Listek.
127
o našem umetniku; ,,Vienac" je priobčil o njem celo poseben članek. — Znani hrvaški kritik in dramatiški pisatelj, g. dr. Stepati pl Miletič, prevzame v prihodnji gledališki dobi intendancijo hrvaškega gledališča. Hrvatje pričakujejo, da bode popolnoma mož na svojem mestu.
Andrej Jožef Lavrin, ki je zložil slovensko pesem grofu Kobenclu (glej zadnji list »Zvona« str. 62.), porodil se je 1. 1743 v Vipavi, študiral je v Gradci in na Dunaji, bil doktor teologije in filozofije, prišel potem za duhovnega pomočnika v Vipavo in junija meseca 1. 1779. za župnika v St. Peter pri Gorici. Kmalu potem je bil postavljen tudi kot »auditor et provicarius generalis« goriške nadškofije, bil konzistorijalui svetovalec in izpraševalec pri župniških izpitih, leta 1790. pa častni kanonik. L. 1790.—1792. je bil »de-canus circularis« za vso slovensko stran goriške nadškofije. Spisal je kratko zgodoviuo akvilejskega   patrijarhata   in   goriške   nadškofije,   ki   je   natisnjena   v   Marianovi   »Austria
Sacra«.  Umrl je v  Št.  Petru  dne  24.  aprila   1808.
S. R.
Dvestoletnica črnogorske dinastije. Leta 1896. bode dvesto let, odkar je knez-metropolit Danilo I. iz slavne rodovine Petroviča Njeguša zasedel črnogorski prestol. Črnogorska vlada je zato razpisala dve nagradi, prvo v znesku 1000 tolarjev za najboljšo zgodoviuo Crue Gore, odkar ji vladajo Petroviči, in drugo v znesku 150 tolarjev za najboljši načrt spomenika, kateri se leta 1896. odkrije Danilu I Zgodovina se mora poslati do konca leta  1895.,  načrt za spomenik  pa do dud 23. malega travna   1895.  leta.
Znameniti grobovi. Nedavno je umrl v Londonu največji angleški fizik John Tyndall v 74. letu svoje dobe. Porodil se je od siromašnih roditeljev na Irskem, služil kot mlad matematik najprej v topniškem odboru, s katerim je trigouometrijski izmeril Angleško, potem pa se je zasebno tako izobrazil, da je bil pozvan za učitelja v Quenwood-Collegu. Kesueje se je še učil pri Bunsenu in Maguusu v Berlinu in Devinu ter bil končno naslednik slavnega Faradaya v Royal-Institutu. Z raziskovanji o svetlobi, zvoku in elektriki, takisto s fizikalnimi poskusi si je pridobil Tvudall svetovno ime. Število njega spisov je ogromno.
Dne* 15. grudna m. 1. je umrl v Berlinu nemški filozof Kari Ludovik Michelet, zadnji učenec Heglov. Michelet je bil potomec francoske emigrantske rodbine in se je porodil leta 1801. v Berolinu. Od leta 1826. je bil profesor modroslovja na berlinskem vseučilišči. Priobčil je izredno mnogo spisov, izmed katerih so najslavnejši ,,Zistem filozofske morale", „Zistem filozofije kot eksaktue znanosti" in ,,Zgodovina človeštva v svojem razvitku  od leta   1775.  do najnovejše  dobe".
Dud 25. grudna je umrl v Zagrebu dr. Ivan Bros, profesor, odbornik ,,Matice Hrvaške" in dopisujoči član ,Jugoslovanske akademije" v 42. letu svoje dobe. Pokojnik je bil porojen v Klanjci in je učiteljeval v Oseku, Požegi in Zagrebu V „Vienci" je priob-čeval svoje jezikoslovne črtice, s katerimi si je pridobil nemalo zaslug za razvoj hrvaškega jezika. ,,Matica Hrvaška" je izdala njega ,,Črtice iz hrvatske književnosti", v ,,Radu" pa je priobčil razpravo o imperativu, ki je lepa priloga, hrvaški sintaksi. Leta 1891. je izdal v XIX. knjigi ,,Starih piscev hrvaških" popravke in dodatke k tekstu Palmotičeve ,,Kristijade" in ,,Atalanto", pastirsko igro istega pesnika, katero je leta 1890. našel v Dubrovniku. Broz je zbiral gradivo za slovar hrvaške frazeologije, uredil prvi zvezek hrvaških narodnih pesmij in pridno dovrševal delo o hrvaški književnosti in hrvaški sintaksi. Mnogo pohvale si je pridobila njega knjiga ,,Hrvatski pravopis", katera je bila pred dvema letoma uvedena v šole   kot   učna knjiga.
Dud 17. prosinca t. 1. se je zopet zmanjšalo število rodoljubnih Ilirov; umrl je v   Dubrovniku  pesnik in  pisatelj  Anton Pasko  Kazali.   Pokojnik se je porodil  v Dubrov
128
Listek.
niku dne* 29. malega travna leta 1815. ter si je po dovršenih navtiških šolah in filozofiji izbral duhovniški stan — Kot duhovnik je rodaljubno deloval med dalmatinskimi Hrvati, zlagajoč rodoljubne pesmi. Bil je tudi profesor na Reki in v Zadru. Od leta 1855. —1859. je urejeval ,,Glasnik Dalmatinski". — Pokojnik se je oglašal s svojimi domoljubnimi pesmimi v dalmatinskih listih in je zložil tudi več epiških pesmij, kakor: ,,Zlatka" ,,Trista vica udovica", „Glas iz pustinje-1, ,.Grobuik", ,,Coso", ,,Cviet neimeni". — Preložil je tudi iz angleške, francoske, grške in nemške književnosti več del, kakor: ,,Kralj Lear", Homerjevo  „Ilijado",   ,Julij  Cezar",   ,,Don Carlos"  i.  dr.  — Bodi   mu blag spomin !
—0.
Maurus Jokai, sloveči pisatelj madjarski, slavil je početkom tega leta petdesetletnico svojega književnega delovanja, ki je bila zajedno tudi narodna slavnost. Madjari so res lahko ponosni na svojega Jčkaija, ki jim je tisto v prozi, kar sta jim Arany in Petofi v poeziji. Število njega del je kar nepregledno, toliko pa se lahko reče o vseh, da še nobeden pisatelj madjarski ni tako verno opisal narodnega življenja ogerskega nego baš Jokai. Porodil se je Jdkai leta 1825. in je od leta 1863. nepretržno član oger-skega parlamenta.
Listnica. Erazem. Pesmij, katerih omenjate, nismo prejeli. Poslani dve pa sta prenavadni, da bi se natisnili. — Vital. Misel ni popolnoma izvirna. — Pošiljatelju pesmi ,,Morilec" : Nezrelo in neslano. Takšne grozovitosti sodijo v razbojniške romane. — Tm. Prva prefantastiška, druga po ideji ne nova. — Carmeu. Jedno s potrebnimi izpremembami morda o priliki. — X. Takisto — A. M. V. Da bi le vse ne bilo tako vsakdanje, tako brez pointe! — Savinščanka. Oprostite nas pismenega odgovora. Pesem je nerabna.
Članek  ,,Jež" je moral v tej  številki  izostati  zaradi  drugega gradiva.
Popravki. Po tiskovni pomoti je v Aškerčevi ,,N»tauovi prikazni" za stihom ,,Cudo je li ž njoj se zdaj zgodilo" (str. 2., 16. vrsta zgoraj) izostal stih ,.Razsvetljena vsa je synagoga«. — Takisto čitaj stih ,,A prižgali so ji kerubimi" (str. 2,, 23 vrsta zgoraj) pravilno : ,,A prižgali so jih kerubimi." — Na strani 37. v 19. vrsti čitaj ,,mesta"  ne   „moshi".
Jeden mojih spoštovanih prijateljev me je opomnil na hibo, ki sem jo zakrivil v prvem svojem članku ,,Iz domače zgodovine". Hleva za stolno cerkvijo ni dal odpraviti sedanji škof, nego Pogačar, zato se bode trg za škofijo in cerkvijo imenoval po sklepu mestnega zbora  ,,Pogačarjev trg".
Ivan   Vrhovec,
„Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4 pole   obsežen  v  veliki osmerki   po jedeii pot   na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld. 60 kr.,  pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta   I  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele  po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj Janko  Kersnik. —   Odgovorni urednik dr. Ivan  Tavčar.
Upravništvo  »Narodna Tiskarna«   Kongresni   trg   št.   12.   v Ljubljani.
Tiska  »Narodna Tiskarna«   v Ljubljani.