ali usklajeni z arhitekturo obst. objekta (cona I) ali naj izražajo tendence visokokvalitetnega sodobnega obli-kovanja (cona IV) vse v skladu s soglasjem pristojne spomeniške službe in ZRMK pri nadzidavah \n adapta-cijah. 8. Suterenska izraba: 8.1. Razpoložljiv prostor omogoča dve suterenski izrabi: '- pri IS SRS - pri stanovanjsko-poslovnem objektu ob Igriški (6 C) - Pri IS SRS suteren združuje dve funkciji: parkirne površine (35 PM) in zaklonišča (1108 m2 površine) - Pri objektu 6 C (stanovanjsko-poslovni prizidek ob Igriški) je suteren izrabljen v dveh etažah; prva etaža 440 m2 + m2 (skupaj m2) kot funkcionalna povezava s šofskim objektom je namenjena potrebam osnovne šole Majde Vrhovnik; druga etaža 440 m2 je namenjena za potrebe krajanov (skupni družabni, rekreacijski idr. prostori). Opomba: v kolikor bo OŠ Majde Vrhovnik pred iz-gradnjo objekta 6 C potrebovala suterensko etažo tega objekta, je potrebno na njeno pobudo izdelati projekt za celoten objekt. (V izogib statičnih in konstruktivnih neusklajenosti suterenske etaže z nadzidanim objek-tom). 9. Zaklanjanje prebivalstva: 9.1. Velja pravilnik, ki izvira iz načrta objektov za zaklanjanje prebivalstva (območje mestnega središča) LUZ, št. proj. 2077/76. Po tem projektu: - potrebuje IS SRS 4 bokse po 200 m2 = 800 m2 za ca. 800 preb.; suteren pri IS SRS ima tlorisno površino 1106 m2, - potrebuje OŠ Majde Vrhovnik in del stanovanj-skega naselja Ferantov vrt 4 bokse po 200 m2 = 800 m2 za 800 preb.; Obe suterenski etaži deloma prekoračujeta preraču-nano kvadraturo; dispozicija zaklonišč po etažah se rešuje z glavnim projektom prizidka. 10. Proste zelene površine: 10.1. Znotraj prostih površin naj bo letoliko utrjenih in tlakovanih, kolikor to zahteva funkcioniranje mi-kroambienta; ostalo so zelene površine. a) pri srednjeročnem programu se zelene površine povečajo za 100 m2 - povečanje zelenih površin pri dolgoročnem programu bo večje še za ca. 500 m2, b) obvezna je ohranitev vseh dreves, ki so valorizi-rana na A in B kategorijo (list št. 12) in parka ob stan. hiši Erjavčeva 11 c) ohraniti je obstoječe drevorede: vzdolž Prešer-nove, južno od športnega igrišča Oš (vzdolž Erjav-čeve); urediti je nove drevorede: - vzdolž vzhodne fasade IS SRS (objekt 1), - vzdolž zahodne fasade telovadnice OŠ Majde Vr-hovnik (pešpot k Arheološkemu muzeju), - med Gregorčičevo in športnimi igrišči, - vzdolž fasad stanovanjskega objekta 6 (ob Erjav-čevi in Igriški), - vzdolž Erjavčeve, vis a vis Drame, - vzdolž zahodnega dela fasade »nemške hiše«. d) v okvir zelenih površin prištevamo tudi utriene površine nad suterensko izrabo, ki so hortikulturno bogatozasajene iri zasejane s travo (IS SRS), ter horti-kulturno zasajeno prehodne funkcionalne plošfiadi (Drama), ! e) večia utrjena površina nastaja pred vzhodno fa-sado OS Majde Vrhovnik, to so aslaltirana športna igrišča po podatkih poglavja program jn kapacitete za cono III. Tem površinam je dopustno asfaltirati obodni varovalni pas do 3 m, če to dopušča razpoložljiv pro-štor. Sicer bo potrebno uporabo igrišč prilagoditi pro-storskim možnostim. 10.2. Ostali pogoji: a) zelene površine ne smejo biti ograjene (razen obstoječ vrt »nemške hiše« na južni strani objekta in športna igrišča šole (postavljena mrežna ograja izpod stao. hiše Gregorčičeva 18), b) vzdrževalec zelenih površin je uporabntk tistega funkcionalnega zemljišča, na katerem zelene površine so, c) za proste površine je izdelati ureditveni in horti-kulturni načrt v skladu s pravilnikom A in B tega zazi-dalnega načrta. Hortikultumi načrti morajo biti izdelani v skladu s pristojno spomeniško službo. 11. Pešpromet, dostopi: 11.1. Novelacija zazidalnega načrta izraža težnjo po »transportnosti« zazidalnega otoka CO 1/8 s peščevimi komunikacijami v smeri sever-jug. Vzpostavljena sta dva prehoda Erjavčeva-Gregorčičeva: - cona II. (med OS in OŠ Majde Vrhovnik): dve peškomunikaciji na nivoju raščenega terena in »sute-rena« muzeja; ena peškomunikacija vzdolž vzhodne fasade novega objekta IS SRS na nivoju ploščadi 1,10 m nad raščenim terenom 298,06 oz. 2,63 m nad »sute-renom« muzeja. Mikroambientalno nosi pešprehod svoj program v Arheološkem muzeju na prostem. Pro-storsko gledano ima istosmerno nadaljevanje v plo-ščadi Trga revolucije (vzhodno ali zahodno od kultur-nega objekta Ivana Cankarja). - med conama III in IV je provizorno urejen prehod; to je peščena pot širine 2,5 m, ki se vzdolž svojega poteka priključuje programom eksterierov < sosednjih objektov. Imavlogojnterne funkbionalne komunikacije (šolski otroci, stanovalci iz stanovanjskega objekta ob Igriški in Erjavčevi, starejši občani iz KS). Ob nujnih situacijah služi za urgentni promet. - Igriška postane šele v dolgoročnem programu osrednja peš prometna žila z navezavo na spremljajoče programe stičnih objektov. Dotlej ostaja njena vloga enosmerna cesta s hodniki takšna kot je sedaj. Dostopi do obstoječih objektov se ne spremene. Novi objekti imajo sledeče dostope: - nov objekt IS SRS 1 B: iz komunikativne pešpoti (nad suterenom med tem in novim objektom) - suteren Oš Majde Vrhovnik: skozi preurejeno vho-dno rampo: 3 B v šoto M. Vrhovnik - v stanovanjski del objekta 6 C ob Igriški: iz pasaže med tem in obstoječim objektom ob Igriški - v poslovni del objekta 6 C in v II. kletno etažo pod novim suterenskim programom OŠ M. Vrhovnik: \z skupnega dvoriŠčnega prostora šole in na južni strani objekta 6 C. 12. Motorni fn urgentni promet: 12.1. V srednjeročnem programu se kategorizacija obrobnih prometnih žil ne spremeni; Erjavčeva, Gre-gorčičeva, Prešernova ter Igriška so tretirane kot in-terne dovozne ceste z dvosmernim prometom: Titova Cesta ohranja vlogo magistralne ceste mestnega sredi-§ča. Urgentni promet se odvija po istih cestah in do-datno po utrjenih površinah skozi CO 1/8 v smeri sever-jug. . ; .., .f.,.,-¦ ,_.,.. ,. . ¦....-' 13. Parkirne in garažne površine: >' 13.1. Izračun primanjkljaja Obstoječe stanje: (za koriščenje parkirnih površin porabnikov iz CO 1/8 smo računali 50% parkirnih mest iz obodnih cest Erjavčeva in Gregorči&eva). PM: -na Gregorčičevo 75 PM - na Erjavčevo 48 PM - nalgriško 14 PM - na dvorišče IS SRS ca. 10 PM Skupaj 63 PM Garaže: - ISSRS ca. 24garaž - stan.objekt6 2garaži Skupaj 26 garaž Skupaj PM + garaže: 89 P ali G mest Dosedanje potrebe: (za izračun veljajo isti normativi kot so uporabljeni pri programu KS Gradišče: - ISSRS 28 PM - OŠMajdeVrhovnik 8 PM - stan. objekt 6 . 34 PM - »nemška hiša« 58 PM - Drama 20 PM (90% se kompenzira) Skupaj 150 PM Primanjkljaj: 89 P (G) mest: 150 P (G) mest = ca. 48% Izračun primanjkljaja po realizaciji srednjeročnega programa. S pridobitvijo 39 garažnih površin za IS SRS se bistveno ne zmanjša primanjkljaj zaradi tega, ker je 33 parkirnih mest opuščenih po Gregorčičevi in Erjavčevi ulici (kompenzacija). Potrebe posameznih porabnikov programa CO 1/8 pa so sledeče: - IS SRS • • ' .- ¦ . • ¦ ¦ / 259 PM - OŠMajdeVrhovnik ..';"' 8PM - stanov. objekt 6 77 PM - stanov. objekt 7 . 58 PM - Drama 20 PM (90% se kompenzira) Skupaj 422 PM Nastale potrebe bo potrebno reševati znotraj širšega prostora centralnega dela mesta. ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA OTOKA CO - 1/17 »MOŠA PIJADE« Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, it. 16/67 in 27/72) ter 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, it. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Center na.......seji zbora združenega dela, dne.......... in na.....seji zbora krajevnih skupnosti, dne....... .. sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CO-1/17»MošaPijade«. 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO-1/17 »Moša Pijade«, ki obsega predel med Miklošičevo cesto, Trgom OF, Resljevo cesto, Petkov-škovim nabrežjem in Prešernovim trgom, ki ga je izde-lal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane aprila 1978 pod št. projekta 2350. 2. člen Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO-1/17 »Moša Pijade« obsega programski in tehnični del ter pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta v smislu 2. odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO-1/17 »Moša Pijade« je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Center pristojnem za urba-nizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbani-zem pri skupščini mesta Ljubljane, Zavodu za družbeni razvoj Ljubljana in Geodetski upravi pri skupščini me-sta Ljubljane. 4. člen Lokacijska dovoljenja za objekte na območju, ki ga pokriva zazidalni načrt CO-1/17, se smejo izdajati po-tem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove za etape, ki jih določa pravilnik. Dokumentacijo za realizacijo zazidalne za-snove za posamezne etape potrjuje izvršni svet občin-ske skupščine. 5. člen '"¦'¦'•'¦ Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja ur-banistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb skupščine mesta Ljubljane. 6. člen ' <¦¦- - Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE '?"v-.' LJUBLJANA CENTER Stevilka: . Predsadnik skupičim: Oatum: Miroslav Samanff ija Obrazložitev Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbani-zem je že v letu 1970 izdelal programski in tehnični del zazldalnega načrta za zazidalni otok CO-1/17. Do potrdltve in realizacije v obsegu kot je bilo predla-gano vzazidalnem načrtu ni prišlo, ker je bil program po vsebini in obširnosti posegov v obstoječi zazidalni fond zastavljen dolgoročno, sicer v skladu s tedanjimi tendencami razvoja mestnega središča, vendar pa manj aplikativen za realizacijo v sedanjih ekonom-skih možnostih. Vsled tega se je pristopilo k realizaciji program-skega in tehničnega dela zazidalnega načrta, ki naj bi proučil tisti program, ki ga je možno realizirati v sred-njeročnem obdobju, to je do leta 1985. Osnutek zazidalnega načrta je bil po sklepu izvrš-nega sveta občine Ljubljana Center javno razgrnjen v prostorih KS Kolodvor od 1. junija do 1. julija 1978. Ker pa je zadnji dan razgrnitve izginila knjiga, v'ka-tero so občani vpisovali pripombe na zazidalni načrt, je izvršni svet sprejel sklep o ponovni javni razgrnitvi, katera je bila v prostorih občine Ljubljana Center od 1. avgusta do 1. septembra 1978. Kljub temu, da je ob prvi razgrnitvi izginila knjiga pripomb, je večina pripomb bilo pravočasno prepisa-nih in ohranjenih. Največ pripomb, ki so bile dane ob prvi in drugi razgrnitvi, se nanaša na izgradnjo par-kirne hiše na dvorišču Intertrade. Zato je bila v uskla-jevalnem postopku narejena dopolnitev in sicer, da se ne gradi parkirna hiša P+1 na dvorišču Intertrade, temveč da se rešuje problem parkiranja z razširitvljo že obstoječe suterenske etaže ob zgradbi Intertrade (dodatno 54 parkirnih mest). Dvorišče pa se uredi kot zelena površina in otroško igrišče. O zazidalnem načrtu je razpravljal tudl zbor delov-nih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti Kolodvor 13. aprila 1978. Odbor za prostorsko planiranje in varstvo okolja je ob pripombah na osnutek zazidalnega na-črta razpravljal na 3. seji dne 12. 10. 1978 in podprl stališče, da se ne gradi parkirna hiša na dvorišču Intertrade, ter se zavzel za to, da so predvideni gaba-riti novogradenj lahko le maksimalni in naj se ob izdelavi nadaljnje dokumentacije teži k zniževanju gabaritov povsod, kjer je to možno. Izvršni svet občine Ljubljana Center je na 21. seji dne 18. 10. 1978 razpravljal o zazidalnem načrtu, sprejel stališče odbora za prostorsko planiranje in tako dopolnjen zazidalni načrt daje v obravnavo ob-činski skupščini. Ljubli>na,oktobra1978 - '" • < IZVRŠNI SVET PRAVILNIK ZA IZVAJANJE ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA OTOKA CO1/17 A. Splošna določila , • •" - 1. člen Tehnični del zazidalnega načrta je izdelan na osno-vah: 1.1. Urbanistični program in urbanistični načrt me-sta Ljubljane GUP 1966 1.2. Regulacijski načrt Sob Ljubljana Center (LUZ 1970) 1.3. Zazidalni načrt za zazidalni otok CO 1/17 (LUZ, avgust 1970) - potrjen samo na občinskem nivoju 1.4. Potrjen noveliran »Programski del zazidalnega načrta za ZO CO 1/17 (LUZ, april 1976, proj. št. 2026). 1.5. Spomeniško varstvene valorizacije - elaborat »Regionafnega zavoda za spomeniško varstvo«, nov. 1977. 1.6. Srednjeročni program KS Kolodvor za obdobje 1976-1980. (razprava s predstavniki KS Kolodvor dne 3. 3. 1978, razprava s krajani KS Kolodvor 13. 4. 1978). 1.7. Na osnovi pripomb ob razgrnitvi. 2. člen Zazidalni načrt sestavljajo: A. Revidiran programski del zazidalnega načrta (LUZ, april 1976, št. proj. 2026, mapa A) B. Tehnični del zazidalnega načrta: B1 Urbanistična dokumentacija - mapa B B2 Pravilnik s tehničnim poročilom - mapa C B3 Spomeniško varstvena valorizacija - mapa O B4 Tehnično geodetsko komunalna dokumentacija - mapa E B5 Ekonomska analiza - mapa F. 3. člen Pravilnik zajema celotno območje zazidalnega otoka CO 1/17 - Moša Pijade in določa: 3.1. Definitivne programske elemente i 3.2. Funkcionalne elemente 3.3. Oblikovne elemente 3.4. Tehnične elemente 3.5. Etapnost realizacije 3.6 Pridobivanje nadaljnje dokumentacije za sred-njeročno obdobje razvoja območja 4. člen Elementi tehničnega dela zazidalnega načrta so osnova za izdelavo nadaljnje dokumentacije - razpi-snih pogojev za natečaj za posamezna območja - do-kumentacije za realizacijo ter lokacijske dokumenta-cije. 5. člen Pravilnik je sestavni del zazidalnega načrta in je obvezen za vse izdelovalce nadaljnje urbanistične do-kumentacije, dokumentacije za realizacijo, lokacijske dokumentacije, glavnih projektov komunalnih naprav, glavnih projektov objektov, glavnih projektov peš povr-šin, zelenic, parkov, dvorišč, glavnih projektov voznih površin, za investitorje, izvajalce ter za vse družbeno upravne organe. 6. člen ' Sestavni del tega pravilnika je tehnično poročilo k programskim in prostorskim zasnovam za območje ZO CO 1/17 -Moša Pijade. B. Detajlna določila , Urbanlstičnl elementi: 7. člen Urbanistično arhitektonski del tehničnega dela zazi-dalnega načrta določa: 7.1. Defirtitivne programske elemente za A. obstoječe objekte B. novogradnje C. rezervate D. proste površine E. program prenove - Trubarjeva - Petkovškovega nabrežja A. Za obstoječe objekte velja šest stopenj režima: 8. člen objekte, ki jih rušimo - to so dotrajani objekti, predvsem provizoriji - Petkovškovo nabrežje 29, 31, 33 - Vsi objekti v območju obroča trdnih objektov Res-Ijeve, Trubarjeve, Prečne, Moša Pijade, Komenskega - Moša Pijadejeva 8, 28, 30, 32, 34, 38, 43 - Slomškova 1, 3 - Dvoriščni objekti med Moša Pijadejevo ulico in severno od objekta Slomškova 1, 3 do kolodvorskega parka - barako RTV centra ob Čufarjevi ulici - dvoriščne objekte v kareju južno od objekta Miklo-šičeva 8 - predel med Miklošičevo c, Trubarjevo c, Moša Pijadejevo c. - odstranitev provizorijev dvoriščnih karejev 1. Miklošičeva - Dalmatinova - Moša Pijadejeva -Tavčarjeva 2. Tavčarjeva - Moša Pijadejeva, Čufarjeva - Miklo-šičeva 3. čufarjeva, Moša Pijadejeva, Pražakova, Mikloši-čeva 9. člen Objekte, ki jih rušimo in nadomestimo z novogradnjo: Dalmatinova 8, Miklošičeva 2, Komenskega 6, Moša Pijade 1, objekt Triglav restavracije. 10. člen Objekte, ki ostanejo za nedoločen čas: možni so samo vzdrževalni posegi (obnova fasad, streh, najnujnejši instalacijski posegi) Moša Pijade -22, 24, 26 Slomškova 8 11. člen Spomeniško zaščiteni objekti, ki jih ohra-njamo (stopnja spomeniške zaščite je obdelana v po-sebnem elaboratu »Spomeniško-varstvena valorizacija za območje ZO CO 1/17« in je sestavni del tehničnega dela zazidalnega načrta. Miklošičeva 2, 4, 6, 8, 10, 14, 16,18,20, 22,24,26,28, 32, 34, 36, 40 Pražakova 12, 10, 15, 17, „ . ¦ , h^ Slomškova 7, 5,4 f '¦¦¦-.'¦¦,.' TrgOF 18 '_-¦'¦ ^- -¦ Moša Pijade 25, 34 V* Trubarjeva 1,32,33 '.,.•¦ . ¦'.'¦V . Resljeva 5, 7, 9, 11, 13, 15, 35 Slomškova 9 - Resljeva Za Trubarjevo ulico in »Ajdovo zrno« velja spomeni-ško varstveni režim predpisan v detajlnih določilih spo-meniškega varstva. Komenskega 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16 Za spomeniško zaščitene objekte predlagamo sana-cijo, revitalizacijo v soglasju z določili spomeniškega varstva. 12. člen Objekte, ki jih je možno nadzidati: Mikloši-čeva 30 (z dvoriščnim delom) Vezni člen Čufarjeva 3 - Moša Pijadejeva 35 in vezni člen Pražakova 10 - Moša Pijade 37 13. člen Objekti, ki ostanejo (to so objekti pretežno novejšega datuma), jih ohranjamo v obstoječih gabari-tih - dopustne so adaptacije v okviru gabaritov in spremembe namembnosti (pritličja za trgovsko, go-stinsko dejavnost, nadstropja za poslovno dejavnost ali stanovanja, podstrehe, tam, kjer je to možno za stano-vanja). Trubarjeva 3 Resljeva 23, 25, 31 Komenskega 5, 7, 9 Čufarjeva 2, 11 Pražakova 8 Moša Pijade objekt RTV, objekt SP 12, 3, 5, 35, 37 Miklošičeva 10, 32, 38 Oalmatinova 13, 13a Tavčarjeva 17 Slomškova 9, 6 Trg OF 13 B Program novogradenj 14. člen Gradnja poslovnega objekta »Intertrade« v etažah ter specializirane trgovine in gostinstva v prit-ličju v skupni izmeri bruto etažnih površin ca 10.000 m2 na predelu med Slomškovo ulico in Trgom OF na vzhodnem robu »Severnega parka« - Prospekta Moše Pijade z odmikom od objekta Moša Pijade 39-60 m. Smer zazidave je enaka smeri RTV centra. Vertikalni gabarit: dve kleti, pritličje, sedem etaž (vključena je že te-hnična etaža) (2k + P + 7), pri čemer je maksimalni vertikalni gabarit H max = 25 m nad raščenim terenom. Zaključek objekta proti trgu OF ima 2 kleti, pritličje in štiri etaže (2 K + P + 4). Tlorisna izmera objekta v etažah je 15 x 105 m. V pritlični etaži so možne obojestranske razširitve ca. 7,5 m od osnovnega tlorisa s prekinitvami. Dve kletni etaži sta namenjeni za potrebe parkiranja za ca 500 PM. Tlorisna izmera kleti je 30 x 100 m. 15. člen Gradnja objekta na vogalu ulice Moša Pijade in Trgom OF - za hotel A kategorije ca 500 m2 bruto etažne površine. Vertikalni gabarit dve kleti, pritličje 9-10 etaž - prilagojenih na sosed-nje objekte. 16. člen Razširitev parkirnih površin v suterenu dvo-rišča stanovanjskega objekta Moše Pijade 35, 37 za ca. 50 parkirnih mest z ureditvijo dvorišča za otroško igri-šče in zelenice. 17. člen Gostinsko-poslovni objekt na dvorišču med objektom »Tkanine« in Miklošičevo cesto ca. 4000 m2 bruto etažne površine (v etažah alternativno možno stanovanja). Vertikalni gabarit: klet, pritličje, pet etaž (K + P + 5), max. H = 20 m. Objekt mora biti prilagojen strukturi zazidave Trubar-jeve ulice. 18. člen Trgovski paviljon pred objektom »Tkanina« cca 500 m2 bruto etažnih površin. Vertikalni gabarit: klet, pritličje (K + P). Zazidalna linija objekta je identična historični liniji zazidave Ulice Moša Pijade. 19. člen Objekt Pionirskega doma, Lutkovnega gle-dališča - dvorana, sedeža KS Kolodvor - pisarne v pritličju, v nadstropjih stanovanja v notranjosti kareja Komenskega, Resljeva, Trubarjeva, Prečna, Moša Pi-jade. ca. pritličje 6000 m2 bruto etažnih površin etaže ca. 8000 m2 bruto etažnih površin Vertikalni gabarit - klet, pritličje, štiri (tri, dve) etaži (K + P + 4, 3,2) H max. = 20 m. Objekt je od obstoječe zazidave odmaknjen za naj-manj višino višjega objekta - v notranjosti kareja na zapadu pa je od objekta Moše Pijade 5 odmaknjen za 60 m (južni park - prospekta Moše Pijade). Smer zazidave je enaka smeri zazidave RTV centra. 20. člen Novogradnja objekta vis-a-vis Triglav resta-vracije ob prehodu Miklošičeve ceste - Moša Pijade c. za potrebe specializiranega gostinstva (prigrizki) s ca. 360 m2 bruto etažne površine. Vertikalni gabarit, klet, pritličje (K + P). Tlorisna izmera 12 x 30 m. Služi kot dopolnilni program družbene prehrane Triglav resta-vracije. 21. člen Gradnja oddajnega stolpa novega RTV cen-tra. Oddajni stolp je potrebno obravnavati kot objekt, ki izključho služi. svojemu osnovnemu namenu, to je vzpostavitev mikrovalovnih zvez s postojankami. Pri oblikovanju stolpa je potrebno zasledovati načela: 1. prilagojeno merilo - minimalne tlorisne dimenzije ter vertikalne dimenzije, predvsem delo nad višino streh 2. vitkost - transparentnost (vertikalni karakter stolpa) 3. skrbno detajlno oblikovanje površine. B.1. Program rušenj in nadomestitev z novogradnjo 22. člen Adaptacija in modernizacija restavracije »Triglav« s karakterjem družbene prehrane ca. 2500 m2 bruto etažne površine. Vertikalni gabarit: klet, pritličje, etaža (K + P + 1) H maximalno je 10 m horizontalni gabarit 42 x 30 m z 8 m odmikom od objektov Miklošičeve ceste ter 5 m odmikom od objek-tov Moša Pijade št. 3,5. Objekt je funkcionatno povezan s pokritim hodnikom z obratom v objektu Moša Pijade 5. 23. člen Rušenje in nadomestitev z novogradnjo -objekt Dalmatinova 8 z dvoriščnim objektom Pritličje z dvoriščnim objektom trgovina - nadstropja poslovna dejavnost objekt ca. 2100 bruto etažne površine Dvoriščni objekt ca. 500 m2 bruto etažne povr^ine. Vertikalni gabarit, klet, pritličje, štiri etaže (K + P + 4) se prilagaja obstoječim objektom Dalmatinova št. 10 Vertikalni gabarit dvoriščnega dela je klet, pritličje (K + P) H maximalni je 8 m Tlorisna izmera višjega objekta je 12 x 35 m dvorišč-nega dela 18 x 30 m. 24. člen Adaptacija-nadzidava objekta Miklošičeva 30 (objekt Medexa) ter Miklošičeva 30 a. Kot evidentiran spomeniški objekt ima možnost adaptacij, ki pa naj ohrani osnovni tloris glavnega objekta ter fasado ob Miklošičevi cesti. Možna je višin-ska korektura v spomeniškem svojstvu objekta z ustrezno oblikovno rešitvijo. Prizidek je oblikovno in gabaritno potrebno prilagoditi matičnemu objektu. 25. člen Rušenje objekta Moša Pijade 1 je pogojeno z izgradnjo objekta v notranjosti kareja. Po izgradnji novogradnje je potrebno objekt Moša Pijade 1 nado-mestiti z objektom pod pogoji spomeniškega varstva. 26. člen Adaptacijo podstrešja za potrebe biroja v dvoriščnem delu objekta Miklošičeva 4 je izvesti v okviru obstoječega gabarita. C. Razvojna območja - rezervati 27. člen Območje severno od RTV centra med ulico Moša Pijade, osnovno šolo Tone Čufar in Slomškovo ulico je potencialno razvojno območje za potrebe RTV centra. 28. člen Ob kompletaciji centralnega prometnega terminala in povezave centralnih površin preko tirnih naprav bo severno območje, to je predel med Slom-škovo ulico in Trgom OF doživelo temeljito program-sko in zazidalno spremembo. D. Proste površlne 29. člen Postopna realizacija prospekta »Moša Pi-jade« kot enovito oblikovno obdelane peščeve povr-šine. Širina prospekta v severnem delu južno od želez-niškega parka do Slomškove ulice je 60 m, na delu od Slomškove ulice do Komenskega ulice je 30 m, od Komenskega ulice do Prečne ulice 45 m-60 m. Pro-gramsko je »prospekt« sprehajalna pot, ki pelje pot- nika - pešca iz prometnega terminala v mestno sredi-šče po brezprometni coni, ki je na severu in jugu urejeno kot parkovna površina, opremljeno z elementi parterne ureditve (luči, klopi, obvestila, skulpture, živa voda, tlakov, hortikulturne ureditve). Kljub fazni realizaciji je potrebno zasledovati enovi-tost v oblikovanju prospekta, zato predlagamo razpis natečaja za pridobitev dokumentacije za realizacijo »prospekta«. 30. člen Gradnja mostu za pešce preko Ljubljanice je pogojena z iztekom povezave prometni terminal - hi-storično mestno središče. Most je lociran na mestu med tržničnimi objekti. Širina mostu je 5 m. 31. člen Program čiščenja in urejanja notranjih dvo-rišč v posameznih karejih z bogato ozelenitvijo, tako da bi znotraj teh dvorišč pridobili skupne površine za potrebe stanovalcev (mirne, nehrupne cone, počivali-šča za starejše, otroška igrišča). 32. člen Ureditev prehoda Miklošičeva-Moša Pijade - v podaljšku ploščadi Borisa Kraigherja s programom sedenja na prostem ob Triglav restavraciji. 33. člen Aktiviranje prehoda Miklošičeva št. 38 -mimo parka JNA skozi objekt Moša Pijade št. 41 (SP 12). 34. člen V sklopu ureditve »prospekta« je obvezno sanirati park pred železniško postajo, urediti severni in južni park ter vse s projektom definirane zelenice tako, da je 70% zelenih površin in 30% utrjenih površin. 35. člen Po odstranitvi gradbene barake RTV centra ob Čufarjevi ulici je obvezno urediti zelenico z otro-škim jgriščem. 36. člen Ob Resljevi cesti je potrebno igrišče šole Toneta Čufarja zaščititi s protihrupno zaščito (nasip--zelenje). 37. člen Trubarjevo ulico, Prečno ulico ter Petkov-škovo nabrežje je urediti kot peščevo površino - izrav-navo nivelet, (pločnik-cestišče). Terase ob nabrežju Ljubljanice naj bodo primerno urejene v zelenju. 38. člen Zaradi karakterja - v pretežni meri peš cone celotnega zazidalnega otoka CO 1/17 je koncept celot-nega območja zasnovan tako, da so peš poti v maksi-malni meri opremljene in spremljanezzelenimi površi-nami (načelna mesta zelenic, posameznega drevja ter drevoredov - glej v grafičnem delu - urbanistično ¦ arhitektonska situacija, Izvedba zelenic in drevoredov je obvezna. 39. člen Vsaka nova gradnja mora zagotoviti v okviru lastnega gabarita zadostno število parkirnih mest. 40. člen RTV center mora realizirati parkirna mesta za lastne potrebe v skladu s prvotno izdelano doku-mentacijo. E. Program prenove 41. člen V okviru modernizacije in vzdrževanja ob-stoječega zazidalnega fonda velja za celotno območje izraba podstrešij - kjer to dopušča trdnost objekta, neokrnjen poseg v zazidalno strukturo in gabarit, za stanovanja. 42. člen Sanacija Petkovškovega nabrežja Trubar-jeve ceste, Ajdovega zrna je obravnavati kot problem »mestne prenove«. 43. člen V programskem smislu predlagamo po-stopno preobrazbo Petkovškovega nabrežja za specia-lizirano tržno dejavnost (izbran asortiman živil, vino, siri, suhomesni izdelki) s podaljški - gostinsko hotel-ske dejavnosti (specializirane restavracije, pokušino vin ipd.) 44. člen Trubarjeva cesta naj ohrani karakterdrobne trgovine in obrti. 45. člen Na predelu »Ajdovega zrna« realizacija pro-grama »cvetličnega trga«. Objekt javnega kopališča adaptirati za potrebe cvetličnega trga, ali sorodne tržne dejavnosti. 46. člen Stanovanjski objekti Resljeva 11, 13, 15 spremene namembnost. Objekt Resljeva št. 11, 13 se priključita RTV centru, objekt št. 25 pa šoli Toneta Čufarja. 47. člen Na predelu med Trgom OF in stanovanjskimi objekti Resljeva št. 35, 33 je predvidena lokacija za razdelilno toplotno postajo, velikosti 20 x 30 m, višine 9 m, vkopane pod nivo raščenega terena s parkovno ureditvijo zgornje površine. V sklopu tega objekta je realizirati javne sanitarije. 48. člen V okviru funkcionalnih elementov je defini-rana 1. ločitev motornega in peš prometa 2. režim dostopa za urgentna vozila ¦: 3. lokacije zaklonišč v objektih 4. meje oziroma načelno funkcionalno delitev zem-Ijišč po kategorijah - javno zemljišče - funkcionalno zemljišče objektov (glej grafične pri-loge) 49. člen V okviru oblikovnih elementov je definiran a) horizontalni in vertikalni gabarit b) ureditev prometnih površin c) ureditev peš poti d) ureditev in ozelenitev prostih površin 50. člen Tehnični elementi: načelno so obdelani situativni in višinski elementi za novogradnje b) dani so pogoji za način in vodenje komunalnih naprav 51. člen Etapnost Območje ZO CO 1/17 je možno deliti vosem projekt-nih etap, označenih z E 1 - E 8. 52. člen Tehničnemu delu zazidalneganačrtasledijo razpisi natečajev za posamezne projektivne etape ali za celoto - rezultatom natečajev ali natečaja sledi doku-mentacija za realizacijo zazidalne zasnove, ki v detajlu definira vse elemente tehničnega delacazidalnega na-črta in je osnova za izdelavo lokacijske dokumentacije za objekte, komunalo in ureditev površin. 53. člen Gradbeno dovoljenje za objekte, komunalo in ureditev površin se izda na podlagi glavnih projek-tov. 54. člen Cestno omrežje peš površine, ozelenitve, parkirna mesta se zgrajujejo vzporedno z gradnjo po-sameznih faz. 55. člen V načelu mora biti vsaka posamezna etapa komunalno opremljena (v mejah ekonomičnosti). 56. člen Komunalno opremljanje se definira s poseb-nim pravilnikom, ki je sestavni del dokumentacije »Idejnih rešitev komunalnih naprav in napeljav« v sklopu projekta dokumentacije za realizacijo. 57. člen Za dosledno izvajanje urbanističnih določil za zazidalni otok CO 1-17 je odgovoren oddelek za gradbene in komunalne zadeve Sob Ljubljana Center-strokovna služba za urbanizem in urbanistična inšpek-cija. POROČILO O KAPACITETAH IN ZMOGLJIVOSTI OBSTOJEČIH KOMUNALNIH NAPELJAV NA OBMOČJUCO-1/17 Na območju obravnavanega zazidalnega otoka CO 1-17 že obstoja komunalno omrežje, ki oskrbuje obsto- ječo zazidavo. Z ozirom na stanje kapacitet in zmoglji-vosti obsloječih komunalnih napeljav, glede možnosti priključevanja novih stanovanjskih enot oziroma po-slovnih dejavnosti ugotavljamo sledeče: 1. KANALIZACIJA - Na področju zazidalnega otoka je že obstoječa kanalizacija, ki je sposobna sprejeti odpadno in pada-vinsko vodo za predlagano in novo zazidavo. - Potrebno bo zgraditi za potrebe odvodnjavanja ceste in drugih programov osnovni zbiralnik, ki teče po ul. Moše Pijade do Trga OF. V preteklih letih je bil ta zbiralnik realiziran od temeljnega zbiralnika Ao ob Ljubljanici do Čufarjeve ulice (RTV Center). - Za vsako novo predvideno stanovanjsko oziroma poslovno gradnjo bo potrebno zgraditi še tercialno kanalizacijo, ki pa ne bo imela značaj javne kanaliza-cije. 2. VODOVOD - Obravnavani kompleks, ki obsega področje med Utico Moše Pijade in Resljevo cesto na eni strani, ter Trubarjevo cesto in Slomškovo ulico na drugi strani je za normalni odvzem vode zadostno opremljen z vodo-vodnim omrešjem. - Glavna napajalna vodovodna cev tega področja je LTŽ. 0 200 mm po Pražakovi in Slomškovi ulici. Poleg tega pa potekajo na tem območju še naslednji vodo-vodi: ftž 0 150 mm po Resljevi cesti 1tž 0 100 mm po Ul. Moše Pijade 1tž 0 100 mm po Komenskega ulici 4 .: 1tž,Lh75 mm po Trubarjevi cesti ter -*- - 1tž 0 80 mm odcepi po Čufarjevi in Prečni ulici. - Glede na predvideno urbanistično ureditev tega področja je potrebno izdelati idejno-programsko reši-tev vodovodnega omrežja. - Napajanje vsega kareja bo še vedno iz phmarnega vodovoda 0 200 po Slomškovi ulici. 3. PLIN - Ogrevanje s plinom v celoti odpade. Na obstoječo mrežo se lahko priklopi novo predvidena zazidava samo za potrebe kuhanja oziroma tehnologije proizvo-dnih dejavnosti. 4. ELEKTRO OMREŽJE - Obstoječe električno omrežje in naprave na ob-močju zazidalnega karejaCO 1-17 nima toliko rezerv-nih zmogljivosti, da bi bilo nanje možno priključevati nove objekte, ki bodo predvideni z novim zazidalnim načrtom. - Za napajanje novih objektov bo treba predvidevati novo 10 kV omrežje, transformatorske postaje in nizko-napetostno omrežje. Glede na to, da je obstoječa RTP Center 110/10 kV v neposredni bližini, t. j. ob Kotnikovi ulici , pa napajanje novih objektov na področju zazidal-nega kareja CO 1-17 ne bo predstavljalo večjih proble-mov. 5. VROČEVOD - Na območju CO 1-17 »Moše Pijade«, ni možno priključevanje novih stanovanjskih enot oziroma po-slovnih prostorov na obstoječe vročevodno omrežje. - Na obravnavanem območju je predvidena gradnja Centralnega črpališča in primarnega vročevoda 0 700 po Resljevi cesti. 6. PTTOMREŽJE Za novo predvidene priključke na PTT omrežje ni obstoječih rezerv. Na širšem območju že poteka obsto-ječa PTT kanalizacija od ATC na Cigaletovi ul. do Metelkove ulice in sicer po Slomškovi ulici. Za predvidene telefonske priključke je potrebno na-peljati nov telefonski kabel iz ATC Cigaletova v obsto-ječo PTT kanalizacijo. ODLOK O OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANIH IN STROKOVNIH SLUŽBAH Na podlagi 172. in 221. člena statuta občine Ljub-Ijana Center (Uradni list SRS štev. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na......seji zbora združe- nega dela dne......, na......seji zbora krajevnih skupnosti dne......in na.....seji družbenopolitič- nega zbora dne......sprejela ODLOK O OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANIH IN STROKOVNIH SLUŽBAH I. TEMEUNE DOLOČBE 1. člen Upravni organi občine Ljubljana Center (v nadalj-njem besedilu: upravni organi) opravljajo upravne na-loge iz občinske pristojnosti na upravnem področju, za katero so ustanovljeni. Upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila skupščina občine Ljubljana Center (v nadaljnjem bese-dilu: občinska skupščina) in skupščine širših družbe-nopolitičnih skupnosti, izvršujejo zakone, druge pred-pise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvrševanje. Upravni organi odgovarjajo za stanje in spremljajo stanje in razvoj na področjih, za katereso ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter doloČene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij izvršnemu svetu in občinski skupščini 2. člen Upravni organi pripravljajo predpise in druge. splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skup-ščine, posameznih zborov, izvršnega sveta ter drugih organov in teles občinske skupščine. Upravni organi odločajo o upravnih stvareh, oprav-Ijajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte ter opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristoj-nost, na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov. 3. člen Upravni organi so samostojni vokviru svojih poobla-stil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu. Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati se v skladu s stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta. Upravni organi sodelujejo med seboj z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti terzorga-nizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotav-Ijajo medsebojno obveščanje o delu. 4. člen Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na po-dročjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učin-kovito uresničevanje pravic in interesov delovnih Ijudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih sa-moupravnih organizacij in skupnosti ter redno sezna-njajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje ob-činske uprave. Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbe-nega interesa in drugih skupnosti in organizacij, kjerte skupnosti in organizacije samostojno spremljajo doga-janja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo pred-loge iz svojega delovnega področja. Upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami in za-gotavljajo medsebojno obveščanje o delu. še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skup-nosti soodločajo z občinsko skupščino. Upravni organi lahko opravljajo določene strokovne naloge za samoupravno interesno skupnost občine po sporazumu, ki ga skleneta upravni organ s soglasjem izvršnega sveta in samoupravna interesna skupnost. 5. člen Upravni organi v mejah svojega delovnega področja izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo predpisi s tega področja. Pri opravljanju za-dev Ijudske obrambe sodelujejo med seboj ter se rav-najo po stališčih in sklepih sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in izvršnega sveta ter po strokovnih navodilih občinskega upravnega organa za Ijudsko obrambo in republiških upravnih organov. 6. člen Delo upravnih organov jejavno, kolikor ni zzakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi za-kona določeno, da je potrebno posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objavljati. O delu posameznih upravnih organov obveščajo jav-nost predstojniki organov. Predstojnik upravnega organa lahko pooblasti tudi druge osebe v upravnem organu za obveščanje javno-sti. II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE UPRAVNIH ORGANOV 1. Organizacljske obllke 7. člen UPRAVNI ORGAN SE USTANOVI KOT: individualni upravni organi in kot kolegijski upravni organi. Individualni upravni organi so sekretariati. Sekretariat se ustanovi za opravljanje upravnih za-dev iz občinske pristojnosti na področju, na katerem je izvrševanje politike in zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov v izključni ali v pretežni pristoj-nosti upravnega organa. Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokov-nih in drugih nalog na področju, na katerem je po-trebno zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavno-sti oziroma stalno in organizirano koordinacijo in so- delovanje upravnega organa s samoupravnimi organi-zacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organi-zacijami ali povezovanje in usklajevanje pri izvrševanju nalog, ki so skupnega pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri oblikovanju in izvajanju dogovorjene po-litike, pri izvrševanju predpisov in drugih splošnih ak-tov. Naloge \z delovnega področja komiteja v okviru poo-blastil, določenih s tem odlokom opravlja komite kot kolegijski organ in predsednik komiteja. 8. člen Komite je kolegijski organ, ki ga sestavljajo predse-dnik in določeno število članov komiteja. Sestavo komiteja določi občinska skupščina na predlog izvršnega sveta. 9. člen Komite dela na sejah. Komite obravnava na seji zadeve svojega delovnega področja, izdaja akte, izvaja ukrepe, za katere je poo-blaščen, predlaga občinski skupščini in izvršnemu svetu potrebne ukrepe, predpise in druge splošne akte svojega delovnega področja, daje mnenja o vprašanjih svojega delovnega področja in opravljadruge naloge v skladu z zakoni, drugimi predpisi in splošnimi akti. Komite odloča z večino glasov vseh članov. Komite sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela. 10. člen . Upravni organi so: - sekretariat za družbene prihodke - sekretariat za občo upravo in upravno-pravne za-deve - sekretariat za Ijudsko obrambo - komite za družbeno planiranje in gospodarstvo - komite za družbene dejavnosti - komite za urbanizem, komunalo in gradbene za-deve. 2. Delovno področje upravnih organov 11. člen Sekretariat za družbene prihodke opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na od-mero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov in taks, zbiranje podatkov in vodenje evidence o prihod-kih posameznih vrst prispevkov in davkov; na sestav-Ijanje zaključnih računov dohodkov oziroma davkov in prispevkov; opravlja davčno inšpekcijo in kontrolo. Sekretariat za družbene prihodke pripravlja osnutke davčnih predpisov in daje predloge za usklajevanje in izpopolnjevanje predpisov na tem področju. 12. člen Sekretariat za občo upravo in upravno-pravne za-deve. - opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področij premoženjsko-pravnih zadev, delovnih ra-zmerij, učnih pogodb, obrtnih dovoljenj in upravno gospodarskih zadev; - ugotavlja skladnost sprejetih samoupravnih sploš-nih aktov organizacij združenega dela in drugih sa-moupravnih organizacij in skupnosti z ustavo, zakoni in drugimi predpisi tersamoupravnimi splošnimi akti in predlaga izvršnemu svetu in občinski skupščini ustrezne ukrepe; vodi evidenco sprejetih samouprav-nih splošnih aktov; - pripravlja dokončno redakcijo osnutkov predpisov in drugih splošnih aktov pred obravnavo na izvršnem svetu in občinski skupščini in pri tem skrbi za skla-dnost teh predpisov s statutom občine, zakoni in dru-gimi predpisi; - zbira, pripravlja in strokovno obdeluje gradivo za svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, za statutarno-pravno komisijo in komisijo za prošnje in pritožbe; - zbira, pripravlja in obdeluje gradivo s področja notranjih zadev, pravosodnih organov in družbene sa-mozaščite; - opravlja vsa opravila v zvezi s poslovanjem s spisi in vodi evidenco o vseh obravnavanih zadevah pri upravnih organih; - sekretariat za upravno-pravne zadeve skrbi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o pisarniškem poslovanju in pri tem daje poja-snila in drugo strokovno pomoč pri stvareh, ki se tičejo upravnega postopka. 13. člen Sekretariat za Ijudsko obrambo: - opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojno-sti občine na področju Ijudske obrambe v skladu z zakonom, razen zadev in prislojnosti, ki jih je občina poverila mestu Ljubljana; - pripravlja gradivo iz svoje pristojnosti za svet ob-činske skupščine za Ijudsko obrambo, varnost in druž-beno samozaščito ter se pri opravljanju zadev Ijudske obrambe ravna po njegovih stališčih in sklepih. Sekretariat za Ijudsko obrambo sodeluje pri pripravi družbenega plana občine in spremlja njegovo izvajanje na področju Ijudske obrambe ter predlaga ustrezne ukrepe. Sekretariat za Ijudsko obrambo sodeluje z občinskim Štabom za teritorialno obrambo, z občinskim štabom za civilno zaščito in drugimi organizacijami vobčini ter jim pomaga pri delu; sodeluje z upravnim organom za Ijudsko obrambo mesta Ljubljane in z republiškim upravnim organom za Ijudsko obrambo. 14. člen Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo: - usmerja in usklajuje delo na področju ekonom-skega, socialnega in prostorskega planiranja in oprav-Ija naloge, ki se nanašajo na izdelavo srednjeročnega družbenega plana občine in letnih planskih usmeritev; - spremlja uresničevanje plana in obveznosti iz sa-moupravnih sporazumov jn dogovora o osnovah plana ter predlaga ukrepe za njihovo izvrševanje; - spremlja in proučuje stanje in razvoj gospodarstva v občini in učinkovanje sprejete družbenoekonomske politike; - skrbi za pripravo osnutkov predpisov, analiz in poročil s svojega delovnega področja in opravlja na-loge v zvezi z izvrševanjem tekoče ekonomske politike; - predlaga izvršnemu svetu pobudo za ustrezne za-časne ukrepe družbenega varstva proti organizacijam združenega dela iz področja gospodarstva, kjer so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, proti organizacijam združenega dela iz področja gospodar-stva, ki oškodujejo družbeni interes in proti organizaci-jam združenega dela iz področja gospodarstva, ki ne morejo izpolnjevati svojih zzakonom določenih obvez-nosti. 15. člen Komite za družbene dejavnosti: - opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva; - opravlja vse zadeve v zvezi z varstvom borcev NOV in drugih vojn ter vojaških invalidov na podlagi veljav-nih predpisov in aktov občinske skupščine; - pripravlja in strokovno obdeluje gradivo za komi-sijo za zadeve borcev in invalidov NOV; - zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajeva-nje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in lelesne kulture, raziskovalne dejavnosti, socialnega skrbstva, otroškega varstva, zdravstva in socialnega varstva; - obravnava in zavzema stališča o vprašanjih s po-dročja samoupravnih interesnih skupnosti in daje izvršnemu svetu in občinski skupščini mnenja v mejah svojega delovnega področja ter spremlja uresničeva-nje obveznosti iz samoupravnih sporazumov o osno-vah plana za pbdročje družbenih dejavnosti; - sodeluje pri pripravi družbenega plana občine in spremlja izvajanje družbenega plana' občine na po-dročju družbenih dejavnosti in predlaga ustrezne ukrepe; -"koordinira delo pri dogovarjanju o letnih progra-mih samoupravnih interesnih skupnosti in njihovem financiranju; - sodeluje s strokovnimi službami samoupravnih in-teresnih skupnosti zlasti pri pripravljanju poročil, infor-. macij, osnutkov aktov in drugih gradiv za občinsko skupščino in izvršni svet o vprašanjih, o katerih skup-ščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine in o tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena za te skupno-sti in organe občine. 16. člen Komite za urbanizem, komunalo in gradbene za-deve: - opravlja vse upravne, strokovne in druge naloge s področja urbanizma, gradbeništva, komunale, stano-vanjskih zadev, pfometa in cest ter varstva okolja iz občinske pristojnosti; - skrbi za izdelavo in sprejem urbanističnih načrtov in pri te.m sodeluje z vsemi pristojnimi upravnimi in strokovnimi organi in organizacijami; - sodeluje pri pripravi družbenega plana občine in' odgovarja za pripravo prostorskega plana, spremlja njegovo izvajanje in predlaga ustrezne ukrepe; - obravnava in zavzema stališča o vprašanjih s po-dročja samoupravnih interesnih skupnosti in daje izvršnemu svetu in občinski skupščini mnenja v mejah svojega delovnega področja; - zagotavlja sodelovanje, dogovarjanja in usklajeva-nje dela s komunalno interesno skupnostjo, s samou-pravno stanovanjsko skupnostjo in samoupravno inte- '. /esno skupnostjo za varstvo zraka in sodeluje s stro-kovnimi služabmi teh interesnih skupnosti zlasti pri pripravljanju poročil, informacij, osnutkov aktov in - drugih gradiv.ki so skupnega pomena za skupnosti in organe občine in o tistih vprašanjih, o katerih soodloča občinska skupščina s skupščinami samoupravnih inte-resnih skupnosti; - koordinira delo pri dogovarjanju o letnih progra-mih samoupravnih interesnih skupnosti in njihovem financiranju. 3. Notranfa organizacija upravnih organov 17. člen V upravnih organih se ustanovijo notranje organiza-cijske enote. Organizacijske enote se oblikujejo glede na značaj in obseg dela tako, da se zagotovi učinko-vito, smotrno in racionalno izvrševanje nalog upravnih organov in skupnih služb, kakor tudi pravočasno ure-sničevanje pravic delovnih Ijudi in občanov, organiza-cij združenega dela in drugih samoupravnih organiza-cij in skupnosti. 18. člen Notranjo organizacijo in delo upravnega organa ter razporeditev del in nalog določata splošni akt o notra-nji organizaciji in delu upravnega organa ter splošni akt o sistemizaciji del in nalog. Splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog v upravnih organih predpiše izvršni svet. 4. Strokovne službe 19. člen Za opravljanje strokavnih zadev, ki so skupnega po-mena za vse upravne organe in za opravljanje organi-zacijsko-tehničnih nalog v zvezi z delovanjem skup-ščine in njenih zborov, izvršnega sveta in upravnih organov se ustanovijo samoštojne strokovne službe. 20. člen a) Služba za finance in proračun: - sestavlja zbirno bilanco sredstev splošne in skupne porabe in poročila o izvršitvi bilance planiranih sredstev splošne in skupne porabe; - vodi evidenco o gibanju sredstev za splošno in skupno porabo na nivoju občine; - ugotavlja in zbira podatke o potrebah koristnikov sredstev proračuna ter sestavlja predlog proračuna in zaključni račun proračuna; - opravlja vsa opravila v zvezi z izvrševanjem prora-čuna; - sestavlja finančne načrte posebnih računov prora-čuna ter opravlja vsa opravila v zvezi z izvrševanjem finančnih načrtov skladov in posebnih računov prora-čuna; - zbira podatke o potrebah po sredstvih za delo upravnih in drugih organov; - sestavlja predloge finančnih načrtov in zaključne račune finančnih načrtov upravnih organov; - opravlja vsa opravila v zvezi z izvrševanjem finanč-nih načrtov upravnih organov; - sestavlja osnutke predpisov s svojega delovnega področja. 21. člen b) skupne službe: Skupne službe opravljajo dela in naloge v zvezi z: - organizacijo dela upravnih organov in pripravo samoupravnih splošnih aktov delavcev delovnih skup-nosti; - izdajanjem individualnih aktov iz delovnih razme- rij; - vzdrževanjem zgradbe in opreme upravnih orga-nov; - strojepisna in razmnoževalna dela; - evidenca in nabava strokovne literature. Skupne službe lahko opravljajo po dogovoru tudi določena opravila za občane, družbenopolitične orga-nizacije in samoupravne interesne skupnosti. 22. člen Delavci strokovne službe imajo položaj delavcev upravnega organa. 23. člen Strokovne službe sodelujejo pri opravljanju svojih nalog 2 upravnimi organi, samostojnimi strokovnimi službami in izvršnim svetonn in s sekretariatom skup-ščine. 5. Položaj, pooblastila in imenovanje funkcionarjev v občinskih upravnih organih 24. člen Sekretariat vodi sekretar, komite pa vodita komite kot kolegijski organ in predsednik komiteja. 25. člen Sekretarje sekretariatov in predsednike komitejev imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta. 26. člen Sekretar sekretariata organizira in vodi delosekreta-riata. Skrbi za uspešno izvrševanje nalog sekretariata, za pravilnost in zakonitost dela sekretariata. 27. fclen Predsednik komiteja predstavlja komite, skrbi za pri-pravo sej komiteja, jih sklicuje in vodi. Predsednik komiteja podpisuje sklepe in drugeakte, ki jih sprejema komite ter skrbi za njihovo izvrševanje, izdaja odločbe v upravnem postopku; izdaja predpise in druge akte ter ukrepa, kadar je za to pooblaščen, ter izvršuje druge pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ, če zakon ne določa drugače. 28. člen Sekretar sekretariata oziroma predsednik komiteja je za svoje delo in za delo organa, ki ga vodi ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in izvršnega sveta odgovoren občinski skupščini in izvrš-nemu svetu. 29. Člen Sekretar sekretariata oziroma predsednik komiteja je dolžan poročati občinski skupščini, njenim zborom in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem področju in o delu upravnega organa, katerega vodi. Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora, izvršnega sveta in njegovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanja delagatov na seji skupščine ali sejah zborov je dolžan dati odgofor. 30. člen Strokovno službo vodi vodja službe. Vodjo službe imenuje in razrešuje izvršni svet. 31. člen Sekretar sekretariata in predsednik komiteja imata lahko namestnika. Namestnik nadomestujesekretarja sekretahata oziroma predsednika komiteja, če je odso-ten ali zadržan z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa pri opravljanju zadev, ki mu jih ta določi. Namestnika imenuje in razrešuje občinska skup-ščina. 32. člen Sekretar sekretariata, predsednik komiteja in vodja strokovnih služb so odgovorni za zakonitost in pravil-nost dela organa, ki ga vodijo ter za racionalno poslo-vanje in izboljšanje metod dela m. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33- člen Upravni organi začnejo delati po tem odloku z dnfem veljavnosti odloka, svojo organizacijo pa morajo uskla-diti s tem odlokom čo............ 34. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 32/74) in odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 17/75 in 8/77) ter odlok o pristojnosti samou-pravnih organov v upravnih organih občine Ljubljana Center (Glasnik št. 48/65 in 51/65). 35. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA CENTER ftUvilka: ' PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Datum: Miroslav SAMARDŽIJA INFORMACIJA O STANJU IN PROBLEMIH OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV Statut občine Ljubljana Center, sprejet takoj po spre-jemu ustave SR Slovenije, problematike občinskih upravnih organov ni obravnaval dovolj poglobljeno, temveč je prevzel le splošne opredelitve funkcije in nalog upravnih organov in zelo splošno opredelil ra-zmerje občinskih upravnih organov do samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organiza-cij in skupnosti v občini. Tako je sicer opredelil nove funkcije upravnih organov, da so neposredno odgo-vorni za stanje na področjih, za katere so ustanovljeni, da spremljajo stanje in pojave, dajejo pobude in pred-loge za reševanje vprašanj s teh področij, zadržal pa je staro organizacijo in celo nazive posameznih upravnih organov. Zato odlok o organizaciji in delovnem po-dročju upravnih organov, s katerimi so bili po tem uštanovljeni še drugi organi in službe (kadrovska-služba, sekretariat skupščine in sekretariat izvršnega sveta), ni mogel spremeniti oblike in vrste upravnih organov. Ustavno opredeljena vloga, položaj in razmerje ob-činskih upravnih organov do občinske skupščine in njenega izvršnega sveta, nova razmejitev pristojnosti med državno upravo in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, je kmalu terjala v občinski upravi nove organizacijske rešitve in spremembe v metodah dela. Ustanovitev izvršnega sveta je pomembno vplivala na način in obseg dela upravnih organov. Neizobliko-vana izhodišča o izvršnem svetu občinske skupščine, obstoječa organizacijska struktura upravnih organov in nekoliko tudi kadrovska situacija je pogojevalo.da so se upravni organi v svojem delu preveč orientirali k izvršnemu svetu, mnogo manj pa k delegatski skup-ščini, k organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim, ter drugim samoupravnim organizacijam in skupno-stim. II. V občini Ljubljana Center je bilo s statutom občine spomladi 1974 ustanovljenih 5 upravnih organov in sicer: oddelek za gospodarstvo in finance, za gradbene in komunalne zadeve, za splošne zadeve, za družbene službe in davčna uprava; z odlokom o organizaciji in delovnem področju upravnih organov pa še kadrovska služba, sekretariat skupščine in sekretariat izvršnega sveta. V letu 1976 je bil ponovno ustanovljen še odde-lek za Ijudsko obrambo. V upravnih organih je bilo na dan 1. 10. 1978 zapo-slenih 162 delavcev. Od tega ima: - visoko izobrazbo - 15 ali 9,26% - višjo-34ali 21% - srednjo - 45 ali 27,78% - ostali - 68 ali 41,96% Pri tem velja opozoriti, da 28 delavcev (ali 17,28%) ¦ dela v upravi zgradbe. Uprava zgradbe pa opravlja dela za celotno stavbo, kjer delujejo poleg občinskih uprav-nih organov še upravni organi mesta Ljubljane. Število delavcev z visoko in višjo izobrazbo se posto-poma povečuje in sicer zato, ker so v letih 1973-1975 upravni organi razpisali kadrovske štipendije, poleg tega pa vsako leto konča nekaj delavcev študij ob delu. Taka kadrovska struktura vpliva tudi na učinkovitost in kvaliteto dela upravnih organov. Največ delavcev dela na tistih področjih, kjer se izvršujejo zakoni in drugi predpisi (upravni postopek). Na področjih, za katere je značilno strokovno analitično delo, pa ustrez-nih delavcev primanjkuje. Z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti bi se morala funkcija upravnih organov spremeniti. Ker pa samoupravne interesne skupnosti 8 področja druž-benih dejavnosti niso imele svojih strokovnih služb, je upravni organ opravljal nekatere naloge naprej. To se je sicer s postopnim ustanavljanjem strokovnih služb spreminjalo, vendar so problemi glede priprave gradiv in sodelovanja z delegacijami ostali. Nekoliko drugače je na področju stanovanjskih in' komunalnih dejavnosti, kjer so samoupravne interesne skupnosti ustanovile strokovne službe. Upravni organ na tem področju opravlja tako le svetovalno in koordi-nacijsko funkcijo. Upravni organi in delavci v upravnih organih morajo glede na funkcijo upravnega organa postati bolj učin-koviti in sposobni za dajanje predlogov in pobud za spremljanje stanja na področjih, za katereso ustanov-Ijeni upravni organi. III. Izvršni svet je že v poročilu o svojem delu, ki ga je predložil v obravnavo in sprejem občinski skupščini novembra meseca 1976, ugotavljal, da obstoječa orga-nizacija uprave, metode dela in kadrovska struktura v upravnih organih ne zagotavljajo učinkovitosti uprave. Zato je istočasno predložil občinski skupščini tudi osnutek novega odlokap organizaciji občinskih uprav-nih organov in osnutek odloka o izvršnem svetu. Pred-loga obeh odlokov pa je nameraval predložiti občinski skupščini po sprejemu ustreznih sistemskih predpisov in po sprejemu statuta občine. Ker se je sprejem zakonov v Zvezni skupščini in Skupščini SRS močno odmaknil, je izvršni svet marca 1977 predložil občinski skupščini v obravnavo in spre-jem predlog odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Center, s katerim so razmejene pristojnosti in odgovornosti izvršnega sveta in njegovih članov, ter opredeljena razmerja med izvršnim svetom in občinsko skupščino, med izvršnim svetom in upravnimi organi ter med izvršnim svetom in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. V tem odloku je opredeljena tudi kadrov-skaslužba in sekretariat skupščine. V letu 1977 se je začela razprava o osnutku zveznega zakona o temeljih sistema državne uprave in o zvez-nem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih. Osnutek zakona je obravnaval tudi naš izvršni svet in se odločil, da bo po sprejemu sprememb in dopolnitev statuta občine predložil občinski skupščini ponovno v razpravo osnutek nekoliko popravljenega odloka o ob-činskih upravnih organih. Nov statut občine, ki je bil sprejet decembra 1977, določa, da so upravni organi organizirani kot sekreta-riati, uprave (individualno vodeni) in komiteji (kolegij-sko vodeni). Nadalje določa, da se pri posameznih upravnih organih oziroma na posameznib področjih upravnega delovanja ustanovijo družbeni sveti. Izvršni svet je potem že januarja meseca letos pred-ložil občinski skupščini ponovno v obravnavo osnutek odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah, ker je bil v razpravi že tudi osnutek republi-škega zakona o državni upravi. Osnutek odloka tako predvideva 6 upravnih organov. Na področjih družbenih dejavnosti, družbenega plani-ranja in družbenoekonomskih odnosov, urbanizma in gradbenih zadev, stanovanjskega in komunalnega go-spodarstva ter varstva okolja naj bi bili komiteji, 3 upravni organi pa naj bi bili individijalno vodeni. Poleg tega bi se za opravljanje strokovnih zadev, ki so skup-nega pomena za vse upravne organe in za opravljanje organizacijsko-tehničnih nalog v zvezi z delovanjem, skupščine in njenih zborov, izvršnega sveta in upravnih organov, ustanovile strokovne službe (služba za fi-nance in proračun in skupne službe). Delegati v skupščini k osnutku odloka niso imeli bistvenih pripomb, menili pa so, naj bi odlok sprejeli šele po sprejemu obeh zakonov s tega področja. Skupščina SFRJ je v mesecu aprilu 1978 sprejela zvezni zakon o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu, osnutek republiškegazakona pa bo obravnavala republiška skupščina novembra le-tos in ga dala v javno razpravo. Že s sprejemom zvez-nega zakona je dana osnova, da se lahko v občinskih upravnih organih lotimo tudi dela pri pripravljanju ustreznih aktov. Poleg odloka o organizaciji občinskih upravnih or-ganov bo potrebno v izvršnem svetu in delovnih skup-nostih upravnih organov sprejeti še druge splošne akte. Zvezni zakon je uredil položaj delavcev v upravi, ki imajo že po ustavi v načelu enak družbenoekonom-ski položaj kot delavci v organizacijah združenega dela. Vendar pa so glede na naravo dela, ki ga oprav-Ijajo in glede na odgovornost upravnih organov samo-upravne pravice delavcev specifično urejene, ker ne odločajo o notranji organizaciji in sistemizaciji del in nalog, o razpolaganju s sredstvi za delo upravnega organa, niti o drugih vprašanjih, o katerih v skladu s svojo odgovornostjo odloča funkcionar, ki vodi upravni organ. Delavci pa samostojno odločajo o sa-moupravnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Dosedanji način odločanja v soglasju s predstojnikom je v celoti opuščen. Vse to narekuje, da se delavci v upravnih organih ustrezno organizirajo za izdelavo tistih splošnih aktov, ki bodoomogočaii realizacijo zveznega in republiškega zakona o sistemu državne uprave.' Najprej bo potrebno izvesti popis del in nalog, jih ustrezno sistemizirati in analitično oceniti. Sistemiza-cija del in nalog bo podlaga tudi za notranjo organiza-cijo, za planiranje kadrov, zaposlovanje in razporejanje delavcev na delo. Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun je poslal vsem izvršnim svetom in delovnim skupnostim občinskih upravnih orgahov orientacijsko metodologijo za izvajanje analitične ocene del in nalog v občinski upravi, vrstni red aktivno-sti in opravil za izdelavo analitične ocene in ustrezne obrazce ter gradivo o pogojih in načinu pridobivanja dohodka in delitve osebnih dohodkov delavcev v de-lovnih skupnostih upravnih organov. Zaradi čim bolj organiziranega pristopa k sestavi sistemizacije del in nalog i.n njihove analitične ocene, je po mnenju izvršnega sveta primerno, da občinska skupščina ustanovi posebno komisijo, sestavljeno iz delegatov in poznavalcev upravnega dela. V komisiji naj bi sodelovali tudi člani izvršnega sveta, glede na pomen in obseg naloge pa bo potrebno, da aktivno sodelujejo tudi delavci upravnih organov. Izvršni svet je predložil v razpravo občinski skupščini osnutek odloka o občinskih upravnih organih. Izvršni svet pričakuje od delegatov in delegacij, da se aktivno vključujejo v razpravo o osnutku odloka in o osnutku republiškega zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republi-ških upravnih organih in s svojimi sugestijami, pripom-bami in stališči sodelujejo pri oblikovanju odloka o občinskih upravnih organih. Ljubljana, oMobra 1978 • IZVRSNISVET ODLOK O SEKRETARIATU SKUPŠČIHE OBČINE LJUBLJANA CENTER Na podlagi 172. in 192. člena statuta občine Ljub-Ijana Center (Ur. I. SRS štev. 2/78) je Skupščina ob- čine Ljubljana Center na.....seji zbora združenega dela dne......, na.....seji zbora krajevnih skupnosti dne ...... in na......seji družbenopolitič- nega zbora dne.......sprejela ODLOK O SEKRETARIATU SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA CENTER I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Sekretariat skupščine občine Ljubljana Center(v na-daljnjem besedilu: sekretariat) opravlja strokovne, or-ganizacijsko-tehnične in administrativne naloge v zvezi z delom občinske skupščine, njenih zborov in njihovih delovnih teles. Sekretariat v okviru svojega delovnega področja opravlja strokovne ih druge natoge za delegate, ki jih občinska skupščina in njeni zbori delegirajo v zbore skupščine mesta Ljubljane in skupščine SR Slovenije. Sekretariat sodeluje z delegati, delegacijami in kon-ferencami delegacij temeljnih samoupravnih organiza-cij in skupnosti v občini in jim nudi strokovno pomoč pri opravljanju njihoye funkcije. 2. člen .; Sekretariat sodeluje v okviru svojega delovnega po-dročja z izvršnim svetom, občinskimi upravnimi organi in službami, družbenopolitičnimi organizacijami v ob-čini, s službami samoupravnih interesnih skupnosti, sekretariatom skupščine mesta Ljubljane in strokov-nimi službami skupščine SR Slovenije. II. DELOVNO PODROČJE SEKRETARIATA 3. člen Sekretariat: - skrbi za pripravo sej občinske skupščine in njenih zborov ter pri tem sodeluje z delegacijami in konferen-cami delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, delegacijami krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora, s službami samoupravnih interesnih skupnosti, z izvršnim svetom in občinskimi upravnimi organi, z organi in strokovnimi službami družbenopolitičnih organizacij v občini ter drugimi or-gani, organizacijami in službami, ki sodelujejo pri pri-pravi in obravnavi gradivzaobčinskoskupščino, njene zbore in njihova delovna telesa; - skrbi za pravočasno in ustrezno obveščanje dele-gacij in delegacij in delegatov o vprašanjih, ki jih obravnavajo in o katerih odločajo zbori občinske skup-ščine, na način, določen s poslovnikom skupščine in zborov; - nudi strokovno pomoč delegatom, delegacijam in konferencam delegacij temeljnih samoupravnih orga-nizacij in skupnosti v občini pri opravljanju njihove funkcije; - sodeluje s predsednikom skupščine in predse-dniki zborov pri obveščanju javnosti o delu občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles; - pripravlja programe dela občinske skupščine in njenih zborov in pri tem sodeluje z izvršnim svetom, občinskimi upravnimi organi in drugimi predlagatelji gratiiv za obravnavo v skupščini; - vodi dokumentacijo o delu skupščine in zborov; - skrbi za zagotavljanje in dajanje strokovnih mnenj v zvezi z delom in nalogami občinske skupščine in njenih zborov; - pripravlja predloge aktov in strokovnih gradiv \z svojega delovnega področja na zahtevo skupščine, njenih zborov.delovnih teles ter delegatov in delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti; - spremlja in organizira izvrševanje sklepov skup-ščine, njenih zborov in delovnih teles; - opravlja strokovne in druge naloge za delegate, ki jih občinska skupščina in njeni zbori delegirajo v zbore skupščine mesta Ljubljane in skupščine SR Slovenije in pri tem zagotavlja pravočasno obravnavo gradiv v zborih občinske skupščine oziroma v izvršnem svetu in drugih organih občine ter posredovanje sprejetih sta-lišč in sklepov; - opravlja strokovne in druge naloge za delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov, če tako. določa akt o ustanovitvi delovnih teles; - opravlja strokovne in druge naloge za družbene svete, če tako določa akt o njihovi ustanovitvi; - sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami v' občini, krajevnimi skupnostmi in drugimi samouprav-nimi organizacijami in skupnostmi v občini glede uve- ' Ijavljanja delegatskega sistema in uresničevanja dele-gatskih odnosov; - opravlja protokolarne zadeve; - opravlja strokovne in druge naloge za potrebe skupščine, njenih zborov in delovnih teles, ki jih dolo-čajo poslovnik za delo skupščine, poslovniki zborov in drugi akti občinske skupščine in njenih zborov. 4. člen Sekretariat opravlja svoje naloge v okviru delovnega* programa občinske skupščine, njenih zborov, delovnih teles in drugih organov, za katere opravlja strokovne in druge naloge. Pri opravljanju svojih nalog se mora sekretariat rav-nati po smernicah, sklepih in stališčih organov iz prejš-njega odstavka in jim je odgovoren za svoje delo. III. ORGANIZACIJA SEKRETARIATA 5. člen Strokovne in druge naloge v sekretariatu opravljajo strokovni in drugi delavci v skladu s poslovnikom skupščine, poslovniki zborov, tem odlokom in drugimi splošnimi akti občinske skupščine. . 6. člen V sekretariatu se lahko ustanovijo notranje organiza-cijske enote. Notranje organizacijske enote se obliku-jejo glede na značaj in obseg dela sekretariata tako, da je zagolovljeno strokovno, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog iz 3. člena tega odloka. 7. člen Notranjo organizacijo in delo sekretariata ter razpo-reditev del in nalog določata splošni akt o notranji organizaciji in delu sekretariata ter splošni akt o siste-mizaciji del in nalog. IV. SEKRETAR OBČINSKE SKUPŠČINE 8. člen Občinska skupščina ima sekretarja, ki ga imenuje občinska skupščina na predlog predsednika skupščine in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja za štiri leta in je lahko po preteku te dobe ponovno imenovan. Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine in predsednikom zborov pri izvrševanju njihovih pra-vic, dolžnosti in nalog, ki izhajajo iz statuta občine poslovnika skupščine in poslovnikov zborov in drugih predpisov. 9. člen Sekretar skupščine vodi in organizira delo sekreta-riata in je za svoje delo ter delo sekretariata odgovoren občinski skupščini. Sekretar skupščine predstavlja sekretanat v okviru njegovih pravic in dolžnosti. 10. člen Sekretar skupščine je dolžan na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora in delovnih teles poročati o svojem delu in delu sekretariata. Na vprašanja dele skupščine ali njenih zborov je dolžan dati odgovor. 11. člen Sekretar skupščine ima lahko namestnika. Namestnik sekretarja nadomešča sekretarja, če je ta odsoten ali zadržan z vsemi pooblastili in odgovor-nostmi, ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi. Namestnika sekretarja imenuje občinska skupščina. V. OELOVNA SKUPNOST SEKRETARIATA 12. člen Delavci sekrfetaria*'1. oMikujejo delovno skupnost. Pravice, dolžnos:. in odgovornosti delavcev delovne skupnosti sekretariata se urejajo s samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti v skladu z ustavo in zakonom. 13 g|en Delavci delovne skupnosti sekretariata pridobivajo dohodek delovne skupnosti, primerno načelom svobo-dne menjave dela v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine. Občinska skupščina zagotavlja v proračunu občme sredstva zadelosekretariata glede na pomen, zahtev-nbst nalog in obseg dela. 14. člen Glede načina uresničevanja samoupravnih pravic in obveznosti delavcev delovne skupnosti sekretariata se uporabljajo določbe zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o repu-bliških upravnih organih, pri čemer ima delovna skup-nost sekretariata enak položaj kot delovne skupnosti občinskih upravnih organov, sekretar skupščine pa enake pravice in dolžnosti kot funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA CENTER SUvilka: PREDSEDNIK »KUPStlNE Datum: Miroslav Samardžiia OBRAZLOŽITEV Spremenjen in dopolnjen statut občine, sprejet na sejah zborov skupščine občine Ljubljana Center 27. 12.1977, določa, da ima občinska skupščina sekreta-riat skupščine, ki opravlja strokovne in druge naloge za delovanje občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles. Organizacijo in delovno področje se-kretariata določi občinska skupščina z odlokom. Delovno področje sekretariata skupščine je na podlagi starega statuta občine opredeljeno v veljav-netn odloku o organizaciji in delovnem področju upravnih organov skupščine občine Ljubljana Center. V tem odloku je delovno področje sekretariata glede na zahteve po opravljanju strokovnih in drugih nalog za skupščino, njene zbore in delovna telesa ter dele-gate in delegacije neustrezno opredeljeno. Glede na določbe spremenjenega in dopolnjenega statuta odlok o organizaciji in delovnem področju upravnlh organov ne bo več opredeljeval delovnega področja sekretariata skupščine, zato je ta vprašanja potrebno opredeliti s posebnim odlokom. Predlagani osnutek odloka vsebuje: - opredelitev delovnega področja sekretariata skupščine oziroma njegovih nalog, ki jih Je potrebno opravljati za skupščino, njene zbore in delovna telesa ter delegate, delegacije in konference delegacij; - načela za notranjo organizacijo sekretariata skupščine; - opredelitev položaja in vloge sekretarja skup-ščine ter - načela za uresničevanje samoupravnih pravic in obveznosti delavcev v delovni skupnosti sekretariata skupščine. Ker je uspešno delo občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter delegatov, delegacij in konferenc delegadj pogojeno tudi zopravljanjem do-ločenih strokovnih in drugih nalog v sekretariatu ob-činske skupščine, predlagamo, da se v obravnavo predlaganega osnutka odloka aktivno vključijo dele-gati in vse delegacije ter konference delegacij sa-moupravnih organizacii in skupnosti v občini. Predsednik skupieine Ljubljana, oktobra 1978 obiine Ljubljana C*nt*r ODLOK O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA ZAKONA O BLAGOVNEM PROMETU Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je skup- ščina občine Ljubljana Center na.....seji zbora združenega dela, dne........., in na.....seji zbora krajevnih skupnosti, sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu. 1. člen S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun. 2. člen Na območju občine Ljubljana Center lahko delovni Ijudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno: živil, časopisov, knjig, papirja, vži-galic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo zdru-ženega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi. 3. L|en Občan, ki opravlja blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki jih je pooblaščen prodajati 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE LJUBUANA CENTER itavilka: PREOSEDNIK SKUPSCINE: Oatum: Miroslav SAMARDŽIJA OBRAZLOŽITEV Pravna osnova za izdajo tega odloka je 46. člen zakona o blagovnem prometu (Ur. I. SRS št. 21/77), ki pooblašča občinsko skupščino, da z odlokom pred-piše, na katerih območjih v občini dovoli delovnim Ijudem, da sami ali skupaj s člani svoje družine lahko opravljajo blagovni promet v imenu organizacije združenega dela in na njen račun. Na tak način se lahko opravlja prodaja na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerij-skih proizvodov. Delovni Ijudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo to prodajo na območjih, ki jih določi občinska skupščina z odlokom, na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega deta, ki je registrirana za to prodajo, vendar samo v njenem imenu in na njen račun. Proizvode v prodaji na drobno in način take prodaje določi organizacija združenega dela s samoupravnim splošnim aktom. Pobudo za sprejem tega odloka je dala Republiška konferenca SZDL SR Slovenjje vsem občinskim skup-ščinam zaradi nadaljnje ureditve nemotene prodaje časopisov, ker je prenehal veljati 28. člen temeljnega zakona o časopisnih podjetjih in časopisnih zavodih, ki je urejal razmerje med časopisnimi podjetji ter osebami, ki prodajajo časopise. Prodaja časopisov se bi uredila s tem odlokom. Pri pripravi osnutka odloka je bil ugotovljen interes svetov potrošnikov pri krajevnih skupnostih, da se ta odlok sprejme in dovoli opravljati to dejavnost na območju celotne občine. Izvršni svet je osnutek sprejel na seji 11/10-1978 in ga predlaga v sprejem občinski skupščini. Ljubljana, oktober 1978 IZVR&NI SVET